—i   47    »*-Najslajša smrt.
Kot pisan vrt, odet z bliščečo roso,                Solza potok naj mu prsti ne moči,
Je zjutraj strt pod nabrušeno koso,                 Ne 6ri jok naj v trumi žalujoči.
Tako junak v življenja času cvetnem              Oj, blagor mu, kdor padel je za vzore;
In korenjak v življenja klasju letnem,             Prejel plačilo tam bo zaželeno,
Kot pisan vrt junaško pasti mora;                  Ker dal življenje je za tako ceno. Najslajša smrt je smrt zaradi vzora.
Pogumno v bojni vsakdo stoj planjavi            Naš vzor je svet, zanj tudi smrt je sveta,
In kot junak za vzore padi v slavi.                Dasi mladosti cvet krasi nam leta.
Vrhunce gor peklenska lomi sila,                   Prej ko bo vzet iz prsi vzor naš sveti,
A vzora nikdar nam ne bo zdrobila.     '          Mi v cvetju let zanj hočemo umreti
Kdor pal je zanj, najslajša smrt je taka          Kot pisan vrt v jutranje svitu zore.
Sred krasnih sanj, nikdo naj zanj ne plaka.     Najslajša smrt je vedno smrt za vzore.
Slavko