MERCATOR d.d.. Dunajska 107, ljubljana
-	sobota 04. september 2004 od 10. ure dalje MERCATOR PRAZNUJE - glasbeni gost BAJAGA
-	nedelja 05. september 2004 med 9. in 12. uro
FRANJO BOBINAC: iAMOSTOJNI IN ŠE VEČJI
Zlato priznanje za kakovost 2004
\">p/t
°aff 8
UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽAMA: 03/713-2666!
Najboljše iz klasja.
PRÏÏM4
) trgovinah |
Rjavi fižol Borlotti
Mediterranea,
400 g
EKOLOŠKO
[NAROČILA Od 7. do 18. ure Epe d.o.o, Tižaška 37, Maribor

37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
P'UJuM OGLED EVROPA IN SVET
Celje, 8.-15. september 2004
OD SREDE DO SREDE

DOGODKI
UVODNIK
Poletja ni več
Poletja ni več. Čeprav se bo kole darsko zavleklo še globoko v septem ber, pa se je z mračnim, pustim, de ževnim pričetkom septembra v svo jem vsebinskem smislu dokončno po slovilo. In za zaključek, kot zmaj v zadnjih zdihljajih, z lepim vremenom in neobvladljivo množico prireditev poskrbelo, da bo ostalo (tudi) v lepem spominu.
Pomnili ga bomo po ekstremnih podvigih Martina Strela, Matevža Lenarčiča, Alija Ulage ...Po nekaj sijajnih koncertih, ki so bili in tudi onih, kijih ni bilo, pa bi morali biti ...Po številnih posrečenih, pa tudi neposrečenih prireditvah ...Po novih olimpijskih medaljah ...
Pa tudi po hudičevo slabem vremenu, ki je žrlo živce po-čitnikarjem, v obup pa spravljalo upravljavce bazenov in turistične delavce. In še bolj kmete, ki so jim preštevilne ujme, tako značilne za vsako prestopno leto, uničevale sadove dela.
Z začetkom novega šolskega leta se življenje spet vrača v svoj ustaljeni tok, dobiva drugačen ritem. Četudi je začetek septembra turoben in s tem dolgočasen, pa to še ne pomeni, da jesen ne bo vroča. Ne, vremena si res ne upamo napovedovati, že vremenarji imajo s tem silne težave. Napovedujemo pa lahko, da bo jesen vroča. V gospodarstvu, kjer bodo še bolj pritisnili za pričakovane dobičke... V šolstvu, kjer bomo videli nov boj za čim višje ocene, ki v slogu športnih tekmovanj edine odpirajo pot navzgor, do želenega študija ... V kulturi, kjer se s septembrom začenja nova sezona vseh poklicnih in ljubiteljskih društev ...V športu, kjer bomo po olimpiadi nestrpno spremljali nova ligaška tekmovanja in navijali za svoje s pričakovanji, da vsaj ponovijo lanske dosežke ...
In seveda v politiki, saj se je volilni vrtiljak že začel vrteti in se bo še dober mesec. Na njegove sedeže sedajo stari, preizkušeni mački, pa tudi novi kandidati in kot gobe po dežju nastajajo nove in nove stranke in liste. Se bo po teh volitvah kaj spremenilo? Ali pa bomo po trdem in neizprosnem boju, ki ga napovedujejo zadnji dogodki, le znova dobili novo vlado, z novimi obljubami ... in lakoničnim stavkom po zaključku mandata: »Ja, vseh obljub pa res ni mogoče uresničiti.« Jih je pa, očitno, zelo lahko dajati. Čaka nas mesec medenih obljub ...
Pa se Je začelo
V 448 slovenskih osnovnih in 355 podružničnih osnovnih šolah, pa tudi v vseh srednjih šolah v Sloveniji, se je včeraj začelo novo šolsko leto.
Prag osnovnih šol je včeraj prvič prestopilo 17.932 pr-vošolčkov, v vseh osnovnih šolah pa bo letos v klopeh 173.100 učencev, od tega že kar 99.402 v devetletnem šolskem programu, kar je 57 odstotkov vseh učencev. Srednješolska vrata je letos prvič prestopilo 27.432 dijakov, skupaj pa naj bi število srednješolcev preseglo 103 tisoč.
S septembrom v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport znova vsak prvi četrtek v mesecu pripravljajo odprti telefon na brezplačni telefonski številki 080 22-22. Prvi odprti telefon bo že danes, med 15. in 18. uro na temo začetka šolskega leta. Na vpraša-

nja bodo odgovarjali držav- dita Kežman Počkaj, držav- do Bandelj ter Herman H na sekretarka za predšolsko ni sekretar za srednje šolstvo mažič, državni sekretar za in vzgojo in osnovno šolstvo Ju- in izobraževanje odraslih Eli- vesticije.	Bj
Zavrtelo se bo
Tik pred začetkom volilne kampanje na volilnem vrtiljaku vse več kandidata
Minuli teden je svojo kandidaturo na državnozbor-skih volitvah napovedalo več kandidatov.
ZLSD: Celjski podžupan Stane Rozman se je kot kandidat stranke predstavil na Šmartinskem jezeru. Nekdanji odlični atlet, diplomirani zgodovinar in sociolog, bo glasove volivcev nabiral v 2. volilnem okraju 5. volilne
KRATKE-SLADKE
»Danes je petek ...
... čas za zabavo ...« v svoji pesmi prepeva skupina Ultimat. »Jutri bo petek, prvi šolskod-nevni petek, bejž iz parka če hočeš preživet...« pa si danes popevamo Celjani. Res je, novo šolsko leto se je začelo ... in z njim tudi »parkovni petki«.
Predsedniško vozilo
Borut Pahor, predsednik ZLSD Slovenije, je bistveno bolj skromen od kakšnega Busha. Medtem ko se on na svojo newyorško konvencijo vozi v 10-metrski limuzini, se slovenski strankarski predsednik za prevažanje po podalpski deželi tlači v tole smartovo dvosedežno limu-
B^SBpH^^V^^í- Sm MmSt B	
	j^isi^BRlTi-.,
enote, ki je z 28 tisoč volivci največji v Sloveniji. Do izvolitve naj bi mu pomagala vztrajnost športnika, ki ima še vedno članski rekord na 10 tisoč metrov. V ospredje predvolilnih obljub postavlja razvoj Šmartinskega jezera in okolice, nova delovna mesta, več izobraževanja za kmete in obrtnike, sodelovanja s sosednjimi občinami, večje število neprofitnih stanovanj za mlade družine, boljšo varnost v prometu in kakovostnejši prosti čas za mlade in stare, pa tudi ustanovitev štipendijskega sklada za mlade nadarjene športnike iz Celja in okolice.
NSi: Občinski odbori stranke iz Celja, Štor in Vojnika so v Hotelu Štorman v Celju predstavili svoja kandidata. V volilnem okraju Celje - okolica bo kandidirala predsednica celjskega odbora stranke in mestna svetnica Marta Mikša. V svojem
programu bo sledila strateškim ciljem stranke, posebej pa se bo zavzemala za dostojanstvo, svobodo, domoljubje in poštenost vseh državljanov, še zlasti t. i. malih ljudi in kmetov. V okraju Celje -mesto bo stranko zastopal gospodarstvenik Oskar Kocjan, lastnik družbe Pro link. Kot človek iz gospodarstva se bo zavzemal zlasti za večjo ekonomsko svobodo, drugačne postopke pri javnih naročilih, izboljševanje pogojev za naložbe, dvig gospodarske rasti in razvojno naravnano davčno politiko, pri vsem tem pa še posebej za umik države iz gospodarstva. Zagovarjal bo policentrični razvoj Slovenije in se boril za krepitev regionalnih središč, zlasti za razvoj Štajerske, ki je v zadnjem času močno zaostal. NSi bo med volilno kampanjo prekrižarila Slovenijo s svojim volilnim avtobusom, ob katerem bodo pred-
Brez komentarja
V
IBSHA JSllJ
MeTI-ÍJ " i II
Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 'TURNŠEK Fax: 03/42-88-115
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
Dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o.,
tel. 42 88 119
stavljali program in kandic te, 11. septembra pa bo cu tudi ena od 16 předvol nih mini konvencij.
Za podjetno Slovenijo: didaturo na državnozborsl volitvah je najavil tudi celjs podjetnik Anton Cizej. Lasi nik družbe Agil, ki se ukv; s projektnim menedžmentt bo nastopil kot kandidat ve, neparlamentarne stranke V ospredje svojega programi postavlja borbo za uveljavite boljših pogojev za gospoda jenje, tudi v manjših podjel jih. V Sloveniji je namreč žj več kot 200 tisoč malih pod: jetnikov in pri njih zaposle nih delavcev, ki polnijo že sta) raj tretjino državnega pror čuna. Prav zato želijo o nje tudi soodločali. Ob podpo obrtne in gospodarske zbon ce ciljajo na vsaj 3 poslansl mesta v novem sklicu pari menta. »Ne čakajmo na pi ložnosti, ustvarimo si jih s mi,« nagovarja volivce.
LDS: Konjiški župan Jan« Jazbec je obvestil javnost, bo na volitvah nastopil kot né strankarski kandidat na lisi LDS. Kot je zapisal v sporof lu za javnost, je prepričan, ( je to stranka, ki je postavi državo na noge, jo odprla umestila v družbo evropski držav. Po njegovem je sposol na zagotavljati varnost, stab nost in razvoj tudi naprej. Zap sal je še, da so ga h kandidati ri spodbudili mnogi iz vrst go podarskega, političnega družbenega življenja, in m ni, »da bi lahko ob izkušnja in znanju dostojno zastopal st lišča v dobro razvoja naše žave, ljudi in okolja občin \ tanje, Zreče in Slovenske K njice«. Velik del teh izkuš« si je pridobil kot župan: »Upra ljanje države je zahteven j* sel, odgovorno delo, ki zaht va mnoge sposobnosti, stali ča in izkušnje, za kar je žup novanje odlična praksa.
BRST,
DOGODKI
Za hitro in
konkretno pomoč
Poslanci Koalicije Slovenija so na novinarski kon-lenci v Slovenskih Konji-jh predstavili ključne robleme v kmetijstvu, na-azali možne rešitve in opo-jrili na škodljive člene Za-ona o odpravi naravnih esreč in ujm. Rudolf Petan in Franc Su-lik (SDS) ter Ana Marija isovic in Alojz Sok (NSi) Konjic poslali javni po-jv predsedniku vlade. V njem jpozarjajo, da je zakon o odjavi posledic naravnih nesreč raktično neuporaben, saj je as, preden ljudje dobijo po-noč, predolg. Javni poziv za omoč Dravinjski dolini po
katastrofalni suši so trije poslanci Koalicije Slovenija že pred časom naslovih na vlado, a je bil popolnoma prezrt. Ponovno opozarjajo, da je pomoč nujna, saj so stiske ljudi velike. Škode, ki v konjiški občini dosega dva občinska proračuna, brez solidarnosti države ne bodo mogli sanirati, so zapisali in pozvati predsednika vlade za hi-
Franc Sušnik: »Več kot 10 tisoč kmetij, ki so že dobile akontacijo za škodo po lanski suši, bo moralo denar vrniti, ker ne dosegajo praga 57.500 tolarjev.«
Konjiški občinski svetnik Stane Podplatan (NSi) je javno pozval župana Janeza Jazbeca, da takoj skliče občinski svet, ki bo lahko znotraj proračuna poiskal vse možne rezerve za pomoč prizadetim. Če tega župan ne bo storil v kratkem, bodo svetniki sami sklicali sejo in predlagali rebalans proračuna.
tro in konkretno pomoč prizadetim območjem.
Vsi štirje poslanci so skupaj s predsednico odbora za kmetijstvo pri Strokovnem svetu SDS Marijo Lukačič tudi podrobno spregovorili o neustreznem reševanju problemov v kmetijstvu ter predstavili predloge Koalicije Slovenija, med katerimi izstopa dobro izdelan predlog o
oblikovanju rizičnega sklada kmetijstva, ki bi kmetom zagotavljal ekonomsko varnost. V začetku tedna so poslanci menda že zbrali dovolj podpisov, s katerimi zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
MBP
Nova proga proti Velenju
V zadnjem času se po-Dsto zapirajo linije jav-ega avtobusnega in že-ezniškega prometa, zato pri Izletniku Celje pre-enetili z odprtjem nove roge proti Šaleški in Spod-ji Savinjski dolini ob vi-endih in praznikih. Pro-locijska vožnja po novi rogi bo v soboto, 4. sep-embra.
Idejo je dal župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, ki je uspel k akciji povabiti še ostale sosednje občine Žalec, Braslovče, Velenje in Šoštanj z izjemo Polzele. Skupaj z Izletnikom in Slovenskimi železnicami so osnovah novo linijo, ki bo potekala vzporedno ob železniški. Vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih bo iz
Velenja dvakrat na dan krenil avtobus proti Celju, in sicer ob 6.30 in 12.30, v obratno smer pa bo iz Celja avtobus odpeljal ob 11. in 17. uri. Posebnost je za 30 odstotkov nižja cena za vse potnike, razliko med plačano realizirano ceno in stroški prevoza pa bodo krile občine, kjer bo imela največji delež občina Velenje. Vozni red temelji na
voznem redu vlakov, tako da bodo lahko potniki lokalnega in tudi mednarodnega potniškega železniškega prometa brez težav nadaljevali vožnjo z avtobusom proti Šaleški in Spodnji Savinjski dolini. Pogodba bo veljala eno leto, potem pa se bodo glede na izkupiček in zanimanje odločali, ali bo linija obstala tudi v prihodnje.
Nekoliko ogorčeni so ob vsem skupaj prebivalci občine Polzela, kajti njihov župan ni pristal na sodelovanje v projektu, zato so postaje te občine izključene iz projekta. Darko Šafarič iz Izletnika Celje nam je kljub temu zagotovil, da od splošne pogodbe o postajah ne smejo odstopati in da se njihovi avtobusi na tej relaciji Polzele najbrž ne bodo izogibali.
MAJA RATEJ
90,6 95,1

95,9 100,3
MGS

V SPOMIN Risto Gajšek
Po dolgi in hudi bolezni je 24. avgusta v celjski bolnišnici umrl eden najbolj znanih Celjanov Risto Gajšek. Rodil se je 9. novembra 1923 v Litiji, od koder se je pri treh letih s starši preselil v Celje, kjer je tudi ostal. V Celju je obiskoval osnovno in srednjo šob in bil že pred drugo svetovno vojno mladinski aktivist in skojevec. Kasneje je bil zaprt v celjskem Starem pi-skru, kjer je bil s somišljeniki obsojen na smrt. Prestavili so jih v Maribor, kjer se je zgodil čudež, saj so fante namesto pred puškine cevi poslali v Dachau, eno najhujših vojnih taborišč, od koder se je Risto Gajšek vrnil junija 1945.
Po drugi svetovni vojni se je z vso voljo in energijo lotil gospodarstva, ki je predstavljalo njegovo veliko ljubezen in izziv. Uspešen je bil na mnogih področjih, nazadnje v zrelih letih tudi pri nastanku današnjega Celjskega sejma, kjer je bil direktor vse do odhoda v pokoj leta 1981.
Rista Gajška se bomo v Celju spominjali tudi kot soustanovitelja mednarodno uglednega Komornega
ta 1949, v katerem je prepeval 26 let. Leta 1954 je skupaj s Tinetom Orlom napisal scenarij za prvi film z naslovom Celje - mesto ob Savinji, ki ga je v štirinajstih dneh posnela ekipa iz Zagreba. Ekipa je bila v Celju v času katastrofalne poplave, ki seje tako čudežno znašla na filmskem traku.
Izjemno vlogo je Risto Gajšek odigral pri nastajanju in nastanku Radia Celje, ki se je prvič oglasil na velikem ljudskem zborovanju Štajerska v borbi 19. septembra 1954. Risto Gajšek je bil prvi upravitelj in direktor ter tako rekoč deklica za vse. Na kitaro je v živo igral znameniti avizo Od Celja do Žalca, s katerim smo prva leta in še dolgo zatem začenjali kratke in nato vedno daljše odda-
je. Njegovo radijsko zgodbo smo obširno popisali v jubilejni Petici, ki je priloga Novega tednika ob 50-letnici Radia Celje. Z njim smo se pogovarjali v prvi polovici avgusta, tik pred napredovanjem težke in neprijetne bolezni.
Po odhodu v pokoj se je zapisal delu v borčevski organizaciji, predvsem skupnosti internirancev Dachau, v kateri so bili nekdanji taboriščniki. Do oktobra 2002 je bil dobrih dvanajst let predsednik Območnega združenja zveze borcev in udeležencev NOB v Celju - v tem času je bila organizacija med najdelav-nejšimi v Sloveniji - bil je tudi član Glavnega odbora ZB Slovenije.
Risto Gajšek je bil razgledan in ugleden Celjan, ki je pustil močan pečat na najrazličnejših področjih. Bil je spoštovan sodelavec, svetovalec in prijatelj. V naši hiši sega bomo spominjali kot človeka, ki nas je rad obiskoval, se za nas zanimal in nam vedno kaj dobrega svetoval. Z nami se je veselil uspehov, medtem ko ni svojega dela in zaslug za nastanek Radia Celje nikoli obešal na veliki zvon.
Zelo nam je hudo, da mu ni uspelo dočakati lepega dogodka, 50 let Radia Celje, ki je tudi njegov radio.
Osebno sem vesel, da me je kljub hudi zdravstveni stiski ob pomoči žene Mire sprejel in še enkrat povedal svojo zgodbo, kije tudi naša zgodba.
Od spoštovanega in uglednega Celjana ter prijatelja so se v družinskem krogu zadnjič poslovili na Mestnem pokopališču v Celju 30. avgusta.
TONE VRABL
37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
NA OGLED EVROPA IN SVET Celje, 8. - 15. september 2004
OD SREDE DO SREDE
predavanja o energetsko varčni gradnji zabavne prireditve ugodnosti za družinske obiske igralnica z animatorko za otroke pestra gostinska ponudba
^Odprto od 9. do 19.
Generalni pokrovitelj:
A Kovintrade i.
Nova predsednica
Nova predsednica Ženskega foruma ZLSD Celje je postala Olga Bezenšek - Lalič, Celjanka, zaposlena v centru za socialno delo.
Za predsednico so jo izvolili v soboto na konferenci Ženskega foruma, napovedala pa je več sodelovanja z lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami, zlasti pa vsemi, ki so odgovorni za uresničevanje zakonodaje na področju družinske politike.	BS
Srečanje brigadirjev v Grižah
Klub brigadirjev MDB/MDA občin Celje, Laško-Radeče, Ptuj in Žalec bo v spomin na 57. obletnico republiške mladinske delovne akcije pri izgradnji in asfaltiranju ceste Celje- Šempeter-Vransko pripravil srečanje nekdanjih brigadirjev, ki bo v soboto, 11. septembra, na prireditvenem prostoru Limberk v Grižah.
Na srečanju, ki se bo začelo ob 13. uri, bodo podpisali tudi Listino o prijateljstvu in sodelovanju med Klubi brigadirjev MDB/MDA Celje, Laško-Radeče, Ptuj in Žalec. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Andreja Rihter, v programu bodo sodelovali godba na pihala iz Zabukovice, vokalna skupina Prijatelji iz Škofje vasi in pesnica, pisateljica ter nekdanja brigadirka Neža Maurer. V popoldanskem programu bodo sodelovati KD primestne četrti Rogoznica z ljudskimi pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja in harmonikar iz Laškega. Brigadirji iz Laškega in Radeč bodo poskrbeli za razvedrilo in zabavo z raznovrstnimi družabnimi igrami.	TV
Samostojni in še večji
Gorenje ne bo več raslo samo v Velenju, ampak tudi v Vzhodni Evropi in na Balkanu, napoveduje predsednik uprave
Franjo Bobinac
Po nakupu češke tovarne štedilnikov Mora Moravia, kar je bilo za mnoge svojevrstno presenečenje, so se v Gorenju odločili še za postavitev prve tovarne izven Slovenije. Prejšnji teden so v Valjevu podpisali pogodbo o najemu zemljišča, na katerem bodo kmalu začeli graditi proizvodno halo in skladišče. Za začetek bodo v projekt vložili 12 milijonov evrov, v prvem letu pa želijo izdelati okrog 300 tisoč hla-dilno-zamrzovalnih aparatov.
Izbira Srbije za prvo neposredno naložbo ni bila naključna, saj ima ta trg za Gorenje strateški pomen, pravi predsednik uprave Franjo Bobinac, ki si je v dobrem letu, odkar vodi družbo, po mnenju poznavalcev pridobil prav tolikšno stopnjo ugleda, kot jo je imel njegov predhodnik Jože Stanič.
V javnosti je bilo kar nekaj ugibanj, kam na območje bivše Jugoslavije bo šlo Gorenje. Nekaj časa je bila v igri tudi tovarna Obod v Črni gori. Zakaj ste se odločili prav za Valjevo?
Obiskali smo vse obstoječe proizvajalce in se na koncu odločili, da bo kot prvi korak v Srbiji najboljša valjevska različica. Z rjjo bomo rešili kar nekaj problemov. V Srbiji še nimamo organiziranega distribucijskega središča, poleg tega pa nameravamo tam krepiti tudi svoje oskrbne vire in razvijati dobavi-teljske poti. Sprva smo razmišljali, da bi distribucijski center postavili v Beogradu, vendar smo se odločili, da bomo v srbski metropoli raje odprli kakšno trgovino in imeli tam poslovne prostore. Vse ostalo bo v Valjevu, kjer bomo najprej uredili manjše skladišče, nato pa bomo v novo tovarno začeli seliti del našega proizvodnega programa.
Ali to pomeni, da boste v Velenju začeli ukinjati delovna mesta?
Nikakor ne. Gorenje raste in odslej bomo dodatne količine izdelkov proizvajali na drugih lokacijah, v Velenju pa bomo zadržali proizvodnjo bolj kakovostnih in bolje opremljenih aparatov. V Valjevo bomo sprva preselili del hladilno-zamrzovalnega programa in v prvem letu želimo izdelati 300.000 aparatov za vse trge. Kasneje bomo proizvodnjo morda razširili še na proizvodnjo pralno-sušilnih aparatov, če ne bomo za ta program poiskali lokacije kje drugje na območju bivše Jugoslavije ali Vzhodne Evrope. Poleg Velenja bomo torej imeli center za kuhalne aparate na Češkem in za hladilno-zamr-zovalne v Valjevu.
Ob prevzemu pred-
sedniškega mesta v upravi ste napovedali drzno petletko in očitno je, da se napovedi uresničujejo.
Želimo biti med vodilnimi petimi v Evropi in zato moramo biti zelo aktivni. Ne stavimo več samo na notranjo, ampak tudi na zunanjo rast. Mora Moravia je, na primer, že prvi korak rasti s prevzemi. Tretji element naše rasti, prav tako zelo pomemben, je aktiven odnos do lastniške sestave, s katero se prej nismo prav veliko ukvarjali. Želimo takšno lastniško sestavo, ki bo omogočala razvoj podjetja.
To pomeni, da hočete ostati samostojni...
Da. Lastništvo je zelo pomembna zgodba za samostojno pot. Zato smo se aktivno vključili v nakup deleža, ki ga je imela v Gorenju odškodninska družba. S kapitalsko družbo smo sklenili opcijsko pogodbo, kako bomo ta delež skupno odkupovali do leta 2006. Moram povedati, da smo zelo veseli, ker smo pokazali, kako se je v odprodajo deležev odškodninske družbe mogoče vključiti na miren, profesionalen in, kar je v Sloveniji zelo pomembno, transparenten način.
Minuli petek je nadzorni svet pregledal polletne rezultate. So bili nadzorniki zadovoljni?
Glede na razmere na trgu so bili zadovoljni. Rast pri-hod-
ka je boljša kot smo načrtovali, tudi dobička je več kot v prvih šestih mesecih preté-klega leta. Vendar nas čaka še drugo polletje, ki bo zelo težko, zato rezultatov ob koncu leta ne morem napovedati.
V začetku leta ste pričakovali precej slabše rezultate od lanskih in o tem opozorili tudi delničarje. Je bil ta tako imenovani »profit warning« odveč?
Letošnja rast Gorenja je sicer zelo dobra, vendar so razmere na trgu še vedno težke. Od prvega kvartala, ko smo objavili opozorilo, se ni prav nič spremenilo. Čena nafte je zdaj celo višja kot takrat, z nafto pa pri nas niso povezani samo logistični stroški, ampak tudi stroški surovin, ki so nas najbolj udarili. Cena bazne pločevine je poskočila tudi do 40 odstotkov, kar pri nas, ki smo velik odjemalec te pločevine, pomeni nekaj milijonov evrov dodatnih stroškov.
Glede na to, da so polletni rezultati dobri, težavam očitno dobro kljubujete?
Opozorilo ni bilo namenjeno samo delničarjem, ampak tudi vsem zaposlenim, da bi se začeli še bolj racionalno obnašati. Z iskanjem alternativnih nabavnih virov, ne samo po Evropi, ampak po celem svetu, in tudi s pritiski na sedanje dobavitelje, da bi z nami delili usodo, bomo do konca leta stroške čim bolj optimi-rali. Poskušamo čim več kupovati na dolarskem območju, ker je dolar trenutno poceni, in še več na območju Balkana, kjer tudi zelo veliko prodamo. Zato je postavitev tovarne v Valjevu pomembna tudi s tega vidika. Ne želimo namreč pridobiti samo statusa lokalnega proizvajalca, ampak tam tudi ceneje kupovati. Vendar bo treba nabavni trg še razviti, saj zdaj industrija v teh državah, tu mislim na Bosno in Hercegovino, Srbijo in tudi Hrvaško, še ni sposobna niti po ceni niti po kakovosti dobavljati Gorenju.
Ali poleg pritiska na dobavitelje razmišljate tudi o dvigu cen?
Nekatere izdelke smo podražili že 1. julija, nekatere bomo 1. septembra. Poleg iskanja drugih nabavnih virov in klestenja vseh vrst stroškov je torej potreben tudi dvig cen, kjer je to mogoče in ne bo imelo prevelikega negativnega učinka na prodajo.
Skratka, napenjamo lok, vendar pri tem bud-no pazimo, da nam ne poči.
Kam boste v prihodnje največ vlagali?
V	osnovno dejavnost, belo tehniko, saj je naša nadaljnja rast odvisna tudi od razvoja novih izdelkov. Prav te dni končujemo prvo proizvodnjo nove generacije pametnih pralno-sušilnih aparatov, ki jih bomo poslali v Nemčijo in Skandinavijo. V jeseni bodo prišli tudi na slovenski trg. To je izvrstna, trenutno najbrž najbolj sodobna generacija tovrstnih aparatov na trgu. Zanimivi niso samo zaradi vrhunske tehnologije, ampak tudi zaradi privlačnega dizajna. Še posebej smo ponosni, da bomo v okviru te generacije izdelovali) tudi aparate manjših velikosti, ki bodo primerni za manjša stanovanja.
Ste torej prehiteli konkurenco?
Nismo sicer prvi, smo se pa po kakovosti, zanesljivosti in inovativnih rešitvah zagotovo še bolj tesno postavili ob bok najboljšim. Lahko rečem, da je ta nova generacija po širini asortimana, tehnoloških rešitvah ter uporabi vode in energije ena najbolj kompleksnih doslej.
Bo prišel čas, ko bo Gorenje narekovalo velikim in ne obratno?
Ta zgodba je zelo pomembna. Že zdaj so področja, kjer nismo več sledilci, ampak smo tudi že uvajalci novosti. Pri dizajnu, na primer, nam že priznavajo, da smo najbolj inovativni. Uspela nam je namreč fantastična združitev robustnosti in zanesljivosti germanskega tipa proizvoda z dobrim dizajnom, ki je značilna za sredozemski svet.
V	Evropi ste prvi tudi z vitrinami za pijačo, ki jih sicer izdelujete za ameriškega naročnika.
Tega izdelka v Evropi doslej res še ni bilo in z njim nam je uspelo priti celo v eno najbolj prestižnih britanskih trgovskih verig, v kateri prej s kakšnimi standardnimi aparafi pod blagovno znamko Gorenje nismo imeli prav nobenih možnosti.
Kolikšen delež proizvodnje že prodate pod lastno blagovno znamko?
Približujemo se trem četrtinam, kar je glede na to, da veliko delamo za industrijske poslovne partnerje, zelo dobro. Prodajati pod lastno blagovno znamko je najbolj pomembno, vendar smo hkrati zelo ponosni, da, na primer, v Ameriki delamo za verjetno najbolj prestižnega proizvajalca bele tehnike. Ne smem ga sicer imenovati, ker me k temu zavezuje pogodba. Industrijsko sodelovanje je zelo koristno, saj se veliko naučimo drug od drugega.
Najbrž ni lahko priti zraven.
Seveda ne. Moraš biti vrhunski dobavitelj, konkurenčen, zadosti inovativen in zanesljiv. Naša prednost je, ker smo največji neodvisni proizvajalec in ta nevtralni status nam omogoča, da delamo z različnimi družbami. Seveda je pri tem zelo pomembno, da je tisti, za katerega delamo, enako ali višje pozicioni-ran kot mi, saj drugače ni marže, paziti je tudi treba, da so izdelki bistveno drugačni. Trgovci in potrošniki te takoj razgalijo.
Letos ste svojo dejavnost razširili še na energetiko. Zakaj?
Z Istrabenzom, s katerim smo ustanovili) skupno družbo, si prizadevamo za liberalizacijo energetskega trga. Vzpostaviti želimo tudi novo bilančno skupino. Ker nas ne zanima samo prodaja, ampak tudi proizvodnja in distribucija elektrike, smo se prijavili tudi na razpis za ljubljanski TE-TOL. Svojo aktivno udeležbo smo napovedali tudi pri pokrivanju klirinškega dolga, spremljamo pa tudi razpise v državah nekdanje Jugoslavije.
Poleg energetike postaja pomembno področje delovanja Gorenja tudi ekologija-
Na področju varovanja okolja imamo veliko izkušenj, dobili smo že več mednarodnih okoljskih nagrad. In zakaj ne bi iz ogromno znanja, ki smo ga doslej uporabljali le za naše interne potrebe, naredili dobrega posla?
JANJA INTIHAR Foto: ALEKS STERN
8íř3Sř©8S§¥ GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro-hidravlično upravljanje od 35 kN - 80 kN ( 3,51- 81 ) do 30.09. „udimo nakup vitla po sistemu STARO ZA NOVO » HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
> OSTALA PONUDBA
• daljinski upravljate ^„JIJl žične vrvi	''
-	ostala gozdarska oprema
-	NOVO - AGIUTY TUNEU ZA PSE
Unitorest d.o.o., Dobriša vas 14.3301 PETBOVČE, tel.: 03 713 1410 www.uniforest.si
Na MOS tudi Illy in Haider
Letošnji Mednarodni obrtni sejem v Celju bo obiskalo tudi nekaj znanih politikov iz sosednjih držav - Od skupaj 1.712 razstavljavcev se jih bo 962 predstavilo neposredno
Prihodnjo sredo, 8. septembra, se bo na celjskem sejmišču pričel 37. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se bo letos zbralo 1.712 razstavljavcev iz 34 držav. Sejem bo tudi tokrat trajal osem dni, vsebina vseh spremljajočih prireditev pa bo naravnana predvsem na pogovore o položaju malih in srednjih podjetij po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter o priložnostih za slovensko gospodarstvo, ki jih ponuja članstvo v Srednjeevropski pobudi.
Kot zagotavljata glavna organizatorja sejma - družba Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije - je za prihod razstavljavcev že vse pripravljeno. Letos imajo na voljo 60.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, od tega 3.200 v novi sejemski dvorani, v katero je družba Celjski sejem vložila 450 milijonov tolarjev. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo bo na sejmu še več tujcev kot pretekla leta. Med nepo-
Na MOS-u bodo poskrbeli tudi za zabavo. Na osrednjem prireditvenem odru v atriju sejmišča bodo vse dni zabavne prireditve z modnimi revijami, s koncerti in z drugimi zanimivimi dogodki. Za najmlajše bodo postavili zabaviščni park in igralnico.
srednimi razstavljavci se bo kar 167 podjetij predstavljalo neposredno, veliko držav pa napoveduje skupinske nastope. Najbolj številčne pripravljajo v Italiji, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.
Poleg že tradicionalnega spremljajočega programa, ki ga bo letos obogatilo več kot petdeset strokovnih prireditev, srečanj in okroglih miz - pogovora o Sloveniji na križišču regij se bosta udeležila tudi koroški državni glavar Jorg Haider in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Ri-cardo Illy - bo sejem ponudil kar nekaj novosti. Za razstavljavce in strokovno javnost bosta gotovo najbolj zanimivi dve - poslovna avenija in poslovna borza. Osrednji del poslovne avenije bo namenjen predstavitvi držav članic Srednjeevropske pobude, v delu, ki se bo imenoval Obrt in prosti čas, se bodo predstavile sekcije obrtne zbornice, v Galeriji regij pa se bodo, kot pove že ime, predstavile območne obrtne zbornice skupaj s svojimi partnerji iz posameznih regij. Države, članice Srednjeevropske pobude, se bodo predstavile tudi na Poslovni borzi, ki jo skupaj pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, družba Celjski sejem in Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Od ostalih prireditev velja omeniti še dan podjetništva, okroglo mizo o financiranju
GRADBENIŠTVO d.o.o. Petelinškova 13 3212 Vojnik
Tel: 041/643 433,643 139 Fax: 03/577 29 57
-	KOMUNALNA INFRASTRUKTURA (vodovodi, plinovodi, kiealiziciji, mčmfi)
-	IZGRADNJA CEST, PLOČNIKOV, PARKIRIŠČ
-	ZUNANJE UREDITVE INDIYIDUALNM OBJEKTOV -8ANACUA PLAZOV
-	TLAKOVANJE S TLAKOVCI, GRANITOM, LOMLJENCI -USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -USLUGE PREVOZOV
VODNE STISKALNICE
IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA
Žagar Bogomir
ORODJARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO s.p..
-	stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601.
-	nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje
-	kvalitetna izdelava, ugodne cene
-	izdelana iz nerjavnega jekla _
Sejem bo odprt od 9. do 19. ure. Odrasli bodo morali za vstopnico odšteti 1.100 tolarjev, upokojenci in skupine 900 tolarjev, dijaki in študenti pa 800 tolarjev. Družinska vstopnica za dve odrasli osebi in enega otroka, starega od 7 do 15 let, bo stala 2.200 tolarjev.
malih in srednjih podjetij -pripravilo ju bo gospodarsko ministrstvo - Merkurjevo srečanje gospodarstvenikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije ter poslovno konferenco celjskega Kovintrada o sodobnih izzivih globalne trgovine. Za širšo javnost pa bodo gotovo zanimiva brezplačna predavanja o zdravi, ekološki in energetsko varčni gradnji, ki bodo potekala vseh osem sejemski dni.
JANJA INTIHAR Družba Celjski sejem je letos pokrite razstavne površine povečala z novo dvorano, veliko 3.200 kvadratnih
Foto: ALEKS ŠTERN	metrov.
Spremenjen prometni režim
Zaradi velikega števila obiskovalcev mednarodnega obrtnega sejma policisti opozarjajo na večjo previdnost in strpnost voznikov, stanovalcev v bližini sejmišča in tudi razstavljavcev, predvsem zaradi gneče na cestah. Kot vsako leto bodo tudi letos v okolici Golovca spremenili prometni režim.
Po Mariborski cesti se je denimo lani iz smeri avtoceste pripeljalo približno 60 odstotkov vseh vozil, promet se je dnevno povečal za 50 avtobusov in 6.000 osebnih vozil. Podobno bo tudi letos, pravijo na policiji. Zaradi novega priključka na avtocesto na Lopati in nove povezovalne ceste do Medloga
se bo del prometa predvsem iz Ljubljane in nazaj preusmeril tja, kar pomeni večjo obremenitev obvoznice zahod-Čopova-Dečkova oziroma dela Mariborske ceste od obvoznice zahod proti križišču z Dečkovo. K večji pretočnosti bo veliko pripomogla tudi urejena Mariborska cesta. Zaradi obnove mostu v Zidanem Mostu pa se je povečal tudi promet predvsem tovornih vozil v smeri Radeče-Celje in obrat-
Lani je bilo na mednarodnem obrtnem sejmu 14 kaznivih dejanj, prednjačile so tatvine.
Tudi letos bo spremenjen prometni režim v Celju, pravi vodja sektorja uniformirane policije celjske po-
V neposredni bližini sejmišča bo na voljo 1.500 parkirnih mest, od središča Celja do Golovca pa bo vsak dan med 8.30 in 19.30 spet vozil sejemski vlak.
licijske uprave Bojan Vre-čič. Največ parkirnih prostorov za obiskovalce sejma bo na zahodni in vzhodni vpadnici v mesto Celje. Dodatne težave pa pričakujejo v primeru slabega vremena, saj je večina parkirnih prostorov na travnatih in neutrjenih površinah, na katerih v primeru dežja zaradi razmočenega terena in blata praviloma ne bo možno parkirati. Celjska policija bo imela na sejmu dnevno več kot 20 policistov in kriminalistov.
SŠ
ZLATARSTVO KRA GOLNIK AERA GOLNIK d.o.o. Kettejeva 12 - 3000 CEUE
Od 8. do 15. septembra SEJEMSKI POPUST 10 % pri gotovinskem plačilu 5 % pri plačilu s plač. karticami ob nakupu zlatih izdelkov
Za obisk se priporočamo v prodajalni ZLATARNA INTERSPAR, Mariborska 100. Tel.: 03/541 22 73
GOSPODARSTVO
CMC bo še kupoval
Celjani bodo morda odkupili tudi delež, ki ga ima v STC odškodninska družba - Letos še naložbe v Bosni in Hercegovini
Prav gotovo je bila za Ljubljano presenetljiva, za Celje pa razveseljiva vest minulega tedna, da je družba Ceste mostovi Celje (CMC) od Kapitalske družbe odkupila skoraj četrtino ljubljanskega STC. Predsednik uprave CMC Marjan Vengust pravi, da sta bila razloga za nakup predvsem dva - dobili so možnost vpogleda v poslovanje konkurenčnega podjetja, preko STC pa bodo lažje vstopili na tuje trge. Vengust ne izključuje možnosti povečanja lastniškega deleža v ljubljanskem podjetju.
»Uprava in nadzorni svet sta ocenila, da je pridobitev pomembnega lastniškega deleža v tako uglednem gradbenem podjetju kot je STC, ki ima bogate izkušnje v Sloveniji in tudi na tujih trgih, zelo dobra poslovna poteza, saj tudi naše podjetje išče tržne priložnosti zunaj meja. Ker brez kapitalskih povezav pri tem ne bi imeli veliko možnosti, je bila odločitev o nakupu lastniškega deleža logična in pametna, « pojasnjuje Marjan Vengust.
Ceste mostovi Celje so imeli že lani približno sedem odstotkov STC, ker pa deleža takrat niso mogli povečati, so delnice pro-
»Pravo in korektno sodelovanje je mogoče le s kapitalskim povezovanjem,« pojasnjuje nakup skoraj če-trtinskega deleža v STC predsednik uprave CMC Marjan Vengust.
dali in kupih celjsko podjetje Ceste-kanali-zacije. Tokratni poskus nakupa večjega deleža jim je uspel, vendar Vengust o ceni ne želi govoriti. O številkah molčijo tudi v Kapitalski družbi, kjer so povedali le, da je bila ponudba za nakup 23,74-odstotnega deleža tako ugodna, da je niso mogli odkloniti. V CMC razmišljajo, da bi odkupih še delež odškodninske družbe, kar pomeni, da bi lastništvo v STC povečali na več kot 33 odstotkov.
Z STC bo lažje
Zaradi nakupa skoraj četrtine STC v CMC možnosti za še kakšne nove kapitalske naložbe doma ta hip ne vidijo. »Najprej se moramo konsolidirati in ugotoviti, kje smo, in šele ko bo zgodba z ljubljanskim podjetjem končana, bomo vedeli, kaj je še mogoče in kaj ne,« pravi Vengust. CMC namreč načrtuje kapitalske vložke tudi v Bosni in Hercegovini, kjer so že od leta 2002 večinski lastniki podjetja v Modri-či. Spomladi so tam že postavili novo asfaltno bazo, vredno 710.000 evrov, vseh letošnjih naložb v Modriči pa naj bilo za približno dva milijona evrov. Ker se bo v
Pod okrilje CMC sodijo v Celju VOC, Ce-ste-kanalizacija ter še nekaj manjših podjetij, na območju bivše Jugoslavije pa imajo poleg podjetja v Modriči še hčerinsko druž bo Ymeri na Kosovu. Lani so imeli v ma-tičnem podjetju eno najboljših poslovni)) let doslej, saj so ustvarili kar 13 milijard tolarjev prihodkov, letos so pri načrtovanju previdni, saj ocenjujejo, da bodo prihodki znašali približno 10 milijard tolarjev.
Sloveniji sčasoma upočasnil program izgradnje avtocest, ki jim že nekaj let zago-' tavlja kar precejšnji delež prihodka, bo treba iskati priložnosti tudi na tujih trgih. Celjani so prepričani, da jih bodo našli prav v Bosni in Hercegovini, kjer sprva računajo predvsem na gradnjo in sanacijo cest, sčasoma pa bi prešli še na visoke gradnje. »Delo je ves čas treba iskati, ven-j dar smo za prevzem kakšnih večjih pro-' jektov na tujem sami premajhni. Prav zato potrebujemo partnerja, kot je SCT,« še pravi Vengust.
JANJA INTIHAR,
Tri medalje za Sip
Na mednarodnem kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer se bo še do jutri predstavljalo 1.410 razstavljavcev iz 21 držav, so podelili tudi nagrade za kmetijsko mehanizacijo in opremo.
V ocenjevanju, ki je bilo mednarodno obarvano, je sodelovalo 25 podjetij, ki so prijavila 49 strojev in drugo opremo. Posebna komisija je šempetrske-mu Sipu letos prisodila tri medalje - zlati za vrtavka-sti zgrabljalnik in trosilnik hlevskega gnoja ter srebrno za vrtavkasti obračalnik. Zlato medaljo je dobil tudi Itro iz Štor za traktor New Holand, s srebrno in bronasto medaljo pa je bilo nagrajeno tudi podjetje Vitli Krpan iz Šmar-
Laščani želijo srbskega kneza
ia.
JI
Pivovarna Laško je prejšnji teden objavila javno ponudbo za prevzem podjetja Knjaz Miloš iz Arandjelovca. Od skupaj 365.425 delnic so jih pripravljeni odkupiti največ 40 odstotkov, prag uspešnosti prevzema pa so določili pri 25 odstotkih. Za delnico so ponudili 129 evrov oziroma 31.350 tolarjev.
Knjaz Miloš je največji proizvajalec mineralne vode in drugih brezalkoholnih pijač na Balkanu, v Srbiji in Črni gori pa obvladuje 60 do 70 odstotkov trga. Mali delničarji, katerih delež se zdaj prodaja, imajo slabih 60 odstotkov kapitala, preostalo pa ima država. V Pivovarni Laško pričakujejo
Spet zbor Izbirinih delničarjev
Na zahtevo Engrotuša se bodo jutri (v petek) znova sestali delničarji laške Izbire. Na julijski seji so namreč zaradi nekaterih nejasnosti umaknili z dnevnega reda skoraj vse predlagane točke. Imenovali so le nekatere nove člane nadzornega sveta, a še to le začasno.
Uprava, ki jo vodi Emil Štukelj, zato za jutrišnjo sejo predlaga, da iz nadzornega sveta, v katerem sta od starih članov kljub temeljitim lastninskim pretresom v podjetju še naprej ostala Anton Guzej in Jože Sadar, razreši-
jo Matjaža Pavčiča, Dina Novaka in Gregorja Kovača. Namesto njih bodo interese Engrotuša v naslednjih štirih le-' tih zastopali Tatjana Šarlah, Gorazd Lukman in Milan Mi-linar. Vsi trije predlagani novi člani nadzornega sveta so sicer predstavniki ožjega vodstva celjskega podjetja.
Na skupščini bodo obravnavali tudi poslovno poročilo Izbire za preteklo leto, namesto dividend, kot je bilo predlagano v julijskem sklicu, pa uprava tokrat predlaga, da celotni bilančni dobiček, ki znaša 204 milijone tolarjev, ostane nerazporejen.	JI
v postopku prevzema nadaljnje protiponudbe ostalih ponudnikov. Pred časom se je za nakup Knjaza Miloša zanimal eden najbolj znanih srbskih košarkarjev Vlade Divac, zdaj pa naj bi Laškemu konkurirala vsaj še štiri podjetja. Poleg znane beograjske Delte in francoske družbe Danone si lastništva v Knjazu Milošu že-
^ORODinRnm894
Bežigrajska 10, Celje
lita še angleški investicijski sklad Ashmor in podjetje FPP Balkan.
V Pivovarni Laško pravijo, da so se za nakup delnic Knjaza Miloša odločili, ker gre za pomembnega proizvajalca in tudi distributerja mineralne vode, ki ima na tem delu Balkana prepoznavne blagovne znamke.
JI
NAKRATKO
Prevzem STP Leasing v skladu s pravili
Urad za varstvo konkurence je presodil, da koncentracija celjskega Engrotuša in družbe STP Leasing ni v nasprotju s pravili konkurence, zato ji ne nasprotuje. Engrotuš je STP Leasing kupil v začetku letošnjega julija in preko njega postal skoraj stoodstotni lastnik trgovske družbe Vele iz Domžal.
Prebold ukinja prodajalne
Tekstilna tovarna Prebold je prejšnji teden odprla prenovljeno 200 kvadratnih metrov veliko industrijsko prodajalno, kar je po mnenju vodstva dober znak, da se podjetju morda le obetajo boljši časi. Preboldski tekstilci imajo po Sloveniji kar nekaj maloprodajnih enot, vendar bodo vse, tudi celjsko, zaradi nerentabilnosti ukinili. Ostala bo le prodajalna v Preboldu, ki so jo uredih v bivših prostorih uprave, v prenovo pa so vložili približno 4 milijone tolarjev.
Mali delničarji jezni
Na skupščini Zdravilišča Rogaška niso upoštevali nasprotnih predlogov malih delničarjev niti njihove želje, da bi imeli v nadzornem svetu svojega predstavnika. Med drugim so zahtevali, da se predsedniku nadzornega sveta Stanku Pšeničniku in predsedniku uprave Mateju Gori-čanu ne podeli razrešnica, ker sta v škodo družbe prodala zemljišče podjetju Plod, ki je v lasti Pšeničnika. Mali delničarji, ki so lastniki 34 odstotkov kapitala, bodo najverjetneje zahtevali revizijo poslovanja za zadnjih pet
t
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CEUE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Kosovelova 4 Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Odločite se za izobraževanje na sodoben način, s sodobnim pristopom ob pomoči visoko usposobljenih predavateljev in si tako pridobite kvalitetno strokovno-teoretično znanje!
Na POSLOVNO-KOMERCIALNI ŠOLI Celje se lahko v šolskem letu 2004/2005 vključite v programe izobraževanja odraslih za pridobitev izobrazbe:
•	ekonomski tehnik (PTI)
-1,5-letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic prodajalec ali poslovni tajnik
•	ekonomski tehnik
-	3,5-letno izobraževanje po končani osnovni šoli
•	prodajalec
-	2,5-letno izobraževanje po končani osnovni šoli
•	administrator
-	2,5-letno izobraževanje po končani osnovni šoli
•	prodajalec - prekvalifikacija
-	6-mesečno izobraževanje po končani poklicni šoli
•	poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik
-	6-mesečno izobraževanje po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali temu programu ustreznem srednješolskem programu po prejšnjih predpisih
ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE:
•	tujih jezikov (osnovni in poslovni nivo): angleški, nemški, italijanski in španski jezik
•	računovodstva s poudarkom na dvostavnem knjigovodstvu
•	računalništva (začetni in nadaljevalni: word, excel, access, power point, delo z internetom, oblikovanje spletnih dokumentov - domače strani)
•	pravopisa (obnovitveni tečaj znanja pravopisa in delo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika za zaposlene v administraciji)
INFORMATIVNE PRIJAVE sprejemamo vsak dan od 10. do 17. ure na Poslovno-komercialni šoli v Celju, Kosovelova 4, telefon 03 548 -29-30. Informativni dan: 10. 9. 2004 ob 16. uri.
S KVALITETNO IZOBRAZBO DO DOBRIH MOŽNOSTI ZAPOSLITVE!
partner z najboljšim okusom
GOSPODARSTVO
Drage surovine klestijo dobičke
Pivovarna Laško z manj dobička, v Gorenju 15-odstotna rast, Etol največ na jugu in vzhodu, Cometove načrte prekrižala stavka
Večina borznih podjetij s širšega celjskega območja je ob polletju poslovala bolje kot lani, vendar marsikje načrtovanih ciljev niso dosegli. Za slabše rezultate od pričakovanih so po mnenju večine krive drastične podražitve strateških surovin.
Manj laškega doma in v tujini
Pivovarni Laško je šlo v prvem polletju nekoliko slab-Sekot lani. Prodala je 575.835 hektolitrov pijač, kar je za skoraj 79.000 hektolitrov oziroma 12 odstotkov manj kot »enakem lanskem obdobju. Prodaja piva je bila za 14 odstotkov nižja od načrtovanih ciljev, naravne pitne vode Oda pa so prodali kar za dobro tretjino manj.
Laščani so v šestih mesecih ustvarili 9,2 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je za skoraj 10 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju. Prodaja je bila slabša tako na domačem kot na tujem trgu. Doma, kjer so imeli 6,9 milijarde tolarji* čistih prihodkov, se je zmanjšala za 3,6 odstotka, prihodki iz prodaje na tujem ttgu pa so se znižali za 23,7 odstotka. Leta 2002 je polletni izvoz znašal 3,5 milijarde tolarjev, lani 2,9 milijarde, letos pa le 2,2 milijar-detolarjev. V primerjavi z lan-
skim prvim polletjem imajo v pivovarni letos tudi manj čistega dobička. Znaša 684 milijonov tolarjev in je od lanskega nižji za 33 odstotkov.
Slabše rezultate kot lani ima ob letošnjem polletju tudi Skupina Pivovarne Laško, v kateri so še Radenska, Vital in Jadranska pivovara. Čisti prihodki iz prodaje so se namreč znižali za petino in so znašali 15,4 milijarde tolarjev (lani je bilo sicer v konsolidacijo vključeno tudi podjetje Radenska Zdravilišče), čisti dobiček skupine pa znaša 754 milijonov tolarjev in je, tako kot v matični družbi, padel za 33 odstotkov.
V Gorenju zadovoljni
V Gorenju ocenjujejo, da so kljub težkim razmeram poslovali dobro. V matičnem podjetju so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem čiste prihodke povečali za 15,4 odstotka, čisti dobiček pa za 1,6 odstotka. Skupina Gorenje je imela v tem času za dobrih 99 milijard čistih prihodkov iz prodaje, kar je za dobrih 9 odstotkov več kot ob lanskem polletju, čisti dobiček pa je znašal blizu 1,8 milijarde tolarjev in je od lanskega višji za poltretji odstotek.
Največ težav so jim povzročale visoke cene nafte in
strateških surovin, predvsem jeklene pločevine, drugih jeklenih izdelkov in neželeznih kovin.
Etol nad načrti
Letošnja rast v Etolu je nekoliko skromnejša kot lani, vendar so v podjetju s šestmesečnimi rezultati zadovoljni. Ustvarili so 3,9 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in za dobrih 5 odstotkov nad načrti. Čisti dobiček je višji za 8,5 odstotka in znaša 526 milijonov tolarjev.
Največ, dobrih 30 odstotkov prihodkov, so ustvarili na trgih nekdanje Jugoslavije in Albanije, 29 odstotkov prihodkov jim je prinesla prodaja v vzhodni Evropi, dobro petino v državah EU, manj kot 20 odstotkov pa na domačem trgu. V prvem polletju so dobro poslovala tudi hčerinska podjetja v tujini.
V Etolu ocenjujejo, da je priključitev k EU prinesla tudi nekatere manj ugodne učinke. Prav tako so se zvišale nabavne cene pomembnih surovin, vendar tega ni mogoče nadomestiti na trgu. Da bi ohranili rentabilnost posameznih programov, bodo morali iskati cenejše alternativne surovine. Letos v Etolu načrtujejo 10-odstotno povečanje čistih prihodkov
Bančna gneča vse večja
Predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt v Sloveniji dr. France Arhar je uradno odprl enoto te banke v Celju, ki sicer posluje že od 1. marca letos.
Celjska poslovalnica, ki ima prostore v trgovsko-poslovnem centru Celeiapark, je že deseta enota avstrijske banke v Sloveniji. Kot je poudaril dr. Arhar, so kljub veliki bančni konkurenci na Celjskem prepričani, da bodo pridobili veliko komitentov. Tudi v Sloveniji namreč tako podjetjem kot posameznikom ponujajo vse tiste storitve, ki so jih njihovi komitenti deležni povsod drugod po Evropi.	JI
iz prodaje in dobička. Uprava podjetja pričakuje, da bo v drugem poletju rast stroškov počasnejša, kot je bila v prvem.
Stavka omajala Comet
Več kot lani so v letošnjih prvih šestih mesecih prodali tudi v zreškem Cometu, vendar so rezultati daleč od pričakovanih. Imeli so 4,9 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je le za dva odstotka bolje kot lani, čisti dobiček pa je znašal dobrih 64 milijonov tolarjev in pomeni le slabih 27 odstotkov načrtovane vrednosti.
Kot je v pojasnilu k polletnemu poročilu zapisala uprava podjetja, so slabši rezultati posledica dogodkov, s kakršnimi se doslej niso soočali. Celomesečna stavka v aprilu je povzročila izpad prodaje in nadpovprečno rast nekaterih stroškov, s poslovanjem sta prenehali hčerinski podjetji na Malti in v Makedoniji, dodaten izpad prihodkov in dobička pa je povzročilo tudi drastično znižanje naročil nemškega Tyrolita, ki je bil doslej med njihovimi najpomembnejšimi kupci tehničnih tkanin.
V Cometu optimistično pričakujejo, da se bodo razmere v drugem polletju izboljšale, saj se je v zadnjih mesecih obseg naročil povečal, uspešno pa zaključujejo tudi gradnjo tovarne brusov v Rusiji, s katero bodo vsaj deloma nadomestili izpad prihodkov. So pa v Zrečah, tako kot v vseh ostalih podjetjih, zaskrbljeni zaradi napovedi o novih podražitvah vhodnih surovin.
JANJA INTIHAR
Polzela ob polletju z dobičkom
Delničarji Tovarne nogavic Polzela so se odločili, da bilančnega dobička, ki znaša 87 milijonov tolarjev ne bodo razdelili. Na skupščini so imenovali todi štiri nove člane nadurnega sveta.
Po besedah direktorja Alojza Došlerja, je tovarna v prvem polletju poslovala dobro. Čeprav so se I*® v primerjavi z lani skupki prihodki zmanjšali, so [toeli manj tudi stroškov, tako da so po šestih mesecih ^beležili 23 milijonov to-la*jev čistega dobička.
Znižanje prihodkov, ki so jOašali okrog dve milijardi tolarjev, je po Došlerjevih
besedah posledica krčenja dodelavnih poslov, ki podjetju prinašajo le skromen zaslužek. Zato si že nekaj časa prizadevajo pridobiti čim več neposrednih naročil. Doslej so bili uspešni pri švicarskem podjetju Coop, zelo blizu dogovoru pa so tudi z nemškim C+A. Došler pravi, da so za jesen in zimo pripravili zelo dober program, s katerim bodo na zunanjih trgih poskušali biti še bolj konkurenčni. Prodajo na nemškem trgu želijo do konca leta po- ' večali za desetino ter razširiti obseg neposrednih poslov, ki jim prinašajo več zaslužka.
JANJA INTIHAR
Direktor Polzele Alojz Došler napoveduje več neposrednih poslov.
Zlatorog proti psihološki meji
SBI20 je do četrtka narasel za 0,4 odstotka in je znašal 4.761,5 točke. Po padanju v začetku avgusta ima zdaj zopet pozitiven trend. V tem tednu so bile najzanimivejše delnice Krke, Pivovarne Laško in Mercatorja.
Najpomembnejše podjetje borzne kotacije je bila v zadnjih dneh poletja znova novomeška Krka (KRKG), ki je zaradi največje borzne kapitalizacije tudi pravi zastavonoša domačega borznega dogajanja. Njene delnice so tako do vključno četrtka narasle za skoraj 2 odstotka (1,97 odstotka) ob prometu 525 milijard SIT. Pomemben vpliv na rast ima ugoden razplet dolgoletne tožbe ameriškega farmacevtskega velikana Mercka zaradi proizvodnje Enalaprila, ki bi se sicer lahko v Krki odražala v obliki stomilijonske dolarske izgube. Rezultat bo namreč najmanj 4 milijarde tolarjev višji letošnji dobiček. Ob že tako dobrih četrtletnih rezultatih analitiki zdaj napovedujejo celo do 18 milijard tolarjev letošnjega dobička.
Pregled teta|ey med 24. In 30. avgustom 2004
2,990,307
-0.20
Delnica Pivovarne Laško (PILR) je narasla za skoraj odstotek (0,8) in se že približuje psihološki meji 8.000 SIT. Do četrtka je bilo z njo opravljenega za 150 milijonov SIT trgovanja. Na gibanje delnice sta vplivala predvsem dva dejavnika. Na domačem trgu odločitev urada za varstvo konkurence in v tujini potegovanje za nakup srbske polnilnice pijač Knjaz Miloš. Upravno sodišče RS je uradu namreč v odločanje vrnilo presojo skladnosti koncentracije med Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Pivovarna Laško je v sredo dobila dovoljenje srbske agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za objavo javne ponudbe za prevzem največje tovarne mineralne vode in drugih pijač na Balkanu Knjaz Miloš.
Indeksi med 24. In 30. avgustom 2004
3,791,97
1,16
Mercatorjeva (MELR) delnica je ob nihanju nekoliko narasla in je bila v četrtek za pol odstotka dražja kot v ponedeljek. Trgovanja z njo je bilo za 150 milijard SIT. Je bilo pa toliko bolj burno v zakulisju. Namera za prevzem srbske trgovske družbe C Market s strani slovenskega Mercatorja je namreč sprožila val odzivov v Srbiji. Poleg tega so se v javnosti pojavile tudi govorice, da Slovenska odškodninska družba razmišlja o prodaji 14-odstotnega deleža omenjenega trgovca. Ti dogodki napovedujejo še zanimivo dogajanje v zvezi z enim najpomembnejših slovenskih podjetij.
Za uspešno sodelovanje Slovenije v evropskem mehanizmu deviznih tečajev ERM II bo pomembno, ali se bo trend razvrednotenja domače valute tolarja v razmerju do evra lahko verodostojno ustavil. Prvi znaki so vzpodbudni, pa čeprav je opazovani čas še zelo kratek, ugotavlja v avgustovskem mesečnem poročilu Deutsche Bundesbank. Tečaj nacionalne valute Slovenije se je od uvedbe evra v začetku leta 1999 do vstopa v ERM II27. junija letos nadzorovano znižal za 21 odstotkov, pri čemer se je stopnja devalvacije v zadnjem času postopoma zniževala. Centralni tečaj slovenskega tolarja v ERM II je določen pri referenčnem tečaju, ki je veljal na zadnji trgovalni dan pred vstopom v območje, to je pri 239,64 tolarja za evro.
ROMAN JERAS, analitik roman. jeras@ilirika.si ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev Ljubljana
www.novitednik.com
Šentjurski gasilci, ki se uvrščajo med šest najstarejših slovenskih prostovoljnih gasilskih društev, bodo 19. septembra praznovali 130-letnico. Njihov predsednik je že tretji mandat Branko Oset. Visok jubilej je hkrati priložnost, da v društvu obudijo spomine na vse pomembne dogodke, ki so na lep ali žalosten način zaznamovali njihovo delo.
»Jubilej bomo praznovali dva dni,« je pripovedoval po vrnitvi s kratkega dopusta Branko Oset, ki je zaprise žen gasilec že več kot 40 let. »V petek, 17. septembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Šentjur slavnostna seja, na katero bomo povabili vse nekdanje in sedanje člane, hkrati bo odprta za vse občane, s katerimi izjemno dobro sodelujemo. Nato bo v nedeljo, 19. septembra, ob 10. uri po ulicah Šentjurja velika gasilska povorka, na ka-
tero smo povabili predstavnike vseh osmih gasilskih zvez s Celjskega. Ob lepem vremenu naj bi sodelovalo približno 600 gasilcev, pri čemer smo zaradi hitrejšega poteka prireditve in krajše zapore cest število vozil omejili. Izdali bomo tudi zloženko, v kateri bomo popisali uspešnost svojega dela v zadnjih desetih letih, ter s priznanji nagradili najzaslužnejše gasilce in tiste, ki nam vsestransko pomagajo. Pričakujemo ministra za obrambo in najvišje predstavnike GZ Slovenije.«
PGD Šentjur sodi med najbolj delavna in največja društva na Kozjanskem, saj ima približno 200 članov, med katerimi je kar 90 operativcev. Veliko skrb posvečajo vključevanju otrok, zato so zelo zadovoljni, če izmed stotih kasneje ostane v gasilskih vrstah pet dobrih članov. Velik poudarek je tudi na redni obnovi strojnega parka, kjer
NASI GASILCI
I Glasujem za:............................................................... |
' Stanuje: ..................................................................... I
I Aktiven v gasilskem društvu:..........................................
i ................................................................................. i
1 Moje ime in naslov: ......................................................
»Vrtec ogradila bodem«
Na obisku pri Majdi Ilek, gojiteljici balkonskega cvetja in oboževalki zajcev
NENAVADNI ZBIRATELJI
»Pri nas ne zbiramo starin, ker nimamo prostora, da bi jih lahko razstavili, a imamo cvetoče balkone ter zajce, ki so lepi za okolje in oči,« se je glasilo prijazno povabilo Majde Ilek iz Virštanja. Končno nekaj bolj sentimentalnega, pomislim z zadovoljstvom, nekaj pravega za žensko dušo, ki je že po naravi bolj nagnjena k povzdigovanju estetike, sploh tiste zunanje.
Dan je bil več kot primeren za izlet v virštanjske gorice, kjer naj bi me za leseno ograjo že na daleč pozdravilo z rožami obdano pročelje stanovanjske hiše. Ljubkega doma res ni bilo težko najti, saj me je Majda v družbi nemškega ovčarja Reksa pričakala kar ob cesti ter me popeljala na ogled malega kraljestva. Kamorkoli sem stopila, se je v dosegu oči znašel kakšen poletni cvet. Obiskovalec je pri Ilekovih pravzaprav »obsojen« na cvetočo sceno, ne glede na to, kam se zazre. Še posebej lepe so belo-vijolične surlfinije, ki se kot slap spuščajo z dveh balkonov, medtem ko so na nekoliko bolj senčni strani hiše svoj prostor našle voden-ke.
Ob vprašanju, kako vzgojiti tako lepe rastline, se gostiteljica samo nasmeje in poudari, da se s svojimi ljubljenkami rada pogovarja in jim izkazuje naklonjenost. Ob tem se spomnim, da sem nekoč prebrala, da rastline od nas želijo predvsem eno - da jim govorimo, in očitno to pozna tudi gospa Majda, saj ji po-menek z rožami doslej lepo uspeva. Po izkušnjah, ki jih pridno nabira že vse od otroštva, je ne more skoraj nič več presenetiti, veliko vlogo pri vzgoji rastlin ima tudi njena mati, ki ji je prva vdahnila ljubezen do cvetja.
Mini je maksi
Ob sprehodu po vrtu me najprej prešine slogan »mini je maksi«, saj se tistih nekaj gredic ponaša z obsežno zbirko vseh vrst zelenjave, začimb in zelišč: od šetraja, bazilike, ma-jarona, materine dušice, drobnjaka do origana, žajb-lja in timijana, vmes se bohotijo celo palme, med drugim tudi bananovec. Ta ima pri Majdi zanimivo zgodovino. Pred desetletjem je namreč v svojem vrtu prvič gostila tovrstno drevo, a je tik pred obroditvij o sadežev obupala. Zdaj se je odločila, da » palme že ne bom vrgla stran,
dokler ne bodo z nje jedli banan«. Upamo, da ji bo uspelo.
Ali primera »toliko kot zajcev« drži?
Drugi del njene »zbirke« predstavljajo zajci, ki jih je natančno 30. V dve ogradi so posebej ločili samice in mladičke, samcev so se odkriža-li, saj pri zajcih rado pride do čezmernega parjenja in s tem zaradi genskih odklonov tudi do večje smrtnosti.
Zajčki so dom na Gostinci 4a našli šele pred slabim letom, prej je tam dolgih deset let vladalo zatišje. Majda je namreč že izkušena rejnica teh uhatih živalc, saj je pred dobrim desetletjem skupaj z možem skrbela za čredo več kot
stotih. Zdaj sta posrečeno urç dila dom trideseterici, s» imajo na voljo dovolj prosi ra za prešerno igranje. Vsaj dan jim postrežeta s priljuj ljeno hrano - deteljo, da in omenjamo posušenega kruli na katerega se vedno znovai navdušenjem odzovejo.
Pri Ilekovih pes, mačka in zajci živijo v nanavadno doj brem sožitju, sploh Reksj venomer hrepenel po zajfl družbi, medtem ko je sinjeo ka perzijka le od daleč p« vidno opazovala igro dolgouS kov. Zajčki so ponavadi loj vi, da se ljudje in še posety otroci z zanimanjem ustavlja jo ob cesti in občudujejo kim ce, pri čemer se ob o zveze z veliko nočjo Majdi uj ne ideja, da jim bodo ob t« prazniku prišli še kako pii MAJA RATI
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prosi času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom , sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbir; * in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predsl li še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 1 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebi tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Tokrat to Štefka Novak iz Vršne vasi, ki bo nagrado prejela našem oglasnem oddelku.
; tav
Kupujemo le novo opremi
no pomoč od občine. Ljudje nas pričakujejo in tisti, ki jih ne obiščemo, nas na to opozorijo. Res smo veseli tega sodelovanja.«
Branko je gasilec že več kot 40 let, prav v otroštvo sega tudi njegov spomin na »zgodovinski« gasilski dogodek: »Kot otrok sem rad zahajal v gasilski dom. Tako sem se nekoč skozi okno splazil v garažo, sedel v avto in ga tudi vžgal. A ga nisem znal ugasniti. Zato sem pobegnil in akumulator se je spraznil. Takoj zatem je prišlo do požara in gasilci so morali avto najprej riniti, da so ga vžgali, šele nato so se odpeljali na intervencijo.« In želje? »Ob novem gasilskem domu še to, da bi se
končno v Sloveniji sistemsko lotili nabave enotnega voznegi parka za gasilska društva. Ma džarska gasilska zveza je pr nemškem podjetju Rosenba uer naročila 300 enakih av tomobilov in je tako učinko vito poskrbela za gasilce. Pri nas vsak dela nekaj po svoje in to ni dobro. Sicer moramo biti pripravljeni in usposofr ljeni, saj je v Šentjurju vedno več velikih objektov, v kate rih lahko pride do katastrofalnega požara.«
In v čem vidi bistvo uspeha šentjurskih gasilcev? »Vedno in povsod nastopamo koli celota, kot dobra ekipa.« ZaJ to: srečno, šentjurski gasilo ob 130-letnici!
TONE VRABI)
Izbiramo »naj« desetino
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (3.524) Jože Gajšek, PGD Lokarje (3.444) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.803) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.558) Mirko Lešar, PGD Lopata (775) Olga Lešar, PGD Lopata (737) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (468) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem, (361) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (349) David Krk, PGD Andraž (242) Še vedno lahko glasujete za svojega »naj« gasilca ali g3' i silko, pri tem pa naj znova poudarimo, da bomo upoštf vali le glasove, ki jih bomo v uredništvo Novega tednika. Prešernova 19, 3000 Celje prejeli na kuponih, objavljen v časopisu, fotokopij le-teh pa ne.
Ta teden je nagrajenka Danica Gobec, Spominska 5. 3000 Celje, ki bo hišno nagrado NT&RC prejela na naše® oglasnem oddelku.
NAŠI GASILCI
imajo po besedah predsednika Branka Oseta svojo filozofijo: »Nikoli ne kupujemo stare opreme, ker nismo tako bogati, da bi razmetavati težko zbrani denar. Raje se potrudimo in zberemo toliko, kot je treba za novo vozilo, s katerim kasneje vsaj nekaj časa nimamo težav.«
V zadnjih letih so zamenjali tri vozila, prav zdaj se pripravljajo na nakup vozila za dovoz vode. Velika želja je tudi gradnja novega gasilskega doma. Pismo o nameri za pridobitev soglasja so skupaj s policijo podpisali že pred tremi leti. Občina je že za-
gotovila lokacijo za nov dom nasproti trgovine Spar; graditi naj bi začeli še v tem mandatu, torej v roku dobrih dveh let. Nenehno skrbijo tudi za dopolnitev osebne zaščitne opreme, zato jim veliko pomeni servis gasilnih aparatov, s katerim pokrivajo celotno območje občine in tudi širše. Veselic ne prirejajo, ker se enostavno ne obrestuje- '
Nasprotno se obrestuje akcija novoletnih koledarjev, v kateri razdelijo tudi do 1.700 koledarjev. »S podarjenim denarjem smo preskrbljeni do takrat, ko dobimo finanč-
Joksimović navdušen, organizatorji razočarani
Oboževalci neizmerno uživali, organizatorji razočarani, saj so prodali le okoli 2 tisoč vstopnic, spektakel pa si je ogledalo okoli 4 tisoč ljudi
32-letni akademsko izobraženi glasbenik pred množico navdušenih slovenskih oboževalk ne obžaluje, da je namesto za Ceco in druge srbske turbo folk zvezdnike začel pisati glasbo zase. Potrditev, da je bila odločitev prava, je dobil na letošnjem Evrosongu.
Predsednik celjskih kajakašev Dušan Konda ter številka ena na srbski glasbeni sceni Zeljko Joksimović - dva velika zanesenjaka, prepričana, da je mogoče prav vse, če človek v svoje cilje dovolj verjame, je v petek za nekaj ur združila Špica.
Veliki zvezdnik je bil s koncertom v Celju zelo zadovoljen; celo bolj kot z vožnjo s kajakom, s katerim se je, malo za šalo in malo zares, tik pred ciljem prevrnil...
Kljub na videz ogromnemu številu obiskovalcev, ki so si na velikem travniku ob čolnarni Kajak Kanu kluba Nivo Celje v petek zvečer ogledali nastop balkanske glasbene zvezde Zeljka Joksimoviča ter njegovega Ad Hoc Orkestra, sestavljenega iz vrhunskih srbskih glasbenikov (12 jih je članov beograjske filharmonije), le-teh na koncert ni prišlo toliko, kot so pričakovali organizatorji.
»Prodali smo okoli 2 tisoč vstopnic, veliko smo jih podarili, vsaj nekaj sto vstopnic pa je bilo tudi ponarejenih. Ocenjujemo, da si je koncert ogledalo okoli 4 tisoč ljudi,« ni mogel skriti razočaranja predsednik kluba Dušan Konda, ki je prireditev pripravil na pobudo organizatorja koncertov Vlada Lazoviča (slednji je Joksimoviča pripeljal v Celje).
Čeprav je prireditelje edinega Joksimovičevega poletnega koncerta v Sloveniji razočaral slab obisk, si obiskovalci, večinoma oboževalci glasbe nekdanje Juge, razpoloženja niso pustili pokvariti. Peli so, plesali in se nasploh imeli zelo dobro; prav tako kot sam Željko Joksimović, ki je na Špici preživel popoldne pred koncertom, dan pozneje pa je odšel v Atene, kjer je že drugič nastopil za športnike in obiskovalce olimpijskih iger.
Kljub vsemu je potrebno priznati, da je prirediteljem uspelo pripraviti kakovosten glasbeni spektakel. Morebitne pomanjkljivosti, ki so jih bolj kot obiskovalci koncerta opazili sami organizatorji, pa morda opominjajo, da je čas za razmislek o tem, ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi se celjski kajakaši, ki nedvomno ostajajo veliki zanesenjaki, začeli organizacije poletnih prireditev lotevati profesionalno ali pa bi se raje bolj posvetili športu in organizacijo velikih spektaklov prepustili komu bolj izkušenemu in veščemu tega posla.
ALMA M. SEDLAR
Foto: NATAŠA MULLER
OD TEM ELI EV DO STREHE	
V času MOS-a smo za vas pripravili posebno ponudbo -izbrani izdelki po zanesljivo najnižjih cenah. Ponudba velja v Merkurjevih trgovskih centrih na Hudinji, v Levcu in v Veljenju. 0 ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! Posebna ponudba po zanesljivo najnižjih cenahl Podrobnejše informacije dobite na prodajnem mestu. Na naienv razstavnem prostoru Mednarodnega obrtnega sejma boste našli vse kar potrebujete za gradnjo in obnovo - od temeljev do strehe. Obiičite nas v hali L.	Akcija velja od 8. do 15. septembra 2004 oz. do prodaje zalog. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo
Pod soncem Celjskih
Imeniten srednjeveški dan na Starem gradu je minil pod soncem, čeprav je naslov prireditve obetal zvezde
J
Srednjeveška tržnica je bila s kar 20 sodelujočimi obrtniki, ki še gojijo stare obrti, sijajna kulisa srednje- Berač je zanesljivo eden najbolj prepričljivih srednje- Ko je na prizorišče padel mrak, so prišli na vrst» veškega prizorišča.	veških likov. To pot ga je pustil poslovati celo birič.	bruhalci ognja in žonglerji.
Pod
so ga zaznamovali izjemno »«._...._, u^u» vzdušje in zlasti, kar je v poplavi podobnih prireditev na domala vsakem slovenskem gričku s kakšno razvalino, odličen približek avtentičnosti.
Celjski zanesenjaki, ki leto za letom z muko in praktično brez denarja pripravljajo praznik v čast slovitim predhodnikom - Celjskim knezom - so se letos res izkazali. Čeprav je prireditev trajala debe-liTi sedem ur, niso utrujali. Potrudili so se s spontanim dogajanjem ob tokrat izjemno okusno in izborno urejeni srednjeveški tržnici ter v srednjeveški krčmi, večerno prireditev po vnaprej pripravljenem scenariju pa izpeljali v dobrih dveh urah.
Nekaj tisoč obiskovalcev je bilo zadovoljnih. Veliko število kar najbolj avtentično kostumiranih likov, ki so celo popoldne že lepo obnovljenemu gradu dajali srednjeveški pečat, ni bilo vsiljivih. Preprosto, bih so tam, se sprehajali med množico in želi občudovanje. Ob tem so imenitno izpeljali tudi delavnice za odrasle in otroke. Skupaj smo vadili korake srednjeveških plesov, otroci so si izdelovali čudovite lutke iz koščkov lesa, vrvic in papirja. Tržnica z 20 avtentičnimi stojnicami je bila zadetek v črno. Od zeliščarke, pisarke, kovača, lesorezca do neverjetno prepričljivega knjigoveza... Čeprav posel ni cvetel, je bil prikaz več kot verodostojen. Ponudba v krčmi je bila na ravni - pečeni vol, zeliščne juhe, ajdova kaša, pečena jabolka, cimetove kroglice ... slednjič prava ponudba za dan, ko predniki še niso poznali ne koruze, ne paradižnika in seveda tudi kokakole ne.
Posebno doživetje je bil večerni spored, ki so ga pred grajsko gospodo in obiskovalci oblikovali sijajni glasbeni gostje s Češke, plesalci, bruhalci ognja, žonglerji in - v prvi vrsti - mladi vitezi. Učenci Igorja Sancina so se več kot prepričljivo borili z meči, sekirami, sulicami in bodali. Kresale so se iskre, obiskovalcem pa je zastajal dih ...
S prireditvijo Pod zvezdami Celjskih je TD Celje prepričljivo pokazalo, v kakšno smer bi morale iti, sicer prepogosto do konca skomercializirane tovrstne prireditve.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN NATAŠA MULLER
Brez plesa na srednjeveških zabavah ni šlo.
Na srednjeveški tržnici je ves čas neumorno koval pravi kovač.
V srednjeveški krčmi so ob pečenem volu postregli tudi nenavadne, a izvirne in okusni jedi - juhice, kašo, dušeno zelje, cimetove kroglice ...
Med več kot 130 kostumiranimi ljudmi so bile zelo opazne mične kmetice.
CEUE I g
Harmonikarski pozor, hud pes
Brez registracije
Ne znam si pojasniti, zakaj me zmeraj obsedajo neke spominske podobe, predvsem iz najstniškega obdobja. Pravzaprav so to dežavuji, že videni prizori, v katerih pa sodelujejo različni ljudje, ki si morda niti niso tako medsebojno podobni, v moji zavesti pa so tako močno, intenzivno tipizirani, da jih praktično med seboj ne ločim. Morda je to zgolj nostalgija, morda celo iracionalen strah pred zmeraj manj gotovo prihodnostjo, morda vse skupaj.
Kakorkoli že, zmeraj znova sem priča že videnim prizorom in enega izmed takšnih sem doživel pred kratkim, ko so se na naši obvoznici odvijale avtomobilske dirke, ki so razvnele strasti do te mere, da so ljudje kot v transu preizkušali svoje avtomobile, njihovo prostornino in pospeške. Tako se je pred naš blok pripeljal neki dečko v starem črnem BMW 3 in še nekaj. Avto je bil neregistriran, manjkal mu je sprednji spojler, mislim, da tudi odbijač, podobno je bilo z zadnjim, avtomobilska školjka je bila okljuvana z vseh strani, stranskih ogledal ni imel, imel pa je stranska stekla, sicer odprta, da se je po dvorišču razlegal elektronski glasbeni umotvor. Fant je bil čmolas, neobrit, na eno oko je nekoliko škilil, po obrazu je imel nekaj zaceljenih brazgotin, njegov pogled pa je izražal posebne sorte obup, ki v meni vzbuja mešanico sočutja, naklonjenosti, pogojni refleks, ne približuj se mu, nevaren je in občutek, da je fant zapečaten v svojo usodo že od nekdaj in na vekomaj. Bil je fant, ki sem jih na stotine poznal iz svojih dežavujev in mojih pouličnih klatenj. Sin matere, ki nanj zgolj iz navade kriči, matere, ki ne loči med
lastnim otrokom in zoprnim sodelavcem, bojda je imel očeta, vnuk stare matere, ki ga na-futra z boranjo, medtem ko je mati bogvekje, in z nasvetom: »Pa umij se enmal, ti pujs.« Bil je fant, ki je kriv povsod, doma, v šoli, na dvorišču, umazan, neopran, potolčen in z umazanijo cepljen proti boleznim, razen tu in tam gnojnim turom. Bil je fant, ki z dekleti ne govori, pred njimi beži, njihove žalitve ne bi prenesel in ko se nekoč v presoji nekega dekleta zmoti, doživi tudi to. Bil je fant, ki ga srečaš na vseh prireditvah, na eni v vlogi na smrt opitega mladostnika, ki ga rešuje urgenca, na naslednji že omejeno pijanega, s tlečo željo po maščevanju, ki praktično niti ne ve za pravega sovražnika, mora se zgolj uresničiti, udariti, uničiti, pokončati in se ob tem olajšati. In olajšanje je seveda lahko užitek, ki ga je zmeraj moč zaslediti v očeh, tudi v tistih, ki sem jih zagledal v vozniku črnega BMW 3 in še nekaj. Sicer BMW 3 in še nekaj nima več moči novega avta, toda ima svojo moč, ki jo je potrebno izrabiti, naviti do konca, naj se sliši, vidi, naj bó emancipiran, enak med enakimi, ker avto je Slovenec in Slovenec je avto. Star, neregistriran BMW 3 in še nekaj si želi emancipacije; ampak moj Bog, kakšen jalov poskus, veličasten!
RESEVNAd.d.,
Mestni trg 3, 3230 Šentjur
ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO POSLOVNO NEPOTREBNIH SREDSTEV
Na prodaj so poslovno nepotrebna sredstva družbe in sicer:
1.	Poslovni prostori v izmeri 167,91m v poslovno stanovanjskem objektu, ki stojijo na parceli št. 584 in 583/2 vložek št. 523, k.o. Šentjur, s hišno številko Ul. D. Kvedra 12, Šentjur.
2.	Poslovni prostori v izmeri 379,10 m , v večnamenskem poslovnem objektu, ki stoji na parceli št. 510/3 in 510/2 vložek št. 268, k.o. Svetina, s hišno številko Svetina 6, Svetina nad Štorami.
3.	Poslovni prostori v poslovnem objektu, ki stoji na parceli št. 660/10, 661/2 in 661/3 vložek št. 578jn 1219, k.o. Šentjur, s hišno številko L. Dobrotinška 1 /a, Šentjur.
Poslovni prostori so na prodaj s pripadajočimi zemljišči in premično in nepremično opremo.
Prodajalec Resevna d.d., Šentjur na podlagi te objave ni zavezan skleniti pogodbe s cenovno najugodnejšim ponudnikom in tudi ne povrniti kakršnih koli stroškov ponudnikov. Neobvezne ponudbe, ki naj zajemajo vsaj osnovne podatke o pogojih nakupa, pričakujemo do 15. 9. 2004. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici, z oznako "Za prodajo poslovno nepotrebnih sredstev" na naslov Resevna d.d., Mestni trg 3, 3230 Šentjur.
Ogled je mogoč v okviru poslovnega časa vsak delovni dan po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije lahko zainteresirani ponudnik dobi na telefonski številki 03 747 14 10.
maraton na LJubečni
Zmagovalci 24. Zlate harmonike so Dejan Kušer, Toni Pirnar, Tanja Župane in Anka Podobnik
Zadnja sobota v avgustu je bila v znamenju finala 24. Zlate harmonike Ljubeč-na. Po dvanajstih predtek-movanjih, na katerih je nastopilo 417 harmonikarjev, se jih je po dveh polfinalih v finale uvrstilo kar 40 ali 11 več kot lani. Kar je vplivalo tudi na dolžino trajanja tekmovanja, ki je potekalo v dveh delih. Dodati je treba še 12 harmonikarjev veteranov in nekaj gostov, tako da je celotna prireditev trajala dlje, kot bi bilo dobro in prijetno za uho in počutje.
Komisija (Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček, Jasna Vidakovič in Viki Ašič st.) je imela težko in odgovorno delo. Konkurenca je vedno hujša in razlike v kakovosti vse manjše, kar še posebej velja za 1. starostno kategorijo do 14 let, v kateri kljub mladosti nastopajo sapi mojstri.
' Najslabša je bila konkurenca v 3. in 4. kategoriji, kjer
jenastopilo le sedem harmo- leto poskrbi za imenitno nïkarjev, bolje sta bili zasto- skladbo, pani 2. (15) in 1. kategorija Med dvanajstimi harmoniji). Podelili so 11 zlatih, 12 karji veterani je tokrat slavi-srebrnih in 14 bronastih pla- la Anka Podobnik iz Ljub-ket, trije tekmovalci so bili ljane: »Na Ljubečni sem se zaradi kršenja tekmovalne- kot novinka pojavila pred šti-ga pravilnika izločeni. rimi leti. Najprej sem bila Občinstvo je tokrat izbra- bronasta, nato dvakrat srebr-lo Tanjo Župane s Senove- na in letos zlata z laskavim ga, ki je dobila nagrado naslovom ljudski godec. Ne NT&RC, plaketo Avgusta morem verjeti, da mi je to Stanka je dobil Toni Pirnar res uspelo.« Anka je med nav-tz Leskovca pri Krškem. Ab- dušenjem objemala sotekmo-solutni zmagovalec je postal valce in organizatorje ter de-Dejan Kušer iz Rečice pri Laš- lila svojo prvo zgoščenko, ki kem, ki je bil uspeha izred- jo je izdala s pomočjo men-Do vesel. Že petič je nastopil torja Mirka Šlibarja. na Zlati harmoniki in poleg Izven konkurence so nasto-vseh nagrad letos osvojil še pili Navihanke, sedemletni veliki pokal za absolutnega Matic Korošec iz Cerovca pri zmagovalca. Uspeha je zago- Šentjurju in 67-letni Franc tovo vesel tudi njegov men- Selčan, ki se je harmoniko tor Brane Klavžar, ki vsako začel učiti pred sedmimi le-
Kušer, Tanja Župane, Anka Podobnik in Toni Pirnar.
Nagrade so prejeli:
-	zlate plakete: Martin Pere, Klemen Rošer, Gorazd Tratar, Toni Pirnar, Janez Lekše, Monika Ferme, Matjaž Štrasberger, Natalija Hočevar, Dejan Kušer, Davor Teraž in Tibor Derganc;
-	srebrne plakete: Ivan, Ivan Srpčič, Marian Rozman, Tomaž Pustotnik, Aljaž Majcen, Dejan Šinko, Mitja Novak, Nejc Štalec, Luka Koprive, Sandi Ravbar, Matija Ve-ninšek in Sandi Omerzu;
-	bronaste plakete: Alojz Novak, Anton Pere, Matej Pečan, Samo Kotnik, Teja Ljubič, Jernej Brilej, Klemen Gaj-Šek, Rok Zupančič, Janez Luznar, Marko Drobnič, Gregor Grame, Tanja Župane, Božidar Štiberc in Nejc Palčnik;
-	izločitev: Leon Šoštaric, Matjaž Poljanšek in Monika Osojnik.
Harmonikarji veterani:
-	zlata medalja: Anton Špringer in Anka Podobnik;
-	srebrna medalja: Konrad Kostanjevec, Franc Resman 'n Vinko Ušeničnik;
-	bronasta medalja: Franc Lukman, Rudi Lenart, Marija Šraj, Ludvik Žiberna, Franc Škufca, Karel Šinko in Ivan Zavrl.
Največji aplavz je bil namenjen najmlajšemu, sedemletnemu Maticu Korošcu, ki je nastopal izven konkurence in se nato znašel v objemu srečnega mentorja Tineta Lesjaka.
ti pri Vikiju Ašiču in je letos izdal prvo zgoščenko.
Obiskovalci so kljub pravemu glasbenemu maratonu vztrajali do konca ter burno nagradili najboljše harmonikarje. Ponovno smo pogrešali mentorje mladih harmonikarjev, saj so se le redki pojavili na prizorišču, med njimi tudi Tine Lesjak. Zadovoljen je bil tudi prvi mož
organizacije Martin Grosek, ki je za prihodnje leto, ko se bo na Ljubečni zavrtela jubilejna, 25. Zlata harmonika, že napovedal nekaj novosti.
Ljubečna je znova potrdila, da je središče harmonikarjev in da se druge podobne prireditve pri nas z njo ne morejo primerjati.
TONE VRABL
Ker Celjski sejem potrebuje prostor, so menda začasno podrli skejt park, ki je ob celjskem sejmišču
GIMNAZIJA
o maturitetni tečaj
PREKVALIFIKACIJA
v vse zgoraj navedene programe oz. poklice o skupinske in individualne oblike izobraževanja
NOVO ! - Nacionalne poklicne kvalifikacije
o usposabljanje za pridobitev poklicne kvalifikacije s certifikatom za naziv: operater/operaterka na CNC-stroju
Organiziramo tudi tečaje in seminarje: jezikovni tečaji
računalniško opismenjevanje (izdelava spletnih strani, AutoCAD, Pro/enginner, MS Project) ^ varstvo pri delu
strokovno spopolnjevanje na področju strojništva, elektrotehnike, kemije in gradbeništva
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
tajništvo izobraževanja odraslih, vsak dan od 8 do 16 ure telefon: 03 / 428 58 54, GSM 041 708 938
Informativni dan 10.9.2004 ob 16.uri.
—- Št. 35-2. september 2004
CE Ui I
Med celjskimi skejterji je zavrelo. Ker je pred vrati parada celjskega in mednarodnega obrtništva, se vrednost vseh površin v bližini celjskega sejmišča šteje v konvertibilni valuti in ne zgolj v vrednotah in drobtinicah, ki z občinske mize padejo na mizice »obrobnih« skupin. Zaradi sejma so celjski skejterji (spet) ostali brez svojega parka. Podrli so ga, zmetali na kup, po sejmu pa »se bo videlo, če ga je mogoče spet sestaviti«.
S skejt parkom je pod ostrešjem občinske stavbe že nekaj let križ, ki ga, kot kaže, nihče noče spremeniti v klicaj. V »must be«. Pa je bil župan Bojan Šrot zelo ponosen, ko je z velikim pompom odpiral prvi celjski skejt park, ki so ga pred leti postavili na parkirišču za Knežjim dvorom. Celó tiskovno konferenco je sklical in s ponosom dokazoval, kako je mesto skrbno do mlade populacije. Če spomin ne vara, je bil prav seksi, ko je na rolerjih demonstriral varnost in privlačnost vožnje po klancih in vijugah skejt parka.
Potem je čez kakšno leto ali dve nad zabaviščem za mlade prevladala kruta ekonomska logika. Skejt park je zasedal preveč parkirišč, z zasedenostjo katerih so v mestno blagajno kapljali za nenasitni proračun tako pomembni cekini. Prav potihoma so skejt park razstavili, ga prenesli ob teniška igrišča celjskega sejmišča, ga kar tako, brez dokumentov in programa, predali v upravljanje zavodu za urejanje parkirišč in gospodarjenje z objekti v občinski lasti (ZPO) in ... pozabili nanj.
Porušeno svetišče
A pozabiti ga niso celjski skejterji. Zaljubljenci v svoje štirikolesne deske, v svoja ohlapna oblačila, v svojo glasbo, v svoj način življenja, ki je že davno preraslo »obrobnost«. Skejtanje namreč ni le zelo nevaren, adrenalinski šport. Ni le način zapravljanja časa. Skejt je podobno kot rok, pank, rejv in kar je še podobnih pojavov gibanje. Je način življenja, ki s seboj potegne način oblačenja, zvrst glasbe, ki se posluša, način preživljanja prostega časa, je tako rekoč ideologija.
Rok Tržan, Žiga Krebl, Miha Milosav in Žiga Boršič so skejterji. Po duši in z dušo, pa še z velikim delom srca zraven. Stari so
Skejterjem zrušili »dom«
od 14 do 16 let. In še zdaleč niso edini celjski skejterji. So pa tisti, ki jih je vnovično rušenje njihovega svetišča razkurilo. »Zakaj nam ne dovolijo imeti svojega parka? Saj nismo vandali. Ne zahajamo na petkove žure v park, ne razbijamo celjskih biserov. Ne rušimo prometnih znakov, klope, ne mečemo Vegradovih stranišč v Savinjo. A radi skej-tamo. Vsak dan se zbiramo pri >našem< skejt parku ... in poženemo rolke ...« pravijo. In v isti sapi opozarjajo, da gre za zelo nevaren šport. Šport, pri katerem mora biti vadbišče neoporečno. Celjsko pa je daleč od tega.
Skejt park je v zelo slabem stanju. Slabše kot je, bolj je nevaren. Ker se tega zavedajo, so tudi sami skrbeli zanj. Kupovali so vijake, da so kar se da skrbno utrjevali vse bolj vegasto in nevarno kovinsko konstrukcijo.
In potem so pred dobrim tednom dni le nemočno opazovali, ko so delavci Celjskega sejma skejt park grobo in po njihovem zelo nestrokovno podrli ter ga dobesedno zmetali na kup ... kjer bo čakal na konec obrtniške parade.
»Družba Celjski sejem d.d. ima z družbo ZPO Celje kot predstavnico mestnega zemljišča sklenjen dogovor o površini, ki jo vsako leto za potrebe Mednarodnega obrtnega sejma prevzame v uporabo. Rekviziti, ki so bili na tem zemljišču postavljeni, so bili strokovno odstranjeni in bodo postavljeni nazaj, ko se zemljišče ne bo več uporabljalo za potrebe sejma,« pojasnjuje direktor družbe mag. Franc Pangerl. Dodaja, da se to zemljišče že leta uporablja za potrebe Mednarodnega obrtnega sejma.
Vse lepo in prav in podjetniški interes je treba razumeti, o tem ni dvoma. Toda ... Da, vedno je kje kakšen toda. »Strokovna odstranitev« skate parka je minila brez viličarja, na način, ki pod vprašaj postavlja obljubo o »postavitvi objekta nazaj«.
Kdaj do pravega parka?
Celjski skejterji pravijo, da njihov park brez temeljite obnove nikoli več ne bo takšen, kot je bil. »Pa imajo čudovite skejt parke tudi v mnogo manjših mestih kot je najhitreje razvijajoče se mesto v Sloveniji. V Novi Gorici, Kopru, Slovenj Gradcu,
Celjski skejt park so podrli in ga zmetali na kup ob rob, kjer ne bo napoti sejmarjem.
na Ptuju se ponašajo celo z betonsko stezo,« hitijo pripovedovati Miha, Rok in oba Žiga.
In dodajo, da jih na občini nihče ne »šmir-gla«. Podžupan Stane Rozman jih je na hitro odpravil, na športni zvezi niti slišati nočejo zanje, saj še nimajo uradno registriranega
kluba, iz občinske stavbe sporočajo, da s skejl parkom nimajo nič, saj so ga predali v hrambo in upravljanje ZPO, na ZPO trdijo, da ga bodo po sejmu spet vzpostavili.
In skejterjem ostajajo za adrenalinske vragolije ulice, park in celjski biseri ...
BRANKO STAMEJČIČ!
ŠOLSKI CENTER CELJE
Pot na Lavo 22, 3000 Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH VPIS 2004/05
GRADBENIŠTVO o gradbeni tehnik
o zidar, tesar, strojnik gradbene mehanizacije,
izvajalec suhomontažne gradnje
ELEKTROTEHNIKA
o elektrotehnik ednergetik, elektrotehnik elektronik o elektrotehnik računalništva o elektrikar energetike, elektrikar elektronike
STROJNIŠTVO
o strojni tehnik
o orodjar, zlatar, urar, finomehanik, strojni mehanik, oblikovalec kovin,
instalater strojni instalacij
KEMIJA
o kemijski tehnik

Novi geto ob Koprivnici?
peticija 68 občanov zaradi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje IH-sever - Občina ni upoštevala
predlaganih strokovnih podlag?
Skupina občanov s prvo-podpisanim Zlatkom Mast-oakoni je na Sektor za prostorsko' načrtovanje in evropske zadeve na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje naslovila peticijo s pripombami na javno razgrnjeni osnutek sprememb jO dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje IH-sever.
Gre za zelenico med Novim trgom ter vrsto zasebnih hiš na drugi strani Koprivnice. Podpisani (do torka je peticijo podpisalo 68 občanov) predlaganim spremembam nasprotujejo predvsem zato, ker so prepričani, da bi uresničitev osnutka s predvideno gradnjo velikega trgovskega centra in (pre) veliko koncentracijo stanovanjskih enot Se bistveno poslabšala že doslej slabe bivalne razmere.
Kot opozarjajo, so zelo visoki stanovanjski bloki ob Škapinovi in Šaranovičevi uli-d že sedaj zastrli nizko individualno poselitev v smeri vzhoda. Svoje je dodala še izgradnja t.i. severne vezne ceste, saj se je z njo odprl nov prometni koridor s povečanim hrupom. Znamenita hrasta, ki stojita na omenjeni lokaciji, sta po njihovem mnenju le ilustracija propadajočih razmer, še dodatno pa bi ju ogrozila predlagana gradnja visokih blokov, menijo podpisniki, ki so dopis dopolnili tudi s konkretnimi predlogi.
Ne želijo dodatne trgovine
Najbolj moteča v osnutku sprememb zazidalnega načrta se jim zdi predlagana gradnja velikega trgovskega centra tik ob Koprivnici (šlo naj bi za nizkocenovni diskont nemškega podjetja Schwarz Stiftung & Co., lastnika verige diskotnih trgovin Lidl, zemljišče pa še naj ne bilo odkupljeno, saj naj bi investitor z občino zaenkrat podpisal le predkupno pogodbo). Da dodatnih trgovin
tuacija. Podobno je tudi z otroškimi igrišči, saj so načrtovalci za 190 stanovanj predvideli le 122 kvadratnih metrov igrišč ... »Novi geto?« se sprašujejo podpisniki, trdno odločeni, da se bodo v primeru, da v pristojnih občinskih službah njihovih pripomb ne bodo upoštevali, po pomoč obrnili na republiške ali celo evropske institucije.
»Občina naj pokaže
Travnik 2 znamenitimi hrasti med Koprivnico in Novim trgom, kjer naj bi po mnenju podpisnikov peticije preveč zgostili gradnjo stanovanj in predvideli po njihovem nepotreben nov trgovski center.
v svoji okolici ne želijo in ne potrebujejo, je glavno sporočilo podpisnikov peticije, ki predlagajo, da bi na omenjeno lokacijo veliko bolj kot še en trgovski center sodil lepo urejen manjši park.
Ob pričakovanem velikem hrupu opozarjajo tudi na preveliko gostoto pozidave, saj »obstoječi zazidalni načrt predvideva gradnjo največ 160 stanovanj, investitor pa že v pretirano pozidavo umešča na parcelo 3300 m2 med objektoma 1 in 3 še dodaten stanovanjski blok, tako da bi število stanovanj znašalo 190. Investitor in načrtovalec s tem kršita posebne strokovne podlage, ki so bile
za omenjeno območje pri Razvojnem centru izdelane leta 2002, predvidevale pa so nižjo gradnjo, priporočila Prostorskega reda Slovenije, ki predvideva faktor izrabe do 1,2, medtem ko bi na tem območju ustvarili kar dvakrat večjo pozidanost«.
Če bi bil spremenjeni zazidalni načrt sprejet, bi po mnenju podpisnikov peticije na omenjenem območju prav kmalu zmanjkalo tudi parkirnih prostorov. »Za vsega skupaj predvidenih 230 stanovanj bi potrebovali 460 parkirnih mest, zagotoviti pa jih bo mogoče le 134.« V zvezi s predvideno gradnjo parkirne hiše
opozarjajo, da ljudje, ki bodo na omenjenem območju stanovali, najverjetneje ne bodo parkirali v parkirni hiši, zaradi česar bo na območju nastala neznosna prometna si-
obraz!«
Kot pišejo v peticiji, bi morali biti glede na strokovne podlage novi stanovanjski objekti nižji vsaj za eno nadstropje (imeli bi torej pritličje in še tri in ne štirih nadstropij, kot je predlagano). Opozarjajo, da predlagane spremembe zazidalnega načrta v ničemer ne ugotavljajo, ali bo hrup po končani gradnji dosežen ali presežen, ocenjujejo pa, da se bo pogosto močno približal kritičnim mejam ...
Na peticijo se je odzval Miran Gajšek, vodja sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve pri MOC in se s prvopoodpisanim Zlatkom Mastnakom dogovoril za sestanek v teh dneh. »Čas je, da občina pokaže humani obraz in upamo, da bo upoštevala naše pripombe. Nenazadnje noben občinski uslužbenec ne živi na tem območju in očitno jim je zelo vseeno. Pomembno je le, da se gradijo trgovski centri, saj občina popušča željam velikih investitorjev,« pravi Mastnak, ki dodaja, da lahko občani peticijo s pripombami na razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta še vedno preberejo in podpišejo na oglasnih deskah bloka na Novem trgu. Kot poudarja, se zapisane pripombe še zdaleč ne dotikajo le stanovalcev, ki živijo v neposredni bližini omenjenega zemljišča, pač pa vseh, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo s priljubljeno sprehajalno in rekreacijsko točko številnih Celjanov.
ALMA M. SEDLAR Foto: GK
Za šolo vse nared
V	Celju se je novo šolsko leto začelo brez težav, saj so s skrajnimi napori uspeli končati tudi celovito prenovo IV. OŠ. Čeprav je ta še v zidarskih odrih, saj bodo prebarvali fasado, to na začetek pouka ni vplivalo.
V	Celju je prenovo v 9-let-ni osnovnošolski program prva začela II. OŠ, v šolskem letu 1999/2000. Z vpisom šest-
tifas Triple A - Invest d.o.o.
ofiMoralive efnreUmenl ^tanking Smo priznano podjetje.ki i mednarodnimi povezavami zagotavfla širok pregled bančne ponudbe financiranja v Sloveniji, h vas uredimo:
HIPOTEKARNE KREDITE
GOTOVINSKE KREDITE - LEASINGE
ZAHTEVAJTE FINANČNO PONUDBO BANK ŠE DANES!
Izhodiščna obrestna mera:
LETNO 27. * EURIBOR ali 2% CHF + LIBOR.
Možnost poplačila obstoječih kreditov. Doba odplačila od 1 do 20 let
Financiranje uredimo na področju celotne Slovenije.
Zastopnik: Peter Gominšek s.p., Stanetova 16,3000 Celje INFORMACIJE na telefon: 034900258
letnikov so ji sledile OŠ Lju-bečna, Frana Roša, I. in III. OŠ. Lani so prešle v devetlet-ko s prvim razredom še IV. OŠ, OŠ Frana Kranjca, Hudinja in Lava, s 7. razredom pa vse celjske šole. Tudi OŠ Gla-zija, šola s prilagojenim programom, je lani začela z 9-letnim izobraževanjem, vanjo pa bo letos vpisanih 124 učencev v 18 oddelkih. Prag devetih celjskih osnovnih šol je včeraj prestopilo 3.712 učencev, od tega 403 prvošolci. V program devetletne osnovne šole je vključenih 2.215 učencev, kar je 60 odstotkov vseh osnovnošolcev.
I. OŠ ima 435 učencev v 20 oddelkih, II. 447 učencev v 22 oddelkih, 1H. 418 učencev v 21 oddelkih, IV. pa 470 učencev v 21 oddelkih. V OŠ Frana Kranjca bo v 17 oddelkih 282 učencev, na Hudinji 418 učencev v 19 oddelkih, na Lavi 443 učencev v 19 oddelkih, šola Frana Roša bo sprejela 436 učencev v 18 oddelkov, šola Lju-bečna pa 363 učencev v 17 oddelkov.	BRST
Univerza v Ljubljani Fakulteta za upravo
««ná
Immiiliiitl liliihnnB
V ŠTUDIJSKEM LETU 2004/05 VPISUJE V:
DODIPLOMSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA (prosta mesta)
1.	Visokošolski strokovni program: JAVNA UPRAVA
•	vpis I. letnik - izredni študij v Ljubljani, Mariboru, Sežani, Škofji Loki, Krškem, Žalcu
2.	Univerzitetni program: UPRAVA
•	vpis I. letnik - izredni študij v Ljubljani
•	vpis IV. letnik po merilih za prehode - izredni študij v Ljubljani in Žalcu
Kandidati za vpis v I. letnik lahko pošljejo prijavo do 5.9. 2004
na naslov: Visokošolska prijavno informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p 524,
1001 Ljubljana,
Kandidati za vpis v IV. letnik pa do 5.9.2004 na naslov: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
PODIPLOMSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA
1.	Podiplomski specialistični študijski program: JAVNA UPRAVA
2.	Podiplomski magistrski študijski program: UPRAVA
Kandidati za vpis v oba podiplomska programa pošljejo prijavo do 10. 9. 2004 na naslov: Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5,1000 Ljubljana
Dodatne informacije o vpisu dobijo kandidati na:
•	telefonski številki : 01 5805 501
•	spletni strani Fakultete: www.fu.uni-li.si
ŽALEC
9
Neuraden začetek slavja v Žalcu je bil v četrtek, ko se je na pot s kolesi odpravila občinska ekipa z županom Posedelom na čelu. Na 80 kilometrov dolgi poti so v posameznih krajih pripravili posebne skrinjice za vprašanja občanov, hkrati si je druščina na kolesih kljub neprijaznemu vremenu na terenu ogledala, kaj vse ^^	je še treba postoriti.
Petkov večerje bil v dvorcu Novo Celje mladostno obarvan, saj so odprli razstavo del, ki jih je 21 učene« ustvarilo v 5-dnevni slikarski šoli Rudija Španzla. Po zatrjevanju Žalčana na začasnem delu na Kranjskem i| noben slovenski slikar ni ustvarjal v tako lepem prostoru, ki so ga otroci dodatno oplemenitili z mladostjo k energijo.
Žalsko dvojno slavje
Naložbe in prireditve za ljudi - Slavnostna seja občinskega sveta bo v ponedeljek
V zadnjih avgustovskih dneh in septembra se bodo v mnogih krajih zvrstile številne prireditve, s katerimi bodo počastili praznik občine in 40 let mesta Žalec.
Številni obiskovalci na petkovem odprtju razstave del, nastalih v Španzlovi slikarski šoli, sobotnem pohodu po hmeljski poti in nedeljskem promenadnem koncertu so pokazali, da se bodo priredite dobro prijele. »Prepričan sem, da se bodo občani odzvali. Prireditev ne pripravljamo zaradi praznika, temveč za ljudi. Določene naložbe so končane, zato se bodo zvrstili tudi obiski resornih ministrov,« pravi žalski župan Lojze Posedel, ki med najbolj »udarnimi« naložbami omenja obnovljen in dodatno urejen center za ločeno zbiranje odpadkov ter nadaljevanje izgradnje kanalizacije Gotovlje, v kar so vložili več kot 65 milijonov tolarjev. »Nadaljujemo z dolgoletnim programom oskrbe z vodo, odprli bomo novo vrtino v Jedrti. Uspeli smo sanirati brežino Savinje na najbolj kritičnem delu, na ovinku pri Vrbju ... Pri cestni infrastrukturi bi omenil krožišče v Levcu ter odsek Šempe-ter-Roje, ki sta velika zalogaja. Malce nam je zmanjkalo, da letos ne odpiramo kolesarske in peš poti Levec-Medlog. Na področju šolstva odplačujemo obveznosti za
V sončnem sobotnem dopoldnevu se je na pot po hmeljski poti podalo kar 320 pohodnikov iz različnih slovenskih krajev. Pohod med hmeljišči je v sodelovanju s turističnimi društvi pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
bistvu v občini na vsakem področju kaj pokazati. Obnova ulic v mestu, novi ureditve-
odprte naložbe, najbolj razveseljivo pa je, da imamo potrjene projekte za vlaganje v POŠ Ponikva in OŠ Griže ter začenjamo z gradnjo glasbene šole.«
Seveda ni manjkalo drugih naložb, skladno z dolgoročnimi načrti, tako da imajo v
ni načrti in stanovanja, obnovljena obrambni stolp in kapela v dvorcu Novo Celje, začetki gradnje večnamenskega športnega objekta, nova telovadnica v POŠ Trje ... so le
nekateri od dosežkov. Ob tem župan Pose del posebej izpostavlja dobro delo v vsej društvih in zvezah, ki je po eni strani po) membno za druženje občanov in po drugi temelj za uspeh bronaste olimpijke Urške Žolnir. Z nestrpnostjo pričakujejo tudi rej zultate na tekmovanju Entente Florale, a katerega so se v Žalcu dobro pripravili. 01 tem so veseli, da na prenovljenih oziromi novih pridobitvah, ki lepšajo okolje. Še n| bilo vandalizma.
Žalčani slavijo svoj praznik v spomin m drugi slovenski tabor, ki je bil 6. septeđj bra 1868. Med številnimi prireditvami, i katerimi bodo počastili dvojni praznik, je tudi jutrišnji dan odprtih vrat zavoda za kulturo, šport in turizem. V soboto popoldne pripravljajo slovenski pionirski atletski miting, v nedeljo promenádní koncert v mestnem parku in v ponedeljek slavnostno sejo občinskega sveta. Seja se bo začela ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora, ko bo zbrane nagovoril tudi slavnostni govornik Miro Cerar. V torek bo v knjižnici pogovori z Ivanom Zottlom, prihodnji četrtek bodo odprli razstavo likovnih del Emila Thoma-sa.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Grifon in Pušeljc v Franciji
Pred dnevi so se člani Folklorne skupine Grifon iz Šempetra ter ljudske pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline vrnili z odmevnega gostovanja v Franciji, kjer poleti pripravljajo številne folklorne festivale.
Pot jih je vodila v Felle-tin, majhno mesto v pokrajini Limousine v bližini Li-mogesa. V mestecu s tipičnimi kamnitimi hišami so pripravili 27. folklorni festival z mednarodno udeležbo. Šempetrski folkloristi so se predstavili na različnih prizoriščih, saj mesto dobesedno živi s festivalom. Da glasba ne pozna meja, so ugotavljali po večernih nasto-
pih, ko so v študentskem naselju nadaljevali druženje.
Naslednja postaja je bilo pristanišče Port sur Saône, kamor priplujejo številne jadrnice in jahte, saj pokrajina Franche-Comte nudi veliko turističnih zanimivosti. Festival so pripravili v dvorani, kjer se je dnevno na dveh predstavah zbralo po 800 do tisoč ljudi. V mestu so spoznali tudi Slovenca, ki že 30 let živi v Franciji in je del otroštva preživel v Savinjski dolini. Na festivalu so pripravili različna tekmovanja, na katerih se je slovenska ekipa dobro odrezala. Najbolj so ponosni na 2. mesto, ki so ga folkloristi Gri-
fona osvojili v tekmovanju med instrumentalnimi skupinami in pevke skupine Pušeljc med vokalnimi skupi-
Po uspešnem gostovanju so se folkloristi in pevke spraševali, kako uspe malemu mestu z vsega 3.000 prebivalci organizirati teden dni trajajoč festival s približno 400 gostujočimi in programom, ki se odvija pozno v noč, nato pa nadaljuje na plesišču in v disku do jutranjih ur, pri tem pa ohraniti dobro voljo in gostoljuben nasmeh? Bi nam, Slovencem, to uspelo ah bi se »delali Francoze«?
US	Člani FS Grifon in ljudske pevke v skupini Pušeljc so v Franciji »branili« slovenske barve.
HOV! TEDNIK
PREBOLD VELENJE MOZIRJE
BRASLOVČE POLZELA
15
Pred dvorcem Novo Celje go pripravili prvo srečanje rejniških družin Slovenije. Med udeleženci je ideja, áe bolj pa izvrstna organizacija ter obilo možnosti za spoznavanje okolice, požela nemalo navdušenja.
Pred dvorcem se je zbralo več kot 250 rejnikov, skupaj z otroki pa se je število podvojilo. Do srečanja je prišlo na pobudo žalske občine, kjer so najprej razmišljali o pikniku
za »svoje« rejnike, nato pa so s pomočjo centra za socialno delo razširili srečanje na celo Slovenijo. V državi je 1.250 otrok, ki zaradi različnih razlogov živijo v 875 rejniških družinah, v žalski občini pa otroke sprejema 30 rejnikov.
Vse udeležence sta pozdravila župan Lojze Posedel in direktorica CSD Žalec Irena Pražnikar. Po besedah Vlaste Rozman, ki ni skrivala veselja ob toplem sprejemu v Žal-
cu, se v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve trudijo, da bi dvignili ugled rejništva. To bodo med drugim storili tudi z novim zakonom, po katerem bo obvezno usposabljanje in tudi javni razpis za rejnike, ki bodo ob zaključku pridobili ustrezen certifikat. V žalski občini napovedujejo, da bodo podobno srečanje pripravili tudi prihodnje leto.
US
Marko Balant z novorojenčki in njihovimi starši
Župan z novorojenci in starši
Braslovški župan Marko Balant že nekaj let pripravlja sprejem za novorojenčke in njihove starše.
Na zadnjega, ki je bil prejšnji teden v prostorih sejne dvorane občinske uprave, je bilo povabljenih 21 novorojenčkov, ki so se rodili v letošnjem prvem polletju. V pozdravnem nagovoru je župan najmlajšim občanom zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, zlasti pa varen, topel in ljubeč dom. Staršem je izročil bon za 30 tisočakov in knjigo pravljic.	TT
Peli so Jih moja mati
Peli so jih moja mati je moto prireditve, ki v Andražu nad Polzelo že 21 let združuje Slovence in s katero ohranjajo stare slovenske pesmi. Na letošnji prireditvi je nastopilo 19 družin, prisluhnilo pa jim je približno tisoč poslušalcev.
Nastopajoče in poslušalce je pozdravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da je prireditev pomembna v širšem slovenskem prostoru, saj omogoča ohranjanje slovenske pesmi ter spoznavanje barvitosti in narečne pestrosti slovenskega jezika. Družinsko petje ni več namenjeno le starejšim ljudem, saj na prireditvi nastopa vedno več mladih. Žnidar je še dodal, da bo treba v prihodnje slovenski pesmi in besedi nameniti več pozornosti, tako v izobraževalnem sistemu kot tu-
di v družinskem krogu. Poh-	Vidovič s Ptujske Gore pa je
valil je organizatorje, ki	za 10-letno sodelovanje izro-
skrbno in vztrajno priprav-	čil sliko amaterskega slikarja
ljajo to prireditev, sestram	Jožeta Napotnika. TT
ne bo treba več vseh upravnih zadev urejati v upravni enoti v Žalcu. Hkrati pa bo v času uradnih ur delovala tudi pisarna Svetovalnega središča ISIO Žalec, ki deluje v okviru UPI Ljudske univerze Žalec.
S krajevnimi uradi želi državna uprava poenostaviti svoje delovanje in ga približati državljanom. V uradu bodo občani lahko med drugim oddali vloge za osebne dokumente, dobili potrdila o stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu, dobili, podaljšali ali zamenjali vozniško dovoljenje, pa tudi poskrbeli za registracijo, dobili ali zamenjali prometno dovoljenje in tako naprej.
Krajevni urad v Preboldu je četrti v Spodnji Savinjski dolini, doslej so urada odprli že v Braslovčah in na Polzeli, na Vranskem pa imajo informacijsko pisarno. V vseh je referentka Darja Ažnik, ki pravi, da so občani krajevne urade dobro sprejeli. Urad v Preboldu bo odprt vsak ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro v
Koncert v gozdu
Koncert v naravnem okolju Blat v neposredni bližini Rečice ob Savinji se, vsaj po številu obiskovalcev sodeč, vse bolj »prijemlje«.
Gre za tradicionalni koncert na prostem, ki ga je od rečiškega turističnega društva prevzelo Kulturno-umet-niško društvo Utrip. Potem ko so se v idiličnem okolju Blat minula leta predstavili godbeniki, so letos v goste povabili zakonca Galič. Obiskovalci so prisluhnili nežnim zvokom Citinih citer in Jožetovim pesmim oziroma orglicam. Pri pripravi koncerta sodeluje tudi nazarska območna enota zavoda za gozdove z direktorjem Tonijem Breznikom, ki je na nedeljskem koncertu predstavil kar nekaj zanimivih številk iz življenja gozda. Nazarski gozdarji so pred kratkim od Mozirja do Blat odprli novo učno pot, tako da postajajo Blate čedalje bolj obiskana popotniška točka, ki veže Mozirje in Rečico.
US
90,6 95,1

95.9 100.3
Preboldski župan Vinko Debelak in načelnik UE Žalec Marjan Žohar ob odprtju krajevnega urada
zgradbi občine. V tem času varja z brezplačnim svetova-bo enkrat do dvakrat na me- njem in informiranjem o izo-sec v uradu tudi Svetovalno braževanju odraslih, središče ISIO Žalec, ki se uk-	Š O
»Prešmentani godci«
V Velenju se je minuli teden končal 16. citrarski festival, na katerem so letos pripravili pet koncertov.
Na samostojnih koncertih sta se predstavila avstrijski učiteljski citrarski kvartet pod vodstvom Hannelore Laister z Dunaja in Irena Zdolšek z Grobelnega, predlanska državna prvakinja, ki študira citre v Munchnu. Osrednjo prireditev so pripravili v Vinski Gori, kjer so podelili letošnja »preš-mentana« priznanja. Za prešmentano citrarko so razglasili Katjo Anderlič (na sliki) iz Celja, prešmentani godci so Šmarski muzikanti, prešmentani ljudski pevci pa Mešani nonet z Dobja pri Planini.	US
NAKRATKO
Srečanje kurirjev
GOTOVLJE - Kar 80 od 106 članov, kolikor jih šteje Društvo partizanskih kurirjev in vezistov Štajerske, se je zbralo pri lovski koči na Rinki. Po pozdravu predsednika Franja Čev-nika so se z minuto molka poklonili umrlemu Vladu Goriš-ku, nato pa pripravili krajši kulturni program. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za obnovo kurirskih obeležij. Letos bosta na vrsti obeležji v Šmiklavžu pri Taboru in v Zgornji Rečici.	TT
Rejniki pred dvorcem
Nov krajevni urad v Spodnji Savinjski
V občini Prebold so v ponedeljek odprli krajevni urad. Tako Preboldčanom
TOó'suce iézùjowo" immilue nai
ŠENTJUR
LÁSKO
Obnovljeni »stražar« za praznik Jurkloštra
V Krajevni skupnosti Jur-klošter so si dolgo prizadevali, da bi obnovili obrambni stolp nekdanje kartu-zije. Stolp so začeli obnavljati že pred leti, svojemu namenu pa so ga predali ravno za krajevni praznik. V spodnjih prostorih stolpa so uredili informacijsko pisarno tamkajšnjega turističnega društva, v zgornjih pa je razstavni prostor za priložnostne razstave.
Obrambni stolp je med nekdanjimi mogočnimi zgradbami, ki so okrog njega počasi propadale, ostal kolikor toliko nepoškodovan in je vse do danes uspešno kljuboval zobu časa. Pred leti si ga je za
svoje domovanje izbrala celo naša pesnica, pisateljica in igralka Světlana Makarovič, potem, ko se je iz njega izselila in ga tudi zapustila v dokaj klavrnem stanju, pa je dolgo sameval. Pred nekaj leti so ga začeli domačini postopoma obnavljati in urejati notranjost, letos pa so z deli tudi zaključiti in ga v soboto na tretji praznik krajevne skupnosti svečano predali namenu. V njegovem spodnjem delu so uredili pisarno turističnega društva, ki je prav tako po nekaj letih mrtvila začelo z delom, v njem pa je zdaj prostor tudi za stalne ah občasne razstave. Za začetek so v njem na ogled dela Jožeta
Racmana, likovnega amaterja iz Mrzlega Polja, medtem ko je v kartuziji na ogled stalna razstava z naslovom Skrivnosti doline Gračnice, ki so jo v okviru projekta Kozjanski park na ogled postavili že lani oktobra.
Otvoritev Jurkloštrskega stražarja, kot ga je poimenoval pater Karel Geržan, ki je opravil tudi blagoslov, je bil tudi osrednji dogodek praznika, v kulturnem programu pa so sodelovali otroci tamkajšnjega vrtca in učenci osnovne šole, člani domačega Kulturnega društva Prežiho-vega Voranca in tercet Domi-ma. V novi pisarni turističnega društva je svoje mesto
dobila tudi predsednica Matějka Stopinšek, na ogled in za pokušino pa so bila zelišča in piškotki »dediščine jur-kloštrskih menihov«, kakor jih je poimenovala Milena Kozmus iz Paneč. Slednja je posebej za to priložnost iz zelo starih knjig izbrskala skrivnost, da sta bili zelišči vsakega popotnega meniha napoj ljubezni in moč srca, piškoti pa meniška čepica, Ve-ronikin srček, Anzekov hlebček in Friderikov poljubček. Kozmusova je po starih re-cepturah vse te piškote tudi spekla in jih obiskovalcem ponudila za posladek ali kot spominček.
MOJCA MAROT
Matějka Stopinšek in Milena Kozmus sta v pisarni novo odprtegi turističnega društva ponujali zelišča in piškote kot dediščino jurkloštr skih menihov.
Folkloristi v Makedoniji
Člani folklornih skupin Dolga Gora in Šentjur so se pred kratkim vrnili iz Makedonije, kjer so folkloristom iz mesta Kičevo po treh letih vrnili obisk.
Za člane folklorne skupine Šentjur, v katero je včlanjenih okoli 20 plesalk in plesalcev, je bilo to po petih letih delovanja prvo gostovanje izven meja Slovenije, 12 let staro društvo Trta z Dolge Gore pa je že gostovalo v Nemčiji. Obe skupini sta skupaj z domačo folklorno skupino prebivalcem Kičeva pripravili zanimiv večer, na katerem se je zbralo več kot 700 navdušenih obiskovalcev, kar pomeni, da so se domov, po vmesnem postanku na Ohridskem jezeru, vrnili s prijetnimi spomini.	RP
V Vodulah so blagoslovih novo kapelo, njeno predhodnico so pred 176 leti ob novi maši Matije Voduška postavili ob cesti pod kmetijo Voduškovih.
Sakralno znamenje je dodobra načel čas, saj je kapelica stala tik ob cesti Dramlje-Slatina, | zato so se vaščani Vodul in Grušč odločiti, da jo odstranijo in postavijo novo nedaleč stran. Vinko Cverle, Primož Vodušek, Ladislav Ožir, Andrej Ambrož in Dušan Mulej so v imenu gradbenega odbora krepko poprijeti vajeti in skupaj z vaščani ter 145 dobrotniki in podjetniki zbrali več kot dva milijona tolarjev in material v vrednosti 1,68 milijona tolarjev. Dela so trajala kar dve leti in pol. Blagoslova in maše, ki jo je ob pomoči duhovnikov in seme-niščnikov vodil drameljski župnik Milan Strmšek, pa se je v nedeljo udeležilo več kot 350 domačinov in drugih.	IS, foto: MN
Ko praznuje Blagovna ...
Četrta Jagoška noč
-
Na prehod bo treba še počakati
Malo manj kot 300 učencev je v minulem šolskem letu prvič prestopilo prag novo zgrajene in sodobno opremljene podružnične osnovne šole v Debru pri Laškem, ki ji manjka le varen prehod čez cesto.
Otroci iz okoliških zaselkov bodo tudi v letošnjem šolskem letu čez cesto hoditi bolj na slepo. Projektanti so se sicer zelo potrudili tudi z ureditvijo okolice šole, s pripadajočimi šolskimi igrišči, zelenicami in ostalo infrastrukturo, pozabiti so le na zelo dotrajano
in vedno bolj obremenjeno cesto proti Rečici, kjer ni urejenega prehoda za pešce. »Mi smo naredili vse, kar je v naši moči, to pomeni, da smo apelirati na odgovorne in dosegli, da je prehod zarisan vsaj tik pred blokovskim naseljem, kjer so postavljeni tudi ustrezni prometni znaki za zmanjšanje hitrosti. Velikokrat tam tudi nadzorujemo promet, ki je ravno na tej cesti zelo gost, saj dnevno tod mimo pelje več deset težkih tovornjakov iz bližnjega kamnoloma in tovarne
izolacijskega materiala,« M povedal pomočnik komam dirja Policijske postaje Las' ko Boštjan Žaberl. Promet se je s poglobitvijo podvoi za pod železniško progo id ureditvijo semaforiziranal ga križišča pri Petrol u rv-mreč še povečal, saj je pral tično to zdaj tudi edina ces! na povezava Laškega in Ré , čice. Žal pa je šola tako ok leštila občinski proračun, di ! zaenkrat ni denarja za od kup zemljišč in izgradnji pločnikov, ki bi bili tudi po i goj za risanje zeber.
MOJCA MAROl '
... je dolgo veselo. Kot ponavadi so različna društva v KS Blagovna tudi letos za krajevni praznik pripravila različne prireditve, krajevnih priznanj pa svet krajevne skupnosti tokrat ni podelil.
»Sicer smo letos zelo veliko postorili,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Blagovna Edi Peperko, »vendar so biti vsi rezultati plod kolektivnega dela, zato bi bilo posameznikom precej težko podeliti priznanja.« So pa zato tik pred začetkom novega šolskega leta priznanja podelili najbolj prizadevnim otrokom v krajevni skupnosti za minule šolske uspehe.
S priznanji ali brez so se krajani dobra dva dni veselo zabavali. Ze v začetku av-
gusta so gasilci za krajevni praznik pripravili gasilsko tekmovanje z veselico, minulo soboto je športno društvo Dol pripravilo tradicionalni pohod do bolnišnice Zima, kjer je bil dan odprtih vrat, na vmesnih točkah pa so se predstavljala različna društva. Zvečer je konjeniško društvo pripravilo zabavo, na kateri se je zbralo okoli 300 krajanov, dan zatem pa so pripravili še turnir v malem nogometu med šestimi vasmi v krajevni skupnosti in turnir v vlečenju vrvi. Naj omenimo le še rezultat tradicionalnega nogometnega turnirja - zmagala je ekipa Primoža proti favorizirani ekipi Dol.
RP
Jagoče je organiziralo 4. srečanje vaščanov z naslovom Jagoška noč. Odprli so jo jadralni padalci in prelet ultralahkega letala.
Vse obiskovalce in nastopajoče sta nagovorila laški župan Jože Rajh, ki je pozdravil tudi najstarejšo udeleženko, 95-letno Marijo Pader, in dekan Jože Horvat. Organizirali so tudi sre-čeolov, na katerem je bila glavna nagrada prelet z ul-tralahkim letalom, ob koncu pa tudi že tradicionalni ognjemet. Srečanje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur, ko so se tako obiskovalci kot tudi nastopajoči razšli z mislijo na ponovno snidenje prihodnje leto. Čez 14 dni pa že prirejajo kožuhanje pri Podrepšek.	SO
Blagoslov v Vodulah
J
Ciril za mlade
Slovenija je 12. decembra lani postala bogatejša za nov mladinski hotel oziroma youth hostel, kar je mednarodni izraz za to obliko hotelskega objekta. Zdaj mineva deveti mesec, odkar so pri gostišču Ciril v Podčetrtku vključeni v mednarodno verigo mladinskega lurizma, imenovano Hostelling international, v katero je vključenih 4 tisoč tovrstnih hotelov z vsega sve-i.
Podatek, da je med turisti več kot 27 odstotkov tistih, ki so mlajši od 25 let, zgovorno priča, da je treba mladinskemu turizmu nameniti večjo pozornost. V Sloveniji je svoja vrata odprlo že šest mladinskih hotelov, nam najbližji je poleg hotela v Podčetrtku še na Ptuju. Posebnost youth hostlov je, da je gostom na voljo tudi za tretjino cenejše bivanje kot v navadnem hotelu ter da se nahajajo v bližini pomembnejših prometnic in
_...... n	
t*	TT t 1 4-
	
	
Za dva občinska nagrajenca
Podčetrteški svetniki so izbrali dva občinska nagrajenca, ki ju je izmed šestih predlogov izbrala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Priznanje občine bo dobila konfekcija Marja iz Sel za vsestransko uspešen razvoj podjetja in denarno nagrado PGD Polje-Sedlarjevo za 80 let delovanja in aktivnega sodelovanja na področju požarnega varstva. Letos ne bodo podelili plakete, najvišjega priznanja občine. Slovesnost s podelitvijo bo ob prazniku občine Podčetrtek, 9. septembra.	TV
Slovenska keramika na gradu Podsreda
Na gradu Podsreda so včeraj odprli zanimivo razstavo Keramika v Sloveniji 1964-2004.
Gre za prvo tovrstno pregledno razstavo v Sloveniji, na kateri sodeluje približno 80 članov Društva keramikov in pečarjev Slovenije z več kot 200 primerki. Razstavljavci želijo, da bi obiskovalci spoznali pomen keramičarstva in oblikovanja v njem, saj se izdelki prav gotovo lahko primerjajo z umetniškimi izdelki iz stekla, lesa, železa in drugih materialov. Razstavo, ki bo na ogled do 10. oktobra, je odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter.	TV
javnega prevoda. Medtem ko se ta oblika prenočitve pri nas šele uveljavlja, je po svetu že na moč popularna, saj v tovrstnih turističnih objektih vsak dan prenoči malo manj kot 45 milijonov ljudi.
Lastnik hotela Ciril Blatnik pravi, da se je za hotel v Podčetrtku treba zahvaliti mladim iz občine, ki so ob obilici »tradicionalne« turistične ponudbe pogrešali mladinski turizem. A Blat-
nik tudi poudarja, da njegovega hotela ne obiskujejo le mladi iz Slovenije in tujine, temveč tudi popotniki iz osrednje slovenske regije, ki rezervirajo večino dvo- in troposteljnih sob. Kljub temu da sta v neposredni bližini termalni park Aqualu-na in Terme Olimia, to ne vpliva na povpraševanje in zasedenost youth hostla. Število nočitev ostaja celo leto približno enako.
MAJA RATEJ
^ Pisano
veselje!
£
Jesen na Planetu Tuš Celje - od 1.9. do 10.10.2004
Korajia velja 2004 -državni finale
pel. 3.9.
oblB.uri
ZMAGOSLAVJE OLIMPIJSKEGA DUHA	........x
Nigndnoirtbjnit (Henkel)
tel. 9.9.
Zapelji me NESCAFE
Nagradno
Irebanje i VIT0M R0ÍEJEMI
čet. 16.9.
ob 19. uri
Od ust do ust, od hiše do hiše, od mesta do mesta ... se širi glas najboljši pršut Je doma pri nas.
Nagradno
pet. 17.9.
ob 18. uri
TUŠEVI PRV0Š0LČKI S SREDNJEVEŠKIMI TISKARJI IN ROMANO KRAJNČAN
i čet. 23.9.
ob 15. uri
Postavljanje klopotca z vinogradniškimi Igrami In domačimi dobrotami
: pet. 24.9 ob is. uri : sob. 25.9 ob 9.30 uri JESENSKA TRŽNICA
od 4.10. do 8.10. ob 17. uri : 9.10, ob io. un TEDEN OTROKA
prtdltivt za otrok«
OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE
vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro
VARSTVO V IGRALNICI ZA NAJMLAJŠE
od pon.dopet.,
med 15. in 20. uro sobota, med 9. in 20. uro nedelja, med 9. in 13. uro
(((i 080Ï3ÎÔ)
www.planet-tus.com
Peti Kozjanski sejem
Pod pokroviteljstvom Občine Kozje in v organizaciji zasebnega podjetja Oko-lus bo 4. in 5. septembra v Kozjem peti Kozjanski sejem.
Ob gasilskem domu bodo postavili dva velika šotora, v katerih bo na 2.500 kvadratnih metrih svoje izdelke predstavilo več kot 35 raz-
stavljavcev. Sejem je priložnost za Kozjance, da se predstavijo javnosti in opozorijo na svoje delo in izdelke. Vedno več je eko in bio pridelkov ter domače obrti, pojavljajo se tudi zasebniki z drobno obrtjo in gospodarstvom. Gostinski del, ki bo ob šotorih, so tokrat ločili od razstavnega. Tudi letos bo-
do ocenjevali in nagradili najlepše stojnice ter pripravili tekmovanje za najboljšo kozjansko enolončnico. Ob sejmu bo v športnem parku bogat športni program, za mlade bodo pripravili rock koncert, veliko zanimivega se bo dogajalo tudi pri motelu z ribnikom v Kozjem.	TV
Pri orglah ni pomembna velikost
Orgle v župnijski cerkvi Šmarje pri Jelšah so pred kratkim zazvenele v vsem svojem glasbenem sijaju, saj jih je preizkusil dolgoletni organist Milko Bizjak. Po 25 letih glasbenega udejstvovanja ne pozna počitka, saj za to jesen že pripravlja novo samostojno ploščo, 48. po vrsti.
Pred četrt stoletja je imel Milko Bizjak svoj prvi samostojni orgelski recital v Ajdovščini, kjer je izvajal samo dela Bacha. Danes koncertov ne šteje več, kar je razumljivo, saj se jih je v vseh letih nabralo več kot 1.500. V dolgoletni karieri je nastopal v Angliji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Čeprav je za organiste ponavadi značilno, da začno najprej s klavirjem in kasneje presedlajo na orgle, je njega kraljevski inštrument navdušil že na samem začetku na koncertu v Novi Gorici, od koder prihaja tudi sam. In to tako, da se je odločil za študij orgel na ljubljanski in zagrebški akademiji za glasbo ter kasneje izobraževanje nadaljeval v Pragi in Gradcu. Devet let je poučeval klavir in orgle, zdaj pa je že 12 let samostojni kulturi delavec.
	
	»
	NV ti A
	f jA 1
	
	
Milko Bizjak med koncertom
Prevladoval je barok
Glede na tip orgel, ki so kopija baročnega originala, je izbral dela iz obdobja baroka (16, 17., in 18. stoletje), z eno samo redko izjemo - s skladbo v klasicističnem slogu. Poudaril je kvaliteto šmarskih orgel, ki jih je pred nekaj leti izdelal Anton Škrábl iz Rogaške Slatine. Zanje je sedel prvič, zelo pa je navdušen tudi nad tem inštrumentom v podružnični cerkvi sv. Barbare, ki ima
več kot 300 let in je med najstarejšimi v Sloveniji.
Kljub temu da se zaradi dežja koncerta ni udeležilo veliko ljudi, je bilo vzdušje v cerkvi Marije Vnebovzete takšno, kot se za orgle spodobi - kraljevsko. Koncert je del ciklusa 15 koncertov po Sloveniji, z njim so po besedah organizatorja Toneta Kampuša začeli letošnje Šmarsko glasbeno poletje, ki bo vrhunec napoveduje s koncerti Josipe Lisac in Rožma-rink v začetku septembra.
MAJA RATEJ
SL. KONJICE VOJNIK
Konjičani so se zahvalili gasilcem
Vrtci in šole z novimi strehami - Pomoč socialno šibkim
Konjiški župan Janez Jazbec je v nedeljo pripravil sprejem za gasilce, ki so pomagali ljudem v dneh po 9. avgustu, ko je Slovenske Konjice, del Zreč in Oplot-nice prizadelo hudo neurje s točo.
Za pomoč se je zahvalil vsem 451 gasilcem iz 38 društev, ki so opravili 4.810 delovnih ur in si pomagali s 97 specialnimi vozili. Konjičani so jim za nesebično solidarno pomoč v dneh nesreče iskreno hvaležni, je poudaril župan Jazbec. »Neurje, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, je spremenilo podobo kraja in v nas pustilo strah, spoštovanje do narave in veliko zahvalo.« Predstavnikom vseh sodelujočih gasilskih društev je skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Slovenije Miranom Bogatajem, vodjo celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom ter svetovalcem za CZ za konjiško, zreško in vitanjsko občino Slavkom Pačnikom podelil posebna priznanja.
Pouk v OŠ Ob Dravinji se bo začel v ponedeljek, 6. septembra.
Zbrane je nagovoril tudi Miran Bogataj, ki je izpostavil velik pomen usposobljenosti poklicnih in prostovoljnih gasilcev, saj v Sloveniji v primeru naravnih nesreč drugih reševalcev nimamo. »Gasilci so uspešni le v okolju, kjer jih tudi sicer podpira-
V Konjičanki zbrani gasilci so bili veseli zaslužene zahvale.
jo,« je dejal in poudaril učinkovito organizacijo ter uspešno delo vseh, ki so reševali in pomagali po neurju. Po njegovih besedah je bila ujma na Konjiškem poleg potresa v Posočju letos največja naravna nesreča v Sloveniji. »Gasilci pomagajo vedno, kadar je pomoč potrebna,« je še dejal, a le izjemoma se jim za to, tako kot so se jim v Konjicah, tudi zahvalijo.
Celjenje ran
Že v času pred začetkom novega šolskega leta so v Konjicah prekrili strehe na treh poškodovanih vrtcih in dveh šolah ter odpravili tudi veči-
Videti z očmi drugega
V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju pri Zrečah so predstavili rezultate projekta Videti z očmi drugega.
Projekt je nastal v sodelovanju med mladinskimi organizacijami iz Slovenije, nemškega Berlina, poljskega Gu-bina in italijanskega Trsta. V njem je sodelovalo po 9 mladih in mentor iz vsake države. Prva dva dela projekta so pripravili v Berlinu in Gubinu, tretjega pa v. Gorenju v času od 22. do 29. avgusta.
Mladi so v okviru projekta med drugim podrobneje.prou-čevali mladinsko kulturo v EU, načine življenja v sodelujočih državah in interkulturno učenje. Pri tem so uporabljali različne metode, tudi fotografiranje, likovne delavnice, gledališke igre in pisanje. Na zaključni prireditvi so se tako predstavih tudi z razstavo in gledališko igro.	MBP
no posledic neurja na stro-povih in podih. Prvi šolski dan se je tako za otroke v vrtcih in šolah začel nemoteno, razen v OŠ Ob Dravinji, kjer se bo pouk začel v ponedeljek, 6. septembra.
V celoti je prekrit tudi konjiški zdravstveni dom, medtem ko še vedno odpravljajo poškodbe, ki so nastale v notranjosti objekta.
Pomoč pri popravilu streh
Komisija za obravnavo vlog socialno šibkejših ljudi, ki so zaprosili za pomoč, je že obravnavala prvih 41 vlog. Pri ogledu na terenu in v razgovorih s predsedniki krajevnih skupnosti je komisija odobrila pomoč 37 prosilcem, štirje so jo odklonili. 12 prosilcem so odobrili kritino - nove salonitne plošče, ki so jih v torek tudi že lahko prevze-
Poletna šola uspela
Betonski
TLAKOVCI
V	Glasbeni šoli Slovenske Konjice se je konec tedna končala 11. mednarodna poletna šola za violončelo in klavir. Organiziralo jo je podjetje Parnas iz Domžal skupaj s konjiško glasbeno šolo in občino.
V	dosedanjih poletnih šolah, ki so bile v različnih krajih Slovenije, je sodelovalo že 138 slušateljev iz Slovenije in tujine. Med 20 letošnjimi so prevladovali mladi, a večinoma že uveljavljeni talenti in dobitniki številnih nagrad iz različnih slovenskih krajev ter iz hrvaškega Karlovca.
Vojniško okno v svet
Vojniška knjižnica in s tem občina Vojnik v celoti h v kratkem dobila prvo javno e-točko.
V knjižnici so že začeti z gradbenimi deli, med katei bodo zagotoviti prostor za e-točko. V njem bo 6 delo' mest, opremljenih z računalniki, ki bodo uporabni! omogočali dostop do medmrežja. Prostor bodo uredili oktobra, ko naj bi e-točko tudi slavnostno odprli. Di financira ministrstvo za informacijsko družbo. E-točka vojniški knjižnici bo odprta pet dni v tednu, ves dan, : bo skozi poseben vhod dostopna tudi izven rednega deli nega časa knjižnice. Če bo zanimanje uporabnikov v< ko, bodo dostopnost e-točke razširili tudi na sobote nedelje.
Ščuke med krapi
Kljub obsežnim nepredvidenim delom, potrebnim za odpravo posledic neurja, so v Slovenskih Konjicah izpolnili še eno obljubo: osebno dvigalo za potrebe gibalno oviranih učencev za Glasbeno šolo Slovenske Konjice in OŠ Pod goro bodo predali v uporabo v petek, 3. septembra.
li. Dvema prosilcema bodo pomagali streho tudi prekriti. Kritino sta Občina Slovenske Konjice in Rdeči križ kupila neposredno od proizvajalca in s tem dosegla najugodnejšo ceno. Tak način pomoči bodo uveljavili tudi za naprej. Vrednost pomoči za kritino znaša zaenkrat skupaj 3,1 milijona tolarjev, od približno 7 milijonov tolarjev zbrane pomoči. Center za socialno delo bo zagotovil enkratno po moč za 23 prosilcev.
MILENA B. POKLIC
V Slovenskih Konjicah so tudi uradno ustanovili Mladi forum ZLSD, že 70. lokalno skupino Mladega foruma, ki se na splošno zavzema za napredno, levičarsko politiko.
Idejni vodja in sedanji predsednik konjiškega Mladega foruma ZLSD je Blaž Cugmas, ki je imel dobro zastavljen govor, brez dlake na jeziku. Poudaril je, da se bo podobno kot ostala šest-tisočglava množica članov Mladega foruma v Sloveniji tudi konjiška mladina zavzemala, »da ima vsak posameznik pravico delati, kar hoče - če s tem le ne ovira drugega«. Ravnodušen ni ostal niti do trenutnega stanja v občini, saj ne gre spregledati velikega problema drog. Tako so si za bližnji cilj za-
dali projekt ob tednu otn: ka, ko bodo z različnin predstavitvami, debatami j filmi skušali ljudi, zlasti p mlade odvrniti od teh stni penih substanc.
Župan Janez Jazbec j Mladi forum ZLSD z odobri vanjem sprejel in mu ob pii membnejših projektih pora dil tudi finančno podpori Med drugim je poudaril, d občina že nekaj let varču| za t. i. Varno hišo. Konjici so dobile nov zagon, ki ji bo vsekakor osvežil z nov mi političnimi smernican| in le še pripomogel, da se bi mesto še bolj povzpelo. Ti ga se zaveda tudi Tomaž Če nec, ki mlade v konjiški po litiki vidi kot »ščuke, ki bc do razbile topo množico kn po v«.
MAJA RATE
Šolo za violončelo sta vodila profesorja Ciril Škerja-nec in Zdenka Kristl Mari-nič, poletno šolo za klavir pa profesorica Sonja Pahor. Šola je bila organizirana v obliki tabora. S slušatelji so profesorji, ki so tudi sami uveljavljeni glasbeniki in pedagogi, delali individualno in skupinsko. Udeleženci poletne šole so se na koncu predstavili kot solisti in v komornih skupinah. V petek so nastopih na Starem trgu v Slovenskih Konjicah, medtem ko je bil zaključni koncert v nedeljo v dvorani glasbene šole.	MBP
VA
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Specialistični študijski programi
Management v izobraževanju (Koper/Brdo, Maribor) Management v evropskem okolju (Koper) Management (Celje, Koper, Škotja Loka) Smeri: Splošni management, Management informacijskih sistemov, Finančni management, Management trženja, Management kadrov, Management v mednarodnem poslovnem okolju. Magistrski študijski program Management (Koper) Usmeritve: Splošni management, Management informacijskih sistemov, Finančni management, Management trženja, Management kadrov, Management tehnologij, Ekonomsko okolje managementa, Management v izobraževanju. Doktorski študijski program
Management (Koper) Prijave do 15. septembra 2004.
Visokošolski strokovni študijski program
Management (Celje, Koper, Nova Gorica, Škofja Loka) Univerzitetni študijski program
Management (v študijskem letu 2004/5 ni razpisan) Usmeritve: Splošni management in Ekonomsko-poslovna usmeritev. Prijave od 1. avgusta do 5, septembra 2004.
•	Odločite se lahko za študij posameznih predmetov iz naših študijskih programov.
•	Dele študijskih programov izvajamo tudi za zaključene skupine iz enega ali več podjetij. Čas in kraj izvedbe prilagodimo vašim potrebam.
•	Krajša izobraževanja (seminarje, delavnice) s področja managementa objavljamo v katalogu seminarjev STIK.
UP Fakulteta za managament Koper
Cankarjeva 5, 6104 Koper Koper: 05 610 2020, 05 610 2003 Brdo pri Kranju: 04 236 2260 Nova Gorica: 05 333 3960 Škofja Loka: 04 506 1370 Celje: 03 490 0332
Koper: 7. september 2004 Nova Gorica: 8. september 2004 Škofja Loka: 9. september 2004 Maribor: 10. september 2004
KULTURA
Let nad novo sezono
Vodilo novega repertoarja SLG Celje: »Sodoben človek v različnih okoliščinah«
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje se je po počitnicah vrnil na domači oder in nadaljeval s spomladi začetimi vajami za prvo premiero v tej sezoni. To bo (po filmski uspešnici znana) Partljičeva komedija Moj ata, socialistični kulak, ki jo režira Slovak Michal Babiak. Premiera bo 24. septembra.
Repertoar za sezono 2004/ 05 je tudi letos pripravila in ga že zgodaj spomladi objavila umetniška voditeljica mag. Tina Kosi. Nova sezona, je prepričana, bo nadaljevala uspešnost pretekle. »To pomeni, da je naše gledališče visoko razvito v umet-niško-kreativnem smislu in da ohranja odprt stik s publiko.«
Na vprašanje, kakšno je bilo vodilo pri snovanju druge sezone v tej gledališki hiši, odgovarja: »Sodoben človek v najrazličnejših okoliščinah! Skozi različna socialna okolja bodo skozi repertoar prikazane teme, s katerimi se človek najpogosteje ukvarja: spolnost, osamljenost, na-
silje, medsebojni odnosi, politika, terorizem, bolezen, hierarhija v družbi in družini.«
Celjski gledališčniki bodo sezono začeli s Partljičevo uspešnico Moj ata, socialistic ni kulak, ki se tako po 20 le tih, kar je bila napisana, vra ča na slovenske odre. Dogajanje je postavljeno na podeželje, v čas po koncu 2. svetovne vojne, in ponuja komi čen pogled na povojno življenje povprečnega človeka in politično dogajanje v Sloveniji, starejšim pa skoraj no-stalgičen pogled v nekdanje čase. Po dveh predpremierah, 21. in 23. septembra, bo slavnostna premiera 24. septembra ob 19.30 uri.
Prvič na Slovenskem bosta uprizorjeni tudi monodrami na malem odru. Avtorja prve z naslovom Osamljena ženska sta zakonca Dario Fo in Franca Rame, druge s pomenljivim naslovom Sex? Izvolite, in naj vam tekne! pa Jacopo, Franca in Dario Fo. Na oder ju postavlja mladi režiser Miha Alujevič. Na Odrupododrom bodo v reži-
Režiser komedije Moj ata, s
ji Matjaža Zupančiča krstno uprizorili tudi njegovo delo Igra s pari, ki velja za sodoben, realističen tekst, poln duhovitih domislic s štirimi močnimi igralskimi protagonisti.
Kosijeva je otrokom za nova gledališka doživetja izbrala delo Dvojčici, avtorjev Eri-
ca Kástnerja in Tatjane Doma, ki ga bo kot prvo slovensko uprizoritev na oder postavila Ivana Djilas. Gre za zgodbo o nenavadni usodi dveh deklic, ena živi z mamo, druga z očetom, ki nepričakovano odkrijeta, da sta sestri dvojčici in kajpak skujeta genialen načrt. Poleg ob-
leke in pričeske zamenjata tudi življenji ...
Decembra prihaja na oder, tudi kot prva slovenska uprizoritev, delo Martina McDo-nagha, Blázinec, ki bo kmalu po Evropi doživelo še premiero v SLG Celje. »Gre za radikalen tekst, ki govori o problemih nasilja, policijskega nasilja, tudi umetnosti in mislim, da bo blizu tako mlajši kot starejši publiki,« predstavlja noviteto Tina Kosi.
Včeraj, 1. septembra, so v SLG Celje začeli vpisovati abonmaje za novo sezono. Nagrajeno lansko predstavo Dokaz Davida Aubur-na, v režiji Janeza Lapaj-neta, bodo 9. septembra brezplačno zaigrali za svoje zveste gledalce, abonente.
Sledilo bo delo Terorizem avtorjev Vladimirja in Olega Presnyakova. Celjsko občinstvo ga bo videlo kot prvo slovensko uprizoritev februarja. Delo govori o tem, da lahko vsak človek v nekem trenutku postane terorist, kar je
na žalost večno aktualna in pereča tema. Terorizem bo postavila na oder priznana in uveljavljena režiserka Mateja Koležnik.
Kot zadnjo premiero si bo občinstvo ogledalo delo Dale. Wassermana, po romanu Kena Keseyja, Let nad kukavičjim gnezdom. Znana filmska zgodba o kaznjencu svobodnega duha, iskrivih misli in ostrega jezika, ki raje kot zapor izbere bolnišnico, kamor je poslan na opazovanje, bo na celjskem odru doživela prvo slovensko uprizoritev v režiji prav tako prekaljenega režiserja Dušana Jo-vanoviča.
S sedmimi premierami ali z eno več kot to predpisuje ustanovitelj, bodo ponavljali tudi uspešne predstave iztekle sezone, kar bodo v SLG zmogli le s 23-članskim ansamblom, ki se mu pridružujeta nadarjena igralca Vlado Vlaškovič in Lučka Poč-kaj, iz ansambla je odšel Miha Nemec, v pokoj pa dolgoletni član ansambla, igralec Drago Kastelic.
MATEJA PODJED
Slovenska grafika v nemškem Singenu
iS
OCENJUJEMO
Večer plesa
V nemškem Singenu so odprli razstavo Slovenska grafika - Izbor slovenskih grafikov, ki bo na ogled do konca oktobra. Do sodelovanja celjskega zavoda za kulturne prireditve z nemškim muzejem je prišlo na pobudo mestne občine, saj sta Celje in Singen partnerski mesti.
Obiskovalci razstave si lahko ogledajo dela pomembnih slovenskih avtorjev, ki so bili tvorci antologije sodobne gra-
fične umetnosti v zadnjih 40 letih. Razstava daje vpogled v ustvarjalnost generacije šestdesetih, ki je pomenila najmočnejšo strnjeno skupino in je vsrkavala pobude in inovacije svetovne umetnosti ter hkrati zrla h koreninam domače tradicije. Predstavljena so tudi dela, ki so nastala v sedemdesetih letih in v katerih se odslikava popartovska manira in ironična distanca do potrošniške družbe. Osemdese-
ta leta so bila silovitim pohodom slikarstva t. i. nove podobe in grafiki se je napovedoval skorajšnji konec. Vendar je ustvarjalna kontinuiteta starejše generacije, ki se je bila sposobna prilagajati novemu duhu, ohranila vso energijo in jo oživila v sijajne grafične cilduse.	BA
STEPFORDSKE ŽENSKE
93 min., (The Stepford Wives), ZF triler/parodija Režija: Frank Oz Igrajo: Nicole Kidman, Matthew Broderick, Bette Midler, Glenn Close, Christopher Walken
Na odprtem odru ob Vodnem stolpu je bil pod okriljem Mestne občine Celje prijeten poletni večer otroške in mladostne ustvarjalnosti. Predstavili so se mladi celjski plesalci s svojimi avtorskimi deli iz programa Opus 1 plesna miniatura 2004 Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Otroci stari od 9 do 16 let, ki so svoja avtorska dela snovali na različne pravljične in glasbene motive, so učenci treh celjskih plesnih šol: Plesne šole Harlekin, Plesnega foruma in Studia za ples, ki jih vodijo uveljavljeni pedagogi in koreografi Ana Vovk Pezdir, GordanaStefanovič Erjavec in Igor Jelen.
Hana Cimperman, Živa Vrečko in Katja Verdev so bile najmlajše med nastopajočimi. Razigrana in živahna
Hana je zaplesala nenavadno Srečanje, ki v otroški domišljiji iz barskega stola ustvari niz živahnih, akrobatskih in duhovitih epizod. Živa se je lotila pravljice o Grdem račku, dojela bolečino zapuščenosti in slikovito v otroških gibih in osvojenih baletnih korakih predstavila čutne faze in preobrazbe malega laboda. Katja je v lesku ročnih zrcal in gibalni domišljiji oblikovala svojega cesarja, glavnega junaka pravljice Cesarjeva nova oblačila. Predstavnika fantovske moči in domišljije Goran Kusič in Matej Čemjul sta plesni duet Rivala simpatično oblikovala v navidezni igri z žogo ter se drug drugemu dokazovala v »žogobrcni« umetelnosti. Living blind, koreografska miniatura mladih
plesalk Žive Šuhel in Urške Ivezič, je predstavila ples dozorele mladosti in njunega razglabljanja o resničnem svetu, ki ju obdaja in ga ne želita videti. Akrobatsko razgibana Katra Petříček je v avtorskem plesu Kontradikcija oblikovala nasprotja in razglabljala o sozvočjih ter kontrastih giba in glasbe.
Mladi plesalci so se res potrudili, saj so svoje plesne miniature lepo izvedli in tudi prijetno nadgradili. Ob koncu večera je Maša Leskovšek zaplesala avtorski ples Dreaming, s katerim je maja uspešno opravila sprejemni izpit na plesni akademiji SEAD v Salzburgu. Njen ples zave-je sanjavost pričakovanj in želja, saj se tudi pred njo vije neznana pot novega študijskega obdobja.
Le mimo ne glejte
Le mimo ne glejte je naslov avtorskega večera plesalke Maje Kalafatič, ki je letos uspešno končala svoje prvo študijsko leto na plesni akademiji SEAD v Salzburgu. Z njo so zaplesali tudi njeni študijski kolegi ter nekdanje so-plesalke, članice Plesnega foruma Celje, s katerimi je pred odhodom y Salzburg plesala v plesnih projektih in koreografijah Gordane Stefanovič Erjavec in Davida Čeha.
Plesalci in soustvarjalci prešerno razvejanega večera so bili Ana Hribar (končala plesno akademijo SEAD), Kaja Janjič, Tomaž
Simatovič, Bojana Mišić (končala 2. letnik SEAD), Luka Čadež, Kaja Rebek, Špela Vodeb, Paulina Vero-nek in Tanja Šentjurc.
Življenje v mestih teče po ustaljenih tirnicah in izolacijah, ljudje se srečujejo v mimohodih ali bežnih dotikih, mladi vsak za sebe in v gručah posedajo v »kafičih« ali poàtakujejo v disco klubih, pa vendar tu in tam zasveti iskrica prijateljstva in skupne animacije. V tem duhu je izzvenel plesni večer. Naslov predstavlja zaključni del izhodiščne misli, s katero se avtorica obrača h gledalcem:
»Razgrinjam se vsenaokrog. Plešem. Vzemite košček mene in bodite srečni, žalostni, jezni ...Le mimo ne glejte!«
Koreografska sintezo je Maja oblikovala v 13 slikah, y mozaiku gibalnih pospeškov in energetskih poletov, ki predstavijo uigrano skupino vrstnikov, prijateljev, plesalcev, ki se med seboj ustvarjalno dopolnjujejo in si znajo slediti. Skupinske komunikacije vejejo po odru neusmiljeni ritem današnjega časa, solistični plesi pa zrcalijo notranji svet dozorele mladosti.
DALIBORKA PODBOJ

Ne zgolj svetovni rekord in podatek, da je doslej edinemu uspela pot okoli sveta po tako imenovani Antarktični ruti, pač pa pogum in sposobnost Alija Ula-ge, ki je celo leto dni preživel na majhni, komaj 8,5-metrski jadrnici, sta navdušila ljudi, ki so Alija poleg najbližjih in prijateljev v soboto pričakali v portoroški marini.
»Ker sem bil tudi sam pomorščak, mi ni jasno, kako je lahko preživel v tej lupinici,« se je spraševal Izolčan, ko je Ali, nasme jan in dobre volje, připlul v rino. »Takšno lupinico valovi či sto zakrijejo.« Podobno so se spra ševali vsi, ko so videli, kako majh na je pravzaprav jadrnica ter nje ne skromne prostore pod palubo Ženski del občinstva je sočustvo val tudi z mamo Slavico, ki je po dobno usodo doživljala že z Ali-jevim očetom, in ženo Sašo, ki je eno leto sama skrbela za sinova Jana in Žana.
Ne samo, da je pogostokrat čakala na moža, tudi pri sinu se ji zgodba ponavlja. Mati Slavica, po kateri je jadrnica, ki jo je izdelal oče, dobila ime, je sina najprej močno objela.
»Je bilo hudo?«
Več kot očitno je, da tako domačim kot Aliju pogostokrat ni bilo ravno lepo. A vseeno nad podvigom, s katerim je Ali uresničil svoje sanje oziroma del sanj, kot pravi sam, ne tarnajo. »Res je bilo hudo, sploh prve mesece, ampak to je zdaj mimo,« optimistično pravi Saša. »Vsi me sprašujete, kdaj je bilo hudo, najbolj hudo. To je relativno. Človeku je lahko hudo tudi ob lepem sončnem dnevu, fizično pa je gotovo bilo najhuje 253 stopinj južno v Indijskem oceanu,« pripoveduje Ali. To je bilo nekaj minut po tem, ko je začutil, da ne bo zaplul proti Antarktiki, ker bi bilo prenevarno, temveč se je obrnil domov, čeprav je bil od želene Antarktike oddaljen le pet dni. Kmalu ga je zajel val in deloma uničil jadrnico, tako da je le s težavo připlul do Nove Zelandije. »Zato tudi pravim, da mi načrt, odkrito rečeno, ni čisto uspel. Želel sem iti na Antarktiko, vendar sem imel v začetnem delu premalo denarja. Potem je denarja sicer bilo dovolj, vendar je bilo že prepozno. Ko se v tebi enkrat naseli strah, začneš reagirati drugače, nisi več >ta pravi<...«
Ah je na pot svojih sanj odšel s sedmimi milijoni tolarjev. Spon-zorskih sredstev takrat ni bilo ravno veliko, večino denarja si je priskrbel tako, da je prodal avto in del nedokončane počitniške hišice z garažo. Zaradi nesreče je bilo za obnovitev vitalnih delov opreme potrebnih še kar nekaj milijonov. »Marsikdo me je vprašal, zakaj greš, ah boš s tem kaj zaslužil in podobno. Naj za obrazložitev citiram raziskovalca Gerarda, ki je sodeloval v odpravi na Južni tečaj: >Zadovoljni boste le, če niste pričakovali kaj več kot kakšno ping-vinje jajce ...< Te besede so tudi v meni pomagale razrešiti, zakaj grem, da to pravzaprav ne bo nekaj velikega ... Sicer pa ostalim ni lahko pojasniti, zakaj greš. Težko je že namreč najti kakšno sprejemljivo foro.«
r—- SL 35 - 2. september 2004
NUil
Sanje se še niso izpolnile...
Da ni bilo dolgčas pri čakanju Alija, je poskrtela godba laških motoristov Goldhorn, ki na poti čez Črni Kal ni imela toliko težav kot laški župan Jože Rajh. Ko je končno prišel tudi Ali, se mehovi niso več ustavili.
Sinova dvojčka sta atiju pomagala privezati Slavico v domačo marino.
Ali Ulaga se je po letu plovbe vrnil s svetovnim rekordom
Dolgo pričakovani trenutek ... sploh za ženo Sašo. Ravno zato je še pred privezon jadrnice skočila k Aliju na krov.
Ta sobica je bila Alijeva spalnica, kuhinja, dnevna soba... 24 ur krat 363 dni v letu!
Nazaj, vendar ne več sam
No, še nad nečim so bih ljudje zelo presenečeni - kako mu je uspelo ohraniti trezno glavo in dobro voljo, glede na to, da je bil večino časa (če izvzamemo tistih nekaj postankov) sam? »Saj nisem bil sam. Veliko prijateljev je v mislih plulo z mano. Nekateri so pravi>vicmaher-ji<, tako da sem se še na morju lahko smejal na njihov račun.« Kljub temu Ali na morje ne bo več odhajal sam. »Z zadnjo potjo sem si dokazal, da se lahko podam najtežjim razmeram naproti. S prejšnjimi plovbami sem pokazal, da lahko večjo skupino varno pripeljem nekam, kjer lahko raziskujemo. Veliko kotičkov je še na svetu, ki sicer niso neodkriti, a jih vseeno znanstveniki brez nekoga, ki jih bo tja pripeljal, ne morejo pregledati.«
S takšnimi vožnjami bi najverjetneje lahko izpolnil svoje sanje. Še prej pa je majhno, njemu zelo ljubo skupinico na štirih kolesih odpeljal raziskovat mesto, ki ima poleg vode tudi obilo zabave - družina Ulaga je pred začetkom šole dober dan uživala v Gardalandu.
ROZMARI PETEK
Junak po letu dni - malce bolj zarjavel in z malo manj kilogrami, vendar še vedno poln življenjskega zanosa.
Hvala bogu -svet je še okrogel
Tako zatrjuje Matevž Lenarčič, potem ko ga je obletel v ultralahkem letalu
Matevžev vsakdan v zadnjih mesecih
Z ultralahkim letalom okoli sveta - za Pipistrel Sinus 912 so veljala drugačna pravila kot za ostala letala.
En pilot, eno letalo, en svet. Tudi tako bi lahko opisali podvig Matevža Lenarčiča, ki je minulo sredo uspešno zaključil projekt Proti soncu. Še nekaj številk: 79 dni, 18 držav in 38 tisoč kilometrov, kar je malce manj, kot so načrtovali.
»Do sprememb je prišlo zaradi dovoljenj v Ameriki, kjer so zaostrili pravila za državljane, ki nimajo vize. Z zasebnim letalom lahko prideš samo enkrat v Ameriko, mene so sicer spustili dvakrat, tretjič pa ne, zato sem moral opustiti misel na let v Mehiko. Dosegel sem rekord »letenju ter hitrostni rekord,« je v poznih ponedeljkovih nočnih urah, ker prej pač ni bilo časa, pripovedoval Matevž Lenarčič. Ki ne bi bil to, kar je, če ne bi dodal: »Oseb-10 sem šel zato, ker rad letim in rad vidim nove stvari. Za to sicer ni treba okrog sveta. Tlidi ni po moje, da bi šel zaradi rekorda. Ta je še najbolj smiseln za proizvajalca letala. Zame bi rekord imel smisel, če bi od njega obogatel, kar nisem. Bistvo je, da uživaš oziroma se imaš dobro.«
Diplomiranemu biologu, tóse že 14 let profesionalno ubarja s fotografijo, predlani polet zaradi kanadske birokracije ni uspel. Lanskega (jjskusa, ki se zaradi pomanjkanja denarja niti začel ni, Matevž ne šteje. Mogoče se tudi zato zdi, da je letošnji uspeli let, razen dogodivščin v Rusiji, minil nekoliko manj senzacionalno. »Manj smo bili prisotni v medijih, ieprav je nenehno obstajala možnost, da prekinemo let. Pbjavilo se je namreč bistveno več problemov kot prvič: od papirjev in vojske v Rusiji do vremena in težav z motorjem. Avion, Pipistrel Sinus 912, je tako dober, da bi lahko zadevo zaključil veliko hitreje, sam sem računal na slaba dva meseca,« pravi Matevž.
Ob spremljanju Matevže-"e poti se je večkrat dogajalo, da so se ljudje spraševali, •taj se gre ta tip. Problemi z dovoljenji, kljub napovedim, da je vse urejeno, čakanje v Rusiji... »Ljudje verjetno menijo, da je mogoče vse naprej načrtovati. Prepričan sem, da bo vsako leto težje in da je kil to eden zadnjih tovrstnih Preletov sveta. V bistvu se legalno, z upoštevanjem vseh zahtev, sveta ne da obleteti,« Ogovarja Matevž. »Na pro-lektu sem delal dobro leto dni. Urejaš dovoljenja za Rusijo in Mongolijo, oni pa dva dni pred začetkom povedo, N ti manjka. Lahko začneš •klati deset let prej, pa bo zgodba vedno ista. Kaj mo-teš. Če ti na Kitajskem pol ure Pfed preletom povedo, da so
zaprli zračni prostor? Vse predvidiš, uskladiš, plačaš dovoljenja... pa ne moreš nič. Vsepovsod je podobno zaradi preprostega dejstva, da ul-tralahko letalo ni pravi avion. Potem pa ljudje mislijo, da se norčuješ ali da ekipa organizacijsko ne zna speljati poleta. Ampak to so stvari, ki jih ne moreš vnaprej predvideti in mediti.«
Ruska scena
Letos se je polet najbolj zapletel v Rusiji, čeprav je pilot z Rečice ob Savinji kot prvi in zaenkrat edini dobil dovoljenje, da prostrana ozemlja preleti sam - še predlani je v avionu sedel tudi kontrolor. In tako se je razvede-lo, da so Matevževo letalo menda sklatili ruski migi. »Izhodiščni problem je bila Kitajska. Za prelet sem imel dovoljenje, zaradi smrtne nesreče afriškega pilota pa so za tri mesece zaprli kitajski zračni prostor. Uspelo nam je organizirati obvoz čez Rusijo. Vendar je prišlo do nesporazuma pri naknadno izdanem dovoljenju. Kljub temu, da sem imel uradno dovoljenje in načrt poleta, kar
je zelena luč, da lahko štar-taš iz ene države v drugo, se je zapletlo na meji. Njihova antena je bila obrnjena drugače od moje in tako ni bilo komunikacije. Letel sem 250 kilometrov v ruski zračni prostor, preko satelitskega telefona skušal urediti zadevo, vendar sem dobil ukaz, da se moram vrniti. Po poti nazaj, približno 100 kilometrov pred mejo, me je prestregel ruski mig. Eden me, na srečo, ni našel - če bi me, bi verjetno streljal, vsaj navodila je imel takšna.«
Tako je Matevž pristal v Rusiji, kjer so po treh dneh ugotovili, da ni kriv. »Grozili so z zaporom, potem so hoteli plačilo za 700 ton bencina, ki sta ga pokurila miga med iskanjem mojega letala. Na radarjih me niso imeli, tako majhen avion pa je težko najti z očmi. Ko so ugotovili, da nisem kriv, sem pričakoval, da bom četrti dan odletel. Pa so dogovori med Moskvo in lokalci trajali še 11 dni in tako sem v Chiti preživel dva tedna. Vsak dan sem pričakoval polet,« se je malce grenko nasmehnil Matevž in podrobneje razložil: »Prob-
lem je, ker se Rusi bojijo birokratov, ki hočejo vse papirje. Ljudje so super in so mi šli zelo na roko. Člani bivše KGB so me uradno hoteli zapreti, konec tedna pa smo skupaj lovili ribe.«
Zagotovo bodo Matevžu v spominu ostali različni ljudje, ki so mu pomagali. »Problemi so samo z uradniki, ki se bojijo, da bi kaj zamočili. >Ultralajti< pač niso povsem v skladu z zakonodajo, v ospredju pa je vprašanje varnosti. Takoj, ko uradno dovolijo prelet, postanejo odgovorni, za iskanje pa nimajo opreme. Če se ponesrečiš nekje v Sibiriji, te nihče ne najde,« je omenil Matevž, ki se je v tem času naučil tudi ruščine.
Dodaten problem letenja v Rusiji je relativna nesvoboda. »Tam ima pač glavno besedo kontrolor, ki ne ve, v kakšnem avionu si. Verjetno predvideva, da si v potniškem ali vojaškem letalu, s katerim přeletíš marsikatero nevihto. Z ultralahkim to ne gre in v danem trenutku je moraš samo pravilno odločiti. V zameno za dovoljenje za solo polet sem obljubil, da bom letel na določenih višinah in smereh... kar je zagotavljalo komunikacijo. Na radarju te namreč nimajo in če izgubiš komunikacijo oziroma se ne javiš, lahko sprožijo iskalno akcijo. To bi bil resničen problem.«
Podobna določila veljajo za vse vzhodne kraje, v ostalem svetu pa je pilot tisti, ki sprejme odločitev, ah bo tvegal ali ne. »Amerika in Kanada sta bolje pokriti z radarji. Pilotu povedo, da vreme za takšno letalo ni primerno, ampak na svojo odgovornost še vedno lahko leti. Torej je od mene odvisno, kaj sporočim in kdaj se javim; sam tvegam svoj avion in svoje življenje, nihče ni odgovoren zame.«
Zaradi slabega vremena je bilo letos kar nekaj tveganih
situacij - že v Ukrajini je Matevža čakala hladna fronta, položaj pa se je na splošno nenehno spreminjal. »Posamezne dneve je težko opisati, ker so bih tako različni. Dnevno sem v desetih urah preletel po 1.500 kilometrov, kar je relativno veliko, najtežje pa je predvideti vreme. Ko přistaneš, je treba poiskati bencin, se dogovoriti za avto, prevoz, poskrbeti za prenočišče... Na nekaterih področjih, predvsem čez Kazahstan, sem imel te stvari dogovorjene, večino pa sem urejal sproti.«
Milijon zgodb za celoto
In kakšen je svet od zgoraj? »Hvala bogu, je še okrogel. O tem namreč nisem bil čisto prepričan,« je malce pomenljivo, predvsem zaradi težav, omenil Matevž. »Po moje je pogled iz letala edini način, da dobiš pravi občutek, kako izgleda svet. Vzletíš iz ene pokrajine, přistaneš pa v povsem drugačni, med drufMčnimi ljudmi in kulturami. Čeprav vsi ljudje približno enako funkcionirajo, ne glede na to, ali so muslimani, Tibetanci ali kaj tretjega. Pokrajina se seveda spreminja, pravim pa, da je vsaka lepa, če je vreme primerno.«
Pri poletu je Matevžu pomagalo veliko ljudi doma in v drugih državah. »Vsak, ki se ukvarja s tem, ve, da ne gre za denar, temveč za letenje in navdušenost. Tisti, ki so v projektu iskali zaslužek, so odstopili že pred leti. Ker je to čista izguba. Ogromno ljudi, tudi neznanih, je v projekt vložilo del sebe. Škoda, nepošteno bi bilo, če bi to pozabili. Samo primer: imel sem avtopilota, ki do Amerike skoraj ni delal. Sam sem odpeljal celotno pot. V Ameriki pa sem srečal lastnika firme, kjer so ga izdelati. Avtopilota so zastonj usposobili
in zadnji del poleta je bil bistveno lažji. Milijon je takšnih zgodb, ki sestavljajo celoto.«
Ttidi zato Matevž že razmišlja o knjigi, vendar je zaenkrat pred njim še večji izziv - finančno pokritje projekta. Itidi sprejemi, kot je bil petkov pri ministru za promet Marku Pavlihi, sodijo v to zgodbo. »V ministrstvu za promet smo se letos bolje ujeli. Med drugim so rešili tudi zaplet oziroma je pravi človek dvignil telefon, ko so v Ameriki in Kanadi nesmiselno komplicirali.«
Glede na prejšnje dogodivščine, ko je Matevž med drugim fotografiral in letel na Kam-čatki in Aljaski, bil v Tibetu in še marsikje, lahko rečemo, da je videl že kar nekaj sveta: »Problem je, ker je toliko dobrih krajev. V različnih krajih sem si rekel, da se moram vrniti z družino. Krasna, zelo varna in relativno poceni je Mongolija. Lep je vzhod Rusije, Aljaska, Kanada, pa tudi Ojstrica, kjer sem bil v nedeljo z družino. Čeprav za otroka in ženo verjetno v teh dneh zaradi napačnih informacij ni bilo prijetno. Izvedelo se je, na primer, da so me ruski migi sestrelili, kar je bedarija. Na srečo sem bil malo hitrejši in sem pravočasno poklical, čeprav nisem vedel, kaj pišejo ruski mediji.«
Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli. »Vsi so veseli, jaz pa še najbolj. Čeprav bi bilo zame relativno vseeno, če bi se polet končal na Grenlandiji. Zaradi ekipe, sponzorjev in izdelovalca letala pa se je seveda dobro razpletlo,« je povedal Matevž in za konec dodal: »Prepričan sem, da moraš najprej razčistiti sam s sabo, potem pa lahko okrog sebe trosiš zadovoljstvo. In načeloma skrbim za to, da sem zadovoljen.«
URŠKA SELIŠNIK
Foto: ML, arhiv Pipistrel
Pogled iz ultralahkega letala na Grand Canyon
OLIMPIJSKI
HKOTtČSKH
Odlična Helena
»Čestitam ti za odlično tretje mesto!«
Eden izmed oboževalcev je Jolandi Čeplak preko povezovalca sprejema Deana Šuster» izročil cvetje. Joli je po koncu prireditve še dolgo delila svoje podpise, še prej piji povedala: »Pred finalnim tekom sem popila kavico, po njem pa pojedla le eno olivo,I je ostala. A nič ne de, samo da sem premagala Mutolo!«
Na odru je Marjana Fabjana (z leve), Lucijo Polavder, Petro Nareks, Urško Zolnir, Jolando Ceplak in ostale pozdravil župan Bojan Srot.
Koordinator za šport pri MOC Lado Gobec in predsednik Športne zveze Celje Igor Topol nista dobila odgovora od predsednika Judo zveze Slovenije Bogdana Gabrovca, zakaj si ni vrnil v Slovenijo peš, kar je obljubil, če bo osvojena medalja v judu.
Sprejem za naši boginji iz Grčije
25. poletne olimpijske igre oziroma igre 28. olimpiade v Atenah si bomo na Celjskem zapomnili predvsem po dveh osvojenih bronastih medaljah.
Prvo si je v judu priborila Urška Žolnir, drugo pa je pritekla Jolanda Čeplak. Na sprejem je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot povabil še preostali olimpijki v judu Petro Nareks in Lucijo Polavder ter reprezentančnega trenerja Marjana Fabjana. Na Trgu celjskih knezov se je zbralo preko 500 obiskovalcev.
Foto: ALEKS ŠTERN
V teku na 10 kilometrov se je zelo izkazala članica atletskega kluK Zreče Helena Javornik. 38-letna atletinja je v Atenah progo pretekla( času 31:06,63, s čimer je državni rekord izboljšala za 50 sekund. j
Otroške sanje postale resničnost
Pogovor z novopečenim članom lige NBA Benom Udrihom
Letos poleti je kot četrti Slovenec (za Rašem Nesterovičem, Boštjanom Nach-barjem in Primožem Brezcem) v slovito ligo NBA stopil tudi Beno Udrih. 22-letnega nekdanjega košarkarja Polzele je na nalxtru kot 28. izbor kupil sloviti San Antonio Spurs, dvakratni prvak lige NBA.
Udrih, ki se trenutno pripravlja s slovensko reprezentanco, je izjemno zadovoljen z razpletom, saj bo treniral in igral enem najbolj slovitih klubov te lige. »Izpolnile so se mi otroške sanje. Ko sem izvedel, da sem izbran, sem se po-futil enkratno, še posebej, ko sem podpisal pogodbo. Zasluge imata tudi moja trenerja Boštjan Kuhar in Sašo Ogrin, s katerima sem trdo delal kar nekaj let, da bi prišel v slovito lige. Nisem pričakoval tako hitrega podpisa pogodbe, ki je zgolj sad trdega dela preteklih let,« je začel Šem-petran.
Z novim klubom ste že bili na polet-i ligi. Kako ste se počutili?
Počutifšem se dobro, vendar je treba meniti, da v ekipi še ni bilo najboljših palcev. Sem pa že treniral z nekaterimi nosilci igre, med katerimi je bil tudi Tim Duncan. Pri igri »tri na tri« me ni nihče posebej navdušil. Verjamem vase in v svoje sposobnosti, zato sem prepričan, da se bom dokazal, če bom dobil priložnost.
Koliko vam bo pri tem pomagala prisotnost reprezentančnega kolega Radoslava Nesteroviča, ki bo tudi vaš klubski soigralec?
E Rašo si je v NBA in pri Spursih že ustvaril ime, zato mi bo z njegovo pomoč-joprav gotovo lažje. Predvsem mi bo sve-
že poudaril, verjamem in zaupam vase in v svoje delo!
Kako je z vašo poškodbo gležnja?
Ta poškodba je nekaj vsakdanjega. Za vrnitev pod koše sem potreboval dva meseca. Po podpisu pogodbe za Milano sem se povsem vrnil na igrišče in se dobro pripravil tudi za nabor NBA lige. Igre na koncu sezone so mi dale dodamo moč za še obsežnejše delo in mislim, da bo rezultat tega dela viden tudi v novi sezoni.
Slovenija je na turnirju v T\irčiji premagala domačo selekcijo z 88:63, najboljši strelec tekme pa je bil z 22 točkami prav Beno Udrih.
Beno Udrih
toval glede načina dela in življenja v velemestu, prav gotovo pa bova skušala nekatere reprezentančne akcije uporabljati tudi na klubskih tekmah.
Na vašem igralnem mestu organizatorja igre je konkurenca najhujša ...
Vsekakor, saj je tu največ temnopoltih branilcev. Vendar mi je trener pri podpisu pogodbe povedal, da resno račíma name, da bi bil menjava za Tonyja Parker-ja, ki je prvi organizator igre. Trener predvideva, da bi v prvi sezoni že lahko igral 12 do 15 minut. Seveda bo vse odvisno od moje priprave in prilagoditve, saj v NBA ligi ni sentimentalnosti. A kot sem
Že nekaj sezon ste član slovenske reprezentance. Kakšno je vzdušje?
Zelo dobro. Vsi igralci, ki smo se začeli pripravljati, smo še skupaj, kar je vsekakor dobro. Manjka nam uigranosti, kar bomo na turnirju v "Rirčiji vsekakor dosegli. Smo prava »klapa«, če se lahko tako izrazim. To bi moralo ob kvaliteti prinesti dober rezultat.
Kakšna je vaša napoved za kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki se začnejo 8. septembra?
Nerad napovedujem vnaprej, saj se vedno lahko zgodi kaj nepredvidenega. A sem optimist. Mislim, da bi se v skupini s Francijo, Poljsko in Češko morali uvrstiti na prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Za to smo vsekakor sposobni. Potrudili se bomo po najboljših močeh in verjamem, da nam bo tudi uspelo.
JANEZ TERBOVC Foto: IGOR ZAPLATIL
Vruuum!
Avstrijec Klaus je premočno zmagal na dirki na celjski obvoznici
Celje je bilo zadnjo avgustovsko nedeljo v znamenju hitrih avtomobilov. Na obvoznici je Drag race klub Celje priredil mednarodno avtomo-bilistično dirko v cestnem pospeševanju na progi dolgi 402 metra. 74 tekmovalcev se je pomerilo v šestih kategorijah. Najboljši rezultat (pod 13 sekund) je s corvet-to dosegel Avstrijec Dieti Klaus, ki je bil praktično brez konkurence.
Kaj kmalu so mu pripisali absolutno zmago, saj mu nih-& ni bil kos. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bilo slišati zvoke motorjev, ki so se pripravljali na prvo ulično dirko v Celju. Po oceni organizatorjev naj bi bilo gledalcev popoldne celo 10 tisoč. Stežka so pričakovali finalne dirke. Po kategorijah so zmagali Andrej Banko, Tadej Hrovatič, Primož Ivan-«č, Gregor Hiš in Jure Lu-tač. Najbolj zanimivo je bilo v kategoriji od 13 do 14 sekund, v kateri je zmagal Aleksander Meznovič z avtom Ven-furi 300 Atlantique, potem ko
bil Dejan Caf diskvalificiran zaradi prehitrega Starta.
»Pred leti sem tekmoval v gorsko hitrostnih dirkah, zdaj Pa se udeležujem zgolj ulič-'1>h dirk. Lastnik venturija Sem štiri leta, z njim še ni-
sem imel prometne nesreče, razen ko mi je srna prekrižala pot. Prihodnje leto bom z veseljem znova prišel v Celje,« je povedal Meznovič, ki je bil z organizacijo zelo zadovoljen, le za varnost bi morah bolj poskrbeti, je dodal. Adrenalin raje kot na cesti sprošča v fitnesu, vseeno pa ima večne probleme s policisti. Rešuje jih s položnicami.
Organizatorji, ki so v projekt vložili okoli 10 milijonov tolarjev, so s celotno prireditvijo zadovoljni, kljub temu, da je bilo s strani tekmovalcev nekaj negodovanj zaradi varnosti. Gledalci so se namreč postavili na samo dirkališče, kar bi se seveda lahko končalo tudi tragično. »Mi smo se pripravili maksimalno, tako po naših ocenah kot glede ukazov s policijske postaje. Nikakor pa
si nismo predstavljali, da bo prireditev tako množično obiskana, zato nismo mogli vedeti, da bo okoli 90 ljudi, ki so skrbeli za varnost, premalo. Vendar je na srečo policija z dobro gesto proti koncu pomagala, da smo prireditev izpeljali do konca,« je povedal organizator Nino Cokan in dodal, da bo dirka postala tradicionalna.
JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN
V dvoboje so se vmešali tudi »jugeci«. - Št-35 -2. september 2004
NAKRATKO
Zmaga in poraz Srebotnikove
Forest Hills: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je izpadla v četrtfinalu turnirja WTA z nagradnim skladom 65 tisoč dolarjev. S 6:4, 4:6 in 1:6 je morala priznati premoč Čehinje Ivete Benešove. V 1. krogu je sicer premagala Italijanko Tatiano Garbin s 6:3 in 6:3.
Tradicionalni velenjski reli
Velenje: Člani Avto moto turing kluba bodo izvedli že 21. reli. Začel se bo jutri ob 16. uri na Titovem trgu, cilj pa bo prav tako v središču Velenja v soboto ob 19. uri. V dvanajstih hitrostnih preizkušnjah se bo pomerilo 83 posadk, med njimi tudi štiri italijanske.
Zmaga v Treh lilijah
Laško: Košarkarji Pivovarne Laško so na prijateljski tekmi premagali turški Tiirk Telekom s 67:64. Troha je dosegel 17 točk, Ugrekhelidze 11 in Antonijevič 10.
Prijateljske rokometne tekme
Velenje, Trbovlje: Rokometaši Gorenja so premagali mladinsko reprezentanco Katarja s 27:21, s švicarskim Grass-hopperjem pa izgubili z 29:30. Celje Pivovarna Laško je na gostovanju ugnalo Rudar s 34:23. Dragan Gajič je dosegel 6 golov, po 5 pa Matjaž Mlakar, Klemen Štruc, Miladin Kozli-na in Saša Mikanovič. (DŠ)
Pršićeva v Celju« Lipovčičeva še ne
Celje: 24-letna rokometašica Duška Pršić (SiČG) je okrepila novega prvoligaša Celjske mesnine. Podpisala je enoletno pogodbo. Še vedno pa ni znana usoda vratarke Vesne Lipovčič, ki je v prejšnji sezoni branila vrata Celeie Celje. TYidi ona želi k Celjskim mesninam, ki se bodo pritožile na skupščino Rokometne zveze Slovenije. V primeru neugodnega odgovora bo mlada vratarka, kot je napovedala, zaključila kariero.
Posojena Barbara Gorski
Žalec: Vratarka Barbara Gorski, sicer še vedno članica ljubljanskega Krima, je posojena Celei Žalcu. Mlade roko-metašice so prvo prijateljsko tekmo izgubile proti Lokomotivi s 27:20.
Karateisti s sodobno dvorano
Celje: Karate klub Shotokan je med počitnicami preuredil svojo vadbeno dvorano, ki se nahaja v II. OŠ. Članica kluba Ayumi Yano jo je poimenovala Syoyokan (hiša, kjer se poraja uspeh). Opremljena je z najsodobnejšim športnim parketom, ogledah, japonskimi napisi in vadbenimi pripomočki.
Pokal Rečica 2004
Rečica pri Laškem: Strelsko društvo Dušana Poženela je priredilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga je 13 ekip in 45 posameznikov. Škof-jeločani so imeli najboljšo ekipo in tudi posameznika, Henrika Peternelja. (JŽ)
Najboljši Meh
Rečica ob Savinji: Člani Športnega društva Mladost so pripravili skoraj 14-dnevni turnir v tenisu, ki se ga je udeležilo 58 igralcev iz Zgornje Savinjske doline, Celja, Velenja, z Raven in iz Kopra. Po izjemno zanimivih obračunih je slavil Vojko Meh iz Velenja, ki je v finalu premagal Sama Zakršnika iz Topolšice. Tretji je bil Velenjčan Muharem Halilovič. (US)
Za Krizovo še Laskova
Celje: Z ženskim košarkarskim klubom Merkur je sprva pogodbo podpisala Čehinja Kateřina Krizová, nato pa se je z direktorjem kluba Matejem Polutnikom za eno sezono dogovorila še Slovakinja Lucija Laskova. Obe sta visoki 187 cm in sta bili v prejšnji sezoni soigralki pri Ružomberoku. Vodstvo naših prvakinj se zavzema za prihod še ene visoke češke košarkarice.
Srebro in bron
Celje: Na državnem prvenstvu v aerorallyju je zmagala mariborska posadka Verbančič-Cirnski pred Velenjčanoma Mirkom in Bernardo Mežo ter Celjanoma Nikom Petelinom in Janezom Šelekarjem. (DŠ)
Tek skozi pet vasi
Matke: Domače športno društvo je pripravilo. 12. rekreativni tek. Med 63 udeleženci so po kategorijah zmagah Anka Pugelj (Topolšica), Zala Štorman (Šempeter), Boris Pod-pečan (Velika Pirešica) in Janez Srebot (Celje). (TT)
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 12. septembra na Peč, stičišče treh dežel. Odhod v nedeljo ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 6. septembra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Ugodna vremenska napoved
Že dvajseti maratonski pohod od Celja do Logarske doline bo v soboto. Že ob tretji uri zjutraj ga bosta začela Celjana Franc Smodiš, ki bo konec novembra napolnil 71 let in je doslej vedno prehodil celotno traso, ter 78-letni Ivan Krega r.
»Pionir« maratona Franc Smodiš se začetkov takole spominja: »Pred 20 leti smo na Celjski koči z Jožetom Zor-kom in Bernijem Tratnjekom načrtovali, da bi šli peš do Ljubljane. Tratnjek je nato predlagal, da bi bilo glede prometa bolj pametno kreniti proti Logarski dolini. Pr-
) soboto v septembru se nam je nato pridružil še Bine Javemik. Vse se je lepo izteklo. Ko smo se utrujeni vračali z moskvičem, je padel predlog, da vse skupaj ponovimo naslednje leto. V peti sezoni je bilo že skoraj 200 pohodnikov, po desetem maratonu pa sem obljubil, da bom opravil še dvajsetega. Če sem treniral? Malo že!« Za pot naj bi s Kregarjem, ki bo predvidoma najstarejši udeleženec na 75-kilometrski razdalji, porabila dobrih 12
Štart ostalih izpred Mestne občine Celje bo ob 6. uri, iz Mozirja ob 8.30, iz Ljub-
Franc Smodiš se bo dokončno vpi sal v zgodovino tradicionalnegi pohoda.-
nega ob 9.30 in iz Luč ol 10.30. Vodilna moža DruJ tva maratoncev in pohodni) kov Celje Odon Simonič ii Ivan Žaberl sta progo prête kla že pred tednom dni (v do brih devetih urah). Obeta st rekordna udeležba, saj so pre jeli skoraj 900 predčasnilij prijav, tudi iz Anglije in Ni zozemske, pa tudi iz Poljske Češke, Nemčije, Avstrije it Hrvaške. Na cilju pred hotej lom Plesnik pričakujejo vsa 700 tekačev, pohodnikov ij|| »vipovcev«, spremljevalca, pa vsaj še enkrat toliko.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
www.novitednik.com
Motor Publikuma Simon Sešlar (v belem dresu) bo zaradi ugovarjanja manjkal na štajerskem derbiju v Celju.
»Stanje je
alarmantno!«
Bolj kot porazi skrbi katastrofalna igra CMC Publikuma - Proti Mariboru brez Sešlarja
Izidi 5. kroga 1. SNL: Primorje - CMC Publikum 1:0 (0:0); Mlakar (87), Maribor Pivovarna Laško - HIT Gorica 1:2, Domžale - Koper 1:1, Mura - Zagorje 2:0, Bela krajina - KD Olimpija 1:0, Ljubljana - Kumho Drava 1:1.
Izidi 4. kroga 2. SNL: Rudar - Dravograd 1:5 (0:1); Borštnar (73), Factor - Dravinja 2:0 (1:0), Livar - Šmartno 4:0 (1:0), Aluminij - Nafta 0:1, Supernova Triglav - Krško 2:0, Izola - Svoboda 0:1. Vrstni red: Nafta 10, Dravograd 8, Factor, Krško, Rudar 7, Livar, Triglav 6, Aluminij, Dravinja, Svoboda 4, Izola 1, Šmarno 0.
Izidi 4. kroga 3. SNL - vzhod: Ormož - Kovinar Štore 3:1, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj 1:2. Vrstni red: Veržej 9, Zavrč, Paloma, Pohorje, Šoštanj 7, Križevci, Ormož, Čren-šovci 4, Stojnci, Tišina 3, Šmarje, Kovinar, Bistrica 1, Železničar 0.
Izidi 3. kroga Štajerske nogometne lige: Kovinar - Mons Claudius 1:2, Šentjur - Malečnik 1:1, Rogaška Crystal -, Šentilj Jarenina 3:1. Vrstni red: Oplotnica, Mons Claudius 9, Malečnik 7, Zreče 6, Šentjur 5, Gerečja vas. Pesnica 4, Kovinar, Šentilj, Rogaška, Brunšvik 3, Boč 2, Središče 1, Kungota 0.
Izidi 1. kroga Medobčinske članske lige: Vransko -Ljubno 1:1, Laško - Vojnik 3:2, Kozje - Mah šampion 0:3. Vrstni red: Mah šampion, Laško 3, Ljubno, Vransko 1, Vojnik, Kozje 0.
Izidi 18. kroga 1. celjske lige malega nogometa: Frangros - Kalimero 1:3, Kobre - Kompole 4:5, Zeus - Vigrad 1:3, Pelikan - Marinero 2:2, Kondor - Veflon 3:1, Telsim -Maček 0:3, Živex - Fantasy 2:2. Vrstni red: Fantasy 45, Pelikan, Vigrad 43, Kondor 38, Maček 33, Zeus 31, Kalimero 28, Kompole 28, Veflon 22, Marinero 17, Živex 13, Frangros 12, Kobre 8, Telsim 4.
Zaradi kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo (slovenska reprezentanca se bo z Moldavijo v soboto pomerila v Celju) bo štajerski derbi z Mariborom Pivovarno Laško v nedeljo, 12. septembra, ob 19. uri. Celjani bodo morali igrati brez Simona Sešlarja.
Kapetan je v Ajdovščini v 93. minuti moraJ z igrišča zaradi drugega rumenega kartona. »Bil je edini, ki je protestiral na sodniško odločitev, ko nam je bil razveljavljen zadetek. Ima tri otroke in mu ni vseeno. Raje bi imel, da bi mlajši vzkipeli, pa niso. 1\tdi sam imam tri otroke. Ti fantje bi mi jih morali hraniti. Najbrž tega trenutno niso sposobni,« je zelo čustveno začel razočarani trener Ivan Matkovič po porazu proti Primorju in nadaljeval: »Igrali smo zelo slabo. Niti treh podaj nismo sestavili. Slabšega Publikuma v Ajdovščini še niso videli. Ne moremo biti mirni. Stanje je alarmantno! Klub sicer na-
preduje glede infrastrukture in organizacije, ne pa glede igre in rezultatov. Skušali se bomo izvleči s trdim delom. Preko noči ne bo šlo, a upam na pozitivni preobrat.«
Zadnji dan prestopnega roka, 31. avgusta, je pogodbo s Publikumom podpisal 29-letni Štorovčan Oskar Drobne. Kovinar, Radeče, Šentjur, Maribor, St. Pauli, Gorica, Domžale, Varteks, Dravograd in ciprska Oxa so bili njegovi dosedanji klubi.
Direktor Darko Klarič je bil odkrit: »Če bi osvojili točko, bi bilo nezasluženo. Primorje je bilo premagljivo, a nismo bili pravi. Lahko bi izgubili tudi s 3:0. Strinjam se s trenerjem, da nas lahko reši le delo, a to sem slišal že večkrat. Priznam, da sem bil premalo vztrajen pri pridobivanju okrepitev. A imeli smo tudi nekaj smole, z Belgijci,
Oskarjem Drobnetom, Vikom Laličem, ki se je poškodoval. Na plačilni listi je kar 29 igralcev, res pa je, da nam mnogi trenutno še ne zmorejo pomagati. Dogovarjam se z Aleksandrom Radosav-ljevičem in Domnom Beršnjakom. Če bo mogoče, bomo kar sklenili pogodbi, da bi se nam dejansko pridružila pozimi. Draganu Čadikovskemu smo povišali ponudbo in če mu ne uspe na preizkušnji pri Caenu, lahko podpiše triletno pogodbo. Čakamo na odgovor s Kitajske glede Mateja Šnofla, Marijan Budimir pa ostaja pri nas.« V igri je bil še Rusmir Dedič. H krizi pa je pripomogel odhod Vladislava Lunguja, ki pač ni pristal na znižanje pogodbenih obveznosti, na sredini igrišča pa je zazijala luknja.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
IDDRI TELEFON
PREJELI SMO
Halo, g. pražnikar. Rimske Toplice tukaj!
Z vsebino Vašega pisma jjedsedniku vlade, ki je bi-I objavljeno v Novem tedniku dne 19.8.2004, se v principu strinjam. Žal pa ste v Janku pozabili navesti, kaj eVaša stranka SLS naredila j oživitev zdravilišča v Rim-kih Toplicah takrat, ko je |ela svojega človeka za žu-gpa občine Laško in tudi v rtadi. Razen obljub ni bilo jčesar slišati in videti. Se-laj pa pred volitvami ponu-pe nove rešitve, namesto da «se takrat, ko je bil čas, re-100 zavzeli za obnovo in oži-ttev Zdravilišča Rimske To-ilice.
Vašo stranko in vse ostale tranke javno pozivam oziroma prosim, ne izkoriščaj-iin ne izrabljajte problema rajanov Rimskih Toplic in sprtega zdravilišča za politične igre in za predvolilne »je. Bolje bo, da stranke s kupnimi močmi naredite aj konkretnega za ta kraj in »vrnete zdravilišču v Rim-kih Toplicah sloves, ki ga je preteklosti imelo. V našem taju sedaj štejejo samo de-mja, ne pa predvolilne ob-l\\ibe, teh je v preteklosti bilo 2e preveč in smo jih siti, ludi od Vaše stranke. Če menile, da Vaši stranki delam krivico, potem bom zelo velela, če mi boste to z argumenti dokazali. Za konec sa-oo v smislu zadnjega odstav-a Vašega pisma, citiram: •Nekdo bo za dobesedni pro-8d Zdravilišča Rimske To-ilice moral odgovarjati!« Da, es je. Ampak tudi Vaša stran-lain še katera bo morala od-ovarjati.
JELKA KAPUN, preds. sveta KS Rimske Toplice
Državo je treba tožiti!
Vsake toliko časa se v raz-lih slovenskih časopisih pobijajo zapisi posameznikov, ki izražajo ogorčenost zaradi nerazumnega manipuliranja države z zaprtim Zdraviliščem v Rimskih To-'licah. Kdo ve, koliko taktih opozoril je že bilo, koliko sestankov na to temo, koliko aktivnosti v kraju, ko-jiko razdajanja posameznikov z gorečo željo, da bi zdra-'ilišče v kraju zopet oživelo.
In kaj smo dosegli? V bis-Jf nič in še enkrat nič. Tako kot vsi prejšnji upi, se je todi zadnji sprevrgel v neus-í^no potezo in smo ponovno ^n, kjer smo bili pred 13 le«- Zdravilišče bo še naprej ^prto. Dosegli smo morda e to, da slovenska javnost Ve> da Rimske Toplice na Zemljevidu Slovenije obsta-
jajo in da smo krajani s takim početjem države odpisani, ker smo izbrisani iz gospodarskega plana regionalnega razvoja. Zdaj pa je nastopil skrajni čas, da javno opozorimo, da je naše strpnosti več kot dovolj. Predlagam, da z javno tribuno razgalimo ta naš primer in vsej slovenski javnosti povemo, kako se država obnaša do njegove rešitve.
Znano je, da se je zdravilstvo s termalno vodo v Rimskih Toplicah pričelo že v času Rimljanov, da beležimo mejnik razvoja toplic v letu 1840, ko je srečni ozdravlje-nec g. G. H. Uhlich spremenil in dogradil takratne toplice v sodobno letovišče svetovnega slovesa. Ve se, da je po drugi svetovni vojni z zdraviliščem razpolagala JLA. In kdaj v tej zgodbi nastopi Slovenija takrat, ko se JLA umakne in prevzame objekt Slovenska vojska, ki je notranjo zapuščino dodobra izropala, skelet pa zaprla in zapečatila tako dobro in varno, da še danes drži? Država Slovenija je vzela v svoje roke vajeti in potencialnim investitorjem ves čas postavljala pogoje, koliko hoče v štartni osnovi iztržiti od tega objekta. Je to stimulacija za zagon in razvoj? Spomnimo se, koliko novih zdravilišč je nastalo v slovenskem prostoru v zadnjih 13 letih, koliko jih je povečalo kapacitete in kakšne visoke razvojne cilje imajo posamezna zdravilišča v svojih kratkoročnih planih. Le v našem kraju mora biti zdravilišče zaprto. Zakaj? In ravno ta zakaj bi kazalo razčistiti v predlaganem javnem dialogu med državo in krajani Rimskih Toplic. Ko bo ta diagnoza postavljena, bo mogoča ozdravitev tega sindroma.
Ob tej priložnosti bi povprašali predstavnike države o njihovi sposobnosti oziroma nesposobnosti, saj ob 13-letnem neuspešnem reševanju prekašajo celo sodne zaostanke na sodiščih, kjer se valjajo medijsko razvpiti sodni primeri. O zaostanku oživitve Rimskih Toplic pa nemo molčimo, kot da to ni nič in kot da sploh ni pomembno.
Pa je še kako pomembno za nas krajane in naš kraj, saj bomo tudi javno vprašali, kdo bo kraju povrnil nastalo škodo. In meni se zdi povsem normalno, da bo to odgovornost morala nositi država. Če ima toliko kapitala, da se novih finančnih prilivov brani, ker zavira gospodarski razvoj, pa naj razmišlja o poravnavi odškodnine. S tem početjem je kršena tudi naša ustavna pravica, to je pravica do razvoja kraja, do novih zaposlitev, do mirnega življenja, to je brez psihičnih travm.
Če se doslej ni nič premaknilo z mrtve točke, ko smo poskušali problem rešiti na strpen način, nam ne bo mogel nihče očitati, da smo po toliko agonijah poštah nestrpni.
Treba je razmišljati o tem, da tožimo državo!
MIRA SLUGA,
Rimske Toplice
Celjskemu županu, podžupanom in svetnikom
Spoštovani, minilo je ravno leto dni, ko sem g. županu Bojanu Šrotu, g. podžupanu Francu Filipčiču in nekaterim svetnikom in svetnicam poslal pripombe na osnutek zazidalnega načrta Sončni park ter na predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje III. Moja zahteva je bila, da to območje ostane neokrnjen ekološki rezervat, ker gre za zadnji ostanek prej velikega vodno retencijskega območja in dragocenega eko sistema (močvirja s potoki predstavljajo edinstveni življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste). Pisnega ali uradnega odgovora doslej nisem dobil, v osebnem razgovoru z g. podžupanom lansko leto pa mi je bilo dano na znanje, da se ne da nič storiti, da pa problem itak ni velik, ker bodo tu stale samo individualne hiše z obilico zelenih površin. Mestni svet je menda kmalu zatem, z enim ali dvema glasovoma proti, zazidalni načrt potrdil. Ker z ljudmi, ki niso pripravljeni humano, naravovarstveno in bivanj sko-ekološko razumno razmišljati, človek pač ne more argumentirano in demokratično razpravljati, sem se vdal v usodo in na zadevo pozabil.
V sobotnem Delu pa sem slučajno prebral članek novinarja Braneta Piana pod naslovom »Proti višjim blokom in trgovini«. Iz prispevka sem razbral, da je v igri že novi predlog sprememb in dopolnitev ZN Dolgo polje III, proti kateremu je 60 občanov oddalo tudi peticijo. Novi načrti pa so še mnogo bolj pošastni kot oni iz lanskega leta. Na površini cca 6 ha naj bi stale velike trgovine (super oz. mega marketi), visoki stanovanjski bloki, parkirišča, garažna hiša, hrupni gostinski lokali in kaj vem kaj še, zelenih površin in otroških igrišč pa praktično ne bi bilo. Stvar je baje šla že tako daleč, da investitorji (v glavnem tuji) že odkupujejo zemljišča od lastnikov in od občine (!). Lanska obljuba podžupana, da bodo tu stale samo individualne hiše, je bila torej zavajajoča.
Spoštovani gospe in gospodje, sprašujem vas, ali se je res potrebno slinasto udinjati podivjanim vulgarnim in barbarskim kapitalistom (veletrgovcem), ki so iz svojih profitniških interesov pripravljeni celotno Slovenijo spremeniti v pošastno betonsko, asfaltno in s hrupom ter umetno svetlobo prepojeno džunglo? Načrtovana izgradnja novega stanovanj sko-tr-govskega centra je negospodarna, saj je človeku odtujenih, prehrupnih in skrajno neprijaznih mega trgov-
skih in drugih kolosov v Celju že itak trikrat preveč! Usmerjena je direktno proti življenjskim interesom Celjanov. Kje je tu tako opevana skrb občine za kakovost življenja meščanov? V Celju so pozidane in asfaltirane že praktično vse razpoložljive-površine. Še tisto malo zelenja, ki je znotraj le-teh, pa občina vsako leto krči z divjim, nestrokovnim obrezovanjem ali pa z direktnim podiranjem in ruvanjem dreves in grmovnic. Celje nima enega samega poštenega mestnega parka, potrebovalo pa bi vsaj kakšne tri. Tistih nekaj dreves in zelenic onkraj Savinje že davno ne zasluži več imena mestni park.
Celotno doslej še nepozidano območje KS Dolgo polje in delov KS Nova vas, Lava in Ostrožno mora občina nemudoma razglasiti za nedotakljivo oz. zaščiteno naravovarstveno območje, na katerem bo dovoljena samo neintenzivna kmetijska dejavnost (polja in travniki, na katerih se minimalno uporabljajo umetna gnojila in fito-farmacevtski preparati). To je poglavitna naloga vseh celjskih političnih strank, vseh svetniških skupin, župana in podžupanov ter vseh državnih in občinskih strokovnih služb.
Pridružujem se protestu šestdesetih podpisnikov peticije, čeravno menim, da so njihove zahteve preskromne oz. zgolj drobtinčarske.
MILAN PUSTINEK, Celje
Ogorčeni odvisnik
Na Modri telefon se je pritožil bolnik, odvisnik od mamil, ki je iskal zdravstveno pomoč v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Obiskal je pristojno zdravnico ter ji prinesel potrebno dokumentacijo. Trdi, da je naletel pri zdravnici zato, ker je odvisnik, na zelo zaničljiv odnos, čeprav je pričakoval pomoč (omenja svoje točne osebne podatke ter datum obiska).
Direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniel Lajlar odgovarja: »Po naših podatkih ni zdravstveno zavarovan, od tod verjetno izhaja njegov občutek zaničljivega odnosa, ni pa mu bila sprejemljiva tudi razlaga samega postopka zdravljenja z usmeritvijo v metadonskoambulanto (kije bila že pred nekaj leti ustanovljena tudi v Celju) ali v de-toksikacijski center v Ljubljani (ki s svojimi posteljnimi kapacitetami pokriva potrebe naše države in usmerja zdrav-ljence naprej v komuno). Z njim se srečujemo obdobno že od leta 1993, pacient že takrat ni bil zdravstveno zavarovan. Pravila zdravstvenega zavarovanja natančno določajo pogoje nuđenja nujne
zdravstvene pomoči, ta pa njemu (nezavarovanemu državljanu) ni bila zavrnjena.«
BRANE JERANKO
Nesnaga ob železnici
Bralka iz Debra pri Laškem ima hišo ob železniški progi. Zanima jo, v čigavi lasti je zemlja ob železniški progi in kdo naj bi skrbel zanjo, saj naj bi ji zaradi strašne nesnage na dvorišče celo prilezle kače.
Mladen Stanojevič iz sekcije za vzdrževanje prog Celje je povedal, da je ozemlje v lasti javne agencije za železniški promet, za vzdrževanje pa naj bi bil zadolžen holding Slovenske železnice. Bralki še svetuje, naj se osebno obrne nanj oziroma na holding Slovenske železnice, da se bodo skupaj dogovoriti za ureditev okolice.
B. AVGUŠTINČIČ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE
VELIKA NAGRADA
faraon®^ zakladi
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje 18.12. 2004)
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V FANTIH
izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na našlo«: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celja
Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Poker v damah so sestavili in prejmejo nagrade: Dragica Vulovšek iz Celja, Mladen Stubičar iz Celja, Zlatkp Kronovšek iz Braslovč ia Ksenija Kramaršek iz Dramclj.
Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na telo enaka sila, kot če bi padli 10 metrov globoko. Trčenje pri 80 km/h je enako padcu telesa s 25 metrov, pri 100 km/h pa padcu s 40 metrov višine.
•	Med vozniki in potniki v avtomobilih bi bilo za 40 odstotkov manj žrtev, če bi uporabljali varnostne pasove.
•	V Sloveniji je na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, obvezno pripenjanje.
•	Naslonjalo za glavo je pravilno naravnano takrat, ko je zgornji rob naslonjala v višini namišljene črte: oko - zgornji rob ušesa.
•	Uporaba ščipalk ali naprav, ki preprečujejo, da bi bil varnostni pas ves čas napet, ni priporočena.
•	Varnostni sedeži za dojenčke in mlajše otroke morajo biti obrnjeni s hrbtno stranjo v smeri vožnje.
•	V vozilih, kjer je vgrajena varnostna blazina tudi za so-voznika, ne sme biti pripet otroški varnostni sedež na sedežu poleg voznika.
Smrt že pri 20 km/h
V velikem nasprotju z mnenjem mnogih pametnih glav, ki mislijo, da pri mestni vožnji uporaba varnostnega pasu ni nujna, je dejstvo, da ravno varnostni pas in zračna blazina pomenita največjo zaščito prav pri vožnji do hitrosti 80 ali 90 km/h. Pri višjih hitrostih delujejo na telo sile, ki jih organizem ni sposoben prenesti. »Počijo pljuča, aorta. Notranje organe lahko dobesedno raznese ... Brez uporabe pasu in zračne blazine so lahko že poškodbe pri hitrosti 20 km/h smrtne,« pravi Klanjšek.
Vozniki počnejo med vožnjo marsikaj, kar jim onemogoča zbranost. Ročno telefoniranje, iskanje predmetov po vozilu ali radijske postaje na avtoradiu pomenijo večjo nezbranost pri vožnji. »Nešteto je primerov v križiščih, ko voznik med vožnjo telefonira, z eno roko pa zavija
Boste ubili otroka?
Temno oblečenega peš< voznik ponoči opazi na ; metrov, svetlo oblečene na 38 metrov in pešca s K sničko ali odsevnim traki na 136 metrih razdalje.
Primer: med vožnjo j suhi cesti, kjer je omejil 50 km/h, se 25 metrov pr vašim vozilom pojavi otri ... Če vozite 50 km/h j manj, boste lahko pravoí sno ustavili. Otroka ne b ste zadeli.
Če vozite 5 km/h hiti je, boste zadeli otroka s 1 trostjo 28 km/h. Otroka b ste gotovo huje poškodov
Če vozite 10 km/h hitn je, boste zadeli otroka s h trostjo 39 km/h. Otrok verjetno zaradi poškt umrl.
Če vozite 20 km/h hit je, boste zadeli otroka s lil trostjo 57 km/h. Otroka b< ste gotovo ubili.
in preko pasu še menja pn stave. Ob tem ni pozoren, <| z njegove desne in leve haj a kakšen avto ali je ka šno vozilo za njim in ali sto takrat prečka pešec, časa niti za pravilno spre ljanje okoliščin z ogleda Osnovno načelo pa je sesti volan v ustreznem psihofia nem stanju. Kaj sedogaja, je za volanom vinjena o ba, vedo tako že vsi.
SIMONA ŠOLIN
SODNIK ZA PREKRŠKE ŠENTJUI
Mestni trg 5, 3230 Šentjur objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto
VIŠJI SVETOVALEC V PRAVOSODJU
1 prosto delovno mesto za določen čas 13 mesecev. Naloge na tem delovnem mestu se opravljajo v nazivu višji sveto valeč v pravosodju III. Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba ekonomske, upravne ali drug® ustrezne smeri,
-	delovne izkušnje: najmanj 5 let Posebni pogoji:
-	opravljen državni izpit iz javne uprave,
-	opravljen izpit iz sodnega reda oz. državnopravobranilskega ali tožilskega reda,
-	poznavanje dela z računalnikom,
-	aktivno znanje uradnega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom in eno mesečnim poskusnim delom.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še spi» šne pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava il pogoje, ki jih določa drugi odstavek 88. člena Zakona o javnih uslužbencih.
K prijavi morajo kandidati priložiti naslednja dokazila:
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu,
-	fotokopijo diplome,
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna d(r ba,
-	fotokopijo potrdila o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave in izpitu iz sodnega reda,
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in o tem, da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (if daja ga Ministrstvo za pravosodje),
-	potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku zaradi takšnega kaznivega dejanja (izdaja ga krajevno pristojno sodišče), i
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju p» gojev v 15. dneh od dneva objave javnega natečaja na naslovi Sodnik za prekrške Šentjur, Mestni trg 5, 3230 Šentjur. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za zasedbo prostega delcwj nega mesta, bodo v 15. dneh po izteku roka za prijavo vabljeni na razgovor, nato pa pisno obveščeni o odločitvi glede izbire. Kontaktna oseba glede dodatnih informacij o izvedbi javnega natečaja je Simona Oprešnik, tel. 041 40 44 55.
Sodnik za prekrške Šentilj i
Cena nezbranosti za volanom je lahko previsoka. - Št. 35 - 2. september 2004
Zmaličena telesa
pločevina
Krvave slike poškodovanih ljudi in uničenih avtomobilov - V siloviti nesreči lahko notranje organe dobesedno raznese
Na avtocesti Vransko-Ce-lje so v ponedeljek policisti ustavili vinjenega voznika. V krvi je imel 2,84 promila alkohola. Ker so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali, je za volan sedel njegov sopotnik, ki pa je kasneje na-pihal kar 3,21 promila. Oba bosta končala pri sodniku za prekrške. Lahko pa bi zaradi svoje nemarnosti končala tragično. Še več. Lahko bi zaradi njiju umrl kdo drug.
Vsako leto umre v Sloveniji povprečno 311 ljudi, od tega 7 otrok. Samo na Celjskem je letos umrlo 21 ljudi, v enakem obdobju lani 20. Javnost v sivi statistiki ne vidi tragike nesreč, v katerih se ljudje poškodujejo do ne-razpoznavnosti, od avtomobilov pa včasih ne ostane skorajda nič ... Policistom je to skoraj že vsakdanjik. Pravijo pa, da je najhujša izkušnja, če vidijo v nesreči mrtvega otroka. Ravno ti so kot pešci, poleg kolesarjev in motoristov, med najbolj ogroženimi v prometu. Ta skupina je namreč najmanj zaščitena, vsak padec, trk ali izguba ravnotežja pomeni za njihova telesa poškodbe, ki so lahko tudi smrtne. Zato je za motoriste in kolesarje predpisana uporaba čelade, ki lahko reši življenje.
Posebej hudi so trki osebnih vozil in pešcev. Če je vozilo večje, trči v peščeve noge ali celotno telo. Zato pešci največkrat dobijo hude prelome nog, zaradi udarca pri padcu in ob pločevino ah tla pa sledijo še hude poškodbe glave. Največ tovrstnih nesreč je pri prečkanju ceste, kjer pride do trčenja s sprednje, z zadnje in tudi bočne strani. Podobno je pri kolesarjih in motoristih. Ti, denimo, ob trku v bok vozila po-
kodbe,« dodaja naš sogovornik. Hi se tudi pokaže pomembnost varnostnega pasu in v novejših avtomobilih tudi zračnih blazin. »In še nekaj je pomembno,« pravi Klanjšek: »Ustrezni nasloni za glavo. Pri trku se telo človeka nagne naprej, potem pa sunkovito v prvotni položaj. Če ni ustreznega naslona, pride do izjemno hudih posledic in poškodb na vratu. Ali do smrti.«
Pri bočnih trčenjih je drugače. Ta so nevarnejša. »Vsi v vozilu so v tem primeru enako izpostavljeni delovanju sile trka. Poškodbe ublažijo bočne zračne blazine, vendar niso nameščene v vseh vozilih. Zaradi trčenja telo silovito udarja ob kovinske dele vozila, vrata in stekla.« Pri bočnih trčenjih je pločevina bolj zmečkana, če pa voznik ali sopotniki niso pripeti, so njihova telesa zaradi premetavanja toliko bolj v nevarnosti. V teh primerih se pogosto pojavijo zmečkani-ne in hude poškodbe notranjih organov. T\idi trčenje od zadaj lahko ima hude posledice. Pri enaki hitrosti so lahko posledice, kadar gre za trk v zadnji del avtomobila, večje, kot če vozili trčita čelno.
Vodja oddelka za cestni promet pri celjski policiji Franci Klanjšek. »Pri višjih hitrostih človeško telo ne more prenesti silovitih trkov. Varnosti pas in zračne blazine lahko rešijo življenje.«
navadi »poletijo« čez širino avtomobila in se tako izognejo silovitemu stiku s pločevino. Nastanejo pa izjemno hude poškodbe ob padcu na tla ali drsenju motorista ali kolesarja po cestni površini in morebitnem trčenju ob kakšen predmet ali drugo vozilo. »Zato je izjemno pomembna uporaba čelade in pasu za hrbtenico. S tem namreč zavarujejo vitalne dele telesa,« razlaga vodja Oddelka za promet pri celjski policiji Franci Klanjšek.
Nevarnejši bočni trki
Znano je, da so v osebnem vozilu v primeru nesreče v večji nevarnosti sopotniki. »Voznik se lahko na določeno situacijo v prometu pripravi. Z rokami se oprime volana, z nogami pa se opre ob tla in napne mišice. Tako ublaži delovanje sile v trenutku trka. Sopotniki te možnosti nimajo. Pogosto namreč niso pozorni na stanje na cesti in ta-
ko niso pripravljeni na trčenje,« nadaljuje Klanjšek, ki pravi, da je hitrost poglavitni faktor pri delovanju sil trka na telo in s tem pri nastanku poškodb. »Človek s svojo močjo zdrži silo, ki deluje na organizem v primeru trčenja s hitrostjo 7 km/h, vse večje hitrosti pomenijo, da človek sil ne more zdržati. Telo človeka med trčenjem dobi enako hitrost, kot jo je imelo vozilo v trenutku trka. Lahko bi rekli, da glava človeka v tistem hipu dobi svojo 20 do 30 krat večjo težo, česar organizem ne more prenesti. Če se zaletimo s hitrostjo 50 km/ h, je to enako, kot če bi padli 10 metrov globoko.«
Zaradi teh sil vrže telo voznika ali sopotnikov v avtomobilu pri čelnem trčenju silovito najprej. Redko se zgodi, da bi skozi sprednje steklo vrglo voznika, največkrat so to sopotniki. Voznika ustavi volan s pritiskom na zgornji del prsnega koša. »Treba je povedati, da poškodbe ne nastanejo samo zaradi silovitega dotika telesa z notranjostjo avtomobila, ampak tudi zaradi udarcev predmetov, ki jih ljudje prevažajo s seboj. Ti namreč med trkom poletijo po vozilu in lahko povzročijo hude poš-
Reševanje življenj kot igra
HALO, 113
Delovni vlomilci
Od torka popoldne do srede minulega tedna je neznanec vlomil v tovorni avtomobil znamke Mercedes Vito, parkiran v Ipavčevi ulici v Celju. Lastniku je ukradel avtoradio in telefonsko slušalko s polnilcem. Nekdo je vlomil tudi v vozilo v kraju Slance in ukradel avtoradio. Škode je v obeh primerih za okrog 200 tisočakov. V četrtek sta bih tarča vlomilcev dve vozili na Mariborski cesti v Celju. Iz golfa so ukradli torbico z dokumenti, večji plen pa so našli v kombiniranem vozilu, iz katerega je izginil nahrbtnik s telefonom, denarjem in različnimi dokumenti. Tega dne so tudi iz vozila v garažni hiši na Kidričevi cesti v Velenju odnesli avtoradio. Tudi v nedeljo vlomilci niso počivali, iz parkiranega vozila pri brani Šmartinskega jezera v Ločah so izginili prenosni računalnik, toaletna torbica in osebni dokumenti. Povzročili so za okrog 150 tisočakov škode. Vlamljah so tudi v poslovne prostore. V skladišču podjetja na Mariborski cesti so preiskali kovinsko omaro, a niso ničesar našli. V gostinskem lokalu na Ljubljanski cesti v Celju pa pogrešajo zaenkrat neznano količino cigaret in okrog 75 tisoč tolarjev. Gradbeni material so kradli iz gradbenega kontejnerja na delovišču čistilne naprave v Šmarju pri Jelšah in z delo-višča na Kidričevi cesti v Velenju. Medtem ko je atletsko društvo v Stritarjevi ulici v Celju ostalo brez 15 ur štoparic, je neznanec iz prostorov OŠ Mozirje odnesel 5 računalnikov, 2 monitorja in tiskalnik ter šolo oškodoval za pol milijona tolarjev.
Prevoz ali celo spust iz helikopterja reševalnih psov ne sme zmesti.
Pozor, malčki na cesti!
Mednarodna vaja reševalnih psov v Celju
S pohvalo, ker je našel skritega poškodovanca, lastnik psa ne sme skopariti.
Včeraj so na cesto stopili 'rvošolčki. Njihove rume->e rutice opozarjajo voznike na povečano previdnost. Policisti že izvajajo števil-ie preventivne akcije, kršiteljem cestno prometnih Predpisov pa obljubljajo, da todo zaradi prekrškov motali seči v žep, promet in hitrost voznikov bodo namreč Poostreno nadzorovali.
Kot smo že pisali, bodo ■olicisti in laserski merilniki «itrosti te dni bolj vidni v Nižini vrtcev in šol. Ker so ®'roci in mladoletniki udeřeni v nesrečah tudi v na-seljih, bo poostren nadzor Prometa tudi tam v popoldanskem času. Po pregledu Prometne signalizacije v av-i^stu so zdaj marsikje na no-1° urejene tudi talne označ-
• Vse, le da se bodo učenji 'n dijaki na poti v šolo postili varno.
Lani je bilo 9 primerov nepravilnosti pri organiziranih prevozih otrok v šolo, zato bodo tudi letos vozniki le-teh še posebej pod drobnogledom. Za vse prvošolce so policisti zagotovili tudi posebno pobarvanko Varno na
poti v šolo in iz nje s priloženimi nagradnimi kuponč-ki. Tako naj bi se na enostaven način seznanili z osnovnimi pravili v prometu, izpolnjene kupončke pa lahko pošljejo do konca oktobra na policijo, kjer bodo z
žrebanjem določili osem dobitnikov praktičnih nagrad. V prvih sedmih mesecih so v prometu na Celjskem trije otroci izgubili življenje, več kot sto jih je bilo poškodovanih.
SŠ
jejo človeška življenja. »V Celju se lahko udeleženci in naši psi veliko naučimo, saj so organizatorji pripravili različna delovišča,« je povedala Nuša Dolgan, ki je s svojo nemško ovčarko Ri-no šele začetnica. »Ne iščemo samo v ruševinah, kot je to v navadi na takšnih vajah, pač pa so iskalne akcije tudi v gozdovih, kamnolomu, v Smartinskem jezeru, s pomočjo helikopterja Slovenske vojske pa sva z Rino prebrodili tudi strah pred letenjem.« Z ne ravno tipično pasmo za pse reševalce je na mednarodni vaji sodelovala Jasna Petrove. »Z mojo boksarko sicer nisva začetnici, sodelovali sva že tudi v pravih reševalnih akcijah, vendar je znanje
treba vseskozi izpopolnjevati.«
V Sloveniji je treniltno 194 aktivnih reševalnih parov, od katerih je večina še v procesu šolanja, ki traja vsaj tri leta, okoli 60 je operativno sposobnih za reševalne akcije. »Na minulem taboru je bila približno tretjina udeležencev začetnikov, ostali pa so bili že izkušeni reševalci,« je mednarodno udeležbo opisal Mirko Krajne, predsednik Kinološkega društva Celje. »Poleg njih so na sobotni vaji v Celju na območju stare cinkarne, kjer smo uprizorili potres in proces reševanja z reševalnimi psi, sodelovali še radioamaterji, gasilci, gorski reševalci in Slovenska vojska s helikopter-
Z največjo mednarodno vajo reševalnih psov doslej je Kinološko društvo Celje tudi primerno počastilo 50-letnico delovanja ter pokazalo svoje vadišče, ki spada med najlepše v Evropi. Ravno v tem času je pri njih že jesenski vpis v osnovne tečaje, ki so osnova za nadaljnje šolanje reševalnih psov.
jem.« Za prikaz potresa so se odločili zato, ker so potresni sunki v Sloveniji po dogodkih v Posočju čedalje bolj pričakovani, sicer pa reševalni psi največkrat iščejo pogrešane osebe v gozdovih. Takšnih akcij je v Sloveniji letno več kot dvajset.
ROZMARI PETEK
rav so med reševalnimi psi najbolj pogosti labradorci, zlati pnnasalci in nemški ovčarji, pasma m toliko pomembna, kot volja do dela in doslednost lastnika.
V Celju se je v nedeljo ^nčala petdnevna medna-vaja enot reševalnih v kateri je sodelovalo kot 230 vodnikov reše-iz devetih držav. Podobne ) nujno potrebne za ro pripravo psov reševal-ki se le s pomočjo igra-simulacij lahko nauči-človeška življe-
veliki, kosmati, pisani ali enobarvni ki jih ne družijo ravno pač pa poslušnost, nos in veselje do is-so se minule dni sku-s svojimi vodniki učili nad-
svoje nosne spo-ki lahko v dolo-primerih edine rešu-
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 2. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Cisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 5. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 6. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 7. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radip Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
r	V	L	C	T	I«	E
MNHfesï !
■^mmmm-1 '«i«:;! usmeri!
Na kmetiji Žonta je Simona Brglez s pomočjo Vilija Resnika delala kitke na grivi konja.
Z Vilijem Resnikom smo pletli kitke
Ekipa Novega tednika in Radia Celje se je minuli četrtek znova podala na poletne norosti. Namig je bil pasma in ugibali ste, ali smo v azilu za živali, spraševali, ali smo v okolici Laškega, v Lokrovcu, Žalcu, prvič pa smo lahko pritrdili, ko ste spraševali, ali smo se podali proti Šentjurju. Nismo šli h gospodu, ki goji koze, kot nas je spraševala ena od poslušalk, tem več na kmetijo Žonta v Ce rovec, kot je pravilno ugotovila Milena iz Celja in si prislužila nedeljsko kosilo v hotelu Žonta zase in za partnerja.
Ni bila dolgo skrivnost, kdo nam tokrat pomaga pri opravilu na kmetiji. Ko smo povedali, da gre za nekoga, ki je na tej kmetiji kupil konja, je že prva poslušalka ugotovila, da je to Vili Resnik. Kaj počneva na kmetiji Žonta, pa je bila dlje časa skrivnost. (Igihali ste, da jezdiva konja, čistiva opremo, streljava z lokom, pijeva kavo in uživava, imava kosilo, krtačiva, krmiva konja, ga posku-
šava podkovati, snemava spot in podobno. Vili Resnik, ki bo 18. septembra v centru Celja na dnevu odprtih vrat Radia Celje z nami praznoval 50. rojstni dan in obiskovalce zabaval od 17.30 dalje, je poslušalcem pomagal, da ne gre za težko opravilo, da pa vsi tisti, ki se malo bolj spoznajo, vedo, da mora biti konj lepo urejen, da je še posebej na kakšnih tekmovanjih bolj pompozen. Ker je bilo najino opravilo še vedno pretrd oreh, je Vili namignil, da imajo nekatere »fletne« punce tudi to, kar midva počneva. Po tem namigu je Denis Drnovšek iz Laškega ugotovil, da konju delava kitke na grivi. Prislužil si je torto po izbiri v hotelu Žonta. Izbral si bo višnjevo, nam je zaupal.
Vili Resnik je povedal, da se mu na grivi njegovega konja ne ljubi delati kitk, nam je pa Silvester Javorníka, ki je bil v studiu, zaupal, da ima ta šport zelo rad in da ima doma štiri leta in pol starega žrebca. Silvestru tudi čestitamo, saj je v soboto dobil sina Vita.
SREDA, 8. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mah O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
KUPON
•Mtffl
Ime in priimek: _ Naslov:_
Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 8. septembra.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	OBVIOSUSLY-McFLY
2.	LETS GET STARTED -BLACK EYED PEAS
3.	SHE WILL BE LOVED-MAROON 5
4.	TU NEM Ai-LUKA
5.	SICK & TIRED-ANASTACIA
6.	ON MY KNEES-411
7.	LOLA'STHEME - SHAPESHIFTERS
8.	MAIS LA NUrLII DORT! - INGRID
9.	TAJ MAHAL-BOB SINCLAIR FEAT
10. CALL U SEXY-VS DOMAČA LESTVICA
V naše uredništvo smo dobili tudi kar nekaj namigov, kje bomo oziroma kaj bomo počeli. Večinoma ste ugibali, da bomo počeli kaj v povezavi s psi. Med prejetimi kuponi smo izžrebali nagrajenko Danico Gobec iz Celja, ki bo šla na kopanje v Rogaško Riviero.
Šentjurska občina je ena največjih slovenskih občin, turizem pa gradijo predvsem na podeželju, nam je med drugim zaupala vodja TlC-a Alenka Testaniere. »Imamo 11 delujočih turističnih kmetij, v posebno kategorijo pa uvrščamo prav kmetijo Žonta. Le dve kmetiji ponujata tudi prenočitvene zmogljivosti, sicer pa turiste večinoma gostijo v hotelu Žonta. V neposredni bližini kmetije so številni ribniki, partizanska bolnišnica Zima, nekaj kilometrov proč pa je tudi Slomškova rojstna hiša.«
Zoran Podkoritnik, vodja gostinstva hotela Žonta, ima konje zelo rad, se jih pa hkrati tudi malo boji, zato na konja še nikoli ni sedel. Ups. Pravzaprav vsak dah sedi na 200 konjih. Ampak ne živih! Podkoritnik pravi, da je osnovna dejavnost gostinstva Žonta hotel, kmetija pa je dopolnilna dejavnost, kot tudi tehnični pregledi. Na kmetiji Žonta imajo zaenkrat en apartma in tri klimatizirane sobe, v dolgoročnem načrtu pa je povečanje restavracije, da bi lahko ljudje prišli tudi z avtobusi na zabavo. Osnovna dejavnost kmetije Žonta je penzion za konja, saj poskrbijo za hrano in vse, kar sodi zraven, v prihodnje pa nameravajo pokriti tudi ma-nežo.
Naslednji namig je smrček.
SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN
7.	LETI -
8.	LETELA BOM-MAYA
9.	POLNALUNA-KUMERDOMEN
10.	Z MANO TI NE GRE-SLAVKOIVANČIČ
1A ZA TUJO
OPEN ROAD-BRYAN ADAMS YOU HAD ME-JOSS STONE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SEPTEMBER MELODROM ALL INCLUSIVE-FRENK NOVA Nagrajenca:
Peter Petrovič, Miklošičeva 3. Celje Marija Vozlič. Laie 19a, Podplat Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate v petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK » VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	LEDENE SOLZE -MODRIJANI
2.	BANJO. FLAVTA. SAKSOFON -NAVIHANKE
3.	POLKA VEDNO IN POVSOD -ANS. PLAZNIK
4.	ZVEZDE V JEZERU -
ANS. MARJANA DR0FENIKA
5.	SOSEDJE - ANS.UP0VŠEK
SLOVENSKIH 5 plus
1.	DNEVI SAMOTE-BOBRI
2.	MOJA MA1A RIBICA -PRIMORSKI FANTJE
3.	NEMIR-POGUM
4.	POJDI Z MENOJ DOMOV-EKART
5.	KUKAVCA-STRICI
Jožica Kadenšek, Kovinarska ul. 22.
Štore
Nada Šuster, Podvin, Žalec
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko i ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Q
mm
90,6 95,1 95,9 100
POTUJTE 3E IM MX. IVI 1
V objemu Trnovskega gozda
KO SONCE SIJE NAJCENEJE
OREBIC do 19.9.
H. KOMODOR, 7» POLPENZION
CENA ZA 2 OSEBI
29.900
DUBROVNIK
RULETA D
BUS, 7xP0LP.
12.9., 19.9.
39.900
ELAFITSKI OTOK ŠIPAN
HOTEL ŠIPAN
12.9./BUS,7xP0LP.
41.900
MLJET
Nacionalni park ■ oaia miru H. ODISEJ J1M9.WEW 59-900
46.800
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506 170
Mladi iz PD Slivnica pri çelju, Dramlje in Luče so udi letos preživeli en teden t naravi, med hribi in planskimi prijatelji. Podali o se na visoko izhodišče, ja 965 metrov visoke Lok-£ nad Novo Gorico, a so fto premagovali manjše ginske razlike kot prejš-a leta. Povzpeli so se na ijvišji vrh Trnovskega ozda, na Mali Golak, ki s 1.495 m višji kot nje-ov sosed Veliki Golak. Tabor je bil, kot narekuje 21-letna tradicija planinah taborov v Savinjskem leddruštvenem odboru, spet ostavljen za dva meseca. Na jem se je zvrstilo več kot 400 iladih planincev in 150 vodikov iz PD Savinjske regi-30 slivniških, drameljskih lučkih mladih je na pla-jnsko-športno-družabnem ruženju vodil predsednik Slivnica pri Celju Matej anko s še devetimi vodni-ima mentorji ter d veta kuharicama.
Sončnega vremena je bilo omejenih količinah, a je anincem uspelo izpeljati na-tovano. Osvojili so štiri hri-Mali Golak, Veliki Golak, ildanovec in po predorih iz .svetovne vojne še Sveto gonad Novo Gorico. Podali sose po Poti po robu Trnovskega gozda in se predajali nzgledom na Vipavsko dolino. Obiskali so celo Kitajsko, kakor se imenuje vasica pri Predmeji; ime pa je do-«la zaradi visoke natalitete začetku 20. stoletja in hi-ic, ki bi lahko spominjale to deželo.
Mladi so Trnovski gozd poznavali po njegovih raz-Jednih hribih in po drugih naravnih znamenitostih. Obiskali so Veliko ledeno jamo, ti koder so v prejšnjem sto-ftju izvažali led vse do Egip-Videli so edinstven nara-
, J»*
;Slider s
Gosposka ulica 7.3000 Celje AAj^ttlAttfil
tel.: 03 490 03 36 M9f9WW*)/Ml	,
www.zniders.com w	1
atraktivno potovanje v peru, videu IN občudovali bosti	|
lepote pokrajin in ostankov starih civilizacij. možnost	t
obročnega odplačevanja. pokličite nas in potujte z nami.	f
Dal. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure	%
ven pojav v Sloveniji, t. i. rastlinski preobrat v Smrekovi dragi, kjer je klasično rastlinsko zaporedje listavci-ig-lavci-mešani gozd-ruševje-trava ravno v obratni smeri in so listavci tako na vrhu te drage oziroma kotanje.
En dan so namenili orientaciji in ostalim temam planinske šole. Na lovu za skritim zakladom so se morali seznamu tudi s tem. kako se imenujejo prebivalci Lokev A to m bilo tako enostavno, saj so prej kot na domačine pri poizvedovanju naleteli na italijanske turiste, ki jih je v teh krajih ogromno. Ni jih redko videti, kako si sredi travnika pod kako osamelo drevo postavijo zložljive stole in mizo ter tako preživijo cel dan. Domačini, za katere smo izvedeli, da se imenujejo Lokvar(j)i, pa ob njih mirno opravljajo svoje delo: kosijo, sušijo travo, pasejo krave
Planinsko znanje
Znanje, ki so si ga mladi planinci pridobili ob poslušanju predavanj iz planinske šole, so predzadnji dan preverili v kvizu, ki jim je tako kot v ostalih športno-zabav-nih udejstvovanjih (orientacija, odbojka, nogomet, igre brez meja) prinesel točke za skupno uvrstitev. Za skupno najboljše v vseh kategprijah so se izkazali Miha Belak, Karmen Lupšina, Tamara Vrhov-šek, Mojca Funtek in Žiga Pevec.
Od večera do jutra
Kolikor je dopuščalo vreme, so se mladi ob kitari in petju družili ob kresu, zadnjo noč so si privoščili celo tople sendviče iz žerjavice, ki so teknili bolj kot katerokoli sicer okusno kosilo zvestih kuharic tabora Vide in Andreje Zupančič.
Tokrat so bili mladi planinci izredno pridni in skoraj niso prekoračevali »policijske ure«, ob polnoči so se
slišali le še posamezni glasovi neumornih »starih bajt«, pa še ti so kmalu potihnili. In v taboru se je slišalo le še umirajoče prasketanje ognja, posamezni glasovi nočnih ptic, kakšen mijavk in vlečenje drete, a še to najpogosteje iz vodniških šotorov. Zjutraj pa najprej glasen zvon iz vaške cerkve in nato različni načini bujenja dežurnega vodnika. Je bilo treba kar povzdigniti glas, da so se vsi udeležili telovadbe, se umili in nato sveži dočakali odrešujoč glas zvonca, ki je naznanil zajtrk ... Cel teden so mladi planinci nabirali vtise in jih v pisano-risanih načinih prenašali na papir. Njihove mentorice jih bodo zbrale v tabornem glasilu, otroci pa ga bodo dobili skupaj s fotografijami na jesenskem srečanju na Loki pod Raduho.
NINA GRADIČ
NEPOZABEN DAN - poročni dan v Zdravilišču laško
Usodni "da" lahko izrečete v Zlati dvorani
s čarobnimi poslikavami, v Idiličnem okolju Zdraviliškega parka,
na mostičku zunanjega bazena, ob fontani življenja... in to vse dni v letu.
Poleg protokolarnega poročnega obreda s pestro dodatno ponudbo poskrbimo, da ostanejo prvi koraki na skupni poti nepozabni. Na poročno slavje vabljeni v prijetno okolje Bidermajer salona.
Inf. - rez. 03-7345-260 www.zdravilisce-iasko.si e-pošta: gostinstvo@zdravilisce-lasko.si
MURTER, Sončkov klub
3* Borovnik. bogata klubska vsebina, brezplačno do 12 let 4.9/7D/POL 0*31.365
KLEK. Sončkov klub
2*. bogata vsebina, brezplačr 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT
4.9V7D/POL 32.900
GRČIJA, Krf z ladjo
Sončkov klub. 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 S 4.977-10D/NZ 24.500 POREČ
2* hotel delfin. Zelena laguna (dodatni dan samo 4.990 SIT) -do 25.975D/POL 24.950
RIM, NEAPEU, POMPEJI
avtobus, odlično slovensko vodenje, nepozabno doživele
23.9/40/P0L 40.900 GRČIJA, Rodos
C kat Hippocampus, polet (14D samo 68.800 SIT) 12.19.9/7D/AI 49.900 ČRNA GORA. Sončkov klub 2* Obala, avtobus, izleti, odlično slovensko vodenje 4.9/7-9D/POL 59.900 TURČIJA, Antalija
vSONČEK
TU I potovalni center
NASVETI
OD KOD PRAZNIKI?
Mala maša za suknjo vpraša
Veliki šmaren je mimo in pred vrati je mali šmaren. Ce je prvi spomin na Marijino smrt oziroma vnebovzetje, je drugi spomin na Marijino rojstvo. Zato ga uradno imenujemo tudi praznik Marijinega rojstva, pri čemer so se med ljudmi bolj prijela ljudska imena, kot so mala maša, mala gospoj-nica, mali šmaren ali celo sveta Marija mala. Do srede bomo še v t. i. medma-šnem času, to je času med veliko in malo mašo. Po prepričanju naših prednikov so bili dnevi od 15. avgusta do 8. septembra najlepši čas v letu, tudi zato ker so imela zelišča takrat posebno zdravilno moč.
Najprej se posvetimo ozadju praznika. Marija je ena od treh svetih oseb, pri katerih cerkev obhaja tako praznik njihovega rojstva za nebesa, torej smrt, kot praznik njiho-
vega zemeljskega rojstva. Na ta način častimo le še Jezusa in Janeza Krstnika. Življenje vseh treh naj bi bilo po krščanskem prepričanju sveto že od samega spočetja. Marija se je rodila v bližini Ovčjih vrat v Jeruzalemu pobožnima starejšima zakoncema Ani in Joahimu. Rojstvo svetniške hčere jima je Bog naznanil preko angela, ki se jima je prikazal v sanjah. O Marijinem rojstvu žal ne vemo veliko zanesljivega, saj so evangeliji glede tega precej redkobesedni. Še največ izvemo iz Jakobovega prvotnega evangelija, ki sodi med apokrifne, to je od cerkve nepriznane evangelije. Na mestu, kjer je stala hiša Marijinega rojstva, so že v 5. stoletju postavili Marijino cerkev. Praznik s slovesno procesijo so v Jeruzalemu začeli obhajati v 7. stoletju. Že od samega začetka so ga praznovali 8. septembra. Kaj kmalu
CMCelje
CESTĚ MOSTOVI CEUE d.d.
Drulba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
ga je prevzela tudi rimska cerkev, kjer je sodil v skupino največjih praznikov. V Nemčiji je sinoda v Salzburgu leta 755 odločila, naj se praznik Marijinega rojstva obhaja slovesno. To je veljalo tudi za naše kraje, ki so bih na območju salzburške nadškofije.
Marijino rojstvo je kot nekakšen uvod v Jezusovo rojstvo. S tem dnem se po krščanskem prepričanju namreč začenja uresničevati božji načrt za učlovečenje božjega sina. Prav to je bistvo praznika, ki ga obhajamo v sredo. Mala maša je še zadnji dan, ki je namenjen romanjem v medmašnem času. V tem obdobju naj bi se po Marijinih cerkvah vrstili shodi in žeg-nanja.
Običaji, povezani z malim šmarnom, so precej podobni tistim, ki jih pozna veliki šmaren. 1\idi na mali šmaren naj bi šle kače v drevje,
90,6 95,1
m\
E3E3
95,9 100,3
JESENSKO VESELJE VESOLJE V PLANETU TUŠ CELJE
Ko v vsakem letnem času drevesa in gozdovi okoli nas spreminjajo barve, vam mavrične ideje, zamisli, prireditve in dogodke pripravljamo tudi v TUŠ-u. Od 1. do 15. septembra smo vam v Planetu TUŠ v Celju pripravili bogat jesenski program za najmlajše in tudi za tiste malo starejše.
Otroci bodo v jesenskih motivih in s plodovi, ki nam jih ponuja narava, ustvarjali v vodenih kreativnih delavnicah, ki bodo pri nas vsak petek in soboto od 16. do19. ure. Ob sobotah pa tudi od 9. do 12. ure.
Cvet talentov otroškega petja iz vse Slovenije bo 2. septembra ob 18. uri potreboval vašo podporo, saj se bodo otroci pomerili na državnem finalu otroške pevske prireditve Korajža velja 2004.
Seveda je v Planetu TUŠ v Celju vsak dan poskrbljeno za vaše najmlajše. Varstvo v igralnici Oslarija bo vsak delavnik od 15. do 20. ure, ob
sobotah od 9. do 20. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure.
Tudi za vse nas malo starejše smo pripravili marsikaj.
Fotografska razstava "Humovit", kjer so ustvarjalci lepote okoli nas ujeli v objektiv, vas bo očarala od 1. septembra ob 18. uri, ko bodo slike prvič postavljene na ogled, ter vse do 15. septembra.
V petek, 3. septembra, ob 18. uri bo sreča izbirala med udeleženci nagradne igre "Zmagoslavje olimpijskega duha ", v četrtek, 9. septembra, pa ne pozabite na žrebanje nagradne igre Zep-ter, kjer bomo ob 19. uri izbirali srečneže, ki se bodo domov odpravili bogatejši za lepe praktične
Prisrčno vabljeni!
Piše: PAVLA KLINER
ker je to tako svet dan. Travniške rožice in semena, ki jih ponekod na Slovenskem blagoslavljajo na veliki šmaren, po nekaterih vaseh blagoslavljajo tudi na mali šmaren. V Rogaški Slatini so prinesle kmetice na malo mašo v Marijino podružnično cerkev pšenico in jo vsipale v posodo. Duhovnik jo je blagoslovil in vsak jo je vzel nekaj malega domov za med seme. Mala maša naj bi bila lepa, da je moč ozimno rž v suho sejati. V okolici Laškega vedo povedati, da rž pravi: »Daj me v suh, da ti bom dala kruh.« Nenazadnje je mala maša tudi znanilka jeseni. Pojavi se prvi mraz, ki nas počasi navaja na bližajoči se konec poletja. Je že tako, da je pred vrati jesenska Marija, ki lastovke odpelje iz dežele. Do pomladanske Marije (25. 3.), ki lastovke in toploto pripelje nazaj, pa bomo morali še počakati. Na srečo le dobrega pol leta!
HU.4ŠAM4E
t - 12 kg mesečno Dr.PIRNAT s
»2/252 32 55,01/519 35
TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED
Četrtek, 2. september: Luna v Ovnu bo čudovito vpliva na nov začetek. Polni bomo življenjske energije, novih g črtov. Zastavili si bomo cilje, ki jih bomo morah uresnifj Petek, 3. september: Dan bo v znamenju počasnosti umirjenosti. Močneje bodo izražena čustva, večja bo pot« ba po ljubezni. Potrebovali bomo čas zase. Lotevali se H mo opravil, ki zahtevajo natančnost. Kupčije ta dan ne b do cvetele, čeprav je čas primeren za tehten premislek vlaganjih.
Sobota, 4. september: Gibanje Merkurja bo razjasni marsikatero situacijo, ki je bila v preteklosti nejasna. Ve ko pozornosti bomo namenjali medsebojnim odnosom, munikacija bo enostavnejša in hitrejša. Sonce v Devici svojo močjo pripomoglo k razumevanju neznanega.
Nedelja, 5. september: Dan bo nekoliko nemiren, a zai miv. Izražena bo potreba po druženju, klicih in brskanju) spletu. Kdo ve, morda boste odkrili kaj zares zanimiveg Dan ni primeren za skrivnosti, saj se lahko prebijejo i dan.
Ponedeljek, 6. september: Luna bo sklenila svoj cikli) Dan bo primeren za razčlenjevanje preteklega, postavljati novih ciljev, čiščenje navlake in očiščevanje telesa. Če partnerstvo v krizi, je ta dan primeren za konec. Luna Dvojčkih bo pomagala, da bo razum prevladal nad čustvj Torek, 7. september: Napet aspekt bo povzročal notran| napetosti, nesproščenost. Izogibajte se ostrim debatam i razreševanju težav. Znova se bodo povrnili dogodki, ki sn jih doživljali v sredini avgusta. Tokrat jih bomo uspeh r< rešiti, popraviti storjene napake.
Sreda, 8. september: Razpoloženje se bo zaradi vpl Lune v Raku izredno spreminjalo. V hipu bomo nasmeji in polni optimizma, v naslednjem pa bomo nemočno predse. Strah pred prihodnostjo bo velik, zato se bomo čutih bolj varne, ko se bomo v mislih sprehajali po pre klosti. V ljubezenskih odnosih bo lahko sumničavost in di sitnarjenje za malenkosti tudi nevzdržno.
Astrologinja GORDAf
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
IMAROCILNICA
Í3ÍL
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NASVETI
Vodoravno in navpično
V jesensko modo se vračajo tradicionalna vzdušja, klasični materiali, nostalgični vzorci, kvalitetne tkanine ...
Kič novega, boste rekli, čisto prav imate. Naj račamq tako ali drugače, dolgem ali počez, je to endarle nova jesenska mo-V jesenskih barvah, na lu z oranžno, rdečo, zeno, rumeno ... ki se kot »redne konjenice na bojni polju srečajo, se »spo-idejo« ter v spremenjeni liki in barvi nadaljujejo njo pot, da se znova spralo in sestavijo ... A vselej v navpični in vodoravni liji!
Pišemo seveda o tartanu ima škotskem karo vzor-enem vodilnih na letoš-trendovski lestvici in
enem najbolj priljubljenih, kar ga moda pozna. In pozna ga skoraj od trenutka, ko se je rodil. Na Škotskem, jasno, in že davno je tega. V štiridesetih letih 19. stoletja so imeli posamezni škotski klani na svojih tradicionalnih nošah - kiltih, pa tudi sicer za oblačila predpisane
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK vzorce za razpoznavanje. Eden najbolj množično uporabljenih, tudi pri modnih oblačilih, je še danes motiv klana Maclnnes z značilnim rde-če-zelenim prepletanjem nitk.
Tartan je bolj po naključju kot namenoma uvedla v modo sama kraljica Viktorija, ki je zelo pogosto obiskovala svo-je posestvo Balmoral na Škotskem. Tam se je okolju primemo in zgolj v lastno zabavo oblačila tudi v tamkajšnje tradicionalne tkanine. Po 2.
Srebrnim, rosa trave... modni nakit ADAM AS za vsa srca...
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT..

svetovni vojni so bili zelo modni kilti in krila iz tarta-na. V osemdesetih letih se je ta, za kombiniranje z ostalimi oblačili brez dvoma eden najbolj problematičnih vzorcev, povabil tudi v moško modo. Številni kreatorji so predstavili suknjiče, kar cele obleke iz tartana, celo v žensko večerno modo je prodrl. Kajpada oplemeniten s prepletenimi zlato in srebrno bleščečimi nitkami.
Pa danes? Kot pravi hit prihajajoče hladne sezone se napovedujejo hlačni kostimi, kombinezoni, obleke, bluze, krila, plašči, klobučki, barete... iz škotskega kara. Za gospe in gospode, gospodične in gospodiče, tudi tiste najmlajše! Skratka - ni ga oblačila ali modnega dodatka, ki mu ta vzorec ne bi predstavljal izziva! In naj ga tudi vam! Vendar, resnično je treba paziti, kaj obleči zraven tako
izrazito vzorčastega oblačila. Najbolje ga je nadgraditi v enotnem barvnem odtenku - vse od pokrivala, rokavic, nogavic ...
Črna, rdeča ali obe skupaj? Bolje je le ena, pogojno tudi obe - vendar lahko pri tej barvni navezi in upoštevanju tartana kot osnove, nastane že z dodano tretjo barvo nesrečna gneča in še bolj ponesrečen celotni Videz ...
1.
LJUDSKA
CELJE
Cankarjeva ul. 1, Celje
VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME:
Predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, gostinski tehnik, živilec: pek/slaščičar-konditor, kuhar, natakar, trgovec, gostinsko-turistični tehnik, turistični tehnik, trgovec-prekvalifikacija. Osnovna šola za odrasle • BREZPLAČNO
TUJI JEZIKI: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina in ruščina. NOVO: Priprave na mednarodne certifikate iz angleščine in nemščine! Vabljeni na informativni dan, v sredo, 8.9. med 16. in 18. uro v učilnici št. 10! OSTALI TEČAJI: računalništvo, slovenščina za tujce, retorika, tečaji za delavce v energetiki, za voznika viličarja in upravljalce gradbene mehanizacije. V začetku septembru vabimo na dva tečaja računalništva: WORD in WINDOWS - OSNOVNI TEČAJ (24 ur) in AVTOMATIZACIJA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA za delo v poslovni praksi (52 ur).
INFORMACIJE
03/428 67 50, 03/428 67 59 (tuji jeziki in ostali tečaji)
in na prenovljeni spletni strani www.lu-celje.si
VEČ ZNANJA DANES JE VEC USPEHA JUTRI! «vww.lu-celje.Si
Zrasla za vse •J PROBAN K A
GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDIT, KI SE SPLAČA
Racionalno in smotrno upravljanje z denarjem je prava umetnost, po kateri spoznamo skrbnega gospodarja. To velja tako za podjetja kot za tiste, ki se dnevno srečujete s spretnostjo upravljanja z gospodinjskimi financami. Jesen in začetek šolskega leta sta pogosto čas, ko potegnemo črto pod izdatke počitnic in se pripravljamo na novo šolsko leto. Mlajši družinski člani potrebujejo knjige, delovne zvezke in pripomočke za šolo, hkrati pa nov letni čas zahteva tudi novo obutev in oblačila. Stanovanja je treba pripraviti na zimo, poskrbeti je treba za ogrevanje. Pogosto je prav jesen tisti čas, ko se nam račun ne izide in je treba sprejeti odločitev o najemu posojila. Racionalno in smotrno upravljanje z denarjem je prava umetnost, lahko pa je tudi znanost. Vsekakor pa je to naloga, ki jo velja zaupati strokovnjaku. Posebej za vas bo oblikoval gotovinski ali namenski kredit, ki ga lahko najamete za obdobje do 6 let.
Nesporna prednost kredita je v tem, da lahko sicer enkratne obremenitve razporedite na daljši čas ter si s tem olajšate nakup potrebnih dobrin ali si izpolnite vaše želje. V Probanki so -se razvoju ponudbe kreditov posebej posvetili, izpopolnili postopke pridobitve ter vam olajšali odločitev. V vsakem primeru Pa so vam na voljo njihovi strokovnjaki, ki vam bodo v pomoč Pri vseh korakih, potrebnih za pridobitev želenih sredstev. Sa-.too do ene od njihovih poslovalnic je treba stopiti ali pa obiskati spletno stran: www.probanka.si. Ob takšni ponudbi Probante se kredit splača.
Načrtujete nakupe? Imate skrite želje? Za Vas smo pripravili
ugodne namenske in gotovinske kredite
Gotovinski kredit z valutno klavzulo	Namenski kredit z valutno klavzulo
EURIBOR 6m + 2'5 odstotne točke pribitka:	EURIBOR 6m + 3,25 odstotne točke pribitka:
znesek kredita 300.000 SIT	znesek kredita 1.000.000 SIT
doba odplačevanja 3 leta	doba odplačevanja 6 let
mesečna anuiteta 9.096 SIT	mesečna anuiteta 16.236 SIT
IjflHHHHIM	EOM = 7,53%
			Zrasla za vse
Probanka, d.d..		Poslovna enota Celje	
Gosposka ulica 2,'i inlo@probanka.si,	i, 2000 Maribor www.probanka.si	tel.: (W i 428 48 76 428 48 83	] PROBANKA


^J^viharábe buLise lovenáhlli ^oápodinj
INFORMACIJE
NOVI TEDU
™pceljë
na štirih frekvencah
—- Št. 35 - 2. september 2004
WUÍL
5D LET
50 let Radia Celje na posebni razstavi Štajerska v borbi
19. septembra letos bo minilo 50 let od dveh pomembnih dogodkov za Celje. Prvi in osrednji dogodek je bilo veliko zborovanje Štajerska v borbi na Ostrožném, kjer je 350 tisoč ljudi nagovoril takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito. Takrat se je prvič oglasil tudi Radio Celje, ki bo 19. septembra letos slavil 50. rojstni dan.
Na oba dogodka, zborovanje na Ostrožném in rojstvo Radia Celje, bodo v Muzeju novejše zgodovine Celje opozorili z razstavo, ki jo pripravlja kustos mag. Tone Kre-gar. Za del razstave, ki bo v posebnem prostoru na izviren način pripovedoval o rojstvu in zgodovini Radia Celje, se je Tone Kregar povezal z Radiem Celje.
V muzeju so želeli pripraviti odmevno razstavo, za kar je bilo potrebno poiskati veliko dokumentarnega gradiva v zgodovinskem arhivu, arhivu muzeja in pri zasebnikih. Zato so se obrnili na Celjane in ostale udeležence velike prireditve na Ostrožném, da so prispevali svoj delež pri nastajanju razstave v obliki zanimivih informacij, izjav o dogodku, anekdot ah spominskih predmetov.
Razstavo v Muzeju novejše zgodovine v Celju bo v četrtek, 9. septembra, ob 18. uri odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter ob prisotnosti številnih udeležencev prireditve na Ostrožném, številnih gostov, ekipe Radia Celje in predstavnikov Mestne občine Celje.
50 let radia v prilogi Novega tednika
Ob tej priložnosti je v današnji številki kot posebna priloga Novega tednika izšla Petica Radio Celje - 50 let, v kateri je predstavljena celotna zgodovina Radia Celje. V besedi in sliki so v Petici predstavljeni pionirji Radia Celje, brez katerih se vse skupaj pred 50 leti sploh ne bi začelo, in njihovi nasledniki, pomembni mejniki radia, zanimive zgodbe in spomini. Petici je dodan poseben katalog Štajerska v borbi, ki povzema dogodke ob zborovanju na Ostrožném 19. septembra leta 1954.
Dan odprtih vrat Radia Celje - 18- septembra v središču mesta
Rojstni dan Radia Celje bo radijska ekipa s celodnevnim programom praznovala v soboto, 18. septembra, z dnevom odprtih vrat. Iz priložnostnega studia v središču mesta, »na zvezdi«, bodo radijci, ki so ponavadi očem skriti, za steklom studia 24 ur v živo vodih program.
Dogajanje bodo popestrili številni slovenski glasbeniki in športniki. Na odru zraven studia bodo nastopili Modrijani, Duo Platin, Helena Blagne, Alenka Godec, Monika Pučel j, Anžej Dežan, Maja Slatinšek, Pika Božič, Rok Kosmač, Vili Resnik, Saša Lendero in Miha Hercog, S.W.A.M., Werner, Peter Januš, Bepop, Natalija Verboten, Zmelkoow, Miran Rudan, Nude, Make up 2, Andraž Hribar, Rebeka Dremelj, Nuša Derenda, Polona ...
Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
^J^uharihe lulwe íiouenihiL cjoipolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
ZA AVTOMOBILISTE
Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej!
Nissan z vrsto novosti
/ l i
AVTODELI
UTAUZA1WIUKVERZAUII ŽE OD 2I.D0D SIT
irrtiiii DitiEiEi
"'"i1"1-"	PLOČEVINA. SVETLOBNA TELESA
V
Mariborska Si, Celje te/.: (03) 428-62-70
www.avtodeliregnemer.si
IN HLADILNIKI
LAMBDA SONDE-1 žici	7.680,00
-3 žice	12.312,00
- 4 žice	13.068,00
Plusi treh nemških tovarn
Čeprav v zadnjem času pogosto govorijo o gospodarski krizi, zlasti za prestižne nemške avtomobilske znamke kot so Audi, BMW in Mercedes Benz velja, da jim je šlo letos dobro ali celo zelo dobro od rok.
Audi je letos prodal 390 tisoč avtomobilov, kar je malenkost več kot lani, a še vedno najbolje doslej. V tem času je imel skoraj 570 milijonov evrov dobička, kar je za 9,5 odstotka bolje kot lani v tem času. Še bolje je posloval BMW, ki je imel v pol leta 1,1 milijarde dobička oziroma za 15 odstotkov bolje kot lani. Kot pravijo, se je prodaja povečala zlasti v zadnjih mesecih in to predvsem po zaslugi serije 6, X3 in minija kabriolet (Mini je v lasti BMW). Pri BMW pravijo, da naj bi letos prodali več kot milijon avtomobilov, kar bo vsekakor rekord. Malo slabše je posloval Mercedes Benz.
izDem.si
Kia rio na pregled
Južnokorejska Kia bo na izredni pregled poklicala vse kie rio, ki so jih izdelali v času od leta 2000 do letos. Kot pravijo, bi se lahko pojavila napaka na dovodu za gorivo. Morebitno napako bodo seveda brezplačno odpravili.
Zaplet pri gradnji tovarne
Južnokorejska Kia, ki je v lasti prav tako južnokorejskega Hyun-daija, bo v slovaškem mestu Žilina gradila novo tovarno.
Temeljni kamen je bil postavljen že pred meseci, vendar pa še niso ^čeli delati. Problem je v tem, da nekateri lastniki svojih zemljišč nočejo prodati. Projekt je vreden kar 1,2 milijarde dolarjev, tovarna Pa naj bi bila po sedanjih načrtih dokončana leta 2006. Žilina je od Bratislave oddaljena približno 200 kilometrov in ima skoraj 90 tisoč Prebivalcev, v tovarni pa naj bi dobilo delo kakšnih 2.800 ljudi. V Polnem proizvodnem letu naj bi naredili do 200 tisoč avtomobilov Ožjega in nižjega srednjega razreda. Slovaška vlada zdaj razmišlja o 'Prejetju zakona o razlastitvi, vendar je jasno, da bo kljub vsemu priš-
do zamude.
pja pariškem avtomobilom salonu bo Nissan, ki if pri Renaultu, predstavil jr nekaj novosti.
Ma ogled bo nekoliko prenovljeni terenec ali SUV path-gnder, ki bo imel sedeže v ffeh vrstah, za pogon pa so mu med drugimi namenili tuji 2,5-litrski turbodizelski motor iz serije YD z drugo generacijo vbrizga goriva po ýupnem vodu. Pogonski si-jtem all mode bo omogočal ibiro štirih nastavitev pogo-j, avto pa bo za doplačilo jjremljen tudi s posebno kamero v zadku, kar bo olajša-manevriranje in parkiranje.
V Evropo bo končno pripeljal tudi Nissanov roadster 350Z, bližnji bratranec upeja z isto oznako. Avto
bo poganjal 3,5-litrski V6 bencinski motor s 280 KM in 363 Nm navora. Zaenkrat še ni znano, koliko bo avto
Prenovljeni nissan pathfinder
stal. Japonska avtomobilska hiša bo predstavila tudi malenkost prenovljenega terenca patrola, saj so mu
spremenili prednji in zadnji del, 3,0-litrski dizelski motor pa ima večjo moč in še navor.
Chrysler posloval dobro
V letošnjem drugem trimesečju je imel ameriški Chrysler, ki je sestavni del koncema DaimlerChry-sler, dobiček.
Kot pravijo v tovarni, naj bi bilo tako tudi v prihodnje; v omenjenem obdobju je bilo za 632 milijonov dolarjev dobička, kar je menda predvsem posledica dobre prodaje chrysler-ja 300 in dodge magnuma (tovarna Dodge je sestavni del koncema). Chrysler je prodajo v zadnjem času povečal za osem odstotkov.

PRODAJA NOVIH VOZIL tel.: 42? 40 80_
PRODAJA RABLJENIH VOZIL tel.: 491 16 00, Bežigrajsko testol_
»IMIl—i■ III II I I 1MIIB M—É>illl
AVTO Clil.JI:
Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
		
		
		
		
	2002	
		
	1999	
PEUGE0TI061.il	1998	958.000
PEUGEOT 307 1,6_2001	2.667.000
PEUGEOT 406 HDI 2,0 ST_2000	2,873.000
PEUGEOT PARTNERMHii_2003	3.199.QQQ
RENAULT TWING01.2. 1999//00_999-000
CITROEN SAX01,1_2001	1,223.000
VW PASSAT 1.8 T karavan 1998	1.948.000
ŠKODA 0CTAVIA rombi 1.9 tdi 1999	1.745.000
DAEWOO ESPER01.8 (D 1996/98 599.000 PEUGEOT PARTNER 190 C 2,0 diesel20032.099.000
RENAULT KANGQiUi_2000 1.199.000
FUTDOBLO(ARG01.9 2003 2.299.000
In še vedno do 40 vozil različnih znamk * KREDITI * LEASING'STARO ZA STARO_
RO+SO 0
TIP VOZIIA_LfTHIK CiNAVSIT
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi .si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
otorna vozila
PRODAM
MOPED avtomalik APN Tomos, v voznem
stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5753-088.	5374 APN 6, s papirji prodam. Prvi lastnik, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Telefon 031490-822. 5629 RENAULT dio, letnik 1999, prodam. Cena po dogovoru. Telelon 041 912-740. 563i MITSUBISHI pajero 4-4, letnik 86, 2.3 TDI, na novo registriran, zelo lepo ohranjen, prodam za 570.000 SIT. Možna menjava za traktor ali drugo vozilo. Telelon 041 793-891. Ô610 SUZUKI marufi, I. 92, reg. 8/05, rdeč, lastnica, prodam za 155.000 SIT. Telelon 041772-167. 5655 FIAT uno 1.1,1. 94, lastnica, metalik siv, prodam za 235.000 SIT. Telefon 041 772-167. 5654 CLIO 1.2 rt, 5 vrat, rdeče barve, let. 95, odlično ohranjen, na novo registriran, prodam. Telefon 031 301-739. š620 GOLF dizel, 1.90, metalik barve, 5 vrat, dobro ohranjen, prodam. Telelon 041 951-527. à 620 FORD eskord, letnik 79,1.1. za ljubitelje oldtimerjev, prodam. Telelon 041 361-
672.
stroji
PRODAM
UGODNO prodam zgrabljalnik URO. Telefon
041 736-124.	5600
HIDRAVLIČNO stiskalnico 1501, zelo ugodno prodam. Telelon 5823-045 ali 031 292-911.	5630
ŠR0TAR z motorjem za žito in klasje ter kožuhalnik za koruzo, prodam. Telelon (03)7810-560.	5645
MUN za jabolka lesene izvedbe z elektromotorjem, brezhiben, prodam zo 15.000 SIT. Telefon 040 832-260.
2477
HIDRAVLIČNO stiskalnico, 1501, kot nova, prodam, telefon 041 783-128. 2475 NAK1ADALK0 sip 15 m3, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-614. 5670 MALO rabljen sadni mlin, prodam. Telefon 5707-143.	5706
KOSILNICO Alpina, generalno obnovljeno in
traktor fiat Štore 302,1.1980, prodam. Telelon 5731-090,040 611-195. L821
posest
PRODAM
ZIDAN vikend, hišo v izmeri 10,5x6,5m s hišno številko in vsemi priključki, parcela v izmeri 4.989 m7 je ograjena, lep razgled, prodam. Lokacija: Kozjansko-Bobna Gora. Telelon 041 901-129,(03) 5443-293.	5596
CEUE, prodam dvostanovanjsko hišo, ob Hudinji, obnovo terase morate dokončati. Cena 35.000.000 SIT. Telelon 041 605-786.	ž 472
HIŠO v Preboldu, 1.1972,260 m1 * 1.260 m7 parcele, prodamo. Ima vse priključke tel., voda, elektrika, KTV. Oddal jena je 3 km od avto ceste, lepo ohranjena. Vseljivo tokoj. Cena 20 mio SIT. Telelon 031 868492.	5575
POLZELA - stanovanjsko hišo, 1.1989, cca 240 m' slon. površine, na parceli 1.542 m1, z vsemi priključki, razgibana in funkcionalna notranjost, na parceli tudi gospodarsko poslopje s priključki, prodamo za 29.900.000 SIT. Planet investing d.o.o., Parmova 53, Ljubljana. Telelon (01} 5885-050.	n
BIVALNI vikend ob cesti Planina pri Sevnici - Podčetrtek, prodam. Telefon (02) 3327-564,031 765-307. p KMETUO, 12 ha, zelo primemo za bio v Debru pri Laškem, prodamo. Telelon 5488481,5488-051.	5651
HIŠO dvojček v Celju - Dečkovo naselje, z
vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m, dvorišče 262 m, prodam. Cena po dogovoru. Telelon (03) 4270-130.
5667
HIŠO no Ostrožném, prodam. Možnost menjave za večje stanovanje ali bivalni vikend. Nujno. Telelon 041 628-674. ZAZIDALNO parcelov bližini Celja, cca 900 m2, zelo lepa lokacija, prodam, telelon 041415-412.	5679
V ANDRAŽU prodamo hišo 120 m1, stanovanjske površine, stara je 13 let. Telelon 031616-142.	ž 481
DREŠINJA vas, novo nedokončano pritlično hišo, velikost parcele 700 m', prodam. Telefon 041 389-238. 5699 TERME Čatež, prodam opremljeno apartma hišico. Telefon 041631-198. 5707 LOKROVEC. Prodam parcelo 2.000 m7 z gozdom v ozadju. Urejen asfaltni dostop. Cena 4.250.000 SIT. Telelon 041 389-238.
POLZELA, zazidljivo parcelo v izmeri 912 m7,
v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telelon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmailnem 57/c, Celje.	5717
PARCELO Šentjur - Nova vos, 3.000 m7,50 m od glovne ceste, prodam. Telelon 5740-306.	5724
PRODAMO kmetijo na Babni Gori v izmeri 4 ha, 11 a, zajema gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo, vseljivo takoj,zelek-

NEPREMIČNINE
TEL. 03 5451-006
-- 041 368-625
pgp-nepremicnine.com
skladiščno-proizvodne hale PRODAMO
Lokacija: Celje - poslovni kompleks Mariborska cesta
1.	skladiščni hala 489 m' 2 dvonSiem 381 m7, možen uvoz manjših tovornih vozil
2.	skladiščna hala 828 m7 z dvoriščem 373 m7, ogrevana. 8 lastnih parkirnih
prostorov, nakladalna rampa Dostop do stavb je možen z vsemi tovornimi
Vse, ki že imate tečaj CPP, pa vabimo na vožnjo z izkušenimi inštruktorji.
Vsi s/ naravo
Več kot štirideset izdelkov športne obutve, opreme in oblačil po AKCIJSKIH cenah ter POPUSTI za izbrano športno opremo.
Obiščite prodajalne INTERSPORT po Sloveniji.
(gozd, travniki, njive) kmetijo leži 25 km iz Celja. Leto adaptacije stanovanjske hiše 1996. Cena 12.000.000 SIT. Vse elonu 031 765-351, 041 765-351, hltp://www.siriusnepre-
MAJ NAJ CENE športne opreme_ |	
-20%	-30% rolerll, oprema za rolerje, kotalke, ščitniki in rokavice teniški loparji za nogometaše, TEČNO PRO šotori In spalne wreíe
kolesa	
AKCIJA 1	Od 26. avgusta do 8. septembra 2004 1
Sinus nepremičnine, Kosovelova 16, Celje.	5737
CEUE, hišo, 1.1964,1, obn. 2003, prodam za
32.000.000 SIT. Polovica dvojčka s poslovnima prostoroma na lepi lokaciji v Celju, prodam ali zamenjam za nepremičnino v Ljubljani. Telefon (01 ) 5480-152, 040 843-388, milbor2003@yo-hoo.com.» 3	p
30 LET staro hišo, vel. cca 140 m7 stanov, površine, na parceli 364 m7, v Šercerjevi ulici, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.	5743
30 LET staro hišo, vel. cco 200 m7, na parceli 724 m7, na Lavi v Celju, prodamo za 34 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041727-301,5482-002. 5743 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žaku, na parceli 810 m7, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.priiaznosl.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5743 HIŠO v 4. gradb. fazi (12x 10 m) na parceli 813 m7 v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5743
KUPIM
MANJŠO hišo ali bivalni vikend, v bližnji okolici Celja, izven urbanih naselij, kupim. Telefon (03) 4257-216. 5725
stí 77 m7 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m7, pod jetja Sevs d. O.O., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek.
VEČNAMENSKE pisarne, v centru Celja, ugodno oddam. Telefon 031 252-631.
5641
CEUE, v neposredni bližini novega športnega parka, na Jamovi ulici damo v na jem 55 m7 velik poslovni prostor, za mirno dejavnost. Najemnina 95.000 SIT mesečno * tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorka pri Šmartnem 57/c, Celje.
5717
POSLOVNI prostor v centru mesta, 25 m7, dam v najem. Telelon 041 665-578.
5726
PRITUČNI poslovni prostor, vel. cca 20 m7,
ob Mariborski c. oddamo ali prodamo za 5,3 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telelon 041 727-301,5482-002.	5743
stanovanje
PRODAM
TRISOBNO stanovanje v Šentjurju, 72 m7,
pritličje, hitro vseljivo, opremljeno, prodamo za 14.000.000 SIT. Telelon 041 605-786.	ž 472
CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m7, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	5717
CEUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m7, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodorno za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telelon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje.	5717
ENOSOBNO stanovanje v pritličju, velik balkon z ložo, vsi priključki, 40 m7, blizu centra Celja, prodam. Cena 8,6 mio SIT. Telefon 041 220-107 ali 031 738-762.
5711
V CEUU, Delavska 16, prodam 70 m7 veliko stanovanje. Cena 7.680.000 SIT. Telefon 031 202-031.	5721
DVOSOBNO stanovanje, preurejeno v dvoin-pol, 57 m7,4/4, ck, telelon, catv, balkon, novejše, na Polzeli, ugodno prodamo. Možno tudi na kredit. Telefon 041 649-549.	Ž 483
STANOVANJE v Laškem, 50 m7, prodam. Cena po dogovoru, telefon 031 553-996.	L 827
CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno stanovanje, prodam. Telefon 031 607-256.
5739
DVOSOBNO stanovanje, 64 m7 na Ljubljanski c., 8. nadstropje, balkon, 1.1972, prodamo za 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telelon 041 727-301, 5482-002.	5743
DVOSOBNO stanovanje, 53 m7, L1971, Nu» čeva ul., 2. nodslr., prodamo za 9,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telelon 041 727-301,5482-002. 5743 DVOINPOLSOBNO stanovanje 73 m7, Milanskega, 1.1984, 1. nadstropje, prodamo za 13,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nosl.com, telelon 041 727-301,5482-002.	5743
ENOSOBNO stanovanje v Žab, 33 m7, prodam. telefon 041 707-820. 2484
Milí
031-342-118, 42-83-122
NAKUP, PRODAJA. NAJEM. CENITVE
:EUECIA2UA. 57.95 m'. 1. nadstr./5. novogradnja. cena: 16.200.000 SIT (1.175 EUR/
ia vikend v Dramljah. 100 m!. parcela ... .1973. cena: 8.000.000 SIT NOVA VAS - DEČKOVA. 2 ss v hiši. pritličje cca. 25 let cena: 8.000 000 SIT ■o več apartmaje» na Rogli
OOOAMO
■ARCELO: Kidričeva ce
n'. najem: 0.5 EUR/m1
KUPIM
ODDAM
«i 4, Celje, www.| on 041 727-3t

www.priiaznDSI.cam, telefon 041 301, S4I!«!. ' s>|
NAJAMEM
tj
STANOVANJE v Celju (Otok, Dolgo polje),
veliko do 45 m7, kupim. Telefon 041 634419.	5602
STANOVANJE v pritličju ali 1. nadstropju, po možnosti na Otoku, kupim. Telefon (03) 4257-216.	5725
GARSONJERO v Celju, kupim. Telefon 040 542-110.	736
MLAJŠI upokojenec išče sobo s svojimi i tarijami ali manjšo garsonjero. Poi be pošljite na Novi tednik pod šitl SAMOSTOJNO.	5«
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju I
okolici najamem. Telelon 041 727-30
_ fl
oprema
PRODAM "
OTROŠKO posteljito, kombinirani voziâ stol za hranjenje, ugodno prodom.^ Ion 041 786-464.	sed
P0HIŠ1V0, kuhinja, jedilni kot, dnevmri ba, predsoba, kopalnica, prodom, là fon 7817-004,041 924-866. 5íá
stostoječ- 257 litrov neto, prodam. Inb| macije po telefonu 041 421-538.56411 REGAL za dnevno sobo rus
roHd. prodam. Teleh 041 490-189.	sel
'o in belo tehniki
25. 574
V	DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo
turistične sobe, 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064, 00385 233-93129.	2360
APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041476-104. n CEUE, Nova vas, oddam delno opremljeno garsonjero 29 m7. Informacije po telefonu 031 391-900.	5581 ŠTUDENTKAMA ali študentoma oddam garsonjero v Mariboru. Telefon 041 560-467. 5612 SOBO oddam dijaku ali študentu. Twc, kuhinja v stanovanjski hiši, poseben vhod. Telefon 031 245-957. 5673 ŽENSKI srednjih let oddam garsonjero v centru Celja. Telelon 041 614-499.
5668
V	PIRANU oddam garsonjero za študijsko obdobje, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	5708
V	BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno
stanovanje, urejeni ženski. Telefon 031 264604.	5701
KUPIM
ODVEČNO rabljeno pohištvo, b« ni v okvari, kupim. Tf
30/1 kg 36.90
..... IG/I KU 49.9csí
JEtVEN 1 KG	361: sil
KRVNA KCRJ/A	51.93 s«
KHM\! KROVPIR 30/1K6	I9.9CS1
PR.'.SfK ARlfl 9 <G • ? I VfHÍAIfC ItNOf GRA'IS .	. 4 29CS»
MOKA tlp 850 25/11 <G 8? 91 sfl PIIR-IANDSKI GMWI MB 460 M KS SA« NAJ 1 PAlflí ÎASToNSKOflL-niAVANTM
259 s«
si atkor 50/1 kg savg	ws"
pvcscoćk 7» ks 551, sni. ioni
. C0649CS1I NA'flfJ íRfSTř -.ni.?ni .nun,
c03í90siina»«. SW UGOOWmOt POSODI U WO H P* Mil riHHiIlM/A RRiKfltVAMJl SitOSi i-ommAC'/iiuùKimiiMhAm/riKA
Rf/ANO CVnjfCVFTUtW CRASlMAJI-POlMfiirSllKW-lMltA CENE VELJAJO OO RAZPROOWE ZA106I KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJf
MALI OGLASI - INFORMACIJE
iZDePLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
lanKo ogieaate tuai siikb in oaljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
jUENO pohištvo in belo tehniko, odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-
ŠKO ležišče 170*80, brezplačno od-m. Telefon 051 324-153. 5658
Gradbeni Material
PRODAM
I Indijski pod, bruna, deske, kamen krilj, prodam. Telefon 031 678-351.
4975
K vrata za balkonsko sobo še v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Telefon (03) 5732-106.	5565
HI bukova, hrastova, lahko tudi mesena drva, razžagana, z dostavo na tom, prodam. Telefon 031 509-060.
5570
IIpod, velikost 2 m»7,7 m, prodam za 10.000 SIT. Telefon (03) 5753-088.
5374
ANA dvokrilno vrata, širine 3,5 m, Ino prodom za 40.000 SIT. Telefon 5753-088.	5374
DVA metrska dna, 10 m, prodam. Cena 75.000SIT.Telefon 5796-110. Š59i DVA dna, 8 m, prodam. Telefon 031 387-336.	Ô613
KUNO opeko, rabljeno, po polovični ceni, prodom. Telefon 041 459-322. Ž478 DVA drva, prodam. Telefon (03) 5795-048.	Š616
SEŽANA, metrska mešana in bukova drva, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703.	Š6i5
KUPIM
Hrastov, bukov, češnjev, smrekov, rezan iskupim in prodam stopnice. Telefon «1691-913.	ž 448
DVA metrska dna, 12 m3, kupim. Telefon 031 559-598. 5632 i za hišo in dimnik Siedel, kupim. Telefon 041 793-963. L815
[akustika
~ PRODAM
MURSKO harmoniko, 120 basno, kot nolo, primerno za glasbeno šolo, prodam, lelefon (03) 5795-529,041 763-512.
Š611
živali
PRODAM
IftŠIČE, mesnate pasme od 30 do 130 kg,
prodom.Telefon 8103-076, zvečer.
Š396
SNICE, rjave, grahaste, čme, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02)582-1401.	P
HE prinašalce, čistokrvne, cepljene, stare «em tednov, prodam. Telefon (03) 5701-464.	5107
Kčmo^el telička - bikca, prodam. Telefon 5798-024.	Š607 fCO, brejo v 5. mesecu, prodam. Telefon ®31253-020. 5638 • telice, simentalke, 200.250 kg, protom, Telefon 5772-372. 5582 llŠICKE težke 25 kg, B kom., prodam. Won (03) 5823-185. 5626
KONJE, par, haflinger, breje, z žrebetom, vozne, ujahane, zelo mirne, prodam. Telefon 041 950-760. Š6i4 NEMŠKE ovčarje, samčke, čistoknne, brez rodovnika, prodam. Telefon 5808-106 ali 041 848-574.	5684
DVE teliti, težki 350 kg, prodam. Telefon (03) 5777-329 oli 040 621-419.5685 BIKCA, starega 1 teden in enega 85 kg, čb, prodam. Telefon 803) 5724-016.2479 KRAVO s svežim mlekom, pnega teleta in bikca starega štiri mesece, prodom. Telefon 5774-004 ali 031 267-910. seso TEUCO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 7148-167. 5653 KRAVO simentalko, v devetem mesecu brejosti, prodam. Telefon 041763-727. L808 TELICE belgijski plavi od 140 do 180 kg, prodom. Telefon 5461 -341. 5674 KOZE, križane z burskim kozlom z rodovni-
MLAD0 kozo in kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5793063.
Š618
BURSKEGA kozla z licenco in enoletne burské koze, prodam. Telefon 051 321-827.
DVA bikca, simentalca in teličko, prodam.
telefon (03) 5708-831. 57oe KRAVO za zakol, 580 kg, prodam, telefon 031 598-493.	L819
KRAVO frizijko, brejo 8 mesecev, po izbiri m teličko, staro štiri tedne, prodam. Telefon (03) 57394)64.	L 729 JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodamo. Telefon (03) 5774-149,041 827-426 OVCE z mladiči in ovna za pripust prodom ali menjam za dna. Telefon 579M41, 051 270-598. 5735
KUPIM
KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244,041 763-800. 3418 DVE telički, simentalki, težki 180 - 200 kg, kupim. Sem v okolici Lesičnega. Telefon 031 443-761, Idiote zvečer. 5590 BIKCE, stare 14 dni LS ali RJ, kupim. Telefon 031 779-710.	ž 482
KRAVO ali telico za zakol, kupim. Telefon 041 833-366.	5691
kmetijski pridelki
PRODAM
PRIBLIŽNO 1,5 ha silažne koruze prodam.
Franc Omladič, Ložnka pri Žolču 7, telefon 5717-657.	Ž 451 KORUZO za silažo, 1 ha, prodam. Telefon 031 2534)20. 5638 VEČJO količino vinskega žganja, prodam. Informacije po telefonu (03) 5792-203.
5610
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, sortno ali
mešano belo, prodom.Telefon 031 744-163.	5634
SILAŽN0 koruzo 1,2 ha, v Zadobrovi, prodam. Telefon 041 510-933. 5695 SLIVE za žganjekuho, prodam. Telefon 5725-150, zvečer.	Ž480
SILAŽNE bale, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 643-670. 5720
KUPIM
DOMAČE slive, za predelavo, kupim. Telefon 041 833-366.	5626
OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA
m
B
m
Kočevar
Polzela, Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221,
041 754 865 Fax: O3/ 5701 447
ostalo
PRODAM
POCENI prodam razna moška oblačila ali zamenjam za ozimnico. Telefon 5717-848.	Ž 467
HRASTOV sod 1801, in grozdje na brajdi -jurka, šmamica, prodam. Telefon 041 341-587.	Š608
PUHALNIK tajfun ter slamo, balirano, v kockah, možna dostava, prodom. Telefon 041 663-137.	5591 HRASTOVE sode, 501., 1101., 1701.. 1301., poceni prodam. Telefon 041 724-409.
5613
JEliNČKE, lanske mladiče, košute, ugodno prodam in pogon zo drsna vrata. Telefon 040 575-924.	5683 24 COLSKO fantovsko kolo, mestno, na 18 prestav, prodam. Telefon 041 783-874.
Ž 476
V PREBOLDU na Zelenici prodam garažo.
Cena 720.000 SIT. Telefon (03) 7053-176.	Ž474
SILAŽNO koruzo 1 ha in 2 kravi, prodam.
Telefon 031 432-811, Aleš. 5656 MEŠANA dna ter sladko seno, prodam.
Telefon 031 803-085. 5660 KOMPLET opremo za prešanje grozdja in sadja z inox sodi ter družino kuncev za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 500-796.	5662
DOBRO ohranjen vinski sod 1801, prodam. Cena 5.000 SIT. Telefon 5731-829.
VRTNE mize s klopmi, prodam. Telefon 5771-899.	5672
SVINJSKO polovico in silažno koruzo, prodam. Telefon (03) 5791-392. 5698 UGODNO prodam nerabljeno peč kueppeis-buseh in 3 tone rjavega premoga. Telefon 031 244-811.	5732
KUPIM
KOVINSKI pesjak, srednje velik, kupim. Telefon 5421-112,031712-366. 5669 STAR predmet, kupim. Sem dober pločnik, pridem na dom. Telefon 031 809-043.
zmenki
58-LETNA ženska išče urejenega moškega do 65 let. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: JESEN. 5659 SIMPATIČNA upokojenka želi spoznati sebi primernega partnerja, za resno zvezo. Telefon 031 414-195, Marija 26-LEINI simpatični Celjan, samski, želi prijateljico ali mamico do 30 let, za resno vezo. Telefon 041 248-637. 5663 55-LETNI urejen privatnik iz Celja, si želi prijateljico približno svoje starosti. Resno. Telefon 0907-442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Kraigherjeva 11, Celje. 5663
ZBBBBMESI3
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.
Baletta d.o.o.
Ob Dolenjski železnici 12. Ljubljana zaposli v
PIZZERIJI STELLA Arclin 72, Vojnik
natakarico in kuharja
(gostinska izobrazba, delovne izkušnje) Informacije:041/657 505
Zaposlimo KOMERCIALISTA -TRGOVSKEGA ZASTOPKIKA
za surovine za peke in slaščičarje na področju Štajerske in Prekmurja.
do 10. septembra na naslov: Mernik d.o.o., Gasilska cesta 1, 4208 Šenčur. Informacije:
04 27 90 100.
Prijateljsko posredujemo zí
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
VITKA, 31-letna mamica, želi prijatelja do
50 let. Resno vezo. Telefon 0907-442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Kraigherjeva 11, Celje.	5663
PREPROST in iskren fant s SŠI si želi spoznali iskreno dekle oli mamico staro do 32 let, za resno vezo. Pokliči ali pošlji sms na telefon 031 547-179. 5677
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |l).<«»ini...i.r)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:	I
IN HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK-OKULIST TEL.: 492-34-10
zaposlitev
V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demons, p., Selo 7, Velenje.	n
NA stojnici MKZ v Intersparu v Celju dobi delo prijazna oseba, ki ji delo z ljudmi in pisana beseda nista tuja. Telefon 041 717-303. MKZ d. d., Slovenska 29, Ljub-
ZAPOSUMO izkušenega ključavničarja za montažna dela. Telefon (03) 5701-221,041 754-865, Kočevor 8, Thermo-tron d.o.o., Ločka 65 d, Polzela. 2459 IŠČEM zaposlitev šoferja kombija v Sloveniji alivtujini. Imam 10 let izkušenj. Telefon 031 397-515.	ž 462
NATAKARICO ali študentko za delo v strežbi pijače in hrane, zaposlimo. Gostilna Jug Jožica, s.p., Ul. sklodateljev Ipavcev 18, Šentjur.Telefon(03) 7492-310. Seo4

Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NUMERO UNO
ftli iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do IS let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.
Tudi pod Šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. toL: 02/252 48 26 041 750-560
Informacije po telefonu 5443-425, Branko Kolene, s.p.,lpavčeva 12,3000 Celje, n IMATE preveč prostega časa? Bi želeli poklepetati v prijetni družbi in zraven še nekaj zaslužit. Pridite k nam na kavo in se prepričajte, da lahko združite prijetno s koristnim. Informacije na lelefon (03) 4918-510, PD d.d., Podjavorškova 1, Celje.	n
REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije no telefon 041 613-070 ali (03) 8971-850. Trgovina in bistro pri Gglerju, Fanika Vrtačnik, Ravne 103. Šoštanj.	n
Takoj zaposlimo dva samostojna KV stavbna kleparja-krovca
z večletno prakso. Plača od 1.200,00 do 1.500,00 SIT na uro. Telefon:
Čater Boris s.p., Zadobrova 100, _Škofja vas_
DASI, d.o.o..
Globoko 1, Rimske Toplice zaposli: v PE GOSTIŠČE HOCHKRAUT,
Ttemerje,E2E*S^3
2 študentki za pomoč pri
ZA raznos prodanih artiklov na območju
Savinjske doline in Zasavja, iščemo komunikativno osebo z lastnim prevozom. Zaželene so predhodne izkušnje na področju terenskega dela in zastopništva. Nudimo delo z znanimi strankami, stimulativni zaslužek. Informacije na telefon (03) 4918-510, PD d.d., Podjavorškova 1, Celje.	n IŠČEM natakarico, pogoj 1 leto delovnih izkušenj. Telefon 051 350-505. Brigita Sečki, Dnevni bar Trta, Skaletova 6, Celje.
AVTOMEHANIKA in avtokleparja s prakso, zaposlimo. Telefon 041 610-435. Jež d.o.o., Bezenškova 24, Celje. 5746
Zaposlimo
KNJIGOVODJO
Kraj dela: Šentjur Pogoji: vsaj 2-letne izkušnje na področju knjigovodstva, V.stopnja ekonomske směri, poznavanje Worda, Excela, in-terneta.
Možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z življenjepisom pošljite na Klara Koželj s.p.,
C.Valentina Orožna 8c, Šentjur.

izhePLSi
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumen ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO i.'grom
Sť" VESTNIK au
36	MALI OGLASI - INFORMACIJE
/šL^jti
ZAHVALA
Z bolečino v srcu, ob izgubi dragega sina in brata
ALESA PILKA -ALLJA
(26.8.1977 -19.8.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili
na zadnjo pot miru in počitka. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in njegovim prijateljem. Hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala govornikoma in gospodu župniku Sv.
Jožefa za opravljen pogreb in darovano mašo.
Žalostni: ati, brat Sašo in sestrica Maja.
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolezen in trpljenje si prestala, zdaj v grobu mirno boš spala.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in stare mame
PAVLE NEŽMAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna
sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala doktor Boriču in patronažni sestri Alenki za dolgoletno pomoč.
Žalujoči hčerka Breda in vnukinja Janja.
no več oseb, ki so pripravljene poskrbeti za boljšo prihodnost. Delo je na terenu. Stimulativen osebni dohodek. Ponudbe pošljite somo pisno na naslov: Špoljar Anita, s.p., Vojkova 7, 3000 Celje.	n
IŠČEM delo voznika b kategorije. Delo s kombijem. Informacije na telefon 031 5824-349.	5589
DEKU za strežbo v dnevnem boru, zaposlimo. Telefon 041 769-567. Bar Zagata, Jana Fronašek, s.p.. Zagata 1, CeJje. 5628 90LETNA tradicijo, nova priložnost v Celju. Informacije od 8. do 16. ure na lelefon (03) 4282-071. M.and link, d.o.o, Podjavorškovo 1,3000 Celje. 5696 KUHARICO in natakarico z izkušnjami, zoposlimo. Informacije po lelefonu 031 714-990. Miran Kajtna, s.p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	5693
PONUJAMO dobro plačilo za kuharja-pico-peka. Informacije po telefonu 031714-990. Pizzerija Taurus, Miran Kajtna, s.p.,Levet 40,3301 Petrovče. 5693 V GOSTIŠČU zaposlimo natakarico za strežbo hrane in pijače - do 35 let. Telefon 041748-905. Zaleznik Jano, s.p., Križe-vec 1,3206 Stranice.	p
ZAPOSLIMO več priučenih ali kvalificiranih zidarjev, keramičarjev, kamnosekovali delavcev, ki se želijo priučiti za pečarski poklic. Kamini Kočevar, Kočevar Dragica, s.p., Rimska cest 88,3311 Šempeter. Telefon (03) 7001-796.	n
ZAPOSLIMO kuharje-ice, zaželene delovne izkušnje in natakarjeice. Informacije po telefonu 041 326-019. Gostilna Medved, Medved Silva, s.p., Cirilo Debeljaka 7 a, Celje.	5703
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Telefon 041 4184)75. Verde bar, BrčkaličZijad,s.p.,Petrovče94. 24/3
ZAPOSLIM natakarico - natakarja, za strežbo pijač, ugoden delovni čas. Možna redna zaposlitev. Telefon 031 616-695. Dnevni bar ChooOioo Celje, Levstikova 8, Cefe.	5715
ZA novo pizzerijo v Celju zaposlimo pkopeka in več natakarjev-ic. Telefon 041 526-902 ali 4902-850. Gast Line d.o.o. Lava 7, Celje.	5742
razno
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
zo gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s.p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, Celje.
». 041 747 121
PREPROGA trgovina. Svetovanje, prodaja in polaganje laminatnega parketa. Darko Zore, s.p„ Tmoveljska c 2,3000 Celje. Telefon 4916050,031608489. 5398 PRALNE stroje, štedilnike, hladilnike, klime, Gorenje Electrolux, Whirlpool, Ariston, Indesit, popravljamo hitro in kvalitetno, KitekAnton s.p., Kasaze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116, 041 767-862, 041 632-660,031 632-660. 5512 VABIMO vse, ki imate prošli čas in ideje, da se pridružite. Telefon 040 700-256. 5593 MARUA Ovtar, s.p., Trgovina Mery, Celjska testa 14,3212 Vojnik, obveščam stranke, da z 10.9.2004, preneham dejavnostjo, zaradi upokojitve. 5697 CELOTNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij, menjava radiatorjev. Kopalnke Šteker, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 5745
ZAHVALA
Mar prav zares odšel si tja, v neznano?
Kako si mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru.
... z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega
JURETA KRAŠOVCA
Jure je bil človek poln optimizma, vedno nasmejan, za vsakega je našel pravo besedo. Tudi ko ga je našla bolezen, se ni spremenil. Imel je veliko voljo do življenja, še vedno je bil takšen, kakršnega smo vsi
poznali, »naš Jure«. In tak, »naš Jure«, ostajaš še naprej. Spomini nate stopajo v praznino, ki je zazijala s tvojim odhodom. In imajo moč, da nas rešijo zadrege in iz nas izvabijo najboljše, kar lahko damo in pokažemo. TVidi zate.
Tvoji Tanci.
' -f . rfftil
Prišla bo spet pomlad, a tebe, draga mama, več ne bo. le lep spomin nate ostal nam bo.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
TEREZIJA JAMNIKAR
iz Prekorij 40, Škofja vas
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo 11. avgusta 2004 pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala tudi gospodu Pergerju za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: hčerka Marija ter sinova Mirko in Dani z
družinami ter ostalo sorodstvo.
_5579
Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga mama, nam nihče ne more več vrniti.
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, dobrota tvoja f nas živi, še vedno z nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage n
!, babice in prababice
OLGE ANE KOČAR
iz Štor
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, kolektivu ETRA za pomoč, za lepe misli in besede sožalja, kolektivu EMO ETT, kolektivu prodajalne Mega let in Tomas sport iz Celja. Hvala vsem.
Žalujoči otroci z družinami.
KRCNE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
"Vedeževanje 24 4
► 090 44 17|
Prižiga se luč spomina, i> srcu ostaja tiha bolečina,
ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
ANTONA OCVIRKA
izOstrožnega (28.3.1932-15.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stah ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazih pisno in ustno sožalje.
Hvala ge. Marini za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje moja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? (S. Makarovič)
ZAHVALA
23. avgusta smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in prijatelja
EDVARDA PILIHA
iz Trnovelj pri Celju (10.3.1930-19.8.2004)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za tolikšno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo njegovi sestri Kristini za nesebično pomoč v času njegove bolezni.
Hvala vsem gasilcem, še posebej PGD Trnovlje za ganljivo slovo, g. patru Cestniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma in pogrebni službi Raj.
V globoki žalosti vsi njegovi.
Po dolgi in težki bolezni je omagalo tvoje zlato srce. Ko bi solza te lahko zbudila,
te gomila ne bi krila. Kmalu se pri Bogu snidemo.
ZAHVALA
li žalosti in bolečini ob smrti ljubljenega moža, atija, dedija, brata, strica in svaka
FERDA MASTNAKA
iz Zagrada 95/a (26.4.1936-19.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku, hvala za presunljivo odigrano melodijo, hvala pogrebnima službama Ropotar in Veking. Hvala tudi patronažni službi Celje, posebno sestri Jelki za obiske na domu in prijazne besede.
V globoki žalosti vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka
ZVONETA MEDVEDA
iz Prožinske vasi 7a v Štorah
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in
za svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Osoletovi iz Bolnišnice Celje, dr. Hrušovarju ter patronažni sestri Silvi iz ZD Štore. Hvala g. župniku dr. Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in članicam Vincencijeve konference. Hvala tudi g. Vešligaju za ganljive besede slovesa, DU Štore, pododboru DU Prožinska vas - Vrbno - Ogorevc, PGD Prožinska vas, aktivu žena Kompole, Občini Štore
ter pogrebni službi Raj. Posebno se zahvaljujemo ge. Mariji Lamut za nesebično pomoč v času njegove bolezni in ge. Marjanci Potočnik ter ge. Hedi Zimšek iz društva Hospic.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mamice, sestre, babice in tašče
VIDE ZUPANC
(24.9.1924-21.8.2004)
se zahvaljujemo vsem, ki ste se nam pridružili v težkih dneh slovesa. Hvala vsem za izrečeno sožaije, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Biljani Vukorepi iz ZD Celje in dr. Tomažu Smonkarju ter osebju bolnišnice Topolšica, govornici Marini Srebočan iz KS Aljažev hrib, ZZB Aljažev hrib ter pevcem Franca Žerdonerja s prijatelji. Zahvala tudi podjetju Veking in KS Griže za pogrebne storitve.
Žalujoči: hčerka Tjaša, sin Branko, sestra Sonja in brat Branko, svak Mirko, svakinja Štefka, vnuki Miloš, Katja in Aleš, snaha Marta, zet Martin in ostalo sorodstvo.
»Polje, kdo bo tebe ljubd, kadar jaz bom v hladnem grobu spal...?«
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega brata in strica
IVANA GRAČNERJA
iz Pečovja 7 nad Štorami (1.5.1924-22.8.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete
maše in izraze sožalja. Posebej hvaležni smo sosedom Brilej in Žohar za pomoč in organizacijo slovesnosti ob pogrebu ter pogrebni službi
Ropotar za izvedbo le-teh. Zahvala velja tudi godbi na pihala Železarne Štore in govorniku sindikata za besede slovesa, pevskemu kvartetu Idila za_ čutno odpete žalostinke pri odprtem grobu, Dejanu Žoharju za ganljivo odigrano Tišino ter g. župniku
s Teharij za lepo opravljen obred in sveto mašo. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti in ga skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.
Žalujoči: sestra Ivica Behr, nečakinja Ingrid z družino in nečak Peter Behr.
INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame
FRANČIŠKE PODREBERŠEK
iz Belovega nad Laškim
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaije, sveče in
darovano cvetje. Iskrena hvala njeni zdravnici in sestram za lajšanje bolečin, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostiiike, Marku Razboršku za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni.

Nisem umrl zato, er ne bi bil hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar si nas zapustil dragi mož, oče in dedi
FRANC STANTE
iz Trnovelj pri Celju (31.8.1943 - 3.9.2003)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižgano svečo.
Žalujoči tvoji najdražji.
rojstva
V celjski porodnišnici so rodile:
20.8.: Branka DELČNJAK iz Nove Cerkve - dečka, Iris JEROVŠEK iz Celja - deklico, Snežana POPOVIĆ s Polzele - dečka, Barbara LEBE-NIČNIK iz Šentjurja - dečka.
21.	8.: Tanja MALGAJ iz Šentjurja - deklico.
22.	8.: Janja STOJNŠEK iz Podplata - deklico, Verica GRADIŠEK iz Kozja - dečka, Uršula CVETKOVIČ iz Rimskih Toplic - deklico.
23.	8.: Lidija ZILINSKI iz Celja - dečka, Doris TURK iz Žalca - dečka, Renata PEČNIK HOSTNIK iz Bra-slovč - dečka, Ivana JELOV-ČAN iz Sevnice - deklico, Marta TACER iz Lesična -dečka.
24.	8.: Karmen RAZDEVŠEK iz Hrastnika - deklico, Melita ŠEŠERKO iz Šentjurja - deklico, Arijana FATUR iz Ponikve - dečka, Urška ZUPANC iz Celja - deklico, Vesna URAN iz Vojnika - deklico, Mojca KOLAR iz Šentjurja - deklico.
25.	8.: Darja PAVČNIK iz Laškega - deklico,Viktorija KAVČIČ iz Celja - deklico, Sara SIVEC iz Šmartna ob Dreti - dečka, Tanja ARAČIĆ iz Celja - deklico.
poroke
Celje
Poročili so se: Matjaž KONČAR iz Besnice in Natalija PODJAVORŠEK iz Upe pri Frankolovem, Marko GUNZEK iz Vojnika in Saša RUKŠE s Pro-seniškega, Boštjan GOLEČ iz Vojnika in Tanja PREVORŠEK iz Arclina, Jože OSETIČ iz Vinske Gorice in Maijeta PEZDIRC iz Krškega
Žalec
Poročila sta se: Darja POTOČAN in Branko ŠTRAJ-HAR, oba z Vranskega.
Šmarje pri Jelšah
Poročila stase: Sebastijan ROUDI iz Maribora in Mar-janca ČERNOGOJ iz Spodnje Kostrivnice.
smrti
Celje
Umrli so: Kristo Ludovik GAJŠEK iz Celja, 81 let, Stanislav HAJNŠEK iz Trnovelj pri Celju, 86 let, Olga Ana KOČAR iz Štor, 76 let. Dragica TIHOLE iz Celja, 78 let, Ferdinand MASTNAK iz Celja, 68 let, Jožef ZUPANC iz Celja, 89 let, Pavla NEŽMAH iz Udmata, 77 let, Marija ČRETNIK iz Celja, 81 let, Damjan KAVČIČ iz Šoštanja, 25 let, Vida ZUPANC iz Celja, 80 let, Marija ŠLATAU iz Celja, 82 let, Silva CENTRIH iz Štor, 77 let, Danijel GERČAR iz Rimskih Toplic, 64 let.
Solza kane mi iz očesa pred menoj je tvoj obraz. Odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
IVAN MARKL
iz Rakitovca 7 d (26.12.1920-19.8.2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu izrazili zadnje spoštovanje, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sosedom Pustivšek, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala pogrebnemu zavodu Zagajšek, pevcem, godbi za odigrane žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega.
Žalujoči vsi njegovi.
Spomin na vaju še živi.
RAJKO IVAN
(1967-1989)	(1944-1989)
ZORKO
Minilo je petnajsto leto žalosti, bolečin, ker vaju ni,
a vendar v srcih naših še živita. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njunem grobu. Žalujoči njuni.
n
rožice krasijo n sveče ti v pozdrav gorijo.
V SPOMIN
Dragi mož, ata, brat, tast in stari ata
DANIJEL KRAMPERŠEK
iz Dobrine 60 (4.9.1940-2.9.2001)
Minevajo tri žalostna leta, kar te ni več med nami. Hvala ti za vse. Vsi tvoji.
Žalec
Umrli so: Dragica GOLE s Topovelj, 55 let, Anton VERDEV iz Velike Pirešice, 63 leti Ljudmila RANČIGAJ iz Šmatevža, 91 let, Franc JURŠIČ iz Levca, 73 let, Jožef MENIH iz Andraža, 96 let.
Laško
Umrli so: Ladislav KAR-LOVŠEK iz Jelovega pri Radečah, 78Jet, Albert FLJS iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu, 61 let, Štefanija
TERBOVC iz Spodnje Rečice pri Laškem, 76 let, Franc OBLAK iz Jagnjenice pri Radečah, 62 let, Anton KRAŠOVEC iz Marija Gradca pri Laškem, 76 let, Pavla GORENJC iz Boštanja, 76 let, Silvestra KOKOL iz Laškega, 92 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojz ŽNIDAREC iz Maribora, 58 let, Rudolf KUNST iz Trebč, 84 let, Karolina RECELJ iz Zg. Kostrivnice, 90 let.
toc
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka 'ADAMAS																		
						? ; H^nsn		iS			ss		sg:	tajwwski			vrednosti	v^
		i mjs						buzse*	1									
								pramenov					10					
								morski					3ř					2
kulturna rastuna				iL										kukavica				
					srb3nji		(mha«.)											
nekdanji				4														
človeku										zevsov			3			kazalm		
										S&iZj						Donner?		
^				rc^nu					-s»				sorodnik					
												mrest	sklenjena					SI
S							šfíř	ísssš?	9									mu?
(nakečno																		
—										w kanado skorjast usaj						oùvoec		
	S		sevalec						oecvqce ■šest*					naprava				s
Ur	6				'S							čačka						
s								maluskó										
ivan				koza									.ssft.					
				(jorge)									gora					
oprav-					v		-Ar									8		
kubanski	-											ul i <!			i à			
								českama										
(simona)												U						
del 06laùla. posamezno									ss	11								
Nagradni razpis:
1.	nagrada: darilni bon Adamas v vrednosti 5.000 SIT
2.	nagrada: darilni bon Adamas v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: 3 x darilni bon Adamas v vrednosti 1.000 SIT
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka 9. septembra 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 19. avgusta. Prispelo je 1.006 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 33
Vodoravno: PRUČKA, RODMAN, IME, LU, KA, NOS, DUNAJ, BD, O HARA, ELEKTOR, VIDA, OD, TEME, ČESALO, OBI, IL, RANCA, IRENE, CUK, SI, TACIT, NŠ, AJANT, TRMA, IHTA, ALGA, MAO, LEAR, PRATER, TRENAŽA, IKA, RL, ZA, ASTI, EDICUA, RACINE.
Geslo: Kadar greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj.
Izid žrebanja:
1.	nagrado: 2 vstopnici za savno v Termah Rogaška prejme: Staša Varšek, Efenkova 41,3000 Celje
2.	nagrado: 2 vstopnici za celodnevni obisk bazena v Termah Rogaška prejme: Marija Renčelj, Proseniško 86,3230 Šentjur
3.	nagrado: 3 x po 1 vstopnica za 3-urno kopanje v Termah Rogaška prejmejo: Vlado Bogatin, Škalce 106,3210 Slovenske Konjice, Marjan Zamuda, Paneče 40 b, 3272 Rimske Toplice, Zvonko Opre-šnik, Podvine 2,3225 Planina pri Sevnici
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
7 8 9 10 Ti
KUPON ADAMAS
Ime in priimek:_
Naslov:_
Davčna številka:.
HOROSKOP
Ona: Končno vam je uspelo: pričeli ste se zavedati sebe in svojih resničnih zmožnosti. Sa-mozaupanje lahko le koristi, saj se vam obeta precejšnje napredovanje, v poslovnem in tudi zasebnem življenju.
On: Prepir s partnerko se bo nekoliko polegel, saj bosta oba spoznala, da je bolje narediti kompromis, kot da trmasto vztrajata na svojih načelih. Pomiritev bosta kronala s prijetnim koncem tedna.
Ona: Začeli se boste z dati svojih prednosti napi slovném področju in se om sli strahu iz preteklosti, k nec koncev lahko poskusite ij di s kakšnim večjim îueg njem, kar se vam bo lepo oM štovalo.
On: Skrbi vas, ker si naložili več dela, kot sfel sposobni opraviti. Pomisli da bi del bremena preložili* sodelavce. Zakaj bi vedno peli sami, ko so vendar m nosti za sodelovanje z
Ona: Na poslovnem področju se bo ponudila lepa priložnost, da si pošteno izboljšate položaj, prav tako pa lahko pričakujete tudi povsem konkretne finančne rezultate. Končno boste tudi vi prišli na zeleno vejo.
On: Spregledali ste igro partnerke, vendar ji še vedno niste pokazali, da veste za to. Ne prehitevajte dogodkov, raje počakajte in se trdno prepričajte, kam pes taco moli. Potem pa naglo ukrepajte!
Ona: Nekdo vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla povsem nove možnosti na ljubezenskem področju. Nikar se ne obirajte, ampak z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila.
On: Uspelo vam bo popraviti napake sodelavcev in ponovno boste v središču pozornosti, kar vam bo več kot godilo. Očitno vam gre v tem trenutku vse kot po maslu, zato izkoristite prav vsako priložnost.
Ona: Proti koncu tedna j vam obeta povabilo na zaln vo, za katero ste bili še pn kratkim prepričani, da bom nila brez vaše prisotnosti, kar se ne branite povabila, si lahko tudi kaj hitro pren slijo.
On: Lotili se boste zadet ki vam je še do pred kratki delala precej preglavic in stel je zato na nek način celo gibali. Pri tem vam bo pi pomagal prijatelj, ki se na zadeve spozna veliko bolje i
Ona: Sistematično boste izločevali možne vzroke za neuspeh na poslovnem področju in kaj kmalu boste našli napako. Pri tem vam bo veliko pomagal nekdo, ki vam zadnje čase kar pogosto priskoči na pomoč.
On: Vaša partnerka vam bo pripravila nadvse prijetno presenečenje, ki vam bo naredilo veliko veselja. Izpolnila se vam bo stara želja, ki ste jo kar nekoliko predolgo držali v sebi. Konec dober - vse dobro.
Ona: Odnos s srčnim izvoljencem bo prišel znova na zeleno vejo in skupaj bosta ugotovila, da so bili vajini prepiri le kup nesporazumov. Nov začetek bosta zapečatila z nadvse burno preživetim vikendom.
On: Na poti je novica, ki bi je morali biti veseli, prav tako pa bi vam morala končno razjasniti dilemo, v kateri ste že nekaj časa. Po stari navadi boste začeli takoj proslavljati, čeprav ne bo še nič dokončno.
Ona: Partner vam bo pomagal iz zapletene situacije, v katero ste se zapletli zaradi lastne nepremišljenosti. Nikar se mu ne izogibajte, ampak sprejmite ponujeno pomoč, ki ne bo tako majhna, kot si mislite.
Oru Nikar ne bodite tako zadržani in omahljivi, saj se ponuja enkratna priložnost, da si utrdite svoj poslovni položaj za kar nekaj časa. Obeta se vam tudi precejšen finančni priliv.
Ona: Še vedno se n povsem posvetili delu i danjim opravilom, saj bos imeli v mislih le neznanca, stegu spoznali pred kratkim vam je dobro zmešal glavo. A skusite se malo skoňcentrin tudi na delo.
On: Prijateljica vam bo pres stavila prikupno neznanko, vam bo že na prvi pogled zt všeč. Zapletli se boste v prij ten pogovor, ki bo razkril p drobnosti, ki bodo v veliki n ri vplivale na vajino zbli nje.
Ona: Obiskal vas bo starzn nec in vas prosil za nenavai no uslugo. Bolje bi bilo, če prej vsaj malo premislili tudi tem. kakšne posledice lahko pi čakujete. Saj konec koncev 2 deva ni tako nedolžna.
On: Sprejeli boste igro peu nerke in se docela predali tn nutni situaciji, ki vam je i nek način zelo všeč. Zabau se boste kot že dolgo ne in i koristili tudi tiste možnosti, ste jih doslej zanemarjali.
0
Ona: Prijatelj vas bo preo kritiziral, a pa vam bo s tei želel le najboljše. Nikar nezoA skajte oá, raje se soočite s jimi pomanjkljivostmi, saj lahko le tako končno začnd reševati.
On: Spoznali boste, da so dm žina in prijatelji v življenju ra tisto, kar se ne da nadomestili z nobenim denarjem in mati rialnimi dobrinami. Prepustil tese razvajanju v njihovem M ga, skrbi pa pustite za kasni
Ona: Proti koncu tedna fl boste prepustili prijetnim àiï' tvom v družbi ljubljene osm in kar pozabili na vse tegobe'I preteklega obdobja Uživajte trt nutno srečo, saj ste si to po& I no prislužili.	i
On: Nekaj, za kar ste misj /i, da je že izgubljeno, vamW s spretnim manevrom uspela biti nazaj. A nikar ne bodiŘ preveč lahkomiselni, saj se vdA lahko sicer vse skupaj pontïï no izmuzne.

VODNIK
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kralj Arthur
12.30 15.20.18.00,20.40, Stepfordske žensk«
12.00 14.10.16.30.18.40.21.10,2?.» Hellboy
J12D. '5.50.18.20.20.50,23.30 Shrek 2
11.30.13.30.15.30,1730.19.30
(razen srede)
Oietje v plenicah
21.30 (razen srede), 23.40
Fahrenheit 9/11
20.30 ( sreda)
12.50 15.40.18.10,2020.22.40
11.00.13.00.15.00.17.00 Kdo se boji Jerryja Springerja 19.00,21.00,23.00 Kravja farma
KOLOSEJ
13 40 1620. 19.00. 21.40 (ri
1320 16.00,18.40.21.30. OO.W Stepfordske ženske 13.10 1510 17.10.19.10.21.10 23.10 Za vedno Lilja
UM 1610,18.50.21.20,23.40 Shrek 2
14.30 16.30, 20.40,22.40 Sijaj • očeh
LEGENDA:
predstave so vsak dan piedstsve so v petek in soboto
mciropul
Salo ali 120 dni Sodoma PETEK in SOBOTA 1830 Bovting za Columbine --- Ubila bom Bill. 1
NEDELJA
Bovling za Cotumbina
SREDA
PETEK
Legenda o jezdecu kit 18.00 50 prvih poljubov
20.00 Morilci sti
NEDELJA Umazani ple 21.00 Sladke sanje
Michel Vaillan
jspL'
I«
20.00 Likovni salon Celje Blisk/Flash
16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič
19.00 Knjižnica Laško_
prof. dr. Jože Ramovš: Kakovostna starost
predstavitev knjige
Razstave
Galerija Borovo: slike na steklu in akvareli JaglenkeLeban, do 3.9.
Galerija Volk: likovna dela VI. Poletne likovne kolonije Mravljica, z naslovom Lepote Šmartinskega jezera ter Šmartnega v Rožni dolini, do 30.9.
Etol Škof ja vas in Špesov dom Vojnik: olja in akril na platno EmeFerja-nič - Fric, do 30.9.
Galerija Borovo Celje: likovna dela Slavice Tesovnik, do 12.10.
Galerija Sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik: dela poletnih počitniških likovnih delavnic, do 4.9.
Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.
Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Tone Partljič:
Moj ata, socialistični kulak Režiser: Michael Babiak Dario Fo in Franca Rame: Osamljena ženska in Jacopo, Franca in Dario Fo: Seks? Izvolite, in naj vam tekne! Režiser: Miha Alujevič Oderpod odrom
Martin McDonaght: Blázinec
Režiser Aleksander Popovski Vladimir in Oleg Presnyakov: Terorizem
Režiserka Mateja Koležnik Matjaž Zupančič: Igra s pari Režiser Matjaž Zupančič Oderpod odrom Dale Wasserman: Let nad kukavičjim gnezdom Režiser Dušan Jovanovič In za mladino
Eric Kastner, Tatjana Doma: Dvojčici
Režiserka Ivana Djilas
Poletne kulturne prireditve Velenje
NEDELJA
19.00 Velenjski grad
Večer z Iztokom Mlakarjem
zaključek poletnih prireditev
20.00 Galerija likovnih del mladih -
Stari grad Celje_
Likovna dela Nastje Zaharo-ve, grafike učencev Izostudia Ulej iz Moskve, nagrajene fotografije ruskih otrok razpisa Hiše miru mednarodnega združenja za medsebojne komunikacije mladih Vladimir odpnje razstave
19.30 Večnamenska dvorana Zreče
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Iti dni direktor
komedija
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Občina Slovenske Konjice: Edi Kan-dut in Slovenka Bošnjak.
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: filmski plakat iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vla-dimirjašlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Joieta Svetine.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: dela Arpada Salomona.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca - Didija.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30.12.
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na plamo Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka - zaprto do 21.9.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
10.30 in 16.30 Muzej novejše Zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - m distinja Marta Žohar
Z orglami skozi leto - Angela Tomanič, orgle, in Vera Belič, violina
koncert
JBiski centerfS
V petek, 3. septembra, hardcore/metal koncert skupin Purification, Curse of instinct in Kafka. Začetek ob 19.00 v atriju MCC - v primeru dežja v dvorani.
Ta teden v MCC potekata tečaja francoščine in photoshop delavnica.
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)
Klub g
Smeh utpp
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)
gledališke delavnice (sreda ob 13.45)
pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
www.radiocelje.com
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE
k MTERUET KfíVfíRm STRÍ1E ' STRflETOVR W. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Delavnica za 3D-anmarijo Blender pod vodstvom Matije Abrama/Kiber-pipa. Delavnice bodo potekale od petka, 17.9., do nedelje, 19.9., od 16.30 do 20.30 v Internet kavarni Stane. Prijave v kavarni do 10.9. ali na tel: 031 32 44 00.
Razstava: Celje skozi digitalni objektiv
www.filter-slovenia.org
Rekreacija:
vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
a
Zavod za kulturne prireditve Celje
Od 1. septembra vpisuje v likovne delavnice - začetne in nadaljevalne, pod vodstvom akademskega slikarja Djemala Djokoviča. Informacije na tel. 42 65 156.
12. Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija,
na kateri bo sodelovalo 10 priznanih avtorjev, bo potekala od 4. septembra v Malih Braslovčah. Informacije v Galeriji Mozaik.
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.184 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije": Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
il'li'iltiM-HiM
Nazaj v srednji vek
Postavni vitezi, seksi princeske, lončarji, črni rabelj, na tone slame, orjaški pečeni vol, berač, grofje, grofice ... in kar nekaj znanih obrazov, ki so uživali, pili, jedli, čvekali ... in upali, da se bodo znašli na naši Rumeni strani. In nekatere vam res ponujamo na ogled.
IZTOK GARTNER
MALÍKi, PALČKI
Vseskozi nasmejana in simpatična profesorica Metka Krajne se srednjeveškega dneva na Starem gradu vsako leto udeleži v starodobnih Ker na naša platna prihaja kontroverzní dokumentarec Fahrenheit 9/11, oblačilih. Res nas zanima, za koliko denarja bi si drznila takole oble- se je tudi Borut Kramer, vodja znova odprtega Mestnega kina Metropol,
čena pred svoje učence in, jasno, kakšni bi bili njihovi komentarji.
odločil za svoj filmski prvenec...
Rok in Sabina sta za džez
Rok in Sabina Černelč sta postala nova najemnika lokala Jazz Pub. Ker sta znana po svoji veliki vztrajnosti in novih idejah, ne dvomimo, da jima bo džez glasba tekla kot po maslu.
Pridna po mamici
Urša Podgoršek in Aleks Štern se že pol leta veselita svoji Maši. 2.990 gramov težka in točno pol metra dol je Maša privekala na svet kot črnolaska. Zdaj je krati lasa blondinka.
Urša in Aleks sta se spoznala na enem od celjskih pol nih vrtov. Preskočila je iskrica in zaživela sta skupaj. Al« je svobodni umetnik, a sam pravi, da je bolj svobodni lavec, saj mu pri fotoreporterskem delu za umetnost zma kuje časa, za svobodo tudi... Dogodki pač prehitevajo trost njegovega sprožilca in objektivov. Urša je pedago nja. Pred odhodom na porodniški dopust je delala kot ristična vodnica. Družina živi na Jožefovem hribu v Ce pri Uršinih starših.
Za zelo pridno, a tudi zahtevno Mašo, rojeno v znamer rib, pravita, da hoče svoj del pozornosti, ko je budna. Sic pa že od drugega meseca naprej prespi cele noči. Zelo no tudi je. Najraje še vedno materino mleko, a zvedavo preizkuša tudi sadne okuse - v slast ji gredo zlasti nektarii in lubenice.
»Čudovito je imeti otroke. Povsem ti spremenijo živl] nje, nadgradijo in obogatijo ga,« pravi Aleks, ki je vseei potreboval dva meseca, da se je privadil na nov ritem nja in se dokončno ovedel, da z Uršo nista več sama, ampa imata eno najdragocenejših vrednot - družino, ki jo je d končno »sestavila« njuna mala princeska.
BES
STE BIU POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Ljubljanska cesta 20 t rSKSE 080 13 14
PORi^/NAVA
Družina Mercator praznuje
v Mercator Centrih, v soboto, 4. septembra.
•	Fotografija za 1.000.000 SIT.
•	Glasbene skupine in animatorji.
•	Pokaži, kaj znaš in odpotuj v Terme Čatež.
•	Zvrhan voziček zabave pred Mercator Centri.
Vsem zvestim imetnikom Mercator Pika kartice ob nakupu v centrih, kjer praznujemo, podarjamo dvojne pike!
Dvojne pike vam podarjamo ob nakupu v trgovinah Skupine Mercator (Hipermarket Mercator, INTERSPORT, Modiana, Mercator Pohištvo in Mercator Tehnika) v spodaj navedenih Mercator Centrih.
Na veseli prireditvi, ki smo jo poimenovali "Družina Mercator praznuje", se boste lahko s svojimi družinskimi člani fotografirali za posebno praznično razstavo in hkrati sodelovali v nagradnem žrebanju. Za prvo nagrado bomo podarili bon v vrednosti 1.000.000 SIT. V družinskem tekmovanju "Pokaži, kaj znaš" boste lahko dokazali, da znate največ in z nekoliko sreče pri žrebanju odpotovali na teden zabave v Terme Čatež. Ali pa boste svojo zabavo našli ob nastopu glasbenih in plesnih skupin. Za vrhunec zabave pa ob 18.00 pripravljamo presenečenje - nastop znanega in popularnega glasbenika oziroma glasbene skupine.
Preživite enkratno soboto v družbi prijetnih ljudi!
Pridružite se nam v Mercator Centrih: Ljubljana, Maribor. Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Murska Sobota, Nova Gorica, Ptuj, Domžale, Jesenice, Kamnik, Slovenj Gradec, Trebnje in Ravne na KoroSkem.

let, lercator
Moja poroka na straneh Novega tednika
Želite, da bi vašo prelon no življenjsko odločitev z beležili na straneh Now ga tednika? Morda pa bi pi če, sorodniki ali prijatel radi na ta način presenet li mladi par? Pokličite ni ali nam pišite! Naš našlo Prešernova 19, Celje, mail: tednik@nt-rc.si ali ti lefon 4225-100.
o°Sr'L\
PRI AHACU
Št. 35 - 2. september 2004