DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice i/.i];ijajo vmilí čotrtel;; iiko ; : je ta.diiii praiiiiik, (Uui poinoj. : :
OeiiJi jim je za cclo leto («il aprila tlo a|»rila) li. za pol leta 1*50 li. Naročnina za Nemčijo, liosno iii tlrtigc evropHke države /.naša li, xa Ameriko 4*50 li. List ili oglasi se )>lnčiij(>>jo naproj.
V8fl	iiiLidèitiiio ill nziianilii
Fíprejeina liskaritii J. Krajec nasi.
Zlatom ašnik
prečastitl gospod kanonik
Janez Ev. Virant.
Dan veselja iii tivalcžiiosti, kakor jih je malo lUiiio kaki župniji, nas je združil pretepeno nedeljo 5, avgusta "v kapitcijski cei'kvi v Novctn tn«s(ii okoli častitljivega iubiUinta, ki je bil pred iietdesctiiiii leti sprejet med svečenike katoliške cerkve.
Kanonik Janez Ev. Virant je bil rojen dne 20. decembra 1841 na Goleni. Tja se je namreč jiresetil njegov oie Anion ix Želimljc št. 29, znane Vreščajeve hiše. Pozneje se je preselil oče z družino iz Golega na Ig, kjer je imel zlasti Uiben-čanom dobro znano gostilno „pri Vreščajii". Zlatotiiašnik se je šolal v Ljubljani in končal gitiinaxijol. 1 K63. Kazal jc veliko veselja do zdravilstva, vendar ga je Božja previdnost poklicala v duliovski stan ter je vstopil istega leta v semenišče v Ljubljani.
Dne l-i. avgusta 18G7 jc bil posvečen v tiiašnika in takoj drugi dan je zapel "ovo sv. mašo na Igu; pred novo sveto "laSo je poročil svojo sestro Marijo z Antonom Julia. Prvo svojo sltižbo je nastopil v Trnovem na Notranjskem kot inanemissirij, kjer je ostal do leta IR72. Ves čas tamošnjega službovanja je bil ilesna roka bolebiiega dekana g. Grašiča. Od 1.187^ do 1875 jc bil kapelan vŠunbeiu pri pokojnem mons. Peterlinu. Leta 1875 se je preselil kot župni upravitelj v sosednjo župnijo Podgrad, kjer je tudi postal župnik, Skrbel je ves čas za olepšavo župne cerkve, med diiigiiu je napi'avil nov tlak. Povzdignil je tudi božjo i)ot pri kapeli Matere líožje pri Vini vasi. Ko jo itil cesar leta 1883 v Ijjubljiuii, jo bil s pokojnini g. ti'govceni Kastelicem poslan k cesarju v avdijenco, pri kateri sta i/.-sprosila dovoljenje za zidavo samostana šolskili sester d. N. D. v Šinibelu. Tu jo služboval do leta 1888. Vtem letu seje preselil na svojo novo Župnijo v Moki'o-Hog, kjer je služboval do leta 1906. V župni cerkvi je napi'avil nove orgije, ki Še sedaj delajo čast jiokojneiini g. Goršiču. Tudi na znani romarski božji poti na /ialostni gori je vedno popravljal. Zlasti liri tej romarski eeikvi so ga ljudje od Uizu in daleč spoznali kot izvi'stnega spovednika, h katei'eiiiu se je vsakdo rad zatekal, bodisi v spovednici ali ztinaj nje za kak svet. Med tem časom je bil tudi kn,-gk. komisar za Tiebnje, ko je bila ŽU}>ii'ja in dekanija pi'azna vsled snn'ti g. dekana Frublieha. Ker je v Mokronogu župnišec precej oddaljeno od žiipne cerkve v ti'gu, bodisi od romarske cerkve na Gori, ni čuda, da so po ] 8. letib službovanja odpovedale noge, ki .so ga prisilile, da se je poslovil leta 190(i od i)reljnbljenih fa-i'anov. Istega leta je bil imenovan od ])re-avitlega cesarja za kanonika kolegijatnega kapiteljna v Novo mesto. Kako iiriljubljen je bil v Jloldonogu, nam priča lo, da so ga niokronoski tržani v veČ vozovib spremili prav v mesto. Kjerkoli je služboval, ie Ijil priljubljen od svojih ljudi radi svojega milega in ljubeznjivcga značaja. O 'ijem se pač lahko reče, da je človek, ki ni imel nikoli jeze ali trpke besede do koga, temveč rajši mu je neštetokrat
zdrluiila solza, če je pri kom videl kaj slabega ali nesrečo.
Doživel je toi'ej tudi to srečo, daje praznoval 5. avgusta svojo zlato sv. luašo. Po isti poti, po katei i jeliodil ljubeznjivt staiiek toliko let (lan za dnem v svetišče Gospodovo, smo ga siiremili v slavnostnem spie-vodu v isto svetišče Gospodovo, ki se je sedaj odelo v slavnostno obleko, za kar gi'e posebna zasluga gdČ. Članicam domače Mar. kongregacije. Zbralo se je okoli njega vse, prihiteli so njegovi duhovni sobiatje od blizM in daleč, da mu veselo častitajo k tej izi'edni milosti Božji.
Pi'i izliodu iz prostije je pozdravila s krepkim in razločnim glasom, neustrašeno in navdušeno g. zlatonmšniiia deklica Pavla Virant iz Želitnlje tako-le:
Pozdravljen bi)di zlatomašník, ki stojiil si v presveti dom, kjer biva Bog v skrivnosti svoji, kjei' neha zmota, verski dvom!
Desetkrat pet je let minulo, ko prvič Šel si pied oltar, kjer prvič daroval si Bogu, zaveze nove čisti dar,
mož si bil na svojem mestu, bil pravi dušni si pastii', ki zdravil i'ane si človeštvu, • oznanjal mu nebeški mir.
Xato i)ozdravljen zlatomašnik, pozdravljen bodi nam gorko, naj naša vedno vdana srca, Ti danes slavo zapojó! •
V cerkvi je nastopil kot slavnostni govornik mil. g. prošt novoiiieški, dr. Seb. Elbert, Orisal je njegovo življenje in plodonosno delovanje v vinogradu Gospodovem, ter kazal veliki pomen vere in svečeništva za ljudstvo in di'žavo. Pii sv. maši so mu stregli; kot ai'liidijakon velečastiti g, mons. Aleks. Zamiiaro, kanonik in kancler goriški, nadalje gg. kanonika Anton Žlogar in Matija Krzai , župnik Anton Ziacb, profesor Fr. Sal. Watzl in kajiiteljski vikar Žerjav. Poleg omenjenih so bili navzoči pri sv. maši še monsg. Anton Jaklič, vojaški superior, kanonik Jakob Porenta, župnik Bertold Bartel, nečak jubilanta, profesor dr. Ciril Ažn>an, žnptiik Štefan Trškan, vikar in šolski voditelj 1\ Atanazij Ansser z vojnim knratom P. Kiigelbertotn Klasinec, prioi' Usmiljenih bratov P. Polikarp Vavpotič z P. Beinardotii Di'ab, in vikar Alojzij Oquaglia. Navzoči so bili ožji sorodniki jubilantovi, kakor tudi ožji prijatelji: gg.ge- • neral Su[>antscbitsch, poslanec in župan Zurc, stotnik meščanske gai'de in lekarnar BergiiTann. Dalje velika množica meščanov in drugili prijateljev in znaticcv.
Posebno pa je prelejio slavnost povzdignilo vsekrastio petje kapiteljskega zbora. Î'ela se je Gruberjeva maša „Ue nativitate." Vznesena skladba, ena najlepših Gruberjevih del, se je pela mojstrsko-dovišeno z vsemi niunsami mnzikaličnega preduašanja. Posebno blestel je sopran in tenor. Vsaj pa tudi deluje na kapiteljskem koru cvet novomeškega pevstva. V pi'e-težni večini pa je zastopano učifceljstvo. Pohvala gie tudi oikestru, ki jo zelo pi'e-cizno spi-emljal zbor. Kapiteljski pevovodja Hladnik je gospodu sla vijencu poklonil „Te Deum", ki se je pi'oizvajal ob koncu maše. Skladba je polna ki'asot; sicer v tiioderneui slogu, a vendar zelo melodična.
Gospod skladatelj je pač zopet pokazal tukaj mojstra.
Pri slavnostnem obedu je zlatomašuiku napil najpi'ej mil prošt. dr. Seb. Elbert v imenu novomeškega kapitelja, dekanije in Župljanov. Napili so jubilAiitu tudi še v imenu sorodnikov slavljenčev brat Anton, luulalje g. profesor AVatzl, g. vikar in šolski voditelj P. Atanazij Ausser. Vsem se je g. jubilant zahvalil na ki'atko in jedrnato. Popoludne ob 3. uri so bile pete litanije Matere Božje. S tem je bila slovesnost končana.
G. jubilant je sprejel nebroj Častitk, znamenje, kako je spoštovan in priljubljen. Med di'ugimi častitkami odličnih gospodov duliovskega in svetnega staiui, sta tudi častitala gosp. zlatomašniku presvitli škof tržaško-koperski mons. Andrej di'. Karlin in visokoi'o(hii gospod deželni predsednik Henrik grof Attems.
Omeniti še moramo, da je izmed 18 sošolcev, ki jih je imel v semenišča g. ziatomašnik, še živih trije, gg. : Častni kanonik in dekau Janez Novak, župnika v p. Janez Košiuelj in Alojzij Kummer.
Prečastitemu zlatotnašniku, ki je še vedno čvrst, pa kličemo ob njegovem jubileju tudi mi:
Na pot življenja zlat sijaj žari Ti zdaj.
Naj v vencu Tvojem zablesti
še démant kdaj! In še jeklene maše naj jeklen se veseli značáj!
SkrajSe vanje trtnih mladik.
Pii skrajševanju trtnih mladik moramo točno ločiti mladike na napnjencu (šparoiuj, pi'evezu) od onih na rezniku (ščapu, rovašu).
Prve služijo le zato, da dajo pi'idefek v letošnjem letu, di'Uge pa poglavitno zato, da nam dajo potreben, čvrst in zdrav les za režnjo v prihodnji spomladi.
Iz tega stališča je treba tudi izvršiti njih skrajševanje.
Na Šparonu, kjer pridelujemo le grozdje, ne siuenio pustiti, da bi mladike preveč zbnjeîe, ker bi se to zgodilo na škodo mladik na reztiiku, kjer rabimo močan les, tedaj močno raščo.
Zato luoramo vse mladike na šparonu kmalo po cvetju nad četrtini listom, ki stoji nad najvišjim grozdom, prlšČipniti. S tem se rašča mladik na šparonu ustavi in se obrne sok deloma v grozdje, deloma v mladike na i'ezniku. Grozdje se vsled tega prične bolj debelíti in mladike na j'ezniku bolj močno rasti, kar je gotovo pravilno.
Mladik na reznikn sove v tem Času ne smemo Še skrajševati.
V drugi polovici meseca avgusta ustavi tita navadno že laščo in tedaj je prišel čas, da skrajšamo tudi mladike na rezniku. Ski'ajŠcvanje leh mladik ima namen, da pospeši zorenje lesa in gi'ozdja ter da pride zrak in soince med tile, s Čemoi' se omeji razvoj vinskih bolezni, zlasti gnilobe, in pospeši zoritev grozdja. Zato naj nihče ne zamudi, višičke trt v vinogradu v diiigi polovici meseca avgusta pristriči.
Navadno odrežemo mladike za štiri prste nad kolom, vendar pa se ne priporoča odrezati več, nego eno tretjino njih dolžine, ker bi se, zlasti ob gorki in vlažni jeseni zgodilo, da bi nam očesa trt še odgtiala in bi ti ta s tem zelo oslabela. Še bolj napaČJio bi pa bilo, ako bi ski'ajšali trte prezgodaj, dokler še hudo rasto, kar se žal v nekaterih krajih pri nas j'es godi, S tem bi lahko uničili ves piidelek j)ri-hodnjega leta, kajti očesa tako zgodaj skrajšanih trt ali odženo, ali se [la vsaj toliko napno, da po zimi rade pozobojo. Na vsak način pa trta pri tako zgodnjem skrajševanju glavnih mladik zelo oslabi.
Zato se v splošnem ne priporoča pričeti s ski'ajševanjein onih iidadik, ki jih rabimo za režnjo v prihodnjem ietu, pi'ed drugo jtolovico meseca avgusta. Najboljši čas zato jc pa tedaj, ko se prične grozdje že mehčati.
Le v suhih letih lahko skrajšamo trte nekaj poprej, zlasti ker rašča navadno prej poneha in ker sc s skrajšanjem trt omeji izhlapevanje vlage, ki jo ravno trta v tem času za i'azvoj grozdja zelo po-ti'ebuje. Le ako so spodnji listi mladik uničein' (rumeni, opaljeni itd.), se skrajševanje mladik v splošnem ne priporoča, ker moi'ajo nalogo odmrlih listov, trto in grozje rediti, prevzeti zgornji, zdravi listi.
Odrezane trtne vršičke spravimo najbolje takoj iz vinograda. Če niso od bolezni napadeni in če niso prehudo z galico obliti, jih lahko sveže pokrniimo ali pa posušimo in potem poki'mimo. Ako so pa napadeni od bolezni, je bolje, da jili ae-žgemo ali pa sesekamo in kompostiramo.
Kdor ima veliko takih odjiadkov, jih tudi lahko ensilii'a. Odrezane tiliie vi-šičke sesekamo, jih natlačimo v kadi ali v cementne, oziroma vsaj z dilami obložene in pokrite jame, obtožimo z dilami in kamni in jih zalijemo z vodo. Skisana krma, ki je juav tečna, se po zimi poklada živini. Ta način pripravljanja krme za žitno pride lahko letos, ob splošnem pomanjkanju krme za živino, marsikomu prav.	B. Skalický.
Našim gospodarjem v preudarek«
Sedanje razmere silijo vsakega skrbnega gospodarja, da posebno strogo pazi na svoje stavbo in poslopja. Ne-le, da primanjkuje delavnih močij in rokodelcev, ampak tudi cene surovin so tako visoke in jih premnogokrat ni dobiti, tako, da sedaj vsak le v najhujši sili iti potrebi popravlja svoje stavbe. O tem, da bi kdo poslopja na novo postavljal, misli malokdo, če ni prisiljen vsled nesreče ali pa prehude stavbene prepalosti. Vrednost vsake stavbe je dandanes najmanj dva- do trikrat večja. Zato je danes blagrovati gospodarja, ki ima svoje stavbe v trdnem stanju. Koliko večkratno vrednost vživajo pa take Irdiie stavbe že zaradi tega, ker se njega ime-jitelji navadno ne nahajajo doma, ampak so v službi domovino in države. Kakšna dobiota je to za njihove družine, da imajo varno in trdno zavetišče. Zato pa je njih sveta dolžnost, da pazijo na svoje stavbe, da po nepotrebi ne trpijo in zlasti, da so obvarovani zoper ogenj. Vsled premehkega in nezadostnega nadzoistva pa beremo večkrat po časnikih o nesrečah vsled po-
žai'ov in jili iniaiiio, žal, priliko opazovati tu pu tam v iiaScii) oliolišu. Akoraviio do-scdaj naši otroci niso biti mnogo na piTOteiii, na paši, vcmlar sesedaj bliža jesenski čas, ko boiio povsod pasli govejo živino in kakor jt; v navadi, da potem pastiiji l)rav mnogokrat peíejo krompir ali si drugaíc najn^avljajo ognje in .pi i tem pride najraje nevarnost za ogenj. Letos jc itak veterno in snša. Majlina iski'a, /anešena na slavl)0, in nesreča je tu in večki'at ogiomna. V scdanjiii težavnih ra^mierali toliko bujo, ker ni ne delavnili moííj în ne polrebnili sui'ovin, (ia bi se nesieča zamogla popraviti.
Zato se jia obraÊamo s temi vrsticami do vseh starisev in razumnib ljudi s prošnjo: 1' a z i t e na mladino, da ne bo d o imela lahkomiselno vžigalic pri sebi; prepovedujte ji na neočitih krajih kaditi, zlasti z a h r a n j u j t e, da ne bode v jeseni preblizu poslopij kurila in s tem nevarnost povečala.
Ob enetii pa svetujemo vsem gospodarjem, da zavarujejo svoja imslojija in piidelke z-A ilva- do trikratno sedanjo za-vai'ovalno ccno, da, če jih nesreča zailene, bodo imeli vsaj v pi'ejeti zavarovalnini povineni del odškodnine in jib nesreča ne ndari pi'ekrnto.
Poklicanim oblastvoiii pa polagamo na srce, da morda tudi v tej zadevi stoi'é primerne korake, da se obvarujejo naši gospodai ji in njih družine — prehude šibe požara.	A. L.
Aprovizacija
Šmihel-Stopiške občine.
v Kaiuliji, i. avgusta 1917.
V težkih časih so je poverila aprovizacija naše občine poscbneitm odboru: Ko je jirevzel pred dvema mesecema svojo nalogo, je bilo to ravno v letnem času, ko so bile vse zaloge države do dna izčrpane. Med tem, ko so aprovizacije po drugih krajih posegle po svojih rezervah, ki so jih bile modro nabavile v boljših časih, ne moi'c na.ša deliti svojitii odje-nialcetit drugega, nego gotovo pi'epičle množine moke, nakazane vsak mesec od „řiavoda za promet z žitom" v Ljubljani; zakaj, po naših shi'ambab, ki smo jih mi prevzeli, ao se motale pajčevine in i)o skladiščili je krulila praznota.
Seveda se oglašajo takoj tisti nikdar klicani, večno modii sodniki, ki jjoleg gosliliiiškega svojega obzorja sodijo in motrijo vse, česar ne razumejo, in s kače-pičnimi opazkami jueganjajo vsakogar, ki se 1'esno trudi s pozitivnim delom. Saj večinoma ni ziobnost mati teb ki'itik, ampak med obiranjem bližnjega teče tudi raskava pijača gladko po grlu in je tudi kislo vino sladko. In ko tak sodnik za-I)ušča gostilno, se giblje v topli zavesti, da je on toliko boljši, kolikor slabšega si je naslikal svojega „zločinca". No, te bažc ljudstvo ni tako nevarno, kakor smešno in Človeška drnžba se mu je privadibi, kakor 01'ganizem trosom te ali one bolezni. I'akili delavnih junakov ni nikoli manjkalo in v zabavo človeštva upamo, da kljub svoji nezmožnosti ludi ne izumrjejo nikoli.
]iolj nevarna je di'uga vrsta ljudi, ki po premišljenem načrtu zlohotno bega prebivalstvo in girl neutemeljejie ohdolžitve in govorice, ki jih nerazsodno ali jireitialo podučetio občinstvo verjame in raznaša. Tako se naenkrat pojavi trditev, da odbor posebno skrbi za beguuce, domačine pa zameta; diugod boš slišal, da se odbor ozii'a le na obitnika iit uradnika, da pa zaiiostavlja kn.eta. Siromak bo trdil, lia bogatinec vse do.sežc, med tem ko on strada; mogotec pa zabavlja, da imamo smisel samo za bejača in diugo sodrgo, največjih davkoidaCevalcev pa in takoi'ekoČ stebrov občine ne vidimo in ne uiioštevamo, Med temi sloji je ubogi odboi' kakoi' žoga, ki si jo podajajo igralci, in če ta ali oni
meni, da je premalo jiritisnil z roko, pomaga z brco.
Odkod ta zagrizenost, odkod to sovraštvo V
Naše javno življenje je otrovano še izpred vojske. Razne stranke so brez oziia na narod in dižavo ščuvale iz strankarskega koi'istolovstva stan proii stami in pri obči zmedi večinoma uspešno ribai'ile. Saj vemo, da deluje politika tolikoki'at s frazami, la.skanjem in ol)rekovanjem l.cr z izkoriščanjem najnižjih sti'asii. To pri nas že od nekdaj naknpičeno nevarno netivo je našlo tekotii dolgotiajiie vojske iskro, ki ga je 1'azpalila v piavi jilamen. Ko so se zaloge vedno bolj krčile, draginja rasla, je postajala tudi racija življenjskih potrebščin Ol] dne do dne manjša in dražja; začelo se je pravo tekmovanje za živili, kurivom, svečavo, obleko; kaj čudež, če vidi že vsak v svojem bližnjem ne jiri-jatelja, kakor uči sveto pismo, amjiak so-vj'ažnika, ki bi mu rad «djedcl kos krulia, ki mu sti'ežc po življenju. Tako se je polastila vseh neka lazdiaženost, sovraž-^ nost, ki popolnoma pozablja, da nas veže T, misel narodnosti, države, človečanstva. Ker^' je delež veiino manjši, i'aste ogorčenje in"}-si bočc dati duška nad komui'koli si bodi,^ naji'ajSe nad tem, ki mu je najbolj pri^ ritkah, pri katerem Čuti to p(mianjkanje^ najbolj; in zgodi se, kakoi' tolikokrat vV> življenju, .da zamenja človek zadnji pojav')( z vzrokom : Kei' čuti pomanjkanje vsako-^tî, krat, kadar stopi v stik z aprovizacijskim | odborom, meni, da je odbor kiiv prav tegajr ]mmanjkanja. V svojem si'du ne pomisli,'!', da odboi' ne moi'e deliti več, nego niu^_® dajo, ne timre izjireminjati ceii niti, če^^ kupuje, niti ne, kadar piodaja; z eno be-« sedo, dn so odboiii vezane roke in da se..^ ne sme ukreniti drugače, nego mu je predpisano, ie nočejo odborniki gubiti svojega] premoŽenja, Če ne cclo svoje svobode in] časti.	(Konec piihoiliijii.)
Zahvala.
Zaradi iu'eobilnih častitk, voščil in tudi darov k moji petdesetletnici, zlati sv. maši, oprostite, se ne morem vsaki in vsakemu posebej zali valiti ; zatoraj tem potom izrekata najprisrčnejšo zalivalo: mil. g, proštu dr. S. Klbertu kot pridigarju, gg. kaïionikom in drugim gg. asistentom, gg, i'P, frančiškanom, PP. tlsmilj. bratom, odboru III. reda, posebno pa gpdč. Marijine kongregacije za njihov trud za olcpsanjfî cerkve in kapiteljna, g. Hladniku in njegovemu pevskemu zboru za izvrstno petje, vsem gospem, gospodičnam iti gospodom, kakor tudi vsem driigiiii za častitke in pozdrave ter iz dna srca kličem; Vsctiiogočni liog povrni vsem stotci'o ! Spominjata se vseh pri daritvi sv. maše. — Jiog jilačaj !
Janez Ev. Virant,
kiitioiiik - stai'osb, zfótomušnik.
Vojni pregled«
Italijiiusku lioJišiM*. — Italijani so se pričeli zopet Živabiicjc jiiljtiti, kakur javljajo Švicarski listi, 4, l. iii. so v Italiji xaprU civilni ŽeleKiiišlti pj'oinot, iz čeear sklepajo, <la im-incriiviijo Italijani /.ařcti enajsto ofenzivo. — Tudi sovražna letala tto po.'îtalii nekako pod-jctnojšiv^ tako je, kakor se 4. t. in. nradno porota, ponoči od ua H. 1. m. Ui do ;iO sovrař.nili letul vi'filo na mesto in pristaníĚčc 1'nlj okroftlo 80 bonil», moj njimi veliko m-ïj^alk. Več i-.asebnili big je bil« v mestu po-gkodovanilij dve civilni oscld iibitij 12 pa ranjenili, mej njimi večina žensk in otrok. Vo-ja&ka poslopja niso liilaposkodovana. Homtic so padle tndi na mornariško bolnico in nioriiarisko pokopališče ter ranile dva vojakabihko, l'onoČi od îî. iiîi 4. t. tn, pa, so )K)nuviii sovražni letalei obisk ter vrgli na mesto Palj in okoli(H) zopet d« 1(X) boinlj. Nekaj liiš v mestn so poškodovali ter eiiej^a civilista ranili, vojaške škode niso napravili. — 'J'ndi na-slopa na jufíoxabodni ijojni črti predvsem topništvo, i», t. m. poroča
vojni tiskovni stan, Ja so 4, t. m, popoldne besno obstreljevali vcE iir hv. (loro, zvečer pa tndi naše postojanke nu Krasn. L'jiajrno, da jim naši vrli jimaki tudi to [loi, obladé , njib vi'oEo italijansko kri.
liiisko bojišče. — Kakor ])oroEa 4. t. m. Wollîbv urad, olniemogli so liiisi v celi vrsti napaiiov vzbodno Zl)riieza napram na vzhodni breji jjotisiijeniiii jjostojankam zaveznikov, tu 80 bili istotako Kamaii, kakor napadi ob izliva /jltruc/.a v Dnjestcr. V/Jiodno in jnžn« Crnovic /uvcKniki napredujejo. Jírezuspcšna olu-aniba g-lavnc^a nie.sta lîukovinc, Ornovie, stala je linse težke, krvave izf^nbc ter zmedla njili čeie, ker so vedno sveže čete in nanovo i/ raznili drnïili čet sestavljene prostovoljne oddtilkc ))oslavljali v hoj. S Cniovicami niso i/gtil)ili Jiusi samo najvažnejši oskrbovalni kraj, temveč iiivanredno železnično in cestno križališče. V dolinah 8cret!ia, malega Seretlia in 8utseliave, [jriliorile so si naše čete i/.liod i/ pojL'oija. Ob Serctlui in malem Serctbn do-sejjle so kraje Storo/yntu in Petroutz. V dolini 'ř^iitscliave dosegle so ]io osvojit\ i ruske dolinske zapore mej Catea in falkcu vas liilka. Sedaj leži važno ozemlje RiulatUza, (katerega so naše čete po novejšem poročilu vže tu<ii zasedle) s svojimi obilnimi, važnimi kraji in s svojim dobrim cestnim omrežjem prosto pred našimi četami. V tem deln Karpatov jc najtežje delOj obstoječe v vsakdanjili miičnili po-gorskib pohodili in vednib gozdnih bojih s slabimi zvezami v ozadjn, dovrSeno. V juž-jiejšoni debi Karpatov se lliisi sicer še trdovratno upirajo, a tudi s temi apori ne morejo zabraniti, da se ne bi njib bojna čitii nadalje kršila. V dolini Moidovice in Moldove, kjer so naši vzbodno Kinipobmga napredovali, se napredovanje nadaljnje, kakor tudi ob Bistrici, na višinali Neagra do sedla Fiiigyen, Mej tem pa i/.krvevajo nimnnske čete s svojimi ponovnimi in brezuspešnimi napadi na Monte tíaninnlni. — Zavezniške hrabre Čete osvojile in pregnale so Ruse s tričetrtiue líukoviiic, na nekaterili krajih stoje vže na ruskih tleb..
Zahodno bojišče. — O ])olomn velikopoteznega angleško - francoskega sanka na Flandcrskem, kateri se je ob hitrem in mogočnem nemškem protismikn popolnoma zrušil, poroča Woltť 4. t. m.: Povodom svojega velikega napada îîi. julija so vrgli Angleži 14 divizij v ogenj. Za izliorisčanje iispelia pripravljene so bile dve konjeniške divizije. Éna francoska divizija podpirala je mogočne angleške napadalne množice. 1'rvemu naskakoval-neinn vabi v vsakem divizijskcm odsckn naj , bi- napravilo pot osem oklopnili avtomobilov, dragemu pa se stiije, toda veliko oklopnih voz nničil je nemški ogenj vže v njib pripravljalnih |K)Stojankali, vse drtige, ki so napredovali, pa so razstrelili nemški topovi. 1'ribližno šest švadronov konjenikov stalo je priprav-Ijcnili za vsako divizijo, kateri naj bi prodrli potem v zaledje, kakor hitro bi bili, kakor so upali, pešci prebili nemško tiojno črto. \'e-čitia Švadronov ni nastopila, ker pehota ni nspela. Nawkakovalni valovi Angležev, ki so t)ili deciuiirani, so se zrušili v silnem nemškem protismikn ter vrženi zopet več kilomcflTJV daleč. Vsa nemška orožja so vzorno sodelovala. títriišen prizor midi opaščeno ozemlje, ki je po granatah izorano, od dežja ])ombl-knženo iii posejano s tisočerimi in tisočerimi padlimi sovražniki. Obsežne mrtvaške livade 80 dognale nemške Čete posetino ob cesti Langemark-Zonebeke, kakor tudi posebno pri 8t. Julien.
Dopisi.
Iz Škocijana, Po večletni vojaški službi sem iz zdravstvenih ozirov bil odposlan na daljši dopust, sem se zopet tu na lei)i Dolenjski na.stanil. Mnogim mojim prijateljem itt znancem na bojiščih sem že .pred odhodom moje aeiianje bivališče osebno naznanil. Naj mi eden ali drugi včasib kaj piše, za kar bom vsakemu skazal hvaležnost s tem, da bom tudi jaz posamezniki>m ali pa vsem prijateljem iii znancem, sploh Slovencem na bojiščih po Dol. Novicah včasih kaj poročal iz „Hinterlaiida" ozir, iz Dolenjske. — Xa bojiščih pač noČ in dan padajo svinčene iti železne; tn se pa najbolj Igdenih kroglic bojimo, v zadnjih par tednih nam so sicer že Ic-te. večkrat pretile, a hvala Bogu, da so vsaj po nekaterih krajih prizanesle. — Dolgotrajna suša, vendar i)a se je nas liog usmilil ter nam poslal tako potrebnega dt.'žja, ter tako vse otel že skoraj preteče kat.astrofc. Da je vsaj nekoliko upati, da bo med letom kaj za pod zobe. Seveda, dokler poljski pridelki niso pod streho, se lahko tudi to iipanje predrugaČi.
Pred nekaj dnevi jc bil pri nas semenj. Žvrgoletije in vrvenje ljudi pač bolj redko
kot v ftiirnih časih. Tudi jaz vzamem majhen, papirnati žakelj (er odidem na semenj, da bi kupil enih dvajset dekfigrarnov ptičjega mleka za mlade kanarčke. Iščem, poprašiijem za to ])tiČjo krmo, letam od enega jiiodajalca do drugega, síeíhijič se ustavim tudi pri nekem klobučarju, slučajno piižene mimo kmet srednje lepo kiavo. Klobučar vpraša kmeta titalo za Salo, malo za res: „Hej, očka, kaj košta, oziroma koliko zahtevale za kravo V" Kmet z nekakim ponosnim naglasom: „Štiristo petdeset goldinarjev!" Klobučar: „Jaz vas nisem vprašal, koliko košta pet krav, marveč, koliko košta ena, namreč ta krava? — Kmet: „Štiristo petdeset goldinarjev." — Kmet spozna, da sc hoče klobučar ž njim šaliti, malo pocukne že itak mirno živinče, stopi bliže tei- vpraša: „Koliko košta ta klobuk?" Klobučar: „Štirinajst kron!" — Kmet se resno zailere: „Jaz vas nisem vprašal, koliko košta pet klobukov, marveč, koliko košta eden, na primer ta-le klobuk? — Klobučai' se osramočen skoraj jezno proč obrne, mesto, da bi bil zadovoljen, da je dobil kmalu povrnjeno, kar je posodIK Kmet se je smejal, klobučar je pa klel, jaz sem pa tudi s praznim žakljem odšel domov.	K, S.
Cerkveno.
Porcijunkula je bila v Novem mestu nenavadno dobro obiskovana, boljše, kakor vsa dosedanja vojna leta. Od blizu in daleč so priromali pobožni verniki, da si ))rÍdobé zveličavnih poi'cijnnkulskih odpustkov v frančiškanski cerkvi. Cerkev je bila oba dneva polna ljudstva, ki je poiabilo zlati, milostipolni čas ter prejelo v obilnem Številu sv. zakramente. Trije temeljiti govoi'i so spodbujali poslušalce k vstrajnemu.bogo-Ijubnemu Življenju ter jib navduševali za vse vzvišene misli in cilje, ki jih tiiora imeti vsak obiskovalec Porcijitnkule in Častilec sv. Fi'anèiska. Ual Bog, da bi vse obilne molitve v teh ilneh in vsi odpustiti po priprošnji Marije in sv. Frančiška pripomogli k skoi'ajšnjemn miru.
Mirovna pobožnost. Ojiozaijamo na zadnje i>oročilo v „Dol, Novicah", da se priredi od 9. do 12. avgusta v novomeški frančiškanski cerkvi z istim sporedom, kakor smo ga že naznanili. V nedeljo je ob 9. uri odliod procesije v Prečno. V slučaju zelo neugoilnega vremena se vrši vsa nedeljska i)obožnost v samostanski cerkvi. Splo.šna ])oti'eha za mir nas sili iu vspodhuja k splošni skupni molitvi h Kralju mini. Pridite tedaj vsi-vsi, molite in pi'osite!
Gospodarstvo.
m
Prodaja plemenskih prešičev in pre-Šičev za rejo. Deželna vlada na Kranjskem dovoljuje, da se smejo ob spodaj navedenih dnevih in ondi omenjenili krajih piignati in pi'odajati iilemcnski prešiči in presiči za rejo iu siccr: V političnem okiaju Krško: dne 18. avgust-a v Mokronogu, 24. avgusta v Št. .Jerneju, 10. septembra v BuŠeči vasi, 15. septembra v Mokronogu, -20. septembra v Škocijanu, 24. septemhia v Bučki, íi9. se,])temhra v Cerkljah, 29. okt. v IMokionogu, 12, novembra v Bušeči vasi, 12. novembra v Ratečah, 12. novembra v Bučki, 12. decemhi a v Mokronogu, 20. dec. v Moki'onogu. — V političnem okraju Rudolfovo: IG. avgusta v Kandiji, 28. avg. v Rudolfovetn, 20. septembra v Kandiji, 18. oktobra v Kandiji, 23, oktobra v Ru-dolfovem, ITj. novembra v Kandiji, 4. dec. v Rudolfovem, 2(K decembra v Kandiji in vrhu tega v Rudolfovem ohdosedaj običajnih tedenski!) tržnih dnevih za živino. — V političnem okraju Kamnik: 24. avgusta v , Kamniku, 2H, avgusta v ňloravčah, 29. sept, v Metigšu, 1 5. oktobra v Kamniku, ] 8. okt. v Lukovici, 6. novembra v Mengšu, 12, nov. v Moi'avčah, 2tí. novembra v Domžalah, 4. dec. v Kamniku, 13. dec. v Mengšu. — V političttem okraju Črnomelj: 2. avgusta
v Či'iioniljn, 21. avgusta v Metliki, G. sept v Čnioiiiljii, 25. sc|it. v Ďrnoiiilju, 30. okt. v Črnomlju, 1 1. (IťCtíiiibra v ]\Ietliki, 24. dec. v Cnioniljii. — Piigiiati, oziiotna iirotlajati se stiic samo na oblastven« oiloljrciieiii sejmišču. Diuga živina, kakor iilenicnski pťcšiÉi in |n't;šiii /a rejo, se ne snn;jo pri-fçnati. Pickiiiic.i in ineSetarji so izklju("!oin. To se daje na splošno znanje. — C. kr. (leielni predsednik : Henrik gi'oi'Atletiis s. r.
Prihodnji prešičii semenj v Novem mestu bo v pondeljek, 13. t. ni.; napove-daiiih je veliko kupcev in prodajalcev tei-je pričakovali živaline knpčije.
Domače l<lanje goveje živine pre-po'vedano. V zadnjem času so se- pričeli množiti domaČi zakoli v veliki meri, tako da bo, ker se tudi zakoli v sili ninože, živinoreja veliko prej, kot je pričakovati, popolnoma uin'čena. Kolikor Ijinlje hočejo oddati živine pioč vsled pomanjkanja krme, jo prevzame „Deželna dobavnica /.a klavno Živino", le tla so zaupniki pravoO-asno obveščeni. Kei' bo pa itak vsled jiotnanjkaiija ki'me šlo prav mnogo živine iz hlevov, je kategorična potrelia, da vsaj vsak ostalo živino. Čeprav' težko, obdrži, kajti sice)' bo že pričetkotii /.ime nastopilo splošno pomanjkanje mesa, spondadi pa ne Ido mogoie vsled pomanjkanja živine obdelati polja. Po vojski bo kmetijstvo v tiajliujši krizi, ako ne bo vsaj najtnijnejše živine na razpolago. Iz teh vzrokov je deželtia vlada prepovedala domače klanje govedi, tudi telet in bodo krivci ojstro kaznovani. Iz posebno važnih vziokov zamore samo okrajno glavarstvo za vsak slučaj jmsebej dovoliti, da se smejo goveda in teleta iz lastnih hlevov lilati in za prehrano v lastnem gospodarstvu ))orabiti.
Nova krušna primes. Posestnik Andi ej Pugl v Gfistingn je napravil poizkuse s hi'uškami kot pi'imesjo li ki'ušni moki. Poizkusi so se obnesli; štajersko natiiestniŠIvo je dalo nalog, naj se nakupi večja množina hrušk, da Ijodo poizkuse nadaljevali. To je
vtMtj . priiuuB, iti iiiitii iiiltakor Tio bndc tciia
pokvarila.
Sadne peške dajejo jako dobro jedilno olje, zato naj bi se v sedanjili Časili ne pogubilo nobeno zrno. Sadne peške se plačujejo po 10 vinarjev kilogram.
Malii^je in robidniške peške so Izvrsten nadomestek za kavo. Ko se sad iztisne /,a odcedek, naj se preostale peške tolikokrat oldijejo z vodo, da so čiste, nato naj se posnšé in pražijo kakor kava. Ne-pražcne so dobra jiiOa za iierntnin«.
Konserviranje kumar, zelja in paradižnika. l'i'ail za ljudsko ]trehi'ano je sploštio dovolil, da se sinejo kumaie vlagati in predelavati, oziroma konsei'vii'ati paradižniki. Uavno tako je dovoljeno izdelovanje kislega zelja. Pi'epovedano pa je navisdetio blago priiiravljati za kasnejšo porabo potoni sušenja.
Kava-mešanica. Vsled l azpisa c. ki', ni'ada za ljudsko pi'ehrano z diie 12. junija 1917, št. 35.9()8, se bode smela prodajali od 4. avgusta nadalje le kava-inešanica, prodaja čiste bobove kave je pa od tega dne naprej prejiovedana. V prvi vi'sti dohé to kavo organizacije konzumentov, ki bodo morale svoje karte dii'cktno poslati kavini centiali na Dntiaj, odkodei' dobe kavo-mešanico. Magistrat poživlja vse v Ljubljani obstoječe oiganizacije, konznmna društva vštfivSi, da prijavijo takoj s pismeno nekolkováno vlogo j magistratu i kavini centrali na Dunaj lo/.adevne zahteve ob istočasni navedbi števila v iijili zastopanih rodbin in I'odbiiiskih članov, liar l^ive ostalo, jo bo prevzela na debelo inestna api'ovizacija tei' jo izročila trgovcem-detajlistom, obrtnikom iti zavodom po predpisih mestnega magistrata.
Lepa prihodnost za ljubitelje piva. Izšla je ministrska naredba, s katero ae ureja izdelovanje in pi'odaja surogatov za I>ivo, Surogate iz vode in hmelja ier(h'i!gili pridatkov, katei'iin so dodene oglikova kislina, lako, da bodo po videzu in okusu podobni pi-avemu pivn, bodo smele izdelo-
vati edino-le pivovai'ne; v vsakem posameznem slučaju bo treba dovoljenja prehranjevaltiega urada. V })rodaji na debelo iti drobno bodo morali nositi sodi, steklenice, računi itd., jasno označbo: ,.Na-dotiiestek za pivo." Pi'estopki se bodo kaznovali z globo do 20.UOU kron ali z zaitoiom do šest tiiesecev. — Ker je v lijiteljii in podobnih grenčicah jnecej nevarnega strnjia Uivulina, bo treba pred pivniniî surogati nekaj previdnosti. — V Rohlicali na Češkem izdeluje pivovar Fiati Altner iz lihičnega mahu, ki ga je v Kruštiib goj'ah zelo veliko, jn iz pirtiičnih korenin izvrstno pivo, ki ga ne zamečejo niti najboljši poznavalci piva.
Franjo Neubauer:
Po materini smrti.
Zvonilo ni s tremi ! Zvonovi 'GO nemi ! Ah ne! Na bojiščih, kdo vedel bi kje, na Krasu, v Tirolih, Karpatih grme, Zvonovi glasno govorijo, brezsrčno in kruto morijo, iztiskajo solze očem ! A jaz sem brez solze in nem t Besede in solze so — v duši. —
Kako bi zaplakal? — Še virček
pod hosto, ki žarkom prikriva gabukovjegosto,
ne teče nič več. Doslej žuboreč napajal ine v vsaki je suši, vročinam je vsem kljuboval, nedavno je zadnjikrat slab šepetal, potem pa vodica utihnila je, kot znanka najdražja
izdihnila je ! — — —
Ah, mati! Ne téčejo solze vslovó! Le v daljo zagledalo se je oko, poslušam topove in gledam
(grobove, zasute že davno in — nove! Vse paio je v jame in vedno Se pada. Ob križih stoji pa ljubezen in nada, ne toži, ne joka, — !e proč
bi od jam izmučeni duii, ali sam ne ve, kam. Nazadnje se dvigne, in plava
in plava: vabeče sinehljá se mu sinja višava !
Iz spominov na lakotno leto 1817.
VI
v drugih župnijah sentiške dekanije, in sicer v podzetiieljski, črnomaljski in planinski, pa ni v tetu letu nikdo umrl za lakoto. Kako pa je bilo v župnijah Staii trg in Vrh pri Vititci, ne morem sporočiti, ker nikakor nisem mogel dobiti l)odatkov iz mrliških knjig teh dveli župnij. Pač pa jih je nmi'lo v semiški Župniji 19 za grižo in 11 za pljučnico (Seiten-stechen) in je bilo v tem letu spioii nenavadno veliko mrličev, v juliju 20 i[| v avgustu celo 24, večinoma za grižo. Naspi'olno jia je bilo ziiravstvcno stanje župljanov na Planini nad Črnomljem v tem letu ugodno in jih je prav malo umrlo. Naj navedetii |,u še, da je umrlo v tem letu v naši župniji Šest osel» za grižo in to v juliju in avgustu. Naj navedetii tu zanimivo opazko iz tukajSnje krstne knjige leta 1817., katei'o je zapisal na str. í-íň. tedanji župnik Jožef Dai'ovec: „11. api'ila (í petek po vtd. noČi) zapadel je 13 jialcev debel sneg, 2G. pa 7 palcev. Prvi je ležal pet dni, drugi tri dni. Vedno je držala buija it) so bili miazi. A'endar je bilo leto dobro." Iz tega se toraj vidi, zakaj da v naši župniji niso umiiali za lakoto iti da je zapisan v naši ttirliški knjigi en sam slučaj lakote, a še ta oseba je bila gotovo tujec.	I.
Poročila novomeškega županstva.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode prihodtiji teden v toník in Četrtek, t. j. 14. in 15. t. m,, mestnemn prebivalstvu oihiajal ješprenj in fižol, in sicer v sledečem redu: Toi'ek :
h. št. 1 do 2] od ti. do íí. ure dopoldne;
22 37 9. 10.
.">1 10. 11.
52 (iO n. 12. h. Bt. To do od 3, do 4. ure popoldne ^
117 4. T}.
11H ];ÎH f). (}.
Četrtek: li. Ěí. 139 do ir)4 od K. do 9. ure doi)ohiuc;
178 9. 10.
179 ÍÍC;") 10. 11.
^OfJ	11. 12.
ir, Ět. 223 do 242 od 3, do 4. ui'c popoUluc,
243 26r) 4. 5.
2(;() 297 Ô. (>.
Razglas. Mestno županstvo naznani, da bode mestna aprovizacija v kratkem oddajala bukova drva za kui'javo. Di'va se bodo postavila na dom (pred hišo) po 27 K kubični meter, ako se vzame cel voz, to jc tri metre. Pri manjši množini velja ista cena, mora pa odjemalec drva na kolodvoru ali na skladišču v Novem mestu pi'cvzeti, skrbeti toraj sam za dovoz na dom. Zglasitve za drva prevzame mestna občinska pisarna, kjer je takoj pri zgla-sitvi tudi plačati cel kupni znesek za drva.
DomaČe in tuje novice.
Pomenljiv jubilej. Na Velike maše dan, ir>. avgnsta letošnjega leta, doživi Dolenjska znamenit dogodek, kakoršnega Še ne pomni sedanji rod in ga gotovo v.saj sto )et že niso praznovali. Ta dan praznuje namreč prečastiti gosp. kanonik, dekan žnžcmbei^ški, Mihael Tavčar, ))o-svečcn 31. julija leta 1847. v tjiašnika, sede tli dese tle t n i CO, odkar je ravno na ta praznik slovesno (Uroval novo sv. mašo v župni cerkvi na Bledu na Gorenjskem. Jubilej nameravajo slovesno proslaviti; zato se vi'še v Žužemberku že sedaj predpripi'ave. Na praznik sam bodo opravili v ťanii cei'kvi slovesno sveto opravilo, ki ga bodo počastili s svojo navzočnostjo tudi gosp. knczoskof ljubljanski. Udeležba vernega ljudstva obeta biti od v.seh plati izredno obilna. Več o tej svečanosti bodo „Novice" še poi'očale.
Zlati zaslužni križec na traku hra-brostne svetirye je podelil cesar v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega dela v vojni sanitetni službi detinitoi'jn štajerske province Usmiljenih bi'atov, zdravniku v bolnici v Kandiji, preč. g. dr. Kamilu Heller. Splošno pri ljubljen en ni in vele-spoštovaneinu gospodu zdravniku odkritosrčno Čestitamo.
Zlato mašo je praznoval 3. avgusta ztuitii slovenski jezikoslovec, goriški pregnanec, frančiškan, prečastiti g. P. Stanko k r a b e c. Občespoštovanenm učenjaku najiskrenejše čestitke!
Kn.-škof. duhovnitn svetnikom je bil
ituenovaii ]U'eč. gosp. Jakob Pavlovčič, župnik na Suborn. Frezaslužnetiiu gospodu najpi'isrčnejše Čestitamo !
Častni znak It. razreda Rdečega križa
je pi'ejel vojni superior, velečastiti monsgr. Anton Jaklič, ki se je nahajal nekaj dni kot gost mil. g. prošta v Novetn mestu ter je odšel v Mai'titijo vas pri Mokionogu.
Odlikovanje. Ùastiti g. Josip Tm k, bivši kadetiii aspirant, ki sedaj študira bogoslovje v kolegiju Germaniku, t. Č, v InoiMOstu, je piejel srebrim hrabrostno svetinjo 1. razreda. Mlademu, nadepolnemu gospodu prav od srca: Čast in slava, blagoslov božji nje.govi j)! ihodnosti !
Imenovanje v sodni službi. Deželno-sodni svetniki so postali okiajni sodniki gg.: dr. Metod Dolenc, dr. Frančišek
Peitler v Višnjigori, dr. Silvin Hra-š o v e C v Novetn mestu in di'. Franc Mohorič v Ljubljani. — Okrajnim sodnikom so imenovani sodniki gg.: Jožef J a n š a v JCatiiniku, Peter K e r ž i č v Postojni, di'. Pavel Ska berne v Ljubljani, dr. Fratičišek Vidovič v Kršketn, Herman Deu v Kočevju, dr. Ivan llitzel-berger v Metliki, Franc Kiissel v Žužemberku, Jožef Lenart v Ljubljani, Rudolf Potočnik v Idriji.
Tretjič odlikovan je rač. podčastnik na laški fronti, g. Kmil Snpan, železniški uradnik iz Novega mesta. Odlikovali je z bi'onasto hrabi'ostno svetinjo. Oast vrlemn junaku!
Prezgodnja smrt. Umrla je v Ljubljani G. avgusta, v mladostni dobi 24. let, gospodii^na Lucija Dete la, pomožna učiteljica, po ki'atki in mučni bolezni. Rajna je hčerka vladnega svetnika, g. dr. Franc Detcla, gimnazijskega ravnatelja v pokoju. Blagi pokojni večni raj! liridko prizadetim nase globoko sožaljel
Padel je dne 28. julija 1917, zadet 0(1 sovražne granate, na italijanskem bojišču Joško Ar kar iz Trebče vasi pii Žužemberku. Bil je dijak škofovih zavodov v Št. Vidu, vseskozi dober iti zgleden fant, v najlepših letih. Ojioldne je bil Še vesel in zdrav, čez pai' ur pa že mrtev. Zares, škoda ki'asnega fanla. Kaj bo nam vojska pobrala prav vse najboljše! Vlečni pokoj tebi, dragi Joško!
Poročil se je v St. Florijanu ob „Lassnitz" na Štajerskem g. Lndovik M o ž t n a, železniški uradnik, z gdčno Jozefo Vogelwaidei' 12. julija t.. 1. Bilo sreëtio!
Umrl je v jetnišnici okrožnega sodišča v Novem mestu Samski hlapec Janez Obreza, star 45 leL. Naj počivíi v miiu!
. Oproščenje črnovojnikov. Vojno mi-nisti'stvo je pooblastilo politične oblasti, da smejo č I' n o v o j n i k o m , ki so vložili prošnje za oprostitev od črnovojniške služlie, dovoljevati šest tednov čakati na rešitev prošnje na svojem mestu, v izjemnih slučajih pa še štiri tedne. To iloločtlo je bilo veljavno že jii'ed kontrolno akcijo ter je veljavno tudi po kontrolni akciji, toda ministrstvo odločno zahteva, da sc čakalna pravica na prošnje, vložene neposredno pred potekom opi'ostitve, ne dovoljuje. Kdor pi'osi za podaljšanje o])rostitve, naj prosi več tednov, toda vsaj 14 dni pred potekom oprostitve.
Nov Časopis. Po naročilu c. in kr. vojnega ministrstva se bode v najkrajšetii času začelo izdajati časopis „Mitteihnigen dei' Aiiskunftsstelle fiir Kriegsgefangene des Gemeinsamen Zentralnaclnveisebnreans", ki naj svojce vojnih vjetnikov jioiiči v vsem važnem in znanja vrednem glede občevanja z interniranimi rodbinskimi člani v ino-zetiistvii. Časopis bode izhajal vsakih 14 dni, iz\;od bode stal 1 6 h. Naročila sprejema „Ge-meinsames Ziinti'alnachweisebuieau (Ans-kunftsstelle fiir Kiiegsgefangene") na Dunaju, I., Brandstiitlc 9.
Mimo ciljev ■..
(Vide K Mirne.)
Po skoraj poldrugoletnem klatarenju in hoi'enju po umazani Galiciji, so nas na jesen leta 1910 poklicali na goriško fronto. Listje je rmenelo in odpadalo, la-stavke so se selile v toplejše ki'aje. Tudi mi smo se napotili ž njimi — proti naši domovini. A žal, da ne v svoje domove, kjer bi se mogli oddahniti od skoro pol-di'iigoletnili vojnili naporov; ne, liit,eli smo I»roti domovini, da jo branitito, svojo rodno grudo, ktera je bila med tem, ko so .se nje sinovi borili daleč gori na mi'zlem severu, od zavratnega soseda^zaveznika izdana in napadena , . .
Dolg vlak je monotono drdral preko bukwinskili step, posejanih z grobovi in zasajenimi s križi, našega in ruskega vzorca. Peljal je nas po prostranih ga-
20. štev.
liških poljiiiiah, iiapojenih s krvjo. Povsod ob progi so se videti znaki iiiiiiio viliiajoCe vojne. Podrte in požgaiie hiše, jmgosto cele vasi; še iie zasuti strelski jarki z iimogošteviiiiiini žiřiiiiiii ovirami. In povsod naši staii znanci — grobovi. Marsikteri slovenski korenjak je uašei tiikaj svoj poslednji dom; premnogo oko, ki je zrlo in kuiieja na lesene križe, se je orosilo ob misli na strašne dni preteklega poletja, ko so se tod borili z ruskim kosmatineem in pustili premnogega prijatelja iii znanca sred bojnili poljan. A blagor jim! Oni so prestali; ta podli svet, ki se gole zavisti in lakomnosti kolje med saboj, so zaměnili z onim, kjer ni vojne in ti'pljenja, no solz in Žalosti, temveč večna i'adost in mi]-... A kaj Caka tias, ki nam je prizanesla 1'uska ki'oglja? — Novi boji in itmke, a ne bojimo se ji!i, ker tam se bo 'šlo res za našo ožjo domovino! Če pustimo sovražnike čez mejo, bo tudi naša mila slovenska domovina knialo tako izgledala kot Galicija. Pogorišča, grobovi ... Ne, i'ajši smrt, kot da bi to dopustili! . . ,
V takih mislili smo dospeli v divje-romantieno Repoštevovo kraljestvo, v Karpate. Maj'sikteri je imel kak spomin nanje: Ta ozebeiie roke ali nogo, drug zopet samo tri ali štiri prste na roki; drugi so mu odmrzhili, oziroma so jili mu odrezali v bolnišnici. Bridki spomini, a še bridkejše so bile ure v tej gozdni pušćavi, po zimi, brez strebe in tople postelje . . .
Počasi je zjnanjkalo tudi tega ne-izmei'nega gorovja in pred nami se je odprla neskonina ogrska ravan. Bogata, a tudi i)usta, posebno za naŠe oči, ki so navajene na naše bribe in gore. Tukaj pa sama ravan, kolikoi' daleč ti seže oko. Sama polja, z nadalo« narazen ležečimi vasmi, vïasib po ccle poldneve boda. Večkrat smo se po cele ure peljali po samih pustah, zapuščenem, moćviniateiii svetu, kjei' se ne vidi druzega živega bitja, kot cele trope sljuk in divjih rac. Oko se uti'udi in si želi izpi'eniembe . . .
Zato smo se v resnici vsi oddahnili, ko smo prestopili štajersko mejo. Kako tu koj vse drugače izgleda! Tako lepo in domače! Iz prijaznih hribčkov, zasajenih deloma z vinsko ti'to ali obraščenih z gozdovi, se stiiejejo bele cerkvice, kot beli goiobčki raz sti'ehe. Vse drugače, vse domače, kar tako ugodno vpliva na oko in si'fic ... Le nekaj nas je motilo v naši radosti: Čimbolj smo se bližali kranjski meji, teudjolj se Je dan nagibal li koncu. In ko smo pri Zidanem mostu prestopili po tolikem času mejo naše mile dežele, je bila že popolna noČ. Čeprav pa je bila črna tema zunaj, v vlaku nI bilo miru; nihče ni mogel zaspati. Vse je rinilo k oknom, posebno, čc^ smo se na kaki postaji vstavili. Po domači zemiji, po naši, toliko ljubljeni grudi se vozimo! Ta misel je elektrizirala vse in nam popolnoma pregnala spanec! Kdo bi ne Čutil veselja' v srcu, ko se vozi po sveti domači zemlji, po ^teri je Iireiienel tako dolgo časa? Po zemlji, ki so si jo tisoči in tisoči lirejjeneli videti še enkrat v življenju, a jitii ni bilo usojeno , , . Niti počivati jim ni dano v domaČi prsti, mrzla, tuja zemlja jih krije...
Če je nas pa že tema motila v našem veselju — ki tako ne smo biti nikdar popolno na svetu — nas je še bolj potrlo povelje, da je po celi Kranjski strogo prepovedano, izstopiti iz vlaka. Tudi menim, so nas raili tega vlekli po noči skozi naše domove, da so nas iažje krotili.' Kaj je Čudno, Če se Človeku milo stori, ko se pelje mimo domače hiše,' ki ga tako milo gleda in vleče k sebi z neodoljivo silo, a ne sme-vanjo niti za hip? Naprej mora mimo cilja svoje duše, mimo svojih dragih, ki so mu tako blizu, a jih ne sme obiskati niti za hip. Mora naiirej, mogoče v smrt! Marsikteri mojih tovarišev se je zamislil, stisnil se k oknu in se zagledal. OČi pa so se. mu porosîle. Ni bilo treba spraševati po vzi'oku leh solz: Izžela mu jih je domača hiša, i)olja, goi'e, mimo kterili mora
naprej v neznano temno prihodnost . . . Pogosto je hrepenenje tudi kierega premagalo, a drago je idačal vstopnino za na svojo rodno grndo: Dve uii železne obroče na roke ih noge! Seve, tako je moialo biti in ne drugače: Kako pa bi mogli drugače vzdržali l ed in nadaljevati vožnjo, ako bi moial vlak na vsaki postaji Čakati . . .	{Koiiac HiL'di.)
Raznotero.
Sredstvo za rudeča lica. „Naša soseda je bila pa res čudna ženska," je rekel nekdo, „šel sem zadnjič mimo njenih vrat, ko so se ravno pripravljale njene odrasle hčere za ples. Tu sem čuí: klač, kiač, kiač . . kakor če kdo koga tepe po licih. Odprl sem dnri in pogledal v sobo. Njene tid hčere so stale v najlepših oblekah, lepo friziiane, dve z rudečiml lici, tretjo je mati laviio tepla. „]\loj Bog, gospa, kaj pa delate," setii rekel, „ali se ne sramujete tepsti odi'asle hčere?" Tuda mesto joka so se začele vse tri stiiejati na ves glas in jaz sem mislil: Ali so znorele, ali kaj ? Slednjič mi odgovori gospa: „Kako ste čudni. Saj veste, da so moje ličere vsled vediiega sedenja v sobi blede, da zgledajo kot stene. Da bi jim lica barvala, tega nočejo. Zato jim pa dajem zaušnice, da jitii lica pordé. Potem ko bodo -že nekaj časa jjlesale, jim pojdc kri že sama v glavo in lice."
Delo. Delo je neizčrpljiv zaklad. Delo je pot k boljšemu življenju, Delo krese iz kamenja iskre. Potne roke zaslužijo več časti, kakor roke,. okrašene s prstani in lepotičjem. Lenoba je začetek vseh pregreh. Kar se človek v mladosti nauči, je kakor vtisnjeno v kamen. Če bos delal in se trudil z vsemi svojimi močmi, boš se brez strahu lahko pripravil na smrt. Kdor ne dela, naj tudi ne jé. Lenoba gre počasi naprej, revščina gre hitro za njo. Pridni je podoben čebeli, ki najde povsod med in ki se ne naveliča nikdar iskanja.
Iz življenja zaprte ruske carske družine. Menyhart Leiigyel, poročevalec „Az Esta", je priobčil po pelrograjskih listih „Reči", „Ituskega Slova" iz življenja carske družine v Carskem selu naslednje: Carica živi s svojimi oti'oki popolnoma ločena v palači carice Aleksandre in ne sme občevati s svojim možem. Kadar hoče car obiskati svoje otroke, odvede višji častnik carico v odilaljeno sobo. Osebe, katere so bile v zadnjem času carskega režima najbolj kompi'omitirane, so pod ključem v Petro-gradski trdnjavi. — Nikolaj Aleksandrovič Romanov, tako sc sedaj nazivlje bivši car, biva v drugem nadstropju v palači in je moral dati častno besedo, da ne' bo iskal nobeiuli stikov s svojo ženo. Živi pod jako ostrim nadzorstvom. Cela carska družina s služničadjo vred je strogo ločena od sveta in stražno službo izvršuje velik oddelek orožnikov in vojaške garde. — Življenje cai'ja je jako enostavno. Car spi dlje nego preje in vstaja od 9. do 10. ui'e.- Pridno prebira Časnike, mnogo jé. Čaj, sadje in ])riku]io, mesa ne mai'a in ne pije ne piva, ne vina. Bolj pi'iprosto ne more že niliče živeti, a bolj mirno tudi ne. Vsak dan nm prinesó merico vina, pa se ga ne dotakne. Svojčas je prepovedal uživati alkoholne pijače in sedaj se sam strogo drži abstinence. Načelnik carske kuhinje je Francoz Charles Oliveier in dobi na glavo internirancev štiri rublje 50 kopejk. Sestavlja sam obediii list, a samo bolehni carjevič Aleksej si laltko izbira v jedi po svoji volji. Car in cai'jeviČ Iiodita najz])rehod v uniformi i)olkovnika iti molita vsak dan v hramu l)ožjem Carskega sela. — Cai'ica stoji po cele ure v cerkvi ali pred svetimi podobami kakor okamenela, nepremična soba, bleda. Le za otroke se še zanima. Sicer je vsa apatična. Samo tedaj se je biia bolj vznemiiila, ko so odvedli njeno dvorno damo in prijateljico Virobovo v Petrojiavlovsko trdnjavo, v ječo, ki je sosedna ječi, v kateri se naiiaja žena bivšega ndnistra Suhomlinova. Carica je
zato ljubila Virobovo, kei' je ju'ivedla v (iarsko selo Uaspiitina. Kadar se ne peča s svojimi otioki, ali ne piipi'avlja obvez za 1'anjence, beie pobožne knjigo. — Car se obnaša povsem hladno proti vsemu, kar se godi, samo dogodki na fronti ga zanimajo. Govori samo o tekočih dnevnih dogodkih, a je mogoče, da se samo tako dela, zakaj jako dobro ve, da se pazi na vsako njegovo besedico, na vsako njegovo ki'etnjo; posebno njegovi zapiski .so ostro nadzoio-vani. To osti'0 nadzorstvo je odredil Ke-renski, ki je izročil carja v nadzorstvo svojemu najveriiejšemu i)rijatelju. Ali vkljub vsej ostrosti se ravna s carjem in carico jako ljubeznivo in posfrežljivo. Car se je za vse to Kerenskemu že iskreno zahvalil.
Zahvala.
Na račun moje fiO letnice (23. avgusta letos bodem že obhajal 83 letnico) mi je poslal moj dragi pi'ijatelj, velečastiti gospod Alojzij Milielčič, deželni poslanec, župan in organist, lepe pesmi, ki jih je sam kom-poniral, pod naslovom; „Nebo žaii!" ter mi jih poklonil za spomin z napisom: „V prijateljski spomin! Mihelčič." — Pjtiv iz srca se mu zahvaljujem za to krasno skladbo in podarjeile i)esmi, ki jih prav radi pojemo in so zares jH-av lepe. Hvala in čast gospodu skladatelju!
z v.sem spoštovanjem Janez Saje, naduiSiteij v-p. št, Jernej, S. avgusta 1917.
Spisi Hrištoffl Smida. Ženitna ponudba.
Izšla sta 16. in 17. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu. 16: zvezek je poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič ter vsebuje šest lepih pripovedk: „Roparski grad", „Ptičje gnezdo", „Poškodovana slika", „Tiskovna pomota", „Spominčica" in „Diamantni prstan". Cena broširanemu snopiču je 1K; trdo vezanemir zvezku pa 1 K 40 vin.; po pošti 20 vin. več. — 17. zvezek je poslovenil P. Bruno Strauss, frančiškan, sedaj vojni kurat, ter vsebuje dve mični pripovedki: „Brata" in „Različni sestri". Cena broširanemu snopiču je I K 20 vin.; trdo vezanemu zvezku pa 1K 60 vin.; po pošti 30 vin. več. — Opozarjamo na ta nova in zadnja dva zvezka poslovenjenih spisov Krištofa Šmida župnijske, šolske In izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med dijugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega, Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida, Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive In poučne vsebine preloženi maiodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobe pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Sloven-, skem po zelo nizki- ceni.
Loterijske številke.
Gradec, 1. avgusta I 46 11 78
Gospifii, 18 let stara, Icjie zunanjosti, neomiidcževitnc preteklosti ter dobrega ziiuEaja, ki ima 1^0.000 kron promoženja in veselje do godbe, se želi seznaniti v svi-tio omožitvc z izobraiienim goeiiodoiu prijetne ziiininjosti v starosti 20 do 2b let. Ozira se le na resne ])omulbe s sliko. Tiijuost se strogo jiimči. Pismene poimdlie pod naislovoiii : „JIluda sreOa 190',', poSIno ležeče, Novo mesto,- •
Gobe
Kočija
dobro ohranjena,' se takoj proda.
Kje — pove uredništvo Dol, Novie.
iwpo posuSeiie, kupujem v VK;iki mnoíini, po n:ijviiji dîievtîi ceni. V prvi vrsti jurčke, pott>m lesičke, ttirke, medvedove tace, sivke, iUJ.; sploh vse vrste gob >osiiíeníli, Ici jili pognale kol užilne. — VpraSanja n ponudbe spiejemn: Rudolf StarovaSnik, nksport goli, liotijice, Štajei-sko.	ai)-6-fi
Več zanesljivih voznihov
ka izpeljavo drv iz gozda t Kasnem na kolodvor Urino Selo, ralti tiikoj proti dobremu jdačihi
FRANC .JAKŠK v Novem mestu.
ŽENSKE LASE
mcSaiie in ruzaiie, kupujum po najviáji ceni, Iwk'liijcm h bstiiiíi las tudi kite. V /alogi imam lopo, izgotovljeiie lasno kitu vseh .barv, od 5 do .W IÍ. Mrežico, podkige, Nuisol. liarvo ïa hisG iii Lrado ïnatiika: Kraljica vseh barvit, ^.atiesljiva in trajna, b.boriio Cromovo milo wi briti, 2 Iv 50v, Hairpelrol, aigurtio si-L^dstvo proti vl-padanju )as, 2 K SO v; zJraviiiâko pri-ïiiaiio. BurgU ki odstranitev kurjik oČes iti trdo kožii, Šampoti 60 v 7.a «niivaoje )as.
Nai'oCilîii Iviiii Svetee, vlaaiiljiir, Uiidollovo, nasproti mestne liiše.
Kostanjev les
od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka:
: J. POGAČNIK :
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
JOS. BERQnflNN
* LEKARNA v- Rudolfovem *
kupuje po najvišji ceni
_ štupo (seme)
lisičjega
(glejBpodoba)
janež, kimel, gopšično seme - (ženof), brinjevejagode -
in druga zdravilna zelišča in cvetje.