ftio 13. VIL Leto VI., št. 29 (»Jutro« xm, št. 165 a) Ljubljana, ponedeljek 18. julija I932 UpravniAtvo; Ljubljana, Ko« fl jeva ulica 5 - Telefon 5t »122. 3123, 5125, In*eraini ab:to polna Tudi sosedno dvorano so nanolnili poslušalci in zamudniki so morali ostati na hodniku in pred domom. Nasprotniki iz znanega tabora so sicer napeli vse si'e. da bi zbegal" Mudi in iih odvrnili od udeležbe toda dosegli so b3Š nasprotno. Ljudi niso mogli preplašiti niti z alarmantnimi go-voricami. da bo danes na lesenicah pofkalo in da bo tekla kri.. Jeseniško delavstvo ie tem rovariem odgovorilo naravnost na dostojanstven način: Skoro korporativ-no se ie udeležilo shoda Na shod sta prispela oos'anec radovljiškega sreza. minister trgovine in industrije g. Ivan Bohorič. poslanec logaškega sreza g. dr. Stane Rare. tainik banovin ske organizac:ie JRKD g. dr. Marjan Zaic. udeležil pa se ie shoda tudi poslanec kranjskega sreza g. Lončar iz Tržiča. Na shodu so bile zastopane tudi vse organizacije JRKD v radovljiškem srezu po svojih delegafh Shoda so se nameravali udeležiti tudi številni poslanci iz drugih banovin, ki pa so bili v zadnjem h;nij zadržani, tako da so morali svojo udeležbo odpovedati. Ko so prispeli napovedani govorniki, je predsedmk sresk* organizacije JRKD. ie-senišik' župan g. Žabkar otvoril shod i.n na>j-prei tv~r»lr> pozdravil domačega poslanca g. Mofioriča. ter mu v imenu vsega radovljiškega sre.za iskreno čestital k visokemu od-tfvovan-ui ;n praznan™ z imenovanjem za min;stra. 7 grorrhiko kujejo svoie politične načrte. Kriza nezaupanja Preživeli smo v teh osmih mesecih veliko krizo nezaupanja. Bili so 'ljudje, ki so mislili da je denar bolj varen v nogavicah, da je treba minirati naše denarne zavode, dvigali so vloge in niso pomislili na to, da spravljajo s tem v finančno krizo trgovino. obrt in industrijo. Vsi ti, ki so se dali tako brezglavo zavesti od slepih huj-skačev, bodo dobili prihodnii mesec najlepši odgovor na svojo pretirano skrb glede našega dinarja, ko bo prišel na mestu sedanjih papirnatih »kovačev« v promet srebrn denar. Njihovo razdiralno delo ni imelo uspeha, toda notrebne so bile zaščit-! ne mere za vlagatelje in denarne zavode in lahko trdim, da smo to veliko krizo v veliki meri preboleli in danes s pogumni čelom gledamo v bodočnost. Zaščita domačega gospodarstva Tudi svetovna trgovina je izgubila ravnovesje. Pričela se ie velika razprodaja blaga, ki je bilo nakopičeno po trgovinah, tovarnah im skladiščih, za vsako ceno*, pod produkcijske,mi stroški. Tako blago je prihajalo tudi v našo državo, dočim so morali naš; obrati nod težo razmer omejevati produkcijo. Tu ie bilo potrebno, da se izdajo primerni ukrepi v zaščito našega domačega gospodarstva. Ko smo šli 8. novembra na volitve, smo se zavedali časov. ki prihajajo. Imeli pa smo tudi jasen program, kako ie treba prebroditi te čase, ki tudi nam. naši državi in našemu mbmei-nermi srezu niso prizanesli. Obljube, ki smo vam jo dal? ob volitvah, smo se drža*? s pozitivnim delom In jo hočemo Izpolnjevati tudi v bodoče vse dotlej, Hokler ne ho minil vihar, k! maje naše gospodarstvo in dokler se ne ustalijo razmere. Toda izvrševanje te oMnibe nikakor ni lahka stvar. Potrebni so biLi veliki naipori, ki pa jih nismo obešali na veliki zvon. Toda številne deputacije. ki so prihajale v Beograd baš z Jesenic, vam lahko potrde, koliko truda je stailo. da obvarujemo naše gospodarstvo še večje škode, kakor ie groizila. Treha se je bilo odločiti za ukrene, ki niso popularni, ki pa tvorijo edini izhod iz sedanjih razmer. Lahko je bilo svoječasr.o pripovedovati, dn je treha zmanjšati proračun za 3 mili'arde, toda k^or tako eovo-ri. ta se mor« tudi zavedati, kai to pomeni. To pomeni, da je bilo treha reducirati plače vseh javnih nameščencev, četudi se živila in druge potrebščine še n??« v tej meri pocenilo, več tisoč javnih nameščencev je prišlo ob kruh. Ne bi mogel popisati vse .-.♦••šVp ?n hode. VI so 7re?)li tz donjc^v, ki jih dobivamo narodni poslanci. Danes pridejo finančni stražniki, jutri profesorji, pa železničarji itc!.. jadlkujoč nad svojo usodo, k? iih je zadela z rediskciio državnega proračuna, redukcijo, ki jo bo treba v letošnjem letu še nadaljevati, da se prilagodimo zmanjšani gospodarski moči in opešani davčni moči prebivalstva. Samo proračun ministrstva za trgovino in industrijo, ki je eden najmanjših, je bil znižan od 96 na 52 milijonov dinarjev. Celo memi se ie kot mlademu ministru zgodilo, da ;e moralo v preteklem tednu 107 strokovnih moči v raznih strokovnih šolah ostati brez kruha na cesti. Likvidacija visečih dolgov Vse te težke operacije, da se prilagodi naše gospodarstvo splošni situaciji, da zopet najdemo ravnotežje v javnih financah in državnem gospodarstvu, vse to še ni zadosti. To je samo en del našega programa, en del naših naporov. Potrebno je poleg tega likvidirati stare viseče dolgove. Naša industrija ne more naprej. Samo Trboveljska premogokepna družba ima debitli 87 milijonov za dobavljeni premog, terjatve dravske banovine za javne dobave znašajo okrog 205 milijonov, v vsej državi pa is visečih doigov za okrog eno milijardo. Potrebno je razbremeniti gospodarstvo. Kako blažiino bo uplivalo to na naš denarni trg i.n na oživljenije industrijske delavnosti. Potrebno je najti peta in način, da se ta denar izplača, da pride zopet v naše denarne zavode, da se poživi naše gospodarstvo, da prične nov duh poguma in sigurne bodočnosti prevevati naše duše. Nova vlada, ki je bila nedavno sestavlzena, je posvetila glavno pozornost baš temu problemu. Brez žrtev se to seveda ne bo dalo doseči. Vsak trezen gospodar ve, da je treba poiskati nove vire dohodkov, toda to je treba izvesti tako. da bodo te žrtve znosne, po načelu, da ne pride baš socialno najšibkejši do tega, da bi moral plačati te dolgove. Sem v prijetnem položaju, da lahko povem, da bo polovica teh dolgov že do konca letošnjega leta izplačana. Upravičeno pričakujemo, da bo Narodna skupščina, ki se prihodnji teden zopet sestane, sprejela potrebne zakone, da to veliko razbremenitev našega gospodarstva izvedemo. Poprej bogati kmet v Vojvodini je kljub podpori, ki jo je dala lani država s tem, da je določila minimalne cene, s katerimi je lahko kmet kril svoje produkcijske stroške, je prišel sedaj že tako daleč, da mora s pšenico plačevati davke. Pretekli mesec smo prevzeli 3000 vagonov pšenice na račun davkov. Zaščita domače industrije Naša odvisnost od inozemstva nam ustvarja vedno težje probleme. Morali smo se boriti za to. da se možnost izvoza naših kmečkih pridelkov ne zmanjša, da si ohranimo one kontingente, ki smo jih imeli prejšnja leta. ki sicer ne zadostujejo, ki pa vendar kolikor toliko omilijo položaj v sedanjih težkih časih. Tako so šle naše delegacije na pogajanja na Dunaj, v Prago. R:m in Atene, da se omejitve, ki iih narekuje sila ra/mer, omiiijo. Organizirali smo centralo za izvoz živine, ki ie omogočila, da 60 se cene živini vsaj nekoliko popravile. In na tem delu, na tem konstruktivnem delu hočemo vztrajati tudi naprej. Ena važnih skrbi je bila tudi to, da se baš železarski s+roki. ki je morala dosedaj deliti tuzem^ko tržišče s srednjeevropskim kartelom, kateremu je morala odstopiti eno tretjino tega. kar se je v Jugoslaviji porabilo, pomaga na ta način, da se rezervira ves domači trg za domačo produkcijo. To je bila naša dolžnost, to je bil t potrebno, če hočemo, da se ne bodo na ieSen zopet poiavili na tovarniških vratih lepaki, da se odpušča delavstvo, ker ni naročil, da se znižajo delovne ur*» in morda še celo mezde. V tej smeri gredo naši na pori za obnovo kartela z zmanišsno kvofo odnosno za to. da se zasiouramo pokritje cefe potrebe v naš' državi domačim nori j-1-jem Pa ne samo to, naša sk^b gre fndi 73 tem. da se tudi pri gr^dnii železnic v iužnib kraiih uporabijo izdelki z Jesenic. Baš v to svrho so bili zastopniki jeseniških tovarn pretekli teden v Rpoomdu Združili ^mo se vsi, Vareš. ki izdeluje surovo /^ezo. nr«"1 metno ministrstvo, ki določa tarife, in TPD ki daje premog, da vsi skupaj malo zniža io cene. da bi lahko 240 vagonov železa, ki fp potrebuje, izdela tu. d" zasluži naš delave,-da ima zagotovljen vsaj svoj vsakdanji kruh. Samo v delu je rešitev Vsi ti problemi nam nalagajo trajno ?u-jefnost, zahtevajo mnogo naporov, in se dr»-jo rešiti samo z vztrajnim, kor.st- ktivnim delom. Nobena druga parola jih ne .nore rešiti, ne republika, ne federacija, ne komunizem. A še vedno so gotove stnije. ljudje, ki So že mislili, da jim gre ž'to v klasje, ki so se spozabili do žalostnih dogodkov v sosednem srezu. liuclje. ki zava.'ašt!j'e zakone. S ta'rim pozitivnim konstruktivnim delom bomo tem laž'e prebrodili v^e težave. če se bomo strnili v te i Sospoda^sVi borbi v ce'oto. v mo^no ^'»»»go. v en<"» fronto, ki ie zasnovana "a širokih n-'n";pih demo-»-Tna k? vSeb sloji dvigniti v ve?ip ^'agostan kier se lahko vse naroge za2čitiio ii nsoe-rio To organizaci io hočemo seda i izv*sf in vabimo vsakogar komnr ie b'^oHtivnem delu izhod in rešitev iz sedanje krize. ^harno in d^^o+ra in o ploskanje, ki le sledilo tem be=°"iam. ;e bilo dok^z. da m:ri''steT govoril vsem iz srca. Predsednik shoda Ažma.n se je v imenu zborovakev zahvali g ministru za vzpodbudne besede naglašaioč. da se bočeio vsi po niib ravnati in podpret' d"'o vlade, d-* bo obrodilo n'e-no delo ?:m ob;lnejše sadove. Na to je dobil besedo &asacvinski tajnik dr, Zafc ki je v daljšem govoru v temperementn;h izvajanjih zavrnil hujskanje onih političnih desperatov, ki mislijo, da morejo sedanie težke čase izkoristiti za to, da bi se zopet dokopali do oblasti, da bi mogli zopet uvajati nekdanjo strankarsko strahovlado. Poudaril je. da baš sedanje izredno težke prilike zahtevajo izrednih naporov in vztrajnosti, izredne uvidevnosti in popolnega razumevanja ter medsebojnega zaupanja. Opozarjal je na vzgled Anglije, ki je pokazala, kako je treba v narodni slogi reševati državo in narod pred posledicami svetovne krize. Tudi naše ljudstvo se je pri volitvah v impozantnem številu izjavilo za pozitivno delo, za slogo, za močno, ujedinieno državo Potrebno pa je, da se v to svrho organiziramo v močno stranko, ki nam bo jamstvo, da se bo volia ljudstva vselej spoštovala in upoštevala. V dravski banovini že obs^oia organizacija, ki je tako velika in močni, kakor je ni moC'.e sam j pomislite na svoje domače gospodarstvo.« je na"iri|}Uo za sode'pv£mo enkrat svobodno zf^ihali. V? tega no-?exe uvideti, ker niste nikdar čutili suženj- Tako pravijo tam preko. A »Slovenec« ima drznost objavljati Mussolinijeve proglase Slovencem iz leta 1920. na način, kakor da gre za ponudbo od včeraj, da bi na ta način še bolj varal naše liudstvo. Tako de'o lahko vrše samo ljudje brez vesti m rasti, liudie. ki pljujejo pa svoje delo prej letom 1018. ;n d^nes kriče: Živijo Mussolini! (Tuj! Škandal!) Mi pa. kj p> ?,*eno mislimo, k? ho?en*>. da ho nas narod Srečen in radovoifen. rr>i pr^o svofo not naprej, mi bono de|a!i <1al.ie.. V naš'h sre'h ne bo nikdar ve? ?z-ein*!a in np^isnila t^-dna v srečo. in bodočnost naše lene iugv slovenske do-mr\ine, vi pa sodelujte in pomagajte! Kakor orkan je zagrmelo po dvorani nlo-skanje množice, ki je z viharnim odobravanjem sor?iela besede p-slanca Raneta. Kakor en mož so se dvignili s sedežp\' ;n manifestirali za veliko, močno in srečno ■Tugoslavijo. Delavstvo proti hujskačem Nato sta se oglasila k besedi gg. Mohorič in Jeram kot zastopnika jeseniškesra delavstva, ki sta oba izrazila priznanje in zahvalo g. ministru Mohoriču kot poslancu radovljiškega sreza za njegovo uspešno in požrtvovalno delo, obetajoč, da e-a bo delavstvo vselej podpiralo. 'N'a«rJasi?n sta. da se delavstvo nf In ne bo dal« zavajati raznim hnl^kačem. Uer se zaveda, da .ie ta (Nadaljevanje na S. strani) su® gasiIiKd slavje ¥ Proslava zlatega jubileja kamniških gasilcev se je vršila ob navzočnosti ministrov dr. Kraljeviča in Puclja, številnih drugih predstavnikov in mnogobrojnega občinstva Kamnik, 17. julija. Danes je doživelo starodavno nacionalno ir.este Kamnik velik gasilski praznik, ki bo ostal vsem udeležencem globoko v spo-minu. Kamnik si je nadel praznično lice, aa tako počasti polstoletno delo človekoljubja in dostojno sprejme vse številne goste od blizu in daleč. Posebno pa je bil Kamnik počaščen, da so prišli na jubilejno slavje kamniških gasilcev tudi številni cdličniki, med njimi minister za telesno vzgojo g. dr. Dragan Kraljevič in minister za°soci]olno politiko g. Ivan Pucelj, ban g. dr Drago Maruš:č, številno zastopstvo Juge s1 ovenske gasilske zveze s starosto gosp. Turkom in tajnikom g. Pristovškom, zastopnik Presbiroja g. Zobec, številni zastopniki gasilskih društev iz vseh krajev rase banovine, iz Dolenjske Gorenjske :n N. tranjske, pa tudi z zelene štajerske. Da1 je je prišlo poleg 800 uniformiranih gasilcev tudi veliko število občinstva, ki pa bi ga bilo ob lepem vremenu še enkrat toliko. , Svečanost se je pričela že v soboto zvečer Vse popoldne je lilo. Zvečer pa je tik pred baklado dež prenehal in je prirediteljem omogočil nemoten potek večernega programa. Ob 20 je pričela mestna godba promc-nsdni koncert na Glavnem trgu, potem pa ie krenil po mestu sprevod gasilcev z godbo in kolesarji na čelu. Ustavil se je pred stanovanjem g. župana in g. sreskega načelnika; pod oknom kumic gospe Rauter-jeve in gospe Cererjeve pa je odigral pod-oknico. Prisostvovala je velika množica. Na pokopališču na Žalah so medtem na 47 grobovih umrlih gasilskih delavcev gorel e° svečice. Deputacija gasilcev je položila na grob zaslužnega staroste Josipa Faidige lep venec. Med obhodom so pokali tepiči, mali grad pa je bajno razsvetljen žarel v rdeči luči. Danes na vse zgodaj je pričela godba z budnico, ob 9. pa so odkorakali gasilci k sprejemu dopoldanskih gostov na kolodvor. Po prihodu vlaka se je razvil sprevod pred nasilni dom, k^er so bili že zbrani visoki gostje: gg ministra dr. Kraljevič in Pucelj." pokrovitelj g. ban in drugi, ki so že medtem prispeli z avtomobilom. Po prisrčnim pozdravu so se podali vsi v gasilni dom, kjer se je vršil ob 10. slavnostni občni zb» r. Otvoril ga je načelnik g. Ernest škof in pozdravil oba gospoda ministra, bana, sreskega načelnika Voušeka, mestnega župana Kratnarja, -poveljnika mesta polkovnika Kističa, starosto Turka in tajnika Pristov-ška, načelnika meščanske korporacije dr. Vidica ter številne funkcionarje gasilskih društev. Brzojavne pozdrave so poslali minister dr. Kramer, podban dr. Pirkmajer in številna bratska društva iz Slovenije in celo iz Hrvatske. Zatem se je načelnik spomnil umrlih članov in vsa dvorana je počastila njihov spe min s trikratnim klicem: »Slava!« Z velikim navdušenjem ''n burnimi klici je bila sprejeta vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju. Tajnik Fajdiga je podal obširno poročilo o delovanju "in razvoju kamniškega gasilskega društva v polstoletni dobi. Prvi je nato čestital ban dr. Marušič. Burno pozdravljen je nato izpregovoril minister dr. Dragan Kraljevič, ki je izrazil veselje na tem, da more prisostvovati takšni slavnosti. Gasilstvo, ki je izročeno njemu v varstvo, bo vedno podpiral. ker se* zaveda njegove velike važnosti. Friietno je bil presenečen nad ljubeznji-vim sprejemom. Končal je z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Govorili so še župan Kratnar, ki se je zahvalil za vse, kar so vrli kamniški gasilci v teku 50 let storili v blagor mesta, dalie sreski načelnik Voušek, a starosta Josip Turk je čestital društvu k redki jubilejni svečanosti in v imenu zveze pripel odlikovanja peterim vrlim gasilcem. To so načelnik škof Ernest, župni tajnik Franc Fajdiea, Franc Homar, Polde Lam-pič in Tomo Homar. K odlikovanjem so jim vsi prisrčno čestitali, predvsem oba gg. ministra in ban. H koncu je gcvoril še župni načelnik, poslanec Anton Cerer, nakar je načelnik škof zaključil zborovanje. Minister dr. Kraljevič s spremstvom si je ogledal športne naprave Ostal je nad eno uro v prisrčnem razgovoru s funkcionarji SK Kamnika, nato pa so si odlični gosti v spremstvu polkovnika Krstiča ogledali državno smodnišnico. Glavna gasilska svečanost se je pričela popoldne. Vreme se je še dobro držalo. Iz tenke koprene oblakov je zdaj pa zdaj pokukalo solnce, vmes pa je stalno narahlo rosilo. Veličasten je bil sprejem na kolodvora ob prihodu posebnega vlaka. Razvil se je mogočen sprevod na Glavni trg, kier se je vsa velika množica gasilcev postavila v vzorne vrste s čelom proti balkonu Petkove hiše. kjer so stali govorniki in slavnostni gostje. Prvi je pozdravil mogočno gasilsko armado in vse številne goste župan Kratnar z željo .da bi odnesli iz Kamnika č^m lenše vtise. Za njim je govoril ban dr. Marušič. G. minister Ivan Pucelj ie prisrčno pozdravljen prrs7avlial človekoljubno d^lo gasilcev v pomoč svojemu bližnjemu. Po-udaMal ie veliko moč prostovoljne discioli-re. ki druži društva in jih vodi po uspešni poti vedno ravzeor. Gasilska organizacija je izšla iz naroda, zato ie najbolj priliub-l^era. Končal ie s čestitkami kamniškim ga='lcem in jih pozival k vnetemu delu v bodočnosti. — G. minister dr. Kraljevič se je v to^Vh besedah soomnil vseh, ki so v teku 50 let deTovali za društvo, a jih da-tps ni več med nami. Ostala pa so njiho- Pri bemoroidalni bolezni, zagateniu, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slu čajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. va dela in sadove uživamo mi. Zato moramo tudi vsi požrtvovalno delati zase in s tem polagati temelj za boljšo bodočnost. Kamniškim gasilcem je g. minister izrekel veliko priznanje in najprisrčnejše čestitke. Za njim so čestitali še sreski načelnik Voušek, starosta Turk, v imenu trboveljske gasilske župe Guček in v imenu kamniške gasilske župe poslanec Cerer. Dekan Matej Rihar je blagoslovil novo mrtorno brizgalno, ki je stala okrašena s cvetjem in obdana s prapori pod balkonom Petkove hiše. Ku-movali sta gospe Rauterjeva in Cererjeva. Po blagoslovitvi se je razvil po mestu veličasten sprevod, v katerem je korakalo nad 750 uniformiranih gasilcev. V sprevodu se za mengeško godbo nosili 11 praporov gasilskih društev iz Zgornjih Brnikov, Tržiča, Motnika, Zagorja, Hrastnika. Celja, kamniški župni prapor, Trbovlje I., Trbovlje trg itd. Za narodnimi nošami, katerih je bilo izredno veliko število, so korakali" kamniški gasilci. V sprevodu so bile fanfara iz Stranj, godba na pihala iz Vodic in kamniška goolba. Sprevod je de-filiral po Glavnem trgu mimo brizgalne, kjer so stali vsi odlični gostje in živahno pozdravljali strumne gasilske čete. Posebno živahno so bili pozdravljeni mali gasilski naraščajniki društva Ljubljana-Bar- je. Po sprevodu se je pričela v mestnem parku velika veselica, ki je ob prijetnih zvokih vseh štirih godb v najboljšem razpoloženju trajala pozno v noč. žal pa jo je motil dež, ki se je vlil od časa do časa. Dragi gostje so se kmalu po svečanosti odpeljali proti Ljubljani z zagotovilom, da jim bo današnja manifestacija za gasilsko idejo ostala nepozabna. Izfave ministra dr. Kraljeviča o gasilstvu in športu Vzradoščen, zaradi tako lepega slavja ie minister dr. Dragan Kraljevič podal za no vin e naslednjo izjavo: »Zlasti v sedanjih težavnih časih mora biti glavno načelo vsakega posameznika in vsake organizacije, ki deluje v javnem življenja, da pomaga svojemu bližnjemu. To geslo je glavno načelo naših gasilskih organizacij, ki se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do bližnjega. Povdarjati pa moram z izrednim veseljem, da vidim, da so gasilci v dravski banovini prežeti z onim duhom, ki mora prevevati ves naš uedlnje-ni narod, namreč: da vidi svojo nalogo tudi v tem, da z vsemi svojimi močmi sodeluje pri delu za nacionalni, gospodarski in kulturni napredek naše domovine. Gasilstvo predstavlja sicer lokalen patriotizem, a vsota tega lokalnega patriotizma je ljubezen do celotne domovine. Kakor je rodbina temelj vsaki državi, tako je tudi živa vera v napredek gotov temelj vsakega napredka, zlasti še razvoj tako plemenitega društva, katero vodi ljubezen do bližnjega in ki je pripravljeno vedno doprinesti tudi žrtve. Prav iskreno občudujem veliko disciplino ln z njo zvezani veliki razvoj gasilske armade v dravski banovini. Lahko sem ponosen, da spada ta odlična človekoljubna in državotvorna organizacija v moj resor. Bilo bi odveč naglasiti, da bo kraljevska vlada vedno podpirala gasilske organizacije, ki jamčijo, da more država vedno računati na njihovo odlično članstvo. Kako vlada ceni gasilske organizacije, lahko vidite Iz tega, da s pristankom gospoda predsednika vlade prisostvujem 50!etnlci kamniškega gasilskega društva, kateremu želim, kakor tudi vsem ostalim easilskim organizacijam v dravski banovini, velik napredek. Končam z lepim gasilskim pozdravom: Na pomoč!« Takisto je g. minister dr. Kraljevič pohvalil in karakteriziraJ športno delo z izjavo: »Ze!o me veseli, da so me pri mojem prvem uradnem obisku dravske banovine ob priliki SOletnice gasilskega društva v Kamniku tako prisrčno pozdravili tudi kamniški športniki ter mi pokazali plodove svojega športnega dela: lepo športno kopališče, te-n:ške prostore itd. Dobro mi je znano plemenito stremljenje športnih organizacij v dravski banovini, ne samo v strogo športnem temveč tudi v nacionalnem pogledu. Kraljevska vlada, ki posveča veliko pozornost moralni in telesni vzgoji naše mladine, ve, da more od športnih organizacij v dravski banovini vednio pričakovati najbolj intenzivno sodelovanje. Potrebno je. da imamo vedno pred očmi, da mora biti naši mladini, ki deluje v športni organizacijah, glavni smoter, da bo svoje telesne in moralne moči stavila v službo naše velike uedinjene domovine. Vlada bo tudi v sedanjih težavirh razmerah podpirala delo naših požrtvovalnih športnikov, keT vidi v športnih organizacijah važen faktor za napredek in procvit naše domovine. Ta napredek naj bo v korist športnikom in v ponos našega prvega jugoslovenskega kralja Aleksandra, velikega zaščitnika vsakega naprednega pokreta.« Odlični gostje pri sokolskem slavju na Koroški Beli Jesenice, 17. julija. Danes se je vršilo slovesno razvitje pra- | pora sokolskega naraščaja Sokola Koroška i Bela — Javornik. Udeležba je bila slabša, j kakor se je pričakovalo, ker je ves dan močno deževalo. Praporu je kumoval ban dr. Drago Marušič, navzoči pa so bili tudi ministri za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič, minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, sreski načelnik dr. Vidmar iz Radovljice, narodni poslanec za kranjski srez Ivan Lončar iz Tržiča, podpolkovnik 52. pešpolka Mihajlo Bakič iz škofje Loke, jeseniški župan Josip žabkar, ?upan Josip Erlah iz Koroške Bele, bi- f u župan dr. Josip Deleria, župan Ivan Ažman z Lesc ter mnogi drugi župani in odlično občinstvo. jo delavce po 2 Din. S takšnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni. Toda če zahtevamo zboljšanje položaja, še nismo protidržavni. Iz sitih ljudi ne nastajajo revolucionarji, samo lačni lahko mislijo na prevrat. Naj dajo delavcem plače, da bodo lahko živeli, pa se ne bo treba ničesar bati! Kriza je. tega nihče ne taji. Toda mi zahtevamo, da se bremena enakomerno porazdelijo na vse =loje Pred Rorfom in državo smo vsi enaki, vsak naj snrejme na^e svoj dele? žrtev. Med delavci stavb;ncke stroke ie premajhno za-nimanie za s,troko-<-po organizacijo. V pisarni NSZ se stavbinci večji del noTašaio smo, kad«r so brez službe in notrebuiejo podpore. Ne razumejo na še. da strokovna organizaciia ni nodnrna. temveč borbena -organizme'ia. Zaveda ;te se. da ste v organizaciji vsak zase voiak. ki je stopil v armado, da se gre bojevat za tisti veliki dan. ko bo osvobol^no vse delavstvo, ko bo pravica bilanca Jerneja pridobljena za vse delavstvo Jugoslavije. Še dva govora. Za tajnikom Kravosom se je priglasila k besedi gosrna C e 1 e šn ' k o v a. Kot žena in matii ie izrrvregovorila nekaj tvranro-stih, prisrčnih besed na zbrano delavstvo ter ga bodrila k moralnemu načinu borbe za vsakdan" kruh *n za zmago celotnega delavstva. Omenjala ie neke pr mere. Vo so si delavci drug drugemu na ta način odjednlii kruh i^M us*. da so se denim-cira'i med s°boi. Dr*g drugemu pomaga i-te do kosa kruha! Prav tako pa je tudi podjetja treba opomniti, naj ne trpijo denuncijantstva med delavstvom. Pri nekaterih podjetjih stavbne stroke ra žal to denuncijant«tvo bohotno cvete. Prav tako pa je treba posvariti podjetje, ki s« ne dr*; Wno delovnega časa in ki svojemu osobju za 10 ur dela na dan plačuje mo 8 ur. Takšno izkoriščanje je po -m-konu nedopustno — Vse take primere nezakonitega in nečloveškega ravnani3 na bi bilo mogoče odpraviti, če bi bilo delavstvo složno. Nato je govoril g. P r e g a r c: Plače v stavbni stroki so sramotne. Da z;dar za svoje delo zasluži k^maj po 4 D;n na uro. je eden največiih škandalov. Stavbinski delavci «o zaradi svoie šibke proletarske zavednosti zmerom strašno nestrpni Če precej ne dosežejo, kar zanie zahteva organizacija. začno takoj izstopati in rova-riti proti nii. Toda s trakovna organizaciia ne more biti čudežna banka, da b; od svoiega člana prejemala no ! Dm tn bi že kar na licu me«ta vračala no 100 T>n. Tako doilffo ^mo zahtevali povišan i e plač. dokler se življenjske Potrebščine in stanovanja ne bodo pocenia. Z vsemi temi govori, ki jih je prisotno delavstvo neprestano prekinjalo z navdušenimi aplavzi in medklici, se je dnevni red zborovanja v glavnem izčrpal. Proti koncu ie še enkrat izpregovoril predsednik Juvan. Poudaril je. da je bil namen današnjega shoda, javno povedat' in p^^-črtati pravice in zahteve stavbinskega delavstva. Odbor zveze bo na podlagi izvajanj formuliral predloge in resolucije in jih ramoslal centralni vladi, banski upravi. občinskemu svetu in delodr'a.lcem. bodo stavbinci krepko držali fronM. hod*} prišli za njimi tudi delavci ostalih strok in dosežena bo močna, zmagovita fronti delavstva. Z željo, naj bi besede govornikov nad't na rodovitna tla, in s pozivom, naj se de lavci vp;šejo v svojo organizacijo, je nre"i sodnik Galjot blizu poldneva zakliuč"! Ia po uspelo zborovanje. Parlamentarne volitve v Romuniji Ogromno število kandidatov - Narodna kmetska stranka zmagovita - Izid volitev bo objavljen sele čez par dni Bukarešta, 17. julija, d. Danes so se po vsej Rumuniji vršile volitve v parlament. Agitacija za te volitve je bila zadnjo dni izredno živahna. Glavna borba se je vršila med pristaši liberalne Jorgine in Cuzine stranke ter pristaši Maniove kmetske stranke. V zadnjih dneh je v mnogih vaseh in mestih prišlo do krvavih pretepov med političnimi nasprotniki, čemur je bila vzrok brezobzirna strankarska agitacija, ki je k sreči trajala samo dva tedna. Za volitve je bilo vloženih 846 list s 4.721 kandidati za 387 mandatov. Povprečno je bilo po 12 do 14 kandidatov v vsakem okraju. Najmanj kandidatov je bilo v okrožju Durostor, kjer je bilo samo 7 list, največ list so pa vložili v okrožju Tecuci, kjer jih je bilo 18. Zadnja dva dneva se je razvila volilna agitacija do viška. V Cluju je bil aretiran i bivši liberalni senator Canea Laurentiu, ! ker je žalil v svojem govoru kralja. V Bu-zauju je prišlo do hudih krvavih pretepov avci m svoje Izredno dobro obiskan shod v Delavski zbornici na shodu liberalne stranke ter sta bili ubiti dve osebi. Duca je zaradi teh dogodkov energično zahteval demisijo vlade dr. Vaj-de Vojevoda, češ da ni sposobna preprečiti dela ekstremnih elementov. Splošno sodijo, da bo narodna kmetska stranka dobila 62 do 66 odstotkov glasov, liberalna stranka 14 do 16, desidenti pod vodstvom Jurija Bratianna 7 do 8. kmetska stranka dr. Lupa 5 do 7, krščanska stranka prof. Cuze 3 do 4, narodna unija Jorge - Argetioana pa 2 odstotka. Ostale stranke bržkone ne bodo dobile dveh odstotkov glasov, kolikor je potrebno, da se upoštevajo pri razdelitvi mandatov na proporcionalni pooilagi. Zmaga vladne narodne kmetske strar.ke se smatra kot zagotovljena. Nemci so se vezali z vladno stranko, Madžari pa so nastopili samostojno. Uradni izidi in razdelitev mandatov bodo znani šele v sredo ali v četrtek. Ženevska razoroatvena pogajanja Borba za zaključno resolucijo - Prihodnje dni javna razprava o dosedanjih razoroži hrenih sporazumih Ljubljana, 17. julija. Dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice vršil imipoz.anten shod stavbin-skih delavcev, ki jih je glede na zadnje dogodke v naši stavbinski industriji sklicala Narodna strokovna zveza. Za shod je med delavstvom vladalo zelo veliko zanimanje. Že zdavnaj pred deveto uro so se začeli zbirati stavbinci, ki so živahno razpravljali med seboj o zadnjih konfliktih in o potrebi močne, borbe zmožne strokovne organizacije. Ko je bil po majhni zamudi shod otvorjen, se je vsakdo lahko zavedal, da nastopa naše narodno strokovno delavsko gibanje takorekoč novo fazo svojega življenja. Dvorana je bila polna do kraja. Lahko se reče, da takšnega delavskega zborovanja Ljubljana že lep čas ni doživela. Organizacija je vSe! Predsednik shoda Galjot je opravil otvoritvene formalnosti, se zahvalil zborovale em. da so prihiteli v tako častnem številu, ter je podal besedo predsedniku NSZ Rudolfu Juvanu. V obširnih, temeljitih izvajanjih je obravnaval vprašanja sodobne gospodarske krize, slikal pomen organizacije v borbi delavstva za obstanek ter opozarjal na dolžnost oblasti., da sikrbe za vse državljane enako, ne pa da ščitijo samo podjetnike. Potem je prešel na razmere v stavbinski stroki. Sta vb in sik i delavci v tej dobi krize zaslužijo po 5 do 6 dinarjev manj na uro, kakor so prej v rednih razmerah, podiet-niki pa medtem delajo lepe dobičke; stavbna podjetja stavijajo v svoje proračune tudi danes še «'korai normalne postavke za mezde, toda delavcem daje'o sramotno nizke plače, dočim vso lepo diferenco vtikajo v svoje žepe. Najtežji greh pa je, da so si delavci sami med seboj navzkriž in da sami med seboj uganjajo konkurenco. Edini izhod iz tega položaja je močna organizacija. Kaj vse lahko delavski stan doseže s krenko strokovno organizacijo, so najlepši dokaz grafični delavci. Za svojo organizacijo žrtvujejo po 70 do 80 dinarjev na teden, zato pa tudi njihove tedenske plače znašajo toliko, da bi bili delavci marsikatere druge stroke lahko veseli, če bi lahko toliko zaslužili na mesec. Poleg tega imajo grafi-čarji organiziran zase kolesa!en aparat so-cijalnega skrbstva, ki jim jamči tudi za bodočnost in za starost. — Med stavbin-skimi delavci pa ni videti tiste prave, velike, goreče zavednosti, tiste preproste zavesti, da delavec brez organizacije ne more doseči ničesar. Če se med stavbin-skimi delavci ne bo zdramila ta zavest, se bo morala na,zadnje vaša organizacija boriti samo za tiste, ki se v resnici organizirajo, in to bo morda zadosten pouk onim, ki samo drenuljejo ob strani. NSZ ni kakšna prevratna organizacija. Mi hodimo za idejami, ki jih je oznanil naš kralj Aleksander kot največja in naimra-vičnejša avtoriteta v državi. Pripravljeni smo, vsak čas braniti svojo državo in vsak čas mislimo nanjo — zahtevamo pa, da se tudi ona briga za nas po pravici. Mi ne sejeimo defetizima, naše geslo ie konstruktivno delo in prepričani smo, da bomo s takšnim delom prišli do svoje zmage — da bomo namreč na?emu delavcu v naši državi izbojevali življenje, dostojno človeka. Žalostni, a poučni dogodki. Za predsednikom Juvanom je noročal tajnik Kravo s o zadniem konfliktu na Ljubljanici in o vprašanj;h stavbinske organizacije. — Tri leta se že shajajo stavbinci na svoie strokovne sestanke in dan za dnem jih je več. To priča, da se delavci zavedajo, kakšna moč je v organizaciji. Toda pogostem nrihai^io delavci na sestanke, slišijo kakšno dobro idejo, se navdušijo zanjo, potem gredo iiz tega navdušenja nit in vsega je konec. Tndustri.jci in kapitalisti so zelo dobro organizirani — samo delavci, ki jim je organizacija najbolj potrebna. se tega ne morejo zadosti zavedati. To se je najbolj jasno pokazalo nr zadnjem konflikt" med nodjetjem in d°-lavci pri regulaciji LnfbHanice. Če bi NSZ takrat ne nr:,hitela delavcem pri Slo-giradu na pomoč, bi ostali novsom na cedilu. Če bi bili organizirani, bi vas nihče ne mogel meta+i na ce^to. GTi tistem stvoru se ie sestav' la tudi nekakšna črna lista onih, ki so se -ek^onirali za delavstvo, foda nasa organizaciia ie dosega, da podjetje nikogar ni preganjalo in da vsi ostanejo pri delu. Pri tej priliki ie treba no-•■ebej ožigosati pisanje nekega Ijublian--.kega dnevnika, ki je ves čas blatil firmo in delavce poveličeval, toda ko je prišlo do tega, da se spor za delavstvo kolilkor mogoče ugodno izravna, ni bilo nikogar od Jugoslovanske strokovne zveze, ki je temu dnevniku blizu. Mi ne bomo pisali dolgih člankov, toda borili se bomo, da boste za pošteno delo pošteno plačani. To nam bo vse zadoščenje. Še večje pa bo. kadar boste vsi prišli v našo organizacijo. Takrat ne bomo več prosjačili. takrat bomo lahko zahtevali. Zadnjič sem v Splitu srečal dva delavca, prvi ie bil tesar in je povedal, da zasluži 9 Din na uro, drugi je bil zidar in kamnosek in zasluži po 11 Din. Po 10 ur delajo na dan in njihove dnevne mezde znesejo do 110 D'in. Pri nas pa so mezde minimalne, toda molčati moramo, ker so pri nas celo tovarne, ki plačujejo delavcc po 1.20 Din na uro in tovarne, ki plačuje- Pariz, 17. julija, d. Glede na bližnje raz-1 prave v ženevi o razorožitvi piše Saint Brice v »Journalu«, da bo imela francosko-angleška pogodba o medsebojnem zaupanju pomen samo v toliko, v kolikor bo prinesla Evropi nova jamstva za pomirjenje. Saint Brice je mnenja, da bi morala Herriot in Paul Boncour čim prej oditi v Ženevo, kjer imata vzdržati hudo borbo in kjer' se bo spoznala prava vrednost novega francosko - angleškega sporazuma Borba v ženevi, o.kateri govori Saint Brice, se dejansko vrši že par dni. Gre predvsem za resolucijo, s katero se ima zaključiti sedanja doba razorožitvece konference. Kot glavni poročevalec konference je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izdelal načrt take resolucije in je doslej že prejel pripombe glavnih držav. Sedaj se trudi, da bi predelal svoj načrt na podlagi teh pripomb. Angleške, francoske in japonske pripombe imajo zgolj formalen značaj, zato ne povzročajo nobenih težkoč. Kar se tiče ameriške delegacije, vztraja nepopustljivo in čvrsto na svojem predlogu, čeprav mu je dr. Beneš v svoji resoluciji posvetil veliko pozornost. Američani so v toliki meri trdovratni, da so nasprotovali po poročilih pariških listov celo razdelitvi besedila načrta Beneševe resolucije posameznih delegacijam. Benešev načrt resolucije poudarja, da je prišel čas, ko je treba zmanjšati in omejiti oboroževanje v svrho konsolidacije miru, pospešenja gospodarske obnove in olajšanja finančnih bremen. Za tem se bavi resolucija z raznimi predlogi, ki so bili predloženi na konferenci, končno pa našteva vprašanja, o katerih je bil sporazum že dosežen. Ob zaključku govori tudi o pripravah za bodoče delo konference in o določitvi gotove dobe premirja v oboroževanju. Prihodnje dni, bržkone v torek ali najkasneje v sredo, naj bi se v ženevi pričela javna razprava o uspehih prve dobe dela ženevske razorožitvene konference, nakar naj bi bila odgodena, da bi lahko odbori izdelali besedila sporazumov o točkah, o katerih je bilo že doseženo soglasje. Industrializacija Turčije m Italija Rim, 17. julija, č. Italijanski listi poročajo, da bo italijanska industrija aktivno sodelovala pri izvedbi triletnega industrijskega načrta, ki ga je pripravil Kemal paša v Turčiji. Ta načrt bodo pričeli izvajati z 1. 1933. Poleg racijonalizacije poljedelstva in sadjarstva določa načrt tudi intenziven razvoj turške industrije. Zgradili bodo mnogo tovarn sladkorja, bombaža, volne in svile. Stroje bo Turkom dobavila po večini italijanska industrija. Tudi v novih turških tovarnah bodo nameščeni italijanski inženjerji in strokovni delavci. Vojaška vzgoja itall Rim, 17. julija, č. Tečaji za predvojaško naobrazbo se bodo vrnili od 2 .oktobra t. 1. do 1. aprila prihodnjega leta. V pretekli jeseni so se teh tečajev udeležili mladeniči letnika 1912. Bilo jih je okrog milijona. Letos bodo vpklicani k tem tečajem mladeniči letnikov 1913 in 1914. Tečaje bodo letos razdelili v višje in nižje. Višjih tečajev se bodo udeleževali oni, ki so dovršili prvi lanski tečaj. Računajo, da bo letos vpoklicanih poldrug milijon ljudi. Tečaje bodo tudi letos kakor doslej vodili fašistični častniki, ki jim bodo pomagali tudi nekateri častniki redne vojske. Konverzija angleških vojnih dolgov London, 17. julija. AA. Uspeh konverzije vojnih dolgov postaja od dne do dne večji. Od skupno 2,400.000 obveznic vojnih posojil je milijon lastnikov pristalo na konverzijo. Pričakujejo, da bo do srede prihodnjega tedna polovica lastnikov teh obveznic pristala na konverzijo. Konec stavke v Belgiji Bruselj, 17. julija, d. Glavni odbor socialistične stranke in nacijonalni oibor strokovne komisije sta z zadovoljstvom sprejela na znanje v rudarski in kovinski industriji doseženi sporazum ter sklenila s pretežno večino, naj delavci jutri zopet nastopijo delo. Velike italijanske vojaške vaje Rim, 17. julija, č. V vojnem ministrstvu se vršijo velike priprave za vojaške vaje, ki bodo v drugi polovici avgusta v Apeninskim pogorjem med Peruggio, Fcssom-bronom in Trazimenskim jezerom. Pri teh manevrih bosta sodelovala dva armadna zbora, in sicer zbor iz Bologne in Florence. Sodelovali bodo tud oddelki na ko!es:h, motociklih in avtomobilih, nadalje tanki -n nekoliko bataljonov fašistične nrKce. Poleg tega bodo pri manevrih uporabljali tud' letala za izvidniško slu/bo. Računajo, da se bo manevrov udeležilo 50.000 mož redne vojske in fašistične milice. Razen tega bodo vpoklicali ob koncu meseca 20 000 rezervistov na orožne vaje. Včeraj so se pričeli na gričih okrog Mus-solinijevega fora vojni tečaji fašističnih avansardistov. Teh tečajev se udeležuj«* 3000 mladeničev. starih 16 do 18 Folejj vojaških va? imajo tudi predavanja iz zgodovine, zemlierjisa in o fašizmu. Tečaji bodo trajali šest tednov. Zapuščina Tomaža Bafe Praga, 17 julija, d. Pokojni Tomaž Bat'a je v svoji oporoki zapustil svoji ženi 5 milijonov kron in dve posestvi, njegov lSletni sin Tomaž pa dobi po izpolnjenem 22. letu 25 milijonov kron. Kakor znano, je bilo vodstvo koncema, ki je last družine, poverjeno Janu Bat'i, polbratu pokojnika. Ponosno gasilsko slavje v Kamniku Proslava zlatega jubileja kamniških gasilcev se je vršila ob navzočnosti ministrov dr. Kraljeviča m Puclja, številnih drugih predstavnikov in mnogobrojnega občinstva Kamnik, 17. julija. Danes je doživelo starodavno nacionalno mest.- Kamnik velik gasilski praznik, ki bo ostal vsem udeležencem globoko v spominu. Kamnik si je nadel praznično lice, «a tako počasti polstoletno delo človekoljubja in dostojno sprejme vse številne goste od blizu in daleč. Posebno pa je bil Kamnik počaščen, da so prišli na jubilejno slavje kamniških gasilcev tudi številni odličniki, med njimi minister za telesno vzgojo g. dr. Dragan Kraljevič in minister za°socijalno politiko g. Ivan Pucelj, ban g. dr. Drago Marušič, številno zastopstvo Jugoslovenske gasilske zveze s starosto gosp. Turkom in tajnikom g. Pristovškom, zastopnik Presbiroja g. Zobec, številni zastopniki gasilskih društev iz vseh krajev rase banovine, iz Dolenjske Gorenjske :n N. tranjske, pa tudi z zelene štajerske. Dalje je prišlo poleg 800 uniformiranih gasilcev tudi veliko število občinstva, ki pa bi ga bilo ob lepem vremenu še enkrat toliko. Svečanost se je pričela že v soboto zvečer. Vse popoldne je lilo. Zvečer pa je tik pred baklado dež prenehal in je prirediteljem omogočil nemoten potek večernega programa. Ob 20. je pričela mestna godba promc-nsdni koncert r.a Glavnem trgu, potem pa je krenil po mestu sprevod gasilcev z godbo in kolesarji na čelu. Ustavil se je pred stanovanjem g. župana in g. sreskega načelnika; pod oknom kumic gospe Rauter-jeve in gospe Cererjeve pa je odigral pod-oknico. Prisostvovala je velika množica. Na pokopališču na Žalah so medtem na 47 grobovih umrlih gasilskih delavcev gorele svečice. Deputacija gasilcev je položila na grob zaslužnega staroste Josipa Fajdige lep venec. Med obhodom so pokali tco;či,~ mali grad pa je bajno razsvetljen žarel v rdeči luči. Danes na vse zgodaj je pričela godba z budnico, ob 9. pa so odkorakali gasilci k sprejemu dopoldanskih gostov na kolodvor. Po prihodu vlaka se je razvil sprevod pred gasilni dom, kjer so bili že zbrani visoki gostje: gg ministra dr. Kraljevič in Pucelj. pokrovitelj g. ban in drugi, ki so že medtem prispeli z avtomobilom. Po pri- pozdravu so se pedali vsi v gasilni dem, kjer se je vršil ob 10. slavnostni občni zb>' r. Otvoril ga je načelnik g. Ernest škof in pozdravil oba gospoda ministra, bana, sreskega načelnika Vcušeka, mestnega župana Kratnarja, poveljnika mesta polkovnika Kističa, starosto Turka in tajnika Pristovška, načelnika, meščanske korporacije dr. Vidica ter številne funkcionarje gasilskih društev. Brzojavne pozdrave so poslali minister dr. Kramer, podban dr. Pirkmajer in številna bratska društva iz Slovenije in celo iz Hrvatske. Zatem se je načelnik spomnil umrlih članov in vsa dvorana je počastila njihov spe min s trikratnim klicem: »Slava!« Z velikim navdušenjem "n burnimi klici je bila sprejeta vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju. Tajnik Fajdiga je podal obširno poročilo o delovanju in razvoju kamniškega gasilskega društva v polstoletni dobi. Prvi ie nato čestital ban dr. Marušič. Burno pozdravljen je nato izpregovoril minister dr. Dragan Kraljevič, ki je izrazil veselje na tem. da more prisostvovati takšni slavnosti. Gasilstvo, ki je iz-ečeno njemu v varstvo, bo vedno podpisi. ker se zaveda nieg.ve velike važnosti. Frijetno je bil presenečen nad Ijubeznji-vim sprejemom. Končal je z gasilskim poza: avom: »Na pomoč!« Govorili so še župan Kratnar, ki se je zahvalil za vse, kar so vrli kamniški ga-s:lci v teku 50 let storili v blagor mesta, dalje sreski načelnik Voušek, a starosta Josip Turk ie čestital društvu k redki jubilejni svečanosti in v imenu zveze pripel odlikovanja peterim vrlim gasilcem. To so načelnik škof Ernest, župni tajnik Franc Faidiea, Franc Homar, Polde Lam-pič in Tomo Homar. K odlikovanjem so jim vsi prisrčno čestitali, predvsem oba gg. ministra in ban. H koncu je govoril še župni načelnik, poslanec Anten Cerer, nakar je načelnik Škof zaključil zborovanje. Minister dr. Kraljevič s spremstvom si je ogledal športne naprave Ostal je nad eno uro v prisrčnem razgovoru s funkcionarji SK Kamnika, nato pa so si odlični gosti v spremstvu polkovnika Krstiča ogledali državno smodnišmeo. Glavr.a gasilska svečanost se je pričela poDololne. Vreme se je še dobro držalo. Iz tenke koprene oblakov je zdaj pa zdaj pokukalo solnce, vmes pa je stalno narahlo rosilo. Veličasten je bil sprejem na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka. Razvil se je mogočen sprevod na Glavni trg, kier se je vsa velika množica gasilcev postavila v vzorne vrste s čelom proti balkonu Petkove hiše. kjer so stali govorniki in slavnostni gostje. Prvi je pozdravil mogočno gasilsko armado in vse številne goste župan Kratnar z željo .da bi odnesli iz Kamnika č^m lerše vtise. Za njim ie govoril ban dr. Marušič. G. minister Ivan Pucelj ie prisrčno pozd-svljen prrgiavlial človekoljubno dplo gpsilcev v pomoč svojemu bližnjemu. Poudarjal je veliko moč prostovoljne discioli-re, ki druži društva in jih vodi po uspešni roti vedno navzgor. Gasilska or^anizaciia je izšla iz naroda, zato ie najbolj priliub-l^ena. Končal je s čestitkami kamniškim rss;lcem in jih poznval k vnetAmu delu v bodočnosti. — G. minister dr. Kraljevič se je v besedah spomnil vseh, ki so v teku 50 let de^vaH za društvo, a jih danes ni več med nami. Ostala pa so njiho- Pri b^moroidalni bolezni, zagateniu, natrga nih erevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. va dela m sadove uživamo mi. Zato moramo tudi vsi požrtvovalno delati zase in s tem polagati temelj za boljšo bodočnost. Kamniškim gasilcem je g. minister izrekel veliko priznanje in najprisrčnejše čestitke. Za njim so čestitali še sreski načelnik Voušek, starosta Turk, v imenu trboveljske gasilske župe Guček in v imenu kamniške gasilske župe poslanec Cerer. Dekan Matej Rihar je blagoslovil novo nT torno brizgalno, ki je stala okrašena s cvetjem in obdana s prapori pod balkonom Petkove hiše. Ku-movali sta gospe Rauterjeva in Cererjeva. Po blagoslovitvi se je razvil po mestu veličasten sprevod, v katerem je korakalo nad 750 uniformiranih gasilcev. V sprevodu se za mengeško godbo nosili 11 praporov gasilskih društev iz Zgornjih Brnikov, Tržiča, Motnika, Zagorja, Hrastnika. Celja, kamniški župni prapor, Trbovlje I., Trbovlje trg itd. Za narodnimi nošami, katerih je bilo izredno veliko število, so korakali kamniški gasilci. V sprevodu so bile fanfara iz Stranj, godba na pihala iz Vodic in kamniška godba. Sprevod je de-filiral po Glavnem trgu mimo brizgalne, kjer so stali vsi odlični gostje in živahno pozdravljali strumne gasilske čete. Posebno živahno so bili pozdravljeni mali gasilski naraščajniki društva Ljubljana-Bar-je. Po sprevodu se je pričela v mestnem parku velika veselica, ki je ob prijetnih zvokih vseh štirih godb v najboljšem razpoloženju trajala pozno v noč. žal pa jo je motil dež, ki se je vlil od časa do časa. Dragi gostje so se kmalu po svečanosti odpeljali proti Ljubljani z zagotovilom, da jim bo današnja manifestacija za gasilsko idejo ostala nepozabna. Izjave ministra dr. Kraljeviča o gasilstvu in športu Vzradoščen, zaradi tako lepega slavja ie minister dr. Dragan Kralijevič podal za no vin e naslednjo iziavo: »Zlasti v sedanjih težavnih časih mora biti glavno načelo vsakega posameznika in vsake organizacije, ki deluje v javnem življenju, da pomaga svojemu bližnjemu. To geslo je glavno načelo naših gasilskih organizacij, ki se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti do bližnjega. Povdarjati pa moram z izrednim veseljem, da vidim, da so gasilci v dravski banovini prežeti z onim duhom, ki mora prevevati ves naš uedinje-ni narod, namreč: da vidi svojo nalogo tudi v tem, da z vsemi svojimi močmi sodeluje pri delu za nacionalni, gospodarski in kulturni napredek naše domovine. Gasilstvo predstavlja sicer lokalen patriotizem, a vsota tega lokalnega patriotizma Je ljubezen do celotne domovine. Kakor je rodbina temelj vsaki državi, iako je tudi živa vera v napredek gotov temelj vsakega napredka, zlasti še razvoj tako plemenitega društva, katero vodi ljubezen do bližnjega in ki je pripravljeno vedno doprinesti tudi žrtve. Prav iskreno občudujem veliko disciplino in z njo zvezani veliki razvoj gasilske armade v dravski banovini. Lahko sem ponosen, da spada ta odlična človekoljubna in državotvorna organizacija v moj resor. Bilo bi odveč naglasiti, da bo kraljevska vlada vedno podpirala gasilske organizacije, ki jamčijo, da more država vedno računati na njihovo odlično članstvo. Kako vlada ceni gasilske organizacije, lahko vidite iz tega, da s pristankom gospoda predsednika vlade prisostvujem 50!etnici kamniškega gasilskega društva, kateremu želim, kakor tudi vsem ostalim gasilskim organizacijam v dravski banovini, velik napredek. Končam z lepim gasilskim pozdravom: Na pomoč!« Takisto ie g. minister dr. Kraljevič pohvalil in karakteriziral športno delo z izjavo: »Zelo me veseli, da so me pri mojem prvem uradnem obisku dravske banovine ob priliki SOletnice gasilskega društva v Kamniku tako prisrčno pozdravili tudi kamniški športniki ter mi pokazali plodove svojega srortnega dela: lepo športno kopališče, te-n:ške prostore itd. Dobro mi je znano plemenito stremljenje športnih organizacij v dravski banovini, ne samo v strogo športnem temveč tudi v nacionalnem pogledu. Kraljevska vlada, ki posveča veliko pozornost moralni in telesni vzgoji naše mladine, ve, da more od športnih organizacij v dravski banovini vedrno pričakovati najbolj Intenzivno sodelovanje. Potrebno Je, da imamo vedno pred očmi, da mora biti naši mladini, ki deluje v športnih organizacijah, glavni smoter, da bo svoje telesne in moralne moči stavila v službo naše velike uedinjene domovine. Vlada bo tudi v sedanjih težavirh razmerah podpirala delo naših požrtvovalnih športnikov, ker vidi v športnih organizacijah važen faktor za napredek in procvit naše domovine. Ta napredek naj bo v korist športnikom in v ponos našega prvega jugoslovenskega kralja Aleksandra, velikega zaščitnika vsakega naprednega pokreta.« Odlični gostje pri sokol-skem slavju na Koroški Beli Jesenice, 17. julija. Danes se je vršilo slovesno razvitje prapora sokolskega naraščaja Sokola Koroška Bela — Javornik. Udeležba je bila slabša, kakor se je pričakovalo, ker je ves dan močno deževalo. Praporu je kumova! ban dr. Drago Marušič, navzoči pa so bili tudi ministri za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič, minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, sreski načelnik dr. Vidmar iz Radovljice, narodni poslanec za kranjski srez Ivan Lončar iz Tržiča, podpolkovnik 52. pešpolka Mihajlo Bakič iz škofje Loke, jeseniški župan Josip žabkar, ?npan Josip Erlah iz Koroške Bele, bi- f u župan dr. Josip Deleria, župan Ivan Ažman z Lesc ter mnogi drugi župani in odlično občinstvo. jo delavce po 2 Din. S takšnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni. Toda če zahtevamo zboljšanje položaja, še nismo protidržavni. Iz sitih ljudi ne nastajajo revolucionarji, samo lačni lahko mislijo na prevrat. Naj daio delavcem plače, da boco lahko 5ive1i. pa se ne bo treba ničesar bati! Kriza je. tega nihče ne taji. Toda mi zahtevamo, da se bremena enakomerno porazdelijo na vse =loie Pred Rogom in državo vsi enaki, vsak naj sprejme na<=e svoj de le? žrtev. Med delavci =<-avb'ricike stroke je premajhno za-nimanie ^a <*troko^-no organizaciio. V pikami NSZ se stavbinci večji del orrt-išaio samo. kadar so brez službe in potrebuieio podpore. Ne razumejo pa še. da strokovna organizaciia ni n^r^na, temveč borbena -organiz«c;ia. Zavedajte se. da ste v organizaciji vsak zase voiak, ki je stopil v armado, da se gre bojevat za tHfii veliki dr.ti, ko bo rns>vo>boWio vs-e delavstvo, ko bo pravica falanca Jerneja pridobljena za vse delavstvo Jugoslavije. Se dva govora. Za tajnikom Kravosom se je priglasila k besedi go>s>na Č e 1 e šn ; k o v a. Kot žena in matii ie iznregovorila neka i preprostih, prisrčnih besed na zbrano delavstvo ter ga bodrila k moralnemu načinu borbe za vsakdan" kruh in za zmago celotnega delavstva. Omoniala ie neke primere, ko so si delavci drug drugemu na ta način odjedali kruh izpred n«*. da so se denun-ciira'i med S"boi. Dn'g drugemu pomaga?-te do kosa kruha! Prav tako pa je tudi podjetja treba opomniti, naj ne trnijo denuncijantstva med delavstvom. Pri nekaterih podjetjih stavbne stroke na žal to denuncijaiTit^tvo bohotno cvete. Prav tako pa je treba posvariti podjetje, ki <=e ne dr?; točno delovnega časa in ki svojemu osobju za 10 ur dela na dan plačuje <■>• mo 8 ur. Takšno izkoriščanje je po mt-konu nedopustno — Vse take primere nezakonitega in nečloveškega ravnania pa bi bilo mnradu na pomoč, bi ostali povsem na cedilu. Če bi bili organizirani, bi vas nihče ne mogel meta+i na oento. CVb tistem storil se ie sestavila tiudi nekakšna orna lista onih, ki so se -dkrvmiral' za delavstvo, foda naša organizaciia ie dosega, da podjetje nikogar ni nreganjalo in da vsi ostanejo pri delu. Pri tei priliki ie treba po-"obei ožigosati pisanje nekega Ijublian-sfcega dnevnika, ki je ves čas sir).ora blatil firmo in delavce poveličeval, toda ko je prišlo do tega, da se spor za delavstvo kolilkor mogoče ugodno izravna, ni bilo nikoigar od Jugoslovanske strokovne zveze, ki je temu dnevniku blizu. Mi ne bo-mo pisali dolgih člankov, toda borili se bomo, da boste za pošteno delo pošteno plačani. To nam bo vse zadoščenje. Se večje pa bo, kadar boste vsi prišli v našo organizacijo. Takrat ne bomo več prosjačili. takrat bomo lahko zahtevali Zadnjič sem v Splitu srečal dva delavca, prvi ie bil tesar in je povedal, da zasluži 9 Din na uro, drugi je bil zidar in kamnosek in zasluži po 11 Din. Po 10 ur delajo na dan in njihove dnevne mezde znesejo do 110 Din. Pri nas pa so mezde minimalne, toda molčati moramo, ker so pri nas celo tovarne, ki plačujejo delavce po 1.20 Din na uro in tovarne, ki plačuje- Bukarešta, 17. julija, d. Danes so se po vsej Rumuniji vršile volitve v parlament. Agitacija za te volitve je bila zadnje dni izredno živahna. Glavna borba se je vršila med pristaši liberalne Jorgine in Cuzine stranke ter pristaši Maniove kmetske stranke. V zadnjih dneh je v mnogih vaseh in mestih prišlo do krvavih pretepov med političnimi nasprotniki, čemur je bila vzrok brezobzirna strankarska agitacija, ki je k sreči trajala samo dva tedna. Za volitve je bilo vloženih 846 list s 4.721 kandidati za 387 mandatov. Povprečno je bilo po 12 do 14 kandidatov v vsakem okraju. Najmanj kandidatov je bilo v okrožju Durostor, kjer je bilo samo 7 list, največ list so pa vložili v okrožju Tecuci, kjer jih je bilo 18. Zadnja dva dneva se je razvila volilna agitacija do viška. V Cluju je bil aretiran bivši liberalni senator Canea Laurentiu, ker je žalil v svojem govoru kralja. V Bu-zauju je prišlo do hudih krvavih pretepov na shodu liberalne stranke ter sta bili ubiti dve osebi. Duca je zaradi teh dogodkov energično zahteval demisijo vlade dr. Vaj-de Vojevoda, češ da ni sposobna preprečiti dela ekstremnih elementov. Splošno sodijo, da bo narodna kmetska stranka dobila 62 do 66 odstotkov glasov, liberalna stranka 14 do 16, desidenti pod vodstvom Jurija Bratianna 7 do 8. kmet-ska stranka dr. Lupa 5 do 7, krščanska stranka prof. Cuze 3 do 4, narodna unija Jorge - Argetioana pa 2 odstotka. Ostale stranke bržkone ne bodo dobile dveh odstotkov glasov, kolikor je potrebno, da se upoštevajo pri razdelitvi mandatov na proporcionalni podlagi. Zmaga vladne narodne kmetske strar.ke se smatra kot zagotovljena. Nemci so se vezali z vladno stranko, Madžari pa so nastopili samostojno. Uradni izidi in razdelitev mandatov bodo znani šele v sredo ali v četrtek. Ženevska razorožifvena Dogajanja a d) ee Borba za zaključno resolucijo - Prihodnje dni javna razprava o dosedanjih razorožitvenih sporazumih Pariz, 17. julija, d. Glede na bližnje razprave v ženevi o razorožitvi piše Saint Brice v »Journalu«, da bo imela francosko-angleška pogodba o medsebojnem zaupanju pomen samo v toliko, v kolikor bo prinesla Evropi nova jamstva za pomirjenje. Saint Brice je mnenja, da bi morala Herriot in Paul Boncour čim prej oditi v ženevo, kjer imata vzdržati hudo borbo in kjer se bo spoznala prava vrednost novega francosko - angleškega sporazuma. Bor-I ba v ženevi, o.kateri govori Saint Brice, se dejansko vrši že par dni. Gre predvsem za resolucijo, s katero se ima zaključiti sedanja doba razorožitvene konference. Kot glavni poročevalec konference je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izdelal načrt take resolucije in je doslej že prejel pripombe glavnih držav. Sedaj se j trudi, da bi predelal svoj načrt na podlagi teh pripomb. Angleške, francoske in japonske pripombe imajo zgolj formalen značaj, zato ne povzročajo nobenih težkoč. Kar se tiče ameriške delegacije, vztraja nepopustljivo in čvrsto na svojem predlogu, čeprav Industrializacija Turčije in Italija Rim, 17. julija, č. Italijanski listi poročajo, da bo italijanska industrija aktivno sodelovala pri izvedbi triletnega industrijskega načrta, ki ga je pripravil Kemal paša v Turčiji. Ta načrt bodo pričeli izvajati z 1. 1933. Poleg racijonalizacije poljedelstva in sadjarstva določa načrt tudi intenziven razvoj turške industrije. Zgradili bodo mnogo tovarn sladkorja, bombaža, volne in svile. Stroje bo Turkom dobavila po večini italijanska industrija. Tudi v novih turških tovarnah bodo nameščeni italijanski inženjerji in strokovni delavci. Vojaška vzgoja italijanske mladine Rim, 17. julija, č. Tečaji za predvojaško naobrazbo se bodo vrnili od 2 .oktobra t. 1. do 1. aprila prihodnjega leta. V pretekli jeseni so se teh tečajev udeležili mladeniči letnika 1912. Bilo jih je okrog milijona. Letos bodo vpklieani k tem tečajem mladeniči letnikov 1913 in 1914. Tečaje bodo letos razdelili v višje in nižje. Višjih tečajev se bodo udeleževali oni, ki so dovršili prvi lanski tečaj. Računajo, da bo letos vpoklicanih poldrug milijon ljudi. Tečaje bodo tudi letos kakor doslej vodili fašistični častniki, ki jim bodo pomagali tudi nekateri častniki redne vojske. Konverzija angleških vojnih dolgov London, 17. julija. AA. Uspeh konverzije vojnih dolgov postaja od dne do dne večji. Od skupno 2,400.000 obveznic vojnih poso-ji1 je milijon lastnikov pristalo na konverzijo. Pričakujejo, da bo do srede prihodnjega tedna polovica lastnikov teh obveznic pristala na konverzijo. mu je dr. Beneš v svoji resoluciji posvetil veliko pozornost. Američani so v toliki meri trdovratni, da so nasprotovali po poročilih pariških listov celo razdelitvi besedila načrta Beneševe resolucije posameznih delegacijam. Benešev načrt resolucije poudarja, da je prišel čas, ko je treba zmanjšati in omejiti oboroževanje v svrho konsolidacije miru, pospešenja gospodarske obnove in olajšanja finančnih bremen. Za tem se bavi resolucija z raznimi predlogi, ki so bili predloženi na konferenci, končno pa našteva vprašanja, o katerih je bil sporazum že dosežen. Ob zaključku govori tudi o pripravah za bodoče delo konference in o določitvi gotove dobe premirja v oboroževanju. Prihodnje dni, bržkone v torek ali najkasneje v sredo, naj bi se v ženevi pričela javna razprava o uspehih prve dobe dela ženevske razorožitvene konference, nakar naj bi bila odgodena, da bi lahko odbori izdelali besedila sporazumov o točkah, o katerih je bilo že doseženo soglasje. Konec stavke v Belgiji Bruselj, 17. julija, d. Glavni odbor socialistične stranke in nacijonalni oibor strokovne komisije sta z zadovoljstvom sprejela na znanje v rudarski in kovinski industriji doseženi sporazum ter sklenila s pretežno večino, naj delavci jutri zopet nastopijo delo. Velike italijanske vojaške vaje Rim, 17. julija, č. V vojnem ministrstvu se vršijo velike priprave za vojaške vaje, ki bodo v drugi polovici avgusta v Apeninskim pogorjem med Peruggio, Fossom-bronom in Trazimenskim jezerom. Pri teh manevrih bosta sodelovala dva armadna zbora, in sicer zbor h'. B »logne in Florence. Sodelovali bodo tud oddelki na ko!es:h, motociklih in avtomobilih, nadalje tanki ;n nekoliko bataljonov fašistične nvlice. Poleg tega bodo pri manevrih uporabljali tud; )e" tala za izvidniško službo. Računajo, da se bo manevrov udeležile; 50.000 mož redne vojske in fašistične milice. Razen tega bodo vpoklicali ob koncu meseca 2U 000 rezervistov na orožne vaje. Včeraj so se pričeli na gričih okrog Mus-solinijevega fora vojni tečaji fašističnih avansardistov. Tc'i tečajev se udeležuj«* 3000 mladeniče v. starih 16 do 18 !*t. PoW vojaških v?«? jmaio tudi predavanja iz zeo-dovine, zemljepisa in o fašizmu. Tečaji bodo trajali šest tednov. Zapuščina Tomaža Bafe Praga, 17 juliia. d. Pokojni Tomaž Bafa je v svoji oporoki zapustil svoji ženi 5 milijonov kron in dve posestvi, njegov 181etni sin Tomaž pa dobi po izpolnjenem 22. letu 25 milijonov kron. Kakor znano, je bilo vodstvo koncema, ki ie last družine, poverjeno Janu Bat'i, polbratu pokojnika. « materi VčtfEj Je prispela nova skupina naših Amesikancev Ljubljana, 17. julija. Za davi ob 8.50 je bil napovedan prihod nove skupine slovenskih in jugoslo-venskih Amerikancev, ki so se kakor že mnogi drugi naši rojaki od onkraj Oceana namenili, da za nekaj časa obiščejo svoj stari kraj ali pa da morda tudi za trajno ostanejo v domovini. Monakovski brzovlak se je danes zakasnil skoraj za celo uro, toda vkljub tej nepriliki se je na glavnem k. lodvoru zbrala velika množica občinstva, da pričaka in pozdravi rojake iz Amerike; mnogo je bilo na postaji tudi naših Amerikancev, ki so s prejšnjimi skupinami pripotovali v domovino in se zdaj mudijo v Ljubljani in v okolici. Za naše organizacije, korporacije in oblastva so med drugimi prišli k sprejemu ravnatelj Izseljenskega urada Fink za bansko upravo, občinski svetnik Likozar za mestno občino, tajnik Kravos za Narodni izseljenski odbor, pater Zakrajšek za Rafaelovo družbo in gdč. Ru-sova za francosko paroplovno družbo Cie. Gle. Transatlantique, French line, s katere luksuznim brzoparnikom »Ile de France« so se naši Amerikanci vozili čez Ocean. Skoraj tričetrt na deset je bila že ura, ko je brzec privozil na postajo. Godba »Zarje« je pod vodstvom kapelnika Dolina rja zaigrala veselo dobrodošlico, iz oken posebnega vagona, s katerim so se izletniki pripeljali direktno iz Pariza pa so zamahali beli robci v iskren pozdrav. Jugc-•slovenskih izletnikov je bilo v celem okrog •' 0, med njimi kakšnih 35 Slovencev. Naši c i ji rojaki so v Ljubljani s svojo prtljago in z vsem poskakali iz vlaka in v tistih skoro štetih minutah, kar je vlak stal na postaji, se je na tirih kolodvora odigrala čela vrsta prisrčnih, ginljivih svidenj in pozdravov. Svojci in znanci, ki so prihiteli sprejemat rojake, so objemali svoje drage, se poljubljali in rokovali ž njimi in si v naglici pripovedovali najbolj važne, najbolj pereče vesti o tem, kar se godi med Slovenci in Jugosloveni obakraj Oceana. Potem je občinski svetnik Likozar stopil naprej in pozdravil izletnike v imenu mestne občine. Poudaril je: Ko ste pred leti odhajali v Ameriko, ste šli iskat sreče in obstanka zase in za svoje. Mnogi ste našli srečo, toda ljubezni do domovine ;n do svojih niste izgubili. Hrepeneli ste, da pridete nazaj, da objamete svoje drage, da vidite livade, na katerih se je igrala vaša mladost. Mnogo ste čuli o naši novi, svo^ bodni Jugoslaviji, radovednost vas je gnala, da vidite, kako zdaj živimo tu. Opazujte sami in lahko boste spoznali, da je b'lo lepo v domovini, ko ste odhajali, pa da je še mnogo lepše zdaj. Zdaj smo svcbod r. . slovenski jezik vlada na vseh šolah in po vseh uradih. Nekateri morda želite, da ostanete doma. Na vsem svetu je kriza, toda pri nas ni toliko krize, da se ne bi našlo kruha za vas. želim vam, da bi bili veseli in zadovoljni v svoji domovini in da bi se prepričali, da se pri nas dobro in svobodno živi. — V imenu bana in banske uprave je govoril ravnatelj Fink, ki je ameriške rojake pozival, naj po svoji vrnitvi v Ameriko pozdravijo vse naše Ameri-kance, ki niso mogli priti na obisk, in naj jim povedo, kako lepo je pri nas in kako neprestano Jugosloveni v domovini mislimo na svoje izseljence. Zatem sta pozdravila rojake še tajnik Kravos v imenu Narodnega izseljenskega odbora in pa zastopnik Rafaelove družbe. Za prijazni sprejem in za pozorave se je v imenu Amerikancev v kratkih, preprostih, iskrenih besedah zahvalil g. žitnik. Ko je brzec z ostalimi ameriškimi Jugosloveni odpeljal proti Zagrebu, so se naši ožji rojaki med sviranjcm godbe in med živahnim razgovarjanjem napotili v restavracijo Metropol, kjer je French line priredila potnikom zakusko. Izmed Slovencev, ki so izstc pili v Ljubljani, jih je bilo nekaj iz Domžal, iz šiške, z Brezovice, iz Metlike, nekaj Dolenjcev, Štajercev in pet Prekmurcev. Med zakusko v Metropolu se je med Amerikanci, ki so bili sicer precej zmuče-ni od dolge poti — vkrcali so se dne 9. julija v New Yorku — in rojaki, ki so jih prišli sprejemat, razvil prisrčen pcmenek. Zelo pohvalno so se izražali o vožnji na francoski liniji — izlet je organiziral naš rojak Leo Zakrajšek iz New Yorka. »Ile de France« je eden izmed več ko 100 modernih parnikov, ki jih ima French line ter je največji in naluksuznefši francoski brzoparnik; ima 64.000 konjskih sil in devet nadstropij ter je 241 m dolg in 32 m širok. Na tej veličastni plavajoči palači so imeli potniki najboljšo postrežbo, okusno domačo hrano in mnogo zabave; na razpolago jim je bil kino, radio, koncerti, čitalnice itd. Kot potnike, ki prihajajo iz dežele prohibicije, jim je bilo v posebno veselo presenečenje, da se na francoskih brzo-parnikih brezplačno servira imenitni >--Bor-deaus«. Naši Izletniki so no večini potovali v III. razredu, toda ITI. razred se na francoski liniji po udobnosti in komoditci lahko primerja z nekdanjim II. razredon. Kakor potniki pripovedujejo, so ves čfp imeli prav mirno vožnjo, samo zadnii dsn sta se vreme in morje malo vznemirila. Od Le Havra je naše Amerikancp spremljal g. A. Kollander, ki jim je v F--rizu tudi priskrbel direktni voz. — S nc-poldanskimi vlaki po se rojaki po večin odneljali v svoje domače kraje po Sloveniji. polnoma pojasniti, kaj se je pripetilo. Brž sta pregledala omare in na silno zaprepašče-nje ugotovila, da sta črnooki ciganki res iz-taknili njun denar in odnesli okrog 400 Din gotovine, vso zlatnino m nekaj drugh vrednot. Oškodovanca sta se posvetova'a s sosedi, vest o dogodku se je raznesla po vasi ko blisk in je bila zadeva prijavljena tudi varnostnim organom. Ti so dognali, da gre za dve ciganki Nikolički ter zasleduje zdaj cigansko družbo policija in orožnistvo" V okolici Ljubljane v zadnjem čaru mrgoli ciganske nadlege Na Viču. na Brezovici, v Bokavcah in ostalih tamošnjih naseljih so cigani stalni gostje. Seveda se ne zadovolje samo s tem. kar priprosjarjo, marveč ukradejo, kar se le da premakniti Prav tako se cigani radi potepajo tudi ob obrežju Save. v Tomaževem in vse gori do Gameljnov. Priplazijo ee med grmovjem m je obleka kopalcev in kar je v njej seveda prav malo varna pred nj«ni. Nekoliko nedeljskega oddiha v mestu ne Škoduje zdravju — Dogodki, ki so jih zapisali na policiji Ljubljana, 17. juTja. Oblaki, iz katerih se je v soboto razlival na Ljubljano dež, se tudi ponoči niso hoteli umakniti. Ozračje je ostalo mirno in je bilo zato tudi nedeljsko jutro tako kilavo kakor sobotni večer. Kopalci so takoj zjutraj povsem obupali in zatorej ostali lepo doma. Takoj zjutraj je spet pričelo rositi, vendar deževje ni bilo trajno in je sledilo v teku dneva le od časa do časa krotko pršenje. Popoldne po 15. uri se je pričelo nad mestom nekoliko svetlikati in je pornalem posvetilo tudi solnce. Sobotni nalivi in nočni dež pa ozračja niso kaj ohladili. Največ življenja je bilo danes spet v ljubljanski okolici, kamor so ljudje krenili navzlic blatnim cestam. Velike množice so zlasti popoldne prepeljali na Vič, v št. Vid in na dolenjsko stran ter v Vod-mat tramvajski vozovi, Magistrovi avtobusi pa na Posavje. Piščanci pač tudi v krizi niso izgubili svoje stare veljave. In cviček k temu še manj. Na policiji so imeli davi spet precej p--sla s pohajkovalci, ki so jih prijeli ponoči na raznih krajih. Med aretiranci je bila spet večina Bosancev, ki si služijo kruh s kvartaniem in raznimi sleparijami, ž njimi vred se je nahalalo dopoldne v zaporih tudi nekaj nočnih razgrajačev ter vsi- ljivih beračev ,poleg treh tatinskih ciganov, ki so kradli na periferiji mesta. Na viški stražnici se je davi oglasil tudi delavec France S. z Gline, ki je prijavil, da je bil v njegovo jedilno sobo ponoči izvršen vlom. Vlomilec je bil snel celo okno, nakar je zlezel v sobo kjer pa se je sukal precej neredno. Povzročil je ropot, da se je France zbudil in planil v sobo. Tat je jadrno pobegnil skozi okno, vendar je imel še toliko časa. da je pograbil rjav suknjič in skoro nov žemper. — Računski uradnik Rudolf L. se je kopal na Savi, kjer pa se je priplazil do njegove obleke neki poha-jač ter mu ukradel 300 Din vredno srebrno uro. — Trgovcu Vladu Preskeriu je nekdo ukradel v soboto popoldne izpred trgovine 800 Din vredno zeleno pleskano kolo. Prav tako kolo je pozneje našel na cesti med Devico Marijo v Polju in Zalogom šofer Henrik P. in ga pripeljal na policijsko uprave. Čigavo je najdeno kolo. doslej še ni ugotovljeno. V šubičevi ulici se je danes dopoldne hudo poškodoval na glavi 171etni * ključavničarski pomočnik Alojzij Gvardjančič, doma iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Peljal se je na kolesu, a baš pred p-slopjem policijske uprave se mu je strlo prvo kolo in je Gvardjančič odletel po tl?h. Poškodovanca so odpeljali v splošno bolnico. Velik® zborovanje delavstva — Dva obupanca ¥ mreži cl Kako sta črnooki Nikolički pretentali viškega čevljarja — Ciganska nadlega v ljubljanski okolici Ljubljana, 17. julija. Ustavili so se za vasjo, kakor navadno, rzpregli konje pri treh vozovih, pokritih s > čen in je že nameraval zarentačiti. Toda ci-t ganki sta ga gledali tako proseče in milo. da je spremenil obraz in se spustil z njima v p atneno streho, in polegli v travo. Toda le ! pogovor. Beseda je dala besedo in cigank:, zo. kratek čas. Medtem ko so se suhi konjiči j ki sta govorili sladko, kakor bi sadili rožice, ' ste ga kmalu pregovorili, da jima ji dovolil prerokovati iz dlani. »Glejte mi naravnost v oči!«, je vele'3 mlada čarovnica in je mojster seveda u ko- paš li ob rokavih Gradaščice, so se mlajši moški člani male karavane ozrli okrog, da poiščejo primeren kozolec in prisitrbe lačne konjiče boljše krme, sladke suhe detelje. Ciganski naraščaj se je hitro »azbeža', j gal. Ciganka je črtal« po zdelani mojstrov odhitel ua cesto in ustavljal mimo idoče, j roki, mu pripovedovala o sreči, o prirasttj.i proseč jih dinarjev: »Daj dinar, gosp.>d, d;i kup:m kruha!« — je odmevalo po cesti v razdalji celega kilometra. Vičar.i niso baš skopi in je ta in oni posegel v žep, da se je ciganček (ali ciganč-ica) zadovoljno uasmeh-nil. Starejši moški so ostali v travi pri vozovih, kadili iz pip, se pomenkovali zdaj po t hem, zdaj glasneje in temperacnentneje, kimali z glavami in pozneje ždeli, kakor v pričakovanju. Mlade ženske so odš*e v vas. se prikradle za vrtovi do hiš, odkoder se jih je nekaj kar hitro vrnilo nazaj do vozov in že je ležalo nekaj zaklanih piščancev na dnu voza. Druge so se spet ozrle za drugačnimi posli... Motile so ljudi v hišah in jim vsiljevale svoja preročanstva iz kart ali iz dlani. Dve sta potrkali tudi pri čevljarčku Francetu. Bil je sam doma in baš zaposlen z nujnim delom. Malo prej je bila odšla ž»na po opravkih, morda tudi na gospodinjski pogovor k sosedi. Pa so se naenkrat potihem odprla vrata. Najprvo se je pokazala pri vhodu kuštrava glava, nato se je zabliskalo par velikih črnih oči, se pokazala rdeča bluza in je stopilo v sobo par bosih nog. ki jima je takoj sledil še drugi par. Pred mojstrom sta stali dve smehliajoči se mladi ciganki. Mojster je bil sprva kar nekam presene- v družini in sploh o vseh prijetnih stvareh. Nekaj časa se je mojster še smejal, kmau pa je začutil nekako omotico, zatem s^Ino utrujenost in naenkrat se ga je polotil -neubranljiv spanec. Na svojem stolu je zlezel v dve gubi in se zasanjal nekam daleč. Tedaj je v sobi završalo. Ciganki sta si pokazali zoibe, se zasukali na bosih petah ^n že pričeli stikati po stanovanju. Odprli vse predale, pretaknili vsak kot v hiši m se s'ednjič našli v veži. kjer sta jadrno preskočili prag in izginili za drevjem. Cigans'.n družfba je čez dobre pol ure že zapustila sv>-je počivališče, suhi konjiči so potegnili vozove proti Dobrovi. Hipnotiziranega mojstra Franceta je 5'z dobro uro zbudila žena. Našla je v neredu vso hišo in ji je mogel mož šele čez čas po- Saasso ie danes | zadnjikrat g ob 4., 7. in 9 % zvečer jI II. del 1 (KONEC) H I Zvoeta! Ms*®' Ideal | Maribor, 17. julija. Glavni dogodek današnje nedelje je bilo zborovanje mariborskega delavstva. V dvorani Delavske zbornice se je zbralo že pred napovedano uro okrog 200 delavcev. Otvoril je zborovanje predsednik podružnice NSZ g. Silič, ki je teplo pozdravil tovariše, pose Dno še Franca Rupnika iz Ljubljane. Nato je povzel tovariš Rupnik besedo in je v svojem govoru, ki je trajal več ko eno uro, zbranemu delavstvu poročal o delovanju Narcdne strokovne zveze. Tolmačil je zahteve NSZ v borbi za pravično socialno zaščito nacionalnega delavstva, naglasil je nujno potrebo po osamosvojitvi, navedel je nekaj konkretnih primerov v dokaz, kako izkoriščajo danes naše delavstvo in kako mora baš ono ki je gmotno najšibkejše, doprinašati največje žrtve. Skliceval se je na kraljev manifest, po katerem se mora uvesti in izvajati delavska zaščita. Dalie se je dotaknil stanovanjskega problema, ki tare najhujše ravno naše delavske sloje. Nastopil je z vso ostrostjo proti zaposlitvi tujerodcev v naših obratih in navedel nekaj sramotnih primerov, kako teptajo tujeredci naše narodno delavstvo in kako ga izigravajo zlasti v obmejnem Mariboru. Po raznih obratih ravnajo tuji mojstri s slovenskimi delavci kakor s hlapci. Ob koncu govora, ki so ga delavci večkrat prekinili z živahnim pritrjevanjem, je govornik pozval vse maribersko delavstvo naj se strne v čvrsto armado, zavedajoč se. da je nacionalni proletarijat steber države. Nato je tovariš Jože Bajt orisal žalostne razmere delavstva v Mariboru. PredeSil je velike krivice, ki jih narodno zavednr delavstvo potrpežljivo prenaša, in kako blati tujec ponos slovenskega delavstva. Orisal je primere, kako morajo naši ljudje v tujini opravljati najnižja dela in kakSen položaj zavzemalo tujci pri nas. V nekaterih mariborskih obratih je slovenski delavec pravi hlapec tujega mojstra. Naglasil je nujno potrebo organizacije, ki se mora boriti proti krivicam in ščititi interese narodnega delavstva. Pozval je navzoče, naj v lastnem interesu postanejo vneti agitaterji za narodni strokovni pokret. Govorilo je še nekaj delavskih zaupnikov, kmalu po 12. uri pa je predsednik podružnice zaključil izvrstno uspelo zborovanje, ki je bilo sicer zelo živahno, burno, e je potekalo pc polnoma v redu. * Nedelja se je porodila v solncu, ki so ga pa že dopoldne zagrnili oblaki. Zato so Mariborčani po večini ostali doma. Ves dan ni kazalo, da se bo vreme spremenilo, od časa do časa je blagodejni dež rosil raz-sušeno zemljo. Razen športnih dogodkov in delavskega zborovanja ni beležila kronika nič posebnega. Policija je aretirala štiri pijance in razgrajače. Zabeleženih je bilo tudi 14 prijav in 6 poročil zaradi manjših policijskih prestopkov. Bolj pestra pa je bila kronika bližnje mariborske okolice. V soboto zvečer se je naglo raznesla vest po Novi vasi, da je neka. Angela segla po strupu. Bledo, hropečo mladenko so našli domači v njeni sobi. Poklicali so reševalce, ki so obupano dekle prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Pri Brandlovih v Studencih pa je prišlo v soboto zvečer med domačimi in sinom Francetom do prepira, kar je mladega fanta tako potrlo, da je sklenil napraviti konec življenju. Izpil je večjo količino neke jedke tekočine in zbežal v stu-deniški gozd. V poznem mraku so ga našli domačini napol nezavestnega, vsega penastega okrog ust. Poklicali so reševalce, pa se je fant medtem osvestil in je hotel znova zbežati. S težavo so ga ukrotili in prepeljali domev. Pretresljiva spominska svečanost Kruševac. 14. julija Dan 14. julija je za Kruševac dan žalosti, še bolj pa za oni sredi vinorodne župe ležeči milevidno Brus, ki se je tolikanj spominjal v naši novi zgodovini. Bilo je 14. julija 1916., ko je bilo v Kruševcu obešenih c sem najboljših mož iz Brusa. Milosav Stevovič je bil pred svetovno vojno narodni poslanec, pc poklicu trgovec. Bil je zelo vpliven mož in je s svojima prijateljima Sibinom Jeličičem. indu-strijcem in upravnikom pc šte Vojo Bra-tovičem osta' edina opora prebivalstvu, ko je srbska vojska morala nastopiti svoj križev pot skozi snežni metež v albanskih planinah in so pritisnile za njo sovražne avstrijske čete. Neusmiljeno sa gospodarili Avstrijci v Brusu in okolici. Gorje vsakomur, kdor bi bil skušal spominjati se Srbije in njene vojske in morda še izreči upanje, da bo Srbija kdaj spet vstala izpod avstrijskega jarma, ali pa celo, da bo ostala kot zmagovalka in csvoboditeliica vseh bratov Jugoslovenov. ki se bodo pod njenim okriljem zedinili v svojo svobodno, neodvisno Jugoslavijo. Stevovič in njegovi prijatelji, ki so imeli svoje zaupnike po vsej okolici, pa so s svojo trdno vero v tako bodočnost vzdrževali v narodu pogum, da je prenašal tudi največja sovražnikova nasilja, prepričan, da pride čas, ko bodo nad jugoslovensko zemljo zopet završala krila dvoglavega belega orla. Toda kakor ni vse zlato, kar se sveti, tudi v Stevovičevi okolici ni bilo vse tako zvesto in vdano sveti narodni stvari, kakor se je kazalo. Našli so se prodanci, ki so ovadili Avstrijcem Sfevoviea in tovariše, da skrivaj ruiejo proti okupacijskim oblastim. Stevoviča, Jeličiča, Brat-oviča in še pet njihovih zaupnikov iz okolice so prijeli in zaprli. Zverinski so jih bili s puškinimi kopiti, zlasti pa starega Stevoviča. da je starec že takoj začel bruhati kri. Ujetnike so odpeljali v Kruševac, kjer so jim sodili. »Dokazali« so jim z najetimi pričami, da so rovarili proti okupacijskim oblastim, in jih vseh osem obsodili na smrt. Smrtna obsodba se je izvršila 14. julija (po starem koledarju 1. julija). Vešala so postavili v krogu vojašnice. Osem močnih kolov je stalo v vrsti in prednje so postavili obsojence. Prvega so obesili Sibi-na Jeličiča, potem Bratcviča, kot tretjega Stevoviča in za njim še ostalih pet. Ker so hoteli, da bi ta obsodba rabila vsej najširji okolici kot strašilo, so s silo nagnali za tisti dan v Kruševac prebivalstvo iz vse okolice, zlasti pa iz Brusa, tako da je več tisoč ljudi prisostvovalo obešanju narodnih mučenikov iz Brusa.. Seveda pa niti s to smrtno kaznijo ni bilo konca trpljenja in muk. Brus je ves čas avstrijske okupacije veljal za uporniški kraj in avstrijske oblasti so na vse mogoče načine tlačile in mučile prebivalstvo, zlasti pa družine obešencev. Za kazen za svojo upornost je Brus dobil močno vojaško posadko, katero je seveda moral vzdrževati z živili in vsemi drugimi potrebščinami. Seme, ki so ga sejali v Kruševcu usmr-čeni narodni mučeniki, pa je vendarle kli-Io in upanje v osvobojenje ni v Brusu nikdar prešlo* In prišlo je tudi res osvobojenje. Odtlej pa se vsako leto vrši na dan 14. julija v Kruševcu spominska svečanost v čast osmim narodnim mueenikom iz Brusa, ki so svojo vero v svobodo naroda potrdili s svojo mučeniško smrtjo, za nji-bove rablje sramotno, zase in za ves naš narod na častno in slavno. Danes se je Kruševac tudi na najsveča-nejši način spominjal njihove smrti. Z ogromno množico, ki je prisostvovala svečanosti, kličemo tudi mi: Večna slava narodnim mučenikom iz Erosa! co Brodnik: Študent Jože V istem razredu sva bila, čeprav je bil tri leta starejši od mene. Sedel je nekje v zadnjih klopeh in neprestano tičal v knjigah. še ob odmorih se je zaklepal v ra> red in se učil, učil. Pa mu ni g,]0. S kmetov je bil. Vsak dan se je vozil v mesto, če sem šel zjutraij okoli sedmih po glavni ulici, sem ga gotovo srečal. Neprespanega, bledega s kopico knjig in» zvezkov pod pazduho. Dolgih korakov Je meril pot proti šoli, ča.kal na mrazu ali vročini pred vrati, dokler se niso odprla. V šesti smo bili takrat. Mladi, razposajeni. On je bil edini med nam; resen. Tujec, sam vase zaprt. Nismo se mu mogli približati. Nekoč se ml je pripetilo, da me Je profesor prestavil k njemu. Nerad sem Sel. Ko sem sedel k njemu, mi je skoraj pokazal hrbet. Kakor da me ne b} videl, se je delal. Pokašljeval je. Nekega dne je tiščal robec pred usti. Tedaj ga je profesor poklical. Vstal je, še zmeraj z robcem pred usti. »Selan, povejte, kaj smo vzeli v zadnji uri.« Počasi je potegnil robec od ust in po bradi mu je steklo nekaj kapljic krvi. »Zadnjič smo vzeli ...« »Sedite, Selan. K zdravniku pojdite!« ■Samo to mu je rekel profesor. Ni bil dober človek. študent Jože je sfedel im molčal. Ko sem ga čoz nekaj časa pogledali, sem vMel v njegovih očeh solze. Prav ta dogodek naju je zbližal. »Jože, ostani vsaj nekaj dni doma«, sem mu rekel. »Kaj bi hodil bolan okoli«. Tiho je odkimal. »Saj doma ne bo nič bolje.« Videl sem, kako slabi. In še nekaj drugega sem videl. V prvi klopi je sedelo defkOe, ki je bilo edino v našem razredu. Mira. Časih sem nenadoma pogledal Sela.na, ko je mislil, da ga nihče ne opazuje. Njegove oči so bile znieTaj pri njej. Niti leipa ni bila. Rrebleda. Kostanjeve lase je Imela — to je bilo edino, kar mi je bilo na njej všeč. Drugače je biti a mrtva, kakor da se sploh ne bi za svet menila. Nisem ga hotel motiti. Nekoč sem ga videl na hodniku. Zvonilo je že lin počasi je šel proti razredu. Na pragu se je zaletela vanj Mira. Toliko, da ga ni prevrnila. V razred Je šla po bog ve kaj in zdaj se je vračala k vratom, kjer je morala čakati, da pride profesor. »Oprosti,« mu je rekla. »Začudeno Jo Je pogledal, kakor bi hotel v njenih očeh brati, aH misli resno. Potem je pobesil glavo ln Sel evojo pot. »Kaj ti je« sem ga vprašal?, ko je sede! v klop. »O, n'č. Le gilava me boli.« Tisto uro je bila zgodovina. Edina ura. kjer smo se lahko skoraj na glas med seboj Pogovarjali. »Domov pojdi,«, sem mu dejal. »Saj komaj hodiš.« Odkimal je. »Kaj ti je toliko do nje? Ali ne moreš strpeti, če je ne vidiš?« Začudeno, z očitki v očeh m« je pogledal. >Ali veš...?« »Videl sem te dostikrat.. »Vsaj drugim ne povej. Za norca bi mo imeli. Ne morem drugače. Saj tako ne bo dolgo...« »Ne govori tako,« sem ga zavrnil, »če si boš domišljal, da si bolan, boš še bolj trpel.« »Saj si nič ne domišljam. Samo pride.« Ne vem, kaj me je premotilo, da sem nekoč njej povedal, da je Jože vanjo zaljubljen. »Saj časih mu privošči prijazno besedo,« sem Ji rekel. »H koncu gre z njim.« V mladosti smo ljudje dobri. »Bolan je. Bolezen bi utegnila dobiti,« je nekam plašno odvrnila. »Nič se ne boj. Pol leta že sedim pri njpm, pa se me ni prijela,« sem j:i dejal. Res se ga potem ni več ogibala. Jože je to opazil. Srečen je bil. Nekoga dne pa je prišlo, kar je moral n priti. Ko je stopil razrednik v razred, mu J-e rekel, naj gre v ravnateljevo pisarno. Nič dobrega nisem slutil. Radoveden sem Dane« ob globoko znižanih cenah Vas bosta zabavala s svojimi dovtipi laži moralista: Fsliac Bressart in ISalpfa A. Kobertc v imenitni komediji Deiiški Jakob Vse se smeje In krohota do solz! — Film je izdelan po znamenitem odrskem delu »SVETNIK« »Paramount zvočni tednik« Danes ob 4., 7% in 9Vi zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. bil, kaj naj to pomeni. K ravnatelju je bil poklican samo tisrti, ki je kaj hudega zagrešil. Janez Selan je bil najmirnejši v razredu. Čez dolgo se je vrnil. Še bolj bled, še bolj slaboten. Op otekel se je, ko je šel po razredu v svojo klop. »Kaj je Jože?« Ni mi odgovoril. V odmoru je zbral svoje knjige in zvezke. Vtaknil jih je pod pazduho in krenil & vratom. »Kam greš, Jože?« »Domov. Moram Iti. Ravnatelj je ukazal. Zaradi bolezni. Ne smem priti več nazaj. Pozdravljeni, tovariši, ne vidimo se več.« Stegnil je svojo koščeno, drhtečo roko. »Pozdravljeni, tovariši!« Nihče mu je ni stisnil. Preveč smo bffii presenečeni. Tedaj je stopila Mira k njemu. »Zapuščaš nas, Jože?« Položila mu je roko na ramo. >Srečno hodi, Jože. Saj se še vidimo.« Odkimal je. Potem ga je nenadoma nekaj prevzelo. Segel je po njeni roki in jo poljubil v zapestju Ko je ustna umaknil, je bilo zapestje krvavo. Potem le Sel. Gledali smo za njim, kako se Je zibal med prvošolci. ki so se po hodniku lovili, kako je s težavo odprl težka vrata, ki so zaSkripala za njim. čez Štirinajst dal smo zvedeli, da Je umrl. Zdravstveno delo prestolniske občine Beograd, 16. julija. Da se vidi, v koliki meri mestna občina beograjska skrbi za zdravje svojih občanov, nai vam navedem nekaj številk iz poročila občinskega odseka za zdravljenje in zdravstvenih ustanov mestne občine za mesec junij. V osrednji ambulanci, v oddelku za notranje bolezni, se je pregledalo 1210 os:h, na kirurgionem oddelku pa jih ie bilo pregledanih, obvezanih in zdravljenih 1644, skupaj torej 2854, ali povprečno po 95 oseb na dan. V bolnico so poslali iz osrednje ambulance 160 bolnikov. _ .. Reševalna postaja je v mesecu juniju prepeljala 879 oseb, in sicer 201 podnevi in 678 ponoči. Nieni avtomobili so v tem času prevozili 9614 kilometrov. V ambulanci za zdravljenje ušes, grla in nosu so pregledali 294 bolnikov, 103 stare in 191 novih. Ambulanca za ustne in zobne bolezni na je imela 118 ordinacij. Oddelek za zdravljenje oči je izvršil 337 pregledov, posebni rent''en o loški oddelek, ki mu je prideljen. pa 88. Močno zaposlena jc bila ambulanca 7a ženske bolezni in porodnice. _ Izvršila je 1073 pregledov, in s;cer pri 650 starih in 42> novih priiavljenkah. Najmočnejši obisk občinstva pa izkazuje ambulanca za kožne in venerične bolezni: 2786 bo^ikov. in sicer 2600 starih in 10A rovih. Moških je bilo 1964. žensk pa 832. Razlika med številom bolnikov in bolnic je še vedno zelo vel:ka. Ker so prena-šalke veneričnih bolezni navadno ženske, bi ta razlika mogla biti dokaz, da er.a ženska okužuje po več moških, kar je zonet migljaj zdravstveni policiji, da še poostri nadzorstvo nad prostitucijo. Ambulanca za notranje bolezni — posebna, poleg oddelka za notranje bolezni v centralni ambudanci. ie imela 563 ordinacij. njen urolorki oddelek pa 344. Pole«? vseh tek ordinacij so pa okrajni zdravniki — v Beogradu jim pravijo »rajonski« — v 61 obiskih na domu pregledali 166 bolnikov. Obvez ie bilo izvršenih v vseh teh ustanovah 1746 in sicer 1005 starim nrigla-šsncem, a 741 novim Vsevku-pno število pregledov pa rnaša 6857, a bilo jih je 66S3 podnevi in 174 ponoči. Zdravstvene ustanove mestne občine beograjske so potemtakem izvršile v mesecu juniju vseh skupaj 8429 ordinacij, ali povprečno 281 na dan. kar gotovo ni malo. pa brez dvoma še nikakor ne zadostuje vse bolj in boli rastočim potrebam nrehj-valstva, ki se zlasti v današnjih časih težke gospodarske krize v vse večiem številu zatftka v ambulance mestne občine za prvo Ln seveda brezplačno »omoc. DOGODKI PO ilBNEM SVETU KAVA Dnevno sveža pri LEGAT Ml- Klošičeva 28. Specerija, deli- katese. zajtrkovataica. Pred konferenco britskega svetovnega Imperija V četrtek 21. t. m. se bo pričela v Ottawi, kanadski prestolnici, konferenca britskih držav. Levo: zgoraj: orjaški angleški parnik »Empress of Britain«, s katerim se vozijo angleški delegati. Desno zgoraj: predsednik konference, bivši ministrski predsednik Baldwin. Levo spodaj: skupina eksotičnih in dveh indskih delegatov pred odhodom na konferenco. Spodaj desno: parlament v Ottawi, kjer se bo vršila konferenca »Sijajen zaslužek« »Plačam takoj 25.000 frankov v gotovini solidni oseoi, ki bo prevzela vžgejo ljubkega in zdravega dveletnega otročička do njegovega 10. leta«. Vsi veliki francoski pokrajinski dnevniki so več mesecev skoraj dnevno prinašali ta oglas. Aleksander Villates, ki ga je razpošiljal, je rad plačal izdatke. Solidne osebe, ki so hotele zaslužiti 25.000. so se oglašale v takem št°vilu. da so včasih prinašali izmučeni pismonoše Villatesu do 8000 ponudb dnevno. To je jako veselilo skrbnega varuha. Pošiljal je vsakemu ponudniku okrožnico, kjer je pisal, da je izredno zadovoljen z njeeovimi podatki. Zahteval je samo 100 frankov, ki jih ie potreboval za poizvedovanje o zanesljivosti in načinu življenja. Obljuboval je kmalu po prejemu tega zneska izročiti otroka in prilagal fotografijo lepe dveletne deklice. Poštna nakazila so zasula Villatesa s stotaki. Kmalu ni bil kos dopisovanju, ki ga je od kraja vodil osebno. Moral je najeti dva tajnika in osem strojepisk. Pšenica je šla v klasje, dokler se ni naveličalo več ljudi čakanja in je tožilo sleparja pri policiji. Detektivi so bili zelo začudeni, da je imela toliko uspeha preprosta zvijača. Njen duhoviti izumitelj je romal v ječo. Njegovi tajniki in gospodične so ostali brez pcsla. Pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji ženske-volilke se pridno poslužujejo svoje pravice in hodijo v urade po volilne listke Kadar v New Torku gori Domovina mnogovrstnih sadežev Ce izbruhne v tesni četrti newyorških nebotičnikov požar, potem prestane gasilstvo vsakikrat najtežjo preskušnjo, ki je vobče mogoča. Sistematično je treba razpeljati cele kilometre cevi in ker sežejo najvišje lestve navadno samo do nižjih nadstropij, je odvisen uspeh še največ od akrobatskih sposobnoti moštva. Marsikateri človek _ ne samo kmet — bi rad vedel ali izvedel: od kod je prišel k nam ta ali oni sadež, o katerem prosto ljudstvo misli, da j« naš že od nekdaj. Evo: Jabolka so prišla iz Sirije in Egipta na Grško, od tod pa na Laško in od tam so se razširjala naprej po svetu. Rimljani so jlLh poznali le 29 vrst. Tisto drobno jabolko, še dandanašnji >apte imenovano je zasadil Apifi. Danames poznamo na stotine vrst jabolk. češplje ali slive so doma v Siriji in Armenija. Ob času križarskih vojsk so jih za-plodill na Francosko in Nemško. Tista s^i-va, imenovana >damaščanka«, je doma 'z mesta Damaska. Nekdaj so vozili iz jutrovih dežel samo suhe slive v Evropo. Črešnje so v Rimu najprej dobili iz Pon-ta v Mali Aziji. Lukul jih je prinesel 100 lea pred Kr. iz azijskega mesta Cerasus v Rim. Zato se imenuje črešnja latinsko >ce-rasus«. Leta 40. so prišle črešnje na Angleško Hruške so najboljše prišle iz Aleksandrl-je, iz Numidiije, Sirije in Grškega. Plin i j jih je poznal že 34 vrst. Bergamote — prijetno dišeče hruške _ so prišle za časa križarskih vojsk iz Perzije ali Turčije v Evropo Bergamot je turška beseda in pomeni kneginjo. Breskve smo prejeli iz Perzije. Za časa Plini j a je bilo znano, da so breskve v Perziji strupene; strup pa izgine, ako se presadijo v bolj severne kraje. Breskvina jedrca tudi Pri nas imajo strup (Blausaure) Marehce so v Aziji doma. Okoli 40 let pred Kristusovim rojstvom so dospele v Rim, od koder so se razširile po Italijanskem ta Francoskem. Bela murva je prišla s Kitajskega na Grško, črna pa je došla iz Perzije na Laško. Prva murva v Franciji je bila vsajena konec križarskih vojn blizu Montedimarta. Še dandanes varujejo hvaležni Francozi to murvo, ker so iz njenega semena pridelana dr< vesa donašala vsako leto 6ez 100 milijonov frankov za svilo, ki se tam prideluje. Leta 1564 je zasadil vrtnar Franc Prankat prve murve okoLi mesta Pariza, od katerih so našteli leta 1606 že blizu 4 milijone dre ves. Oreh so prinesli ob času rimskih vojn iz Perzije v Rim; zato tudi ime >laški oreh«. Veliki orehi so iz Ponta in se imenujejo pontlški orehi. Največje orehe imajo Rusi v Krimu. Najslavnejši velikan stoji v doLini Bajdarski pri Balaklave. Nekateri cenijo starost tega oreha na več tisoč let. Najbrž so že grški naselniki kupčevall z njegovim sadjem v Rimu. Vsaiko leto nosi 70 do 100.000 orehov. Lastnina je peterih družin, ki vsako leto mirno delč med seboj bogati pridelek. Blizu tatarske vasi Parte-nlt so neki tudi taki velikani, katerih sad redi eno ali dvoje tartarskih rodovin. Man.i.ovo črevo raste divje v A nji in Afriki. Iz Grškega smo dobili prve man-delne. Pomaranče so rastle nekdaj le v Mediji im Perziji, znane pa so že silno dolgo že pesnik' sL w- Uvnih čaai.-v stav .» njih domovino v vrte Hesperid v Afriki. Limone ali citrone so prišle kakor pomaranče tudi iz Medije im Perzije. Kutine so doma v jutrovih deželah. Prišle so i z Kan-dlje ali Krete na Grško, od tam na Lašiko. Smokve so prišle prvič iz Azije in Afrike na Grško. Cesar Juilijan Odpadnik jih je kot namestnik v Galiji prvi presadil v Francijo. Plinij piše, da je rastlo na bregu Kaspiškega morja figovo drevo, ki je rodilo vsako leto po 270 in še včasih več mernikov fig. Lešniki (debelejši) so prišli iz Fonta na G" f-r.c in Italijo n islie k nam. Pri nas so se sprevrgli — kakor vsak drugi azijski sad — vsled mrzlega podnebja v drobnejše komade. Dinje so prišle k nam iz južne Kalmu-kije. Buče ali tikve so iz azijske Rusije. Rdeče grozdlčje ali ribezelj je doma, na grškem otoku Zante, od koder so ga prenesli v 16. stoletju na Angleško. Akacijo smo dobili iz južne Amerike in raste zdaj povsod. Redkev je doma na Kitajskem, česen so prinesli iz Azije, drobnjak pa iz Sibirije, špinačo nahajamo leta 1351 prvič med postnimi meniškimi jedili. Čebula je doma v perzijski deželi Kilan in tehta tam do lin pol kg. Na ameriškem otoku Hispanl-ola rastejo čebuile po eno ped dolge. Lan je prišel baje iz južnih goratih krajev Evrope prvič v šlezijo; zato slovi že od nekdaj šlesko platno. Konoplja se je zarolodila iz vzhodne Indije v Evropo. Bombaž ali pavola je prišel po Fenilčanih in Karra-žaa.h v 1 '-T' po. V Nemčijii so ga pračli ie v 10 stoletju. Krompir je dobil trgovec s sužnji Janez Havkins l.*1565. v Santa Fei v Novi H^spanjlji Južne Amerike za živež svojim ljudem na ladji. Bil je prvi, ki je razglasil ta sad. L. 15S4 pa je pripeljal admiral Walter Raleigh krompir iz Virglnije v severni Ameriki na svojo graščino Youg-h-all na Irskem in ga tam prvi nasadil. Leta 1588 so ga začeli saditi v1 Italiji. L. 1616 '** r."#e kot sopebna prvič na kraljev^ mizo v Parizu. V Nemčijo so ga dobili v sreda 17. stoletja. Minilo je komaj okoli 150 let, ko se je začel pri nas razširjati, čeprav so se ga v začetku silno branili. Danes nam služi krompir v raznih oblikah kot jed, samo na ženitovanju gorskih kmetov ne sme pritj na mizo. Hmelj je začel sloveti v Evropj okoli leta 500, tedaj za časa ljudskega preseljevanja. Leta 822 so Imeli hmeljnike že v Nemčiji. Zdaj je razširjen skoraj po vseh državah, ali je najbolj zapeljiva rastlina, ki lahko pridelovalca obogati ali osiromaši špargeij se je zaplodil v začetku 18. stoletja iz »Italije po svetu. Bob. je prišel iz vzhodne Indije v okolico Kaspiškega morja. Solato so sadili na angleškem prvi. pod kraljem Henrikom VIII. leta 1519. Pšenice prvotna domovina je gorata dežela v Indiji na južnem pobočju Himalajskega gorovja, žito ali rž je prišlo iz Male Tartarije in iz južne Sibirije. Proso je iz vzhodne Indije. Ajda ali hajdina je prišla iz Azije skozi Turško in Grško v Italijo in bližnje okraje, potem li v Nemčijo, kjer je bila znana že L 1522. Vinska trta je doma v Aziji. Prvi njen sled so našli v Nemčiji 1. 231.; v letu 282. so sadili trte že ob Renu in na Ogrskem. Vinarstvo je zelo pospeševal Karol Veliki. Kava je prišla iz Levanta — Turčije, leta 1615. prvič v Benetke, potem v Francijo Leta 1671. so odprli prvo kavarno v mestu Mars Ril le, na Dunaju L 1683 in v Nurnber-gu leta 1696. Tobak je našel španski menih Roman Pane leta 1496. v St. Domingu v deželi Ta-bago v zahodni Indiji v Ameriki. Od tod je kmalu prišel v Evropo. S prvega je bil tobak le zdravilno zelišče; 'Indijanci pa so ga začeli kaditi 1. 1535. Francoski poslanik Jai»z Nikot je posla' 1. 15i9. prvo seme iz Portugalskega v Pariz, španska armada pod kraljem Karlom V. ga je prva prinesla v Nemčijo. Angleži so se ga naučili ka- diti L 1585. Turki pa L 1605. Prvo tovarno so napravili v Holandiji. 30 letna vojna pa je raznesla ta cbožji dar> po vsej Nemčiji in dalje. Žefran je prinesel neki romar iz jutrovih dežel na Angleško pod kraljem Edvardom IIL Vrtnice so prišle leta 1522 kot drag dar iz Italije v Anglijo, kjer so se na ukaz papeža Hadrijana VI. leta 1522. kot znamenje molčanja vezale na spovednike. Sončnica je prišla iz Amerike v naše kraje. Pri reki Ohio sadijo na tisoče sončnic zato, ker puh te iz sebe zelo veliko kisika in tako v onih nezdravih krajih varujejo ljudi močvirne mrzlice. Odkod je prišla naša živina? Naši kraji skoraj niso ne eni naših sedanjih domačih živali prava domovina, čujmo tedaj, kaj piše sloveči francoski naravoslovec Izidor Geoffroy-Saint Hilaire o domovini živali, ki so zdaj nam domače. On piše: V Evropi so doma beli zajček, gos, navadna raca, labud, ligurska in navadna čebela V Aziji so doma in so se od tam po svetu razširili: pes, konj, osel, prašič, velblod dromedar, koza, ovca. goved, cebu, bivol, severni jelen, tartarski bivol, auri, gaur, golob, kokoš, navadni fazan, pav, grlica, labudna gos, zlati fazan, srebrni fazan, fazan £ kolarjem, sviloprejka, ricinova m ij 1'artova žMna gosenica V Afriki so doma: mačka, podlasica, turška kokoš, kanarčki in egiptovska čebela. Amerika je prvotna domovina: indijskemu prašiču, lami alpalci, puranu, ptlžmoviki in košenilski ušL Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jo« sefova» voda v največih slučajih učim kuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Miroljubnost fašistične Italije V vojni luki Speziji so spustili v morje novo italijansko križarko >Armando Diaa« Japonske športnice na olimpijadi šest odličnih japonskih sportnic-plavalk, ki bodo zastopale Japonsko v Los Angelesu. Jarosla v Hašek: Mož in žena v zakonu Profesor Hendrich, profesor geometrije na gimnaziji, je stal za katedrom ko bog, ko Cezar, ko višje bitje. Z izrazom najvišje dovršenosti je gjle-dal po razredu in pojasnjeval gimnazijcem, ki so pred njegovimi nogami sedeli v klopeh: »Ce premica seče krivuljo, se imenuje sekanta, če se je pa dotika, tedaj ji pravimo tangenta. Premica, ki veže dve točki na krivulji, se imenuje tetiva.« Z energično kretnjo je pokazal na podobo, ki jo je bil narisa! na zamazano šolsko tablo in svečano zaklicl: »Premici S, S, sta tangen-ti. prenvci T T sta. kakor vidite, sekantl in premici ab, cd sta tetivi.« Len je bil. prozno je bil lep, ko je od-galjil svojo roko cd table in jo vtaknil v žep ter pri tem nepremično strmel v šolske klopi. Med tem ko je naglo napravili dva koraka nazaj k tabli, je bil močno podoben tigru, ki se ravno pripravlja, da bi naskočil ubogega In-da, tavaječega k izviru Gangesa. Tiho je dejal: »Haloupecky, ali more tangenta kroga hkratu sekati to krivuljo?« Nič odgovora. Profesor Hendrich je povzdignil glas in vprašal: »Haloupecky, ali m<>re to storiti sniralna tangenta?« Grobna tišina. Profesor Hendrich je pričel pihati. Nanravil je čudovito grandio-;zen skok izpred table do prve klopi in zatulil po razredu: »Haloupecky, kako se pravi tetivi, ki gre skozi središče kroga?« Mrtvaška tišina. Vsi v prvih klopeh so gledali nazaj, kjer je v predzadnji klopi sedel Haloupeckv. Prav za prav ni sedel, zakaj videti je bilo le njegov izbočeni hrbet, ki je štrlel kvišku med klopnimi nulti in naslanjali kakor grič iz ravnine ali pa ko tisti noj, ki po idiotsko tišči glavo v pesek, da ga ne bi kdo videl. Profesor je veličastno zamahnil z roko in zak.lical: »Vstanite!« Ko so sosedje dvignili Haloupeckega, se je prikazalo rdeče glmnazijčevo lice. Haloupeckv in profesor sta si gledala iz oči v oči in slednji je med učenčevim vstajanjem začul padec nekega predmeta, najbrže kake knjige. Tako pade samo knjiga; udarec ploščatega telesa ob drugo ploščato telo. Haloupeckv je bil povsem miren. »Kaj ste delali pod klopjo, Haloupecky?« »Čital sem.« »Tn kaj ste čitali?« Haloupecky se ie ozrl po razredu in Ponosno dejal: »Mož in žena v zakonu. Spisal Dabey.« »Kakšna knjiga je to, Haloupeckyr Roman ali kaj?« In spet je Haloupeckv ponosno odvrnil, med tem ko se je zmagoslavno oziral po razredu: »To je naravoslovna razprava in hkratu razprava o spolnih odnošajih zakoncev do posameznih podrobnosti. Nova teorija, gospod profesor, teorija o ugotovitvi spola pri oplojenju, dalie študija o impotemci in neplodnosti. Poleg tega še posebna priloga: »Hriigijena noseče žene in novorojenca.« Sklonil se je pod klop, pobral knjigo, stopil iz klopi in jo, spremljan od nevoščljivih pogledov vsega razreda, nesel profesorju. Dal mu jo je in potem stopil pred tablo, kakor nepremagljiv junak pod vislice ali pod giljotino. Na njegovem liou se je zrcalil mir. Vedel je, kaj se bo zdaj zgodilo. Profesor Hendrich bo sedel za kateder, Listal po knjigi in ga zmerjal; potem bo profesor kakor kak preiskovalni sodnik vse lepo zabeležil v razrednico in mu sporočil, da ga bo predal višji pravičnosti, strašnemu sodišču, groznemu inkvizicijskemu tribu-nalu, prfoesorskemu zboru, ki mu načeluje ravnatelj Greis. Vedel je, da je izgubljen iin da ga bo katehet imenoval nespodobnega in zavrženega človeka. Saj vendar ni imel časa, da bi čital knjigo kje v parku, v kakem skritem kotičku, ko mu jo je bil pa neki četrtošolec z druge gimnazije posodil za en sam dopoldan. Zares se je potrudil, da bi jo prečital med češčino. fiziko in geometrijo. In prišel je res prav do konca. Zdaj mu je bilo vse spolno žvljenje popolnoma jasno in to je bilo več vredno, kakor vse premice in krivulje. Za nami potop... Nocoj bo Micikj iz ženitve posredovalnice vse natančno razložil, saj mu je bila že itak nekoč dala 15 krem, da bi ji kupil »Higijenična navodila za spolno življenje,« pa je vse skupaj pri biljardu zaigral. Zgodilo se je, kakor je pričakoval. Pro- fesor Hendrich je sedel za mizo, odprl razrednico in tudi »Moža in ženo o zakonu«, listal po knjigi in govoril: »Zmerom ste bili sila nespodoben učenec. Na stranišču ste kadili in predlanskim site se zaleteli v čoln, v katerem sem sedel jaz, vaš razrednik, pri čemer bi me bili kmalu prevrnili. Še danes sem prepričan, da ste me hoteli utopiti.. .« »Kakor mlado ščene,« je nekje v razredu izpregovoril pritajen glas. »•Pero,« je ukazal profesor in resno pristavil: »Kdo je to zavpil, mi je prav vse eno. Nič ne bom preiskoval in ves razred bom zapisal v razrednico. Eden za vse, vsi za enega.« »Tako je,« je še enkrat dejal isti glas, naikar je ves razred prasnil v smeh. Ko je ta potihnil, je profesor Hendrich nadaljeval: »Bili ste zelo izprijeni in današnji dan je le nadaljevanje, mimo tega pa bo vašo nenravnost še posebej osvetlil. Bili ste najslabši učenec v razredu. Niti tega niste vedeli, da se raznosmerne premice druga od druge oddaljujejo, pač pa ste z največjim tekom prebirali ta razimotrivanja o zakonu in poleg tega še celo podčrtali stavek: »Eksistenca in nadaljni obstoj vseh bitij temelji na spolnem nagonu, ki se izpričuje v združitvi spolov.« Profesorski zbor vam bo že izbil iz glave vaš spolni nagon in consiliirm abeundi bo še vse premajhna kazen. Med tem ko jaz razlagam, kaj je seikanta in tangenta, čitate vi pod klopjo, da je zakon s fizijološke strani le združitev obeh splov v svrho dosege istih ci- ljev, namreč trajne ohranitve vrste.« »Tako je,« se je spet oglasil neznani glas v razredu, toda takoj se mu je odzvalo dvajset drugih glasov: »Molči, sicer se ti utegne kaj pripetiti. Ne moti gospoda profesorja« Zavladala je grobna tišina. Če bi bil v tem trenutku vstopil najstrožji inšpektor, bi moral reči profesorju Hendrichu: »Ča-stitam vam, vzoren razred imate. Nikjer niso učenci pokazali tolikega zanimanja.« »Haloupeckv,« je nadaljeval profesor, »v šesti šolski nalogi poznate samo pravi in ostri kot, topega in izbočenega ste pa kar izpustili. To vas pa vendar ne ovira, da se ne bi zanimali za nedotaknjeno devi-štvo, trajno zdržnost, kar da je nemogoče, dalje za to, kako mož in žena postaneta melanholična in molčečna. če njuno viharno hrepenenje nima nobene nade na utešitev. Narišite mi s šestilom kot 75 stopinj. Nu, vidite, Haloupeckv, niti tega ne veste, važnejše se vam zdi. citati med geometrijsko uro o Venerinih pasovih, o človeškem telesu, vse to je za vas m prodajne j še ko to. da je oval premica, ki je podobna elipsi in sestoji iz krožnih segmentov. Povejte mi, kaj je prav za prav elipsa? Tega ne znate povedati?« Profesor je utihnil, naglo listal in nato mahoma vztkliknil: »Toda nrepričan sem in prav nič ne dvomim, če vas bo kdo vprašal kaj o erotičnem afektu, mu boste znali prav izčrpno povedati.« Med tem, ko je gledal v knjigo, je vprašal Haloupeckega: »Povejte mi, na primer, Imorje je ,sisesl@" Ilirijo za obe točki čmo-beli so včeraj zasluženo Izvojevali dve nadaljnji drž. prvenstveni točki in se po-vipel! na tretje mesto v tabeli — Ilirija po štirih igrah — brez točke - Ostali državno-prvenstvem program — Bologna — finalist za srednje-evropski pokal Ljubljana. 17. julija. Današnja nedelja je dala Ljubljani domači »derbv« v znamenju borbe za točke i državnem prvenstvenem tekmovanju. fYba kluba sta nastopila s precej negotovimi izgledi. toda že prva polovica igre je pokazala. da so čmo-beli odločnejši 'n uspešnejši v napadalnih akcijah, kar jim je »vrglo« zaslužena dva gola. Po odmoru ce je sreča za nekaj časa nasmehnila Iliriji — ki je medtem utegnila izravnati razliko — toda proti koncu so prevzeli vodstvo zopet čmo-beli in si zasigurali zopet dva gola naskoka. Rezultat ustreza poteku igre. ki je bila v sološmem fair. da-s; ne ti veKki tehnični višini. S sodnikom c+a bMi menda enajstorici zadovoljni: publika na je mestoma burno protestirala proti njegovim odlokom, za kar pa v glav-nnm ni ;me!a povoda. Primorje je o roti domačemu nasprotniku rzvoijevalo dve točki in ima sedaj po treh tekmah tri točke. Teoretično so njegovi izgledi za plasman v prvi red dovolj ugodni: praktično na bo boj za nadaljnje točke precej težak ker mora večino tekem i »roti na tujem terenu. Ilirija v šti-r h tekmah ni dosegla nobene točke in je za 'etos kaj na opravila. 'abe no današnji igri je naslednja: Viktorija 3 — — 7:3 fi Gradjanski 3 2 1 — 12:5 5 Primorje 3 1 1 1 7:7 3 ^Varibor 3 1 — 2 6:7 2 ;':rija 4 — — 4 4:14 0 Ilirija 4:2 (2:0) InmcTje Pred reč ko 1 ^fO gledalci je minila ta domača zadeva. Klima ti Sne prilike so bile kar najbolj ugodne: po sobotnem nalivu oblačno vreme, ki ie marsikoga zadržalo v Ljubljani in marsikoSa tudi zvabilo na igrišče. Občinstvo se je nekoliko ogrelo v drugem polčasu, ko je po precej enostranski. dasi s čisto športnega stališča lepši igri prvega polčasa, Ilirija iznenadila s povsem n ©pričakovano ofenzivo in po •neprimerno bolj Ji igri. kot jo je predvedla v prvem polčasu, dosegla izenačenje. Živ intces se je pri publiki izražal v nepre-star^rn vzpodbujanju, dokaz, da je naše občestvo a prieri povsem pasivno in da pa -a/gibljejo in vnamejo šele dogodki na po1 ;u, ne pa narobe, da bi samo vplivalo s s-ojim zadržanjem na igralce in igro. Po predtekmi Svoboda : Slovan, ki se ie precej zavlekla, sta s preceišnjo zamuda nastrili moštvi v postavah: Prrmorje: M:ka — Svetic T. Jug II — Zemljak, Sočan. Pišek II — Jug I, Slapar, Je/, ženica, L"ršič. Urna: ,Takš:č — .Tančič. Beralez — Be-iq.V. DgVlp-va. Pogačnik — Ice, Lah, Svetic, Pfeifer. EW>erlet~ Tgra ni bila v vsem svojem poteku od začetka pa prav do poslednje sekunde r.iti nnjrrinj prijateljska. P'!a ie v resnici prava. t:pična prvenstvena borba, ostra in ogorčena, pri vsem tem na ni. z redkimi trjemanv, padla z okvirja d''Pustne, fair borbe. Mnogo je k temu r-ir -ro-irtfvl sodnik, ki je ime! svoj dober dan. Za+r! je energično vsa;k pc«kus surovosti že v kali marsikdaj p.rerigrozno in se ni planil tudi skrajnega sredstva. Z igrro samo smo lahko zadovoljni, ker je b:la naneta, zanimiva. in je nudila, v spi-i^/nem. r,rav dober nogomet. Primor:e je postavilo boljše moštvo na polje. Imelo je skoraj dve tretjini iare v svoji oblasti in si v tem času dvakrat, v prvem in po izenačenju v drugem polčasu, z velikimi napori in z žilavo borbo zasluženo priborilo zmago. Najboljše orožje je imelo moštvo v dobro razpoloženem napadu. ki ie briljiral z!asfi v prvem polčasu. Iliri ia je nasprotno imela prav v tej formacMi svoje šibko mesto, ki se ji je pa tovar^ko pridružila Pnija krilefev, ki pretežni ded igre ni prišla do pravega poleta. Poleg tega je bil primer5naoad v primeri z ilirijan-skim idealno homogen. Prav dober je bil zlasti Jug na desnem kril;!, za katerim ni mnogo, ali skoro n'č, zaostajal Uršič na levem. Oba sta bila v glavnem nositelja napadalnih po>tez in sta se prav dobro ujemala z notranjo formacijo napada. Jež ni bil tako pozitiven kot v tekmi z Gra-dianskim, cmaža se pomanjklj:vo pošiljanje žog za desno stran, v ostalem pa priden in razumen vodja napada. Pohvaliti je tudi obe zvezi; Slapar se vendar uživ-l;a v svojo okolico. Šemica se pa v tem pogledu že nekaj tekem udejstvuje z uspehom. V Iliriji pa se je napad po ro-šadi Doberlet—Pfeifer vsaj na levi strani izživljal. Izrazito slaba je bila desna stran napada, kjer se je počutil samotno Lah med šibkim Sveticem in še šibkejšim Ice-toim. Gonilna moč v napadu je bil pravzaprav Pfeifer. ko je prešel na krilo, dočim se v zvezi nikakor ni znašel. Doberlet ie bil preslab za borbe moža z možem in je večino duelov odločil v svoj — minus. Tudi pred golom ga je zapustila ob:čajpa hladnokrvnost in prodornost. V drugem polčasu je napad oddal nebroj strelov na gol. pri tem se je Lah vidno dobro udei-stvoval. Ni na mogel izsiliti dovolj zrel;h situacij v bližini gola, ki bi mu nud:le možnosti za realnejše uspehe. Še poslednjo .šanso tik pred koncem je zamudil Doberlet v borbi z Miko. Lahko se reče. da je igro prav za prav odločila odlična igra primorjanske srednje linije v prvem delu. V prvem polčasu so črn.o-beli krilci absolutno donvni-rali nad nasprotnimi. I>bri in zanesljivi so bili v obe smeri: nasprotnemu napadu niso dali, da bi nrišel do sape. svojemu napadu pa c<"> dodajali neprenehoma žogo za žogo. Zlasti je bil dober napadalni strateg Srčan, ki se je zrušil šele v drugem polčasu. T" laj pa precej temel jito. Pri tem je imel Zemljak več poda s svo-i:m krilom, ki mu jp oa.rkrat nevarno ušlo. Pi?ek na je mogel del svojih moči posvetiti tudi sred!ni tako malo nevaren se mu ie zdel Ice. Ilirija ie imela nravo nasprot-ie. baš v kri!e-'h dokaj šibko formacijo. Predvsem ie bil izredno mlačen in neproduktiven Deikkva, ki se je šele v začetku d.rr.gpfa polčasa prav zavedel svoje naloge. Tedaj pa je z odiličn;m poikrivan i em skoro onemogočil vsako akcijo primorjan-skeSa tria. s koristno podnorn narmdu pa ie soočel doltotrajno ofenrivo Ilirije, v kateri ie izsilila izenačenje. .Stranska krilca sta imela spričo odlične irtr° nasprotnih kril itežek položaj. Boliše se je izrezal Belak, ki je nekaj polvfcofri.h pasov na krilo prav leno prestregel z glavo, toda v snio'nem sita oba morala ponovno kapitulirati. Obe obrambi kot celo+i. sta bili v splošnem enakovredni. V koPikor je imela pri-morianska ornraviri s šibkejšim pap^dom. nrav za toliko je bila v;deti usnečnejša. Z druge strani pa je ilir:jamska stala pred neprimerno tež;o nalogo, dasi tudi črno-beli ni bilo v drugem polčasu z rož'cami postlano. V primeri z Jakličem, k? je bil zelo nezanesljiv in ima vsaj dva komada na vesti. je bi! mali Mika po pregledu v i<»rf in pogumu v skrajni obrambi od!o."no hriliši vratar. Po mačie je ubranil dve te'"k i stvari. ki bi ju bil soustil marsikateri vratar boljšega kova V drugem polčasu je imel mnogo po*la in bil. razen v dveh neubranljiv-h pozicijah. zanesljiva z^riio rezerva. N"sprotno pa bi bil moral Jakšič pri boljši pazljivosti drugi gol držaji. Pri trenjem je pa itak sam pomagal. TT«itvarM ie tud' par zelo neprijetnih položajev z beai iz Pola ob nepravem času. Priv dobra bran;Ica sta bila Tančic in »Sablja«: slednji se je povzpel v drugem polčasu dn svoje običajne forme. Sicer je zakrivil oba gola. prvega neposredno, drugega posredno, v ostalem pa je moral parVrat pri-skoč:ti na pomoč svojemu tovarišu, ki je bi! nekoliko neranes-Ijiv. Prav tako je mTal tudi Jamči č ne-kolikoferat pomagali Bera-lezu, kii svojega ni povsem dosegal. S tem bi bil' označeni v splošnih potezah, obe moštvi, preostane - še par besed o poteku. Sorva je bila I. za nekaj minut stalen gost na polovici P. Po uvodnih minutah pa ie zičela funkcionirati kombinaciji a »maš"'nerija«- P. in T. se v glavnem brani. Okoli 10. .min. se T. osvobodi pritiska in doseže kot. Potem se igra odpre. V 26. min. zakrivi Bergle? roko. prosti strel izvede Jug ostro, Jakšič odbije na tleh, toda Sranar nrestreže in dose*? vodstvo 1:0 za P. V 33. lep Ježev predložen Uršiču, ki si ustvari čisto situacijo in poviša mimo presenečenega Jakšiča ležerno na 2:0 za P. V tem delu igre se odlikuje P. s preciznimi kombinacijami, toda do konca ostane rezultat isti. V drugem polčasu pritisne T. kot od začetka, toda P. doseže v 2. in 8. min. po en kot. že v 10. min. lepa kombinacija I., Doberlet zmeša obrambo in da čisto Pfeifer- ju, ki lepo pretvori in zmanjša na 2:1 za P. Dobra igTa Dekleve in ilirijanske obrambe; že?a je trajno na polovici P. Oba napada izsilita po en kot, toda Mika ima mnogo več posla od Jakšiča. V 22. min. zakrivi »Sabla« kot, ki ga strelja Pogačnik. žogo dočaka Lah z glavo. Mika jo odbije, Svetic pa potisne z glavo, izenačenje 2:2! Poslej prekine P. defenzivno igro in močno pritisne. V 26. in 27. izsili dva kota, drugega krasno strelja Jug pod prečko, Jakšič lrvi, toda izpusti v mrežo, 3:2 za P. Takoj nato neliubeznivo obračunavanje med Uršičem in Jančičem zaključi sodnik upravičeno z izključitvijo obeh. Pogačnik gre za branilca. Odslej ubira P. za-vlačevalno taktiko, v napada ima samo dva moža ali tri, trda je v tej taktiki nevarnejši borec. Izsili dva kota, potem pa v 40. min. lepa kombinacija v samem kaz. prostoru I., ki jo dovrši šenica s plasira-pim volley-strelom. 4:2 za P. še v 44. min. ima Doberlet v lepi poziciji šanso. toda Mika mu jo s -""Trmo robinzonado pokvari. Zadnie min. je I. v napadu, koncem 47. min. sodnik odpiska. G. Pcdupsky je sodil dobro in energično. Pokazal se je z najboljše strani, in mu ni šteti v zlo nar napak. Samo malo preoedantno je piska! in včasi po nepotrebnem trgal igro. Svoboda : Slovan 2:0 (1:0) Prva kvalifikacijska tekma med najšibkejšim ljubljanskim udeležencem v podsa-veznem 1. razredu in med letošnjim prvakom ljubljanskga prvega razreda. Po drugi igri bo zmagovalec pridobil pravico za sodelovanje v podsaveznem prvenstvu. Svoboda je zasluženo zmagala nad Slovanom, ki se je sicer močno upiral, toda moštvo je imelo v rezervnih močeh preveč šibkih mest. da bi se moglo rutiniranejšemu ra.sprotniku ustavljati. Igra sama. ni bila kaj prida. Sodil je dobro g. Pevalek. Ostale tekme za državno nrvpnitvt) Zasreb: Concordia : Hašk 2:1 (1:1). Ostek: Haiduk (Split) : Slavija 1:1 (1:1) Beograd: BSK : Slavija (Sarajevo) 2:1 (0-0). Sk-iplfe: Jugoslavija (Beograd) : Sport-kbib 4:0 (3:0). Novi Sad: Vojvodina : Mačva (šabac) 1:1 (0:0). Vel. B-čkerek: Bask (Beograd) : Obilič 4:0 (2:0). II. semifinale z? srecfnjs evropski rjolJrsJ Vienna : Bologna 1:0 (J :0) ... Dunaj. 17. juliia. Pred 15.000 gledalci se je vršila danes druga semifinal. tekma za srednie-evropski pokal md dunajsko Vienno in Boloeno. _ Tekmo je sodil sodnik Mercet. Po fair, toda nelepi igri, je mogla Vienna poraziti Bologpo, ne da bi bi1 a izravnala razliko, ki si jo ie Bologna. zasrotovPa v prvi igri na domačih tleh. Bologna bo potem nastopila za finale. Vienna je bila ves čas v lahki premoči. Edini gol dneva je zabil v 15 min. prvega polčasa Schomvetter po prostem strelu, ki ga je Kaller lepo podal v sredino. Rezultat se do konca ni več menjal. S*ooirholm: Avstrija : Švedska 4:3 (2:1). Maribor: Svoboda : SK Voitsberg 4-0 (2:0) in 2:5 (2:2). xai je erotomanija?« j ženski pijači, ki mu jo je nalila Luesonia?« Slišati je bilo tiktakanje Matouskove j Junaški Haloumeckv je obstal. Ker ves ' ' čas njegovega študiran ja zgodovina nikakor ni bila predmet, ki bi ga veselil, je tudi ure v nrvi kloni. In HaVupeckv ie odgovoril ostro, z zrve-nečim glasom: »Erotomanij.a je erotična b'aznost, ki sta ji podvržena oba spola bre? izjeme.«- »\"e TTiloupeckv.« je popravil profesor m g'?dal besedilo v knjigi: »Ne podvržena marveč izpostavi'en a.« "To ;5 velika razlika.« je pripomnil in se obrnil k vsemu razredu: ».Erotomanija oha podleže pa ji ne vsakdo, .aljujte, Haloupeckv, če kaj znate.« LHouneckv je nadaljeval, vedoč, da snov p-o^ne-mn obvlada: »Erotomanij.a večinoma nastane iz bolestnega hrepenenja po kakem realnem ali idealnem predmetu, človek sa^ja le o ljubezni, sreči, izobilju in ves poln ognja nenehoma moli k predmetu svojega vročega hrepenenja. Erotoman pa je v svoji bolezni sila sramežljiv, o čemer pr;ča tale primer.« »Onsfi. Haloupeckv. kaj so afrodisiaka?« »Po-d imenom afrodisiaka,« je odgovoril Haloupeckv brez obotavljanja, »razumemo najrazličnejše in vsakojake zdravilne rasf-line in snovi, ki jih uporabljamo, da poživimo ugašajoči ogenj ljubezni ali pa ga užgemo. če je že ugasnil. Povečini so recepti za ta sredstva sestavljeni iz naj-r T/nov rs tneiših zoprnih, grenkih in odvratni snovi. Številna, v stari in moderni zgodovini omenjena dejstva izključujejo vsak dvom .. .« »Ne tako površno, Haloupeckv,« se je obregni! profesor, »zaradi česa je znorel cesar Kaliguk, kako se pravi tisti ljube- Tenis tokrat ta zgodovinski primer prezrl. Pričel je hlastati po zrailcu in vprašujoče gledal tja v prve klopi, kdaj mu bo kdo prišepnil. Toda kako neikii? Saj so vsi sami napeto čakali, kaj bo povedal, prav kakor na milost božjo. »Vam bom pa jaz povedal, Haloupeckv-Dala mu je piti pijačo iz šatraja. popra in vrtne krese. Z "(pomnite si to vsi. To je bilo tisto, zardi česar je rimski cesar Ka-ligula znorel. Videti je, Haloupeckv, da niste pripravljeni.« Profesor je prelistal nekaj strani, stopil z beležnico k Haloupeckemu in ga z naslednjim vprašanjem popolnoma podrl: »Koliko centimetrov je približno dolg novorojenček? — Mir tam zadaj!« Razred je namreč spet pričel razgrajati. Haloupeckv je bil izgubljen. Številke so mu bile prav tako odvratne ko zgodovinska dejstva. In higijeno novorojenčkov je tudi kar mimogrede prečital. »Tega torej ne veste,« je mrmral profesor, »najbrže ne veste tudi tega koliko gramov novorojenec približno tehta?« Sumder v razredu je naraščal. Bilo je, kakor da bi bili vsi kar prerojeni. Haloumeokv je molčal. »Dvojko imate, Haloupeckv, sedite.« Preden je Haloupeoky dospel do svoje klopi, je pozvonilo in interesantni slučaj se je s tem spodobno končal. Gospodu Šolskemu slugi sem za to uslugo sila hvaležen. SSK Maribor : SK Ptuj 15:2 Maribor, 17. julija. Na teniškem igrišču SSK Maribora se je vršilo danes prijateljsko tekmovanje s teniškim klubom iz Ptuja. Rezultati so bili naslednji: Posamezniki: Novšak (Maribor) : Megli-čeva (Ptuj) 6:0, 4:6, 6:0, Hribar (M.) : Meglič (P) 6:0, 6:0, Mandil (M.) : dr. Mu-hič (P.) 6:1, 6:3, Gasperin (M.) : Boris Gorup (P.) 2:6, 6:1, 6:2, Voglar (M.) : Boris Gorup (P.) 7:5, 6:1, Wiplinger (M.) : Zdenko Gorup (P.) 5:7, 6:2, 6:2, Mastnek (M.) : Megličeva (P.) 6:3, 6:2, Mešiček (M.) : Zdenko Gorup (P.) 6:3, 6:2, inž. černigoj (M.) : dr. Muhič (P.) 6:4, 6:3, Mešiček (M.) : Tobijas (P.) 3:6, 8:10, Mandil (M.) : Meglič (P.) 6:2, 6:2, Voglar (M.) : Meglič (P.) 6:3, 6:4. Igre v dvoje: Mastnak — Wiplinger : Meglič — Gorjup Zdenko 6:2, 6:2, inž. černigoj — Mastnek : dr. Muhič — Gorup Zdenko 5:7, 6:4, 6:4, Mandil — Mešiček : Gorup — Meglič 3:6, 5:7, Hribar — Gasperin : Meglič — Boris Gorup 6:8, 6:4, 7:5, Novšak — Voglar : Meglič Tobias 2:6, 6:2, 6:4. Kolesarstvo Medkhibska dirka »Save« Tudi včeraj je agilno kolesarsko društvo »Sava« priredilo medklulbsko kolesarsko dirko v treh skupinah na 63 km dolgi progi, ki je vodila z Dolenjske ceste skozi Grosuplje, Krko, Stično, Višnjo goro, Grosuplje v Po-novo vas, kjer je bil postavljen cilj. Na start pred Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti je prispelo več dirkačev raznih klubov. Med glavnimi vozači smo videli še vedno podjetnega Smrekarja z bratom Bernardom, staro grčo Lakoviča in energičnega Straži-šarja. Pri juniorjih pa je bilo več žilavih fantov kot Kačič, Ke6ič K., Dežman, Gart-ner, Lampič in drugi. Na željo nekaterih vozačev. naj bi skupine startale po dve minuti druga za drugo, so se glavni spustili v dir točno ob 11, dve minuti za njimi so šli juniorji, nato pa še novinci. Za kontrolo pri važnejših obratih in križiščih je g. Batjel. predsednik Save, poskrbel s svojimi motornimi vozači, medtem ko je dirkače na vsej progi spremljal na motorju zibani nogometaš in bivši dirkač Slamič Da bo brzina te diT-ke dosegla visoko stopnjo. 6e je videlo že takoj spočetka, saj je Slo tu za posebno da- rilo dirkač« ki bi potreboval najmanj časa. in bo poklonilo članstvo »Soče«. Vožnja bežečih, še bolj pa sledečih se je v začetku sukala okrog 36 km,na uro. Juniorji se v vodstvu menjujejo in na Šmarskem klanou imajo že. minuto pridobljeno pred glavnimi, ki sta Smrekar in Stražišar. Dalje proti Grosupljem ostane Stražišar sam in »vleče« na vso moč. Smrekar. ki ga ie prijemal krč. se ga ne more držati. Z« Grosupljem ostanejo od juniorjev skupaj še Ke-sič, Kačič in Gartner. Loveč tako še kakih pet kilometrov, sta Stražišar in SmrekaT že v pesteh. Pnd krepkimi zamahi omenjene trojice Smrekar nekaj zaostane in se priključi Lamoiču ki tudi ni mogel troiice ujeti na celih 10 km. ampak je bil njo vedno 200 do 300 metrov. Cesta se skozi šest kilometrov dviga in malo pred vrhom zadeneta Kesič in Stražišar skupaj, pri čemer Oba padeta. Medtem ko se drugi urno pobere, zamudi Kesič skorai minuto, nakar nadaljuje ne meneč se za dobljene praske na nogeh in rami. Kot vihra se je nesel fant za bežečimi in navzdol proti Krki pustil prvega Stražišar ja in kmalu nato še Juleta in Gart-nerja. Trojica nadaliuie skozi Krko proti Stični po lepi cesti v zelo ostrem tempu. Neka, i za njimi peša Stražišar, ki se je ves čas zelo dWbro dr*al. Občudovanja vredna je tudi apoldne sta tekmovali bazenski družini Svobode in Bratstva z Jesenic, pri čemer je zmagalo Bratstvo z rezultatom 3:2. Popoldne je tekmovala rezerva SK Korotana iz Kranja proti rezervi Bratstva: slednja je zmagala s 6:4. Popoldne se je vršila tudi tekma med kon*-biniranim moštvom Primorja iz Ljubljane in prvim moštvom Bratstva z Jesenic; igra se je končala z zmago Primorja 4:2. Glavna skupščina zimskosportnega podsaveza v Mariboru Na ponovnem občnem zboru MZSP so po končanih poročilih zastopniki SPD zapustili zborovanje in so se volitve vršile brez njih. - Novi Predsednik podsaveza je Ivan Roglič, član SSK Maribora Maribor, 17. julija. V soboto zvečer se je vršilo v veliki dvorani pri »Orlu« drugo letošnje glavno zborovanje MZSP, za katero je vladalo izredno zanimanje zlasti zaradi tega, ker je upravna oblast prvi občni zbor, ki se je vršil pre š-n'i mesc" zaradi neke formalnosti razveljavila. V podsavezu je včlanjenih 19 klubov, cd kattrih pa je bile: po delegatih zastopanih le 15. Zborovanje je otvoril in vod:l podsavezni predsednik prof. Šile, ki je podai kratko in pregledno poročilo o., delovanju ZSP v preteklem letu Nato se je spomn:l, umrlega soustanovitelja JZSS prof. dr. Je-senka. ki ga je občni zbor počastil. Tajniško poročilo je prečital mesto odsotnega tajnika prof. Šile. Iz poročila posnemamo, da ima podsavez 833 verificiranih članov. Po poročilu se ;e vnela živahne debata zaradi po-, mar j kij i ve ga delovanja tajnikov v pod§a-' vezu, k ie :me! že letos kar tri tajnike. Nato so sprejeli poiočlo verifikatorjev Gajška in Vetriha, ki sta overovila le 12 poveriln'c. Zavrnila s*-a pcverilnice smuč. kluba Celja, cd;ske podružn"ce SPD in"SK Maratona Pc krajši debari sc priznali zastopnike SK Maratona. Blagajnik Parmg je nato podal svoje blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno. da ima podsavez 3904 Din prebitka Poročilo o delovanju tehničnega odbora je poda! načelnik Golubovič. Omenil je, da je bilo delovanje tehničnega odbora v pretekli sezoni povsem uspešno. Skoraj ves od bor je deloval na to. da so se izvedle številne smučarske prireditve in da se je zgradila skakalnica. Zlasti je pri zgradi*~vi skakalnice sodeloval g. Šile, ki mu ie pomagala trojica članov. Skakalnica je bila zgrajena •n v Mariboru se je vršila tudi že prva 'ekipa v smučarskih skokih. V Mariboru se je vr«i!a tudi smučarska tekma na 18 km. medtem So so b'!e državne prvenstvene teKmi zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedane. Dalje se je vršilo mednarodno tekmo- vanje v smuku in skokih v dneh 20. in 21. februarja. Tehnični odbor se je zavzemal tudi za rimske markacije, ki bi jih mjrale izvesti podružnice SPD. Vodstvo posebnega pripravljalnega odbora bi moralo zgraMti tudi smučarsko pot na PohoTje. Ta pot je nujno potrebna za razmah vsega smufar-stva, ki se zbira v Mariboru. Tebn čno vodstvo je predlagalo, naj se v bodoči sezoni izvede državno prvenstveno tekmovanje v Mariboru, dalje naj se poveča skakalnica :n drugo Po k"tičarih poročilih odbornik ir bi moralo priti na vrsto poročilo nadzorstva, toda nadrorn:ke « > morali šele iskati na njih »vem doma, tako da je bil občni zbor prekinien za celo uro Merittm se je razvila živahna debata o volitvah. G Gajšek je v imenu nekaterih č'anov izjavil, da bo podružnica SPD odrekla evoje sodelovanje v podsavezu, če bo kdo izmed delegatov kandidiral g. Iv. Rogiica za predsednika. Ta njegova izjava je 'zzvala vznemirjenje in burno debato, ki pa se je zaključila tako. da je g Gajšek z ostalimi zastopniki SPD demonstrativno zapusti! dvorano. Slejde so volitve, pri katerih so bili izvoljeni g. Ivan Roglič (SSK Maribor) za predsednika, g. Aljanič (SK Maraton) za podpredsednika. Petrovič (SSK Maribor) za prvega tajnika, Rogličeva (SSK Maribor) za drugo tajnico, g. Parma (MSK) za blagajnika. Golubovič (SSK Maribor) -n Vetrih v tehnični odbor, za smučajtvo-Foretnarič (MSK) in Vidic (Maraton) za sankanje, kot ostali odborniki pa Hren (Sokol), Eilert (Rapid) ter po en zastopnik klubov izven sedeža podsaveza. Za nadzornica sta bila izvoljena ravnatelj Pišek in inž. Nies, v razsodišče.pa so bili voljeni dr. Ravnik, dr. Orožen, dr. Veble. dr. Štor, dr. Brandstaetter in inž. Wolf. Ker se za sluča jnosti ni nihče priglasil, je novoizvoljeni predsednik Roglič o polnoči zaključil občini zbor. Minister dr. Kramer v Skopi ju Skopi je, 17. julija, p. V Skoplju se je vršilo danes veliko politično, zborovanje, ki se ga je udeležilo večje število senatorjev in narodnih poslancev z ministrom g. dr. Albertom Kramerjem na čelu. Na zborcva-nju so se zbrali mnogi zastopniki gospodarskih in drugih slojev iz vse vardarske, banovine. Zborovanje sč je pričelo ob 11 v dvorani »Prosvetnega doma« v prisotnosti 2000 ljudi. Otvoril ga je nar. poslanec Vasilije Trbič, ki je z lepim pozdravnim nagovorom načel gospodarske in politične probleme vse države in še posebej južne Srbije ter pozdravil ministra dr. Kramer-ja, poudarjajoč pomen njegovega poseta kot bivšega ministra za trgovino in industrijo in generalnega tajnika JRKD. Po njegovem govoru je povzel besedo minister dr. Kramer, ki je med drugim poudarjal, da se je cd balkanskih vojn 'pokazal ogromen napredek, ki ga ni opaziti le v Skoplju, marveč v vseh krajih južne Srbije. Jugoslavija je dala južni Srbiji možnost razvoja, vendar pa so še problemi, od katerih je odvisen ves naš nadaljnji razvoj. Minister Kramer je nadalje izjavil, da je prišel v Skoplje kot sotrudnik z željo, da pomaera pri gospodarskem in političnem delu. Znano je, da ima od 6. januarja dalje vsa naša državna politika določeno smer, ki odgovarja potrebam vse naše države in "ki ima nalego, da rešuje gospodarska vprašanja, s stališča narodnega edinstva. Volitve so imele nalogo, da potrdijo to stanje in da omogočijo v naši državi ojačenje režima, Ki bo urejeval gospodarska in politična vprašanja s sodelovanjem vsega naroda. Vlada ima trdno In neomajno voljo, da reši gospodarska vprašanja fn da dokonča konsolidacijo države s pomočjo organizacije velike stranke, ki bo Imela oblast In odgovornost napram državi, ki bo nam zagotovila s potrebnim jamstvom ves nag napredek. Besede ministra dr. Kramerja je množica sprejela z velikimi ovaciiami. Po mnogih drugih govorih je bilo zborovanje zaključeno z manifestacijo za državno in narodno edinstvo. Popoldne se je vršila konferenca delegatov JRKD. Zvečer je minister dr. Kramer odpotoval nazaj v Beograd. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! na Jesenicah (Nadaljevanje s 1. strani) država tudi njegova, ker noče biti »nženj na tujih tleh, ampak gospodar na Svoji zemlji. Obenem sta opozorila na nekatera pereča delavska vprašanja. Znani obrtniški voditelj g. Ivan Gogala je v temperamentnem govoru poudaril hva-ležnrst prebivalstva radovljiškega sreza vladi in narodnemu predstavništvu, ker vidi, da se zares dela in gleda na to, kako bi se kar najbolj olajšala sedanja kriza. Vlada pa naj bo sigurna, da ima za seboj vse trezne in pametne ljudi, hujskači pa bodo morali sami umolkniti. V imenu železničarjev je spregovoril g. šebek, ki je zlasti nagla sil potrebo, da se vsi, ki hočejo sodelovati, vpišejo v organizacijo, ker le organizirano delo rodi uspehe. V imenu narodnega delavstva je nato prečital g. Kralj daljšo resolucijo, ki vsebuje razne predloge glede gospodarskih in socialnih refornf, nakar je tajnik s reške organizacije g. Lovro Humar ob dolgotrajnih ovacijah prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila odposlana z zborovanja. Pozdravne brzojavke so bile nadalje odposlane gg. ministrskemu predsedniku dr. Srškiču in ministroma dr. Kra-merju in Ivanu Puclju, nakar je bila sprejeta naslednja resolucija Zborovalci, zbrani na veličastnem shodu JRKD na Jesenicah, odobravajo delo kr. vlade in narodnega predstavništva na omiljen ju težavnega pole gaja. Da se omogoči predstavnikom ljudstva nemoteno delo na gospodarskih in socialnih nalogah, nai oblasti napravijo z najenergičnejšimi ukrepi red ter vse hujskače najstrožje kaznujejo. Svojemu poslancu ministru Mofceriču izrekajo popolno zaupanje, ga prosijo, da vztraja na začrtani poti za zboljšanje gospodarskih prilik in izjavljajo, da ga bodo pri tem delu z vsemi mečmi podpirali. Soglasno so zborovalci izrazili zaupanje svojemu poslancu ter mu priredili dolgotrajne ovacije. Ko se je g. minister zahvalil in naglasil, da bo vse izražene želje skušal v okviru danih prilik uresničiti, je predsednik krajevne organizacije g. dr. Kogoj v lepem govoru pozval zboroval ce > sležnemu in vztrajnemu delu, nakar \ predsednik shoda g. Ažman zaključil lepo uspelo zborovanje. ŽENA V SODOBNEM SVETU Nov tip učiteljice Zaradi sedanj« brezposelnosti trpi povsod zlasti prebivalstvo velemest. VLade izdajajo razne ukrepe, k.i naj bi to brezposelnost omilili in nemška vlada je izdala lansko leto celo načrt o preseljevanju aK bolje Izseljevanju cele plasti prebivalstva. Po tem ukrepu naj bi se mestni brezposelni. zlasti oni, ki imajo Številne družine, izselil: iz mesta ter se nastanili zunaj. To so tako imenovane jobrobne naselbine«. Oni, ki se potegujejo za prostor v taki naselbini, so primorani pomagati graditi hiše in hleve ter obdelati kos zemlje. Na ta način hoče vlada omogočiti, da iima mestni delavec poleg svojega zaslužka, zlasti če je vsled skrajšanega delovnega časa okrnjen, še skromno eksistenčno možnost, katero mu dajejo pridelki njegovega kosa zemlje. V teku leta se mora ustvariti po načrtu 40.000 takih mest V rokah nasel.ienčeve žene leži sedaj uspeh ali neuspeh tega načrta, kajti mož gTe za delom v mesto ter sploh za zaslužkom, četudi ni stalno zaposlen. Ker pa so ti ljudje večinoma iiz mesta ter nevajeni takega dela, se je 'izkazala nujna potreba, da je v njihovi bližini nekdo, ki jim je s praktičnimi nasvet; traij.no na razpolago. V to svrho je izdelala organizacija go spodinjsikih učiteljic načrt, po katerem naj »e v vsako kolonijo naselijo tudi strokovnjakinje j.n sicer ena učiteljica za splošno gospodinjstvo, ena, ki se je specializirala za perutnir stvo, ena vrtnarlca, ena o-skrbna sestra ter ena otroška vrtnarica. Tem naj se dodelil večji kompleks ze.mlje, kjer naj upeljejo vzorno gospodarstvo ter praktično poučujejo druge žene v vsem po trebnem. Da pa žene ne bodo obremenjene s hišnim delom, zlasti Pa s kuho in nego otrok, se osnuje skupna, vzorna kuhinja t.er jaslice za male otroke (dojenčike) in otroško zavetišče. Na ta način se bodo žene nemoteno lahko posvečale svojemu novemu poklticu. Državni kaneelar za malo naseljeništvo je ta načrt sprejel ter ga priporočil mestnim upravam onih mest, ki pridejo v poštev. Istotako so ga sprejeli tudi naseljenci sami, ki imajo tudii že lastno organizacijo. Nemška akademija za socijalno pedago ško žensko delo sedaj pridno prireja tečaje za gospodinjske učiteljice, oskrbne sestre in vrtnarioe, da se izpopolnijo za delo, ki jih čaka v naselbinah. Te učiteljice bodo obenem posvetovalke v vseh zadevah, ki pridejo v poštev v naselbini. Tako se odpira nemški učiteljici nov delokrog, bogat in koristen za skupnost. Brezposelnost in zakon Današnje razmere so v splošnem take, da morajo razkrajajoče vplivati zlasti na eno najvažnejših življenjskih zajednic — na zaikon. Zlasti brezposelnost je popolno ma omajala in spremenila zakonsko oziroma družinsko življenje. V glavnem imamo danes po vsem svetu dve vrsti brezposelnih družin: v boljšem primeru je samo mož brez posla in ima žena zaslužek, v slabšem pa sta oba brez dela. V prvem primeru zamenjata oba zakonca vlogi, ki jima jih je od nekdaj nalagal običaj delitve de la med možen in ženo. žena je prevzela vlogo moža in postala redniica družine, mož pa je primoran poprijeti se gospodinjskega dela in nege otrok. To gotovo mi normalna delitev dela ter mora vsekako vplivati na razpoloženje zakoncev, zlasti moža. že En-geLs poroča o brezposelnem tkalcu v začetku tekstilne industrije: »Jokal je od sramote, ko je moral doma ples tj nogavice, med tem ko je žena opravljala moško delo v tovarni.« Sto let je od tedaj minilo in danes smo glede brezposelnosti še na veliko slabšem ko takrat. In zopet možje težko prenašajo, če morajo prevzeti žensko vlogo v hiši. To je z duševnega vidika povsem razumljivo. Ka^jti naenkrat postane žena poglavar družine in njena samozavest rap.id.no naraste. Vsled nepoznavanja medsebojne zavisnosti gospodarskih pojavov, priipisuije včasih dejstvo, da ima ona službo on pa ne, svoji osebni sposobnosti, oziroma njegovemu pomanjkanju vztrajnosti prt delu ali ekspanzij.osti njegovega značaja. A tudii če žena pravilno presoja položaj, dobi kaj hitro moralno nadvlado nad možem. To je psihološko povsem razumljivo: tudi mož se je počutil v vsakem oziiru su-perjornega in je dal to ženi tudi čutiti, ko je bila ona od njega gospodarsko odvisna Mnogokrat pusti žena svojega moža. v popolnem brezdelju ter opravi vsa gospodinjska dela sa.ma. ko pride iz službe. To velja zlasti za naše kraje, kjer je bila vsa dosedanja vzgoja taka. da se moški pri hiši niso dotaknili nobenega dela in so morale sestre streči svojim bratom. V južnih krajih je v tem pogledu še slabše, saj žena ni smela niti sesti k mizi, kjer je mož jedel. Polagoma pa žena vendarle uvidiL, da bi lahko njeno domače delo opravil mož, če je ona zaposlena, on pa ne. Cesto pa. se mož tudii sam od sebe loti dela, kateremu se včasih zelo hitro .prelagodi, iposebno oni, ki občuti brezdelje kot breme. Toda duševno se gotovo ne sprijazni tako hitro s svojo zamenjano vlogo. Včasih daje dušika tej depresiji v glasnih protestih proti današnjemu narobe-svetu včasih ga tiho sam v sebi kritizira. Tudi če vzame to stanje kot nekaj neizbežnega, se čut; iiz-podr.injenega po ženil Zato nastopa često bolj gospodovalno proti ženi in otrokom kot dokaz, da se čuti kljub vsemu gospodarja v hiši, moža. Ali pa se posluži pasivna reziistence ter odklanja vsako hišno opravilo ter navidezno iizgubi tudii v erotičnem pogledu vsak kontakt z ženo. To sta dva načina, s katerimi mora računati žena brezposelnega. So pa tudi primeri, kjer menjava vloge dobro učinku ie na medsebojne odnose: mož spozna, da je ženo in njeno delo vendarle premalo cenili in postane bolj toleranten. Vsekako pa to sožitje ni baza, na katero bi se dalo graditi ali vzdrževati življensko iin erotično skupnost. Pojemamje moževe samozavesti, naraščanje ženine samozavesti _ iz tega bi lahko nastala nova sinteza. Toda za to M bilo potrebno, da b/j to, od zunaj vsiljeno menjavo vlog oba partnerja tudi notranje afirmirala. To bi pa pomenilo odiločno zanikanje tradicije, pripravljenost za novo ureditev celokupnih življenjskih odnošajev. Mnogo slabše je v pravih brezposelnih družinah, kjer sta oba zakonca brez dela in zaslužka. Duševno razpoloženje teh lijudl je strašno. Kakor pada možnost zaslužka, tako narašča razdraženost tega človeka, kar je več kot razumljivo. Dočim sta šla preje mož in žena po svojem delu. sta sedaj navezana edino drug na drugega in često ju draži že neprestana medsebojna bližina. Vsi zatajemi konflilikti postanejo akutni, za. katere prej ni bilo niti časa. Ker je prenehal prejšnji interes za delo in službo, se osredotočijo vse misli na osebne, navadno prav malenkostne stvari. Tako razjedata zakonca drug drugega, oba pa svoje otToke. Taka družina mora razpada-dati prav v svoji notranjosti. Medsebojni odnos zakoncev se rahlja, včasih se spremeni celo v sovraštvo. V brezposelnem zakonu sta oba zakonca popolnoma enako pravna; toda izenačilo ju je uboštvo in po njatkinje im sicer ena učiteljica za splošno srečo in sporazum, temveč v obup in propast. Orijentalka Usoda orijentalske žene je tudi pri nas dovolj znana, če je bila evropska žena brezpravno bitje, sužnja, tedaj velja to za ori-jentalsko ženo v postoterjenj meri. Skoro povsod na vzhodu je usoda žene strahot- na: njeno življenje je življenje jetnice. harem jI je ječa, tuda če je bolna, ne sme k zdravniku, ker se ne sme pokazati odkrita moškemu. Mnogokrat jo poroče, ali bolje prodajo še kot otroka staremu pohotnežu Brat ima absolutno pravico nad sestro lahko jo proda komurkoli, istotako oče hčerko, mož ženo. V . ekaterih krajih mož ženo lahko ubije za najmanjši prestopek, zlasti pa za nezvestobo, dočim se možu priznava pravica do mnogoženstva. Vsem tem narodnim običajem se pridružijo še verski predsodki, kj ponižujejo ženo pod žival ter jo drže v nevednosti in tem.1. V Kavkazu in Turkestanu je bilo do revolucije veljavno versko muslimansko sodišče in sodišče na podlagi narodnih običajev. Obe sodišči sta priznavali suženjstvo žene mnogoženstvo in krvno osveto, kakor tudi telesno kazen za ženo ter celo vrsto barbarskih navad. Kakor znano, so bile take razmere tudi na ruskem vzhodu, to je v Kavkazu, Turkestanu, Sibiriji in na Daljnem Vzhodu. Znano je, da je ruska vlada po revoluciji uvedla radikalno socijalno reformo, ki po-menja v življenju žene celo v evropski Rusiji velikanski prevrat. Kako je vplival ta prevrat na Orijentalko? Kdor ve, da n, nič hujšega kot borba proti tradiciji, temu mora biti razumljivo, da so naletele sovjetske socijalne reforme pri Orijentalki na znaten odpor. V glasilu nemških žen »Die Frau« popisuje dober poznavalec te razmere in pravi med drugim: >N:I potreba velilkiih Izkušenj v političnem udejstvova-nju v azijskih deželah, da človek razume, da je političen in socijalen prevrat nemogoč brez globoko segajoče kulturne revolucije. Kulturna revolucija pa pomenja borbo za nov življenjski slog, za nove ob-Lilke človeškega sožitja. V to svrho je treba dvigniti gospodarsko in kulturno samostojnost narodov, izvesti agrarno ~e-formo, odpraviti am alfabeti zem, gojiti domačo govorico, leposlovje, umetnost. V ob-močtju lokailnih in narodnostnih običajev je treba odpraviti praznoverje, barbarske navade in brezpravnost žen ter suženjstvo. Formalno je novi red povsod amagal. Toda v resnici se je staro življenje zabarika-diralo v tisočih strelskih jarkov in obstreljuje vse novo z vsakega min are ta izza vsakega zgodovinskega kamenja, iz vsakega zakonskega prostora.« Pisatelj navaja nekatere zanimive primere, kako se je treba še sedaj boriti proti prodaj; žensk, proti njih zasužnjevanju v haremih ln kako se spozabljajo celo zavedni pristaši novega reda. Posebno težka je borba proti preje omenjenim verskim in na.rodnim sodiščem, ki kljub staini aktivni borbi oblasti proti njim ponekje še sedaj eksistirajo. žena je važen faktor v socialnem življenju. zato je jasno, da brez njenega zavestnega sodelovanja ne more biti pravega napredka. Toda žena je oni element, ki se najbolj opTijeml(je tradicij. Resnica je, da se življenjske oblike, duševinost, miselnost običaji ter naposled kuilturn} nivo ne dado v nekaj letih temeljito preoblikovati. Četudi je stara oblika razbita, se nova ne mora tako hitro utrditi. Novi red je prinesel orl-jentalski ženi svobodo, vendar ima marsikdaj težko stališče: >žena je stopila v areno javnega življenja, vendar mož — kame-rad v klubu — se počuti v spalnici še nadalje kot gospod in zapovedovalec. Vsekako pa ima žena mogočnega zaveznika — državo, ki ščiti njene pravice. Toda vse to ne zadostuje za praktično življenje, kajti edinole vztrajna vzgoja ter notranja pre-orijentacija moža in žene more poslednjo osvoboditi iz tlačanstrva. Sedaj s.i mora žena svoje nove pravice kljub priznanju od strani oblasti priboriti ter premagovati tisoč ovir, od katerih je najhujša gospodarska odvisnost od moža. To težko prilagajanje orijentalske žene novim razmeram je razumljivo, če pomislimo velikansko razliko med nekdaj in danes zlasti v življenju te žene. Središče njenega življenja, ki je billo prej v haremu, je sedaj v javnem življenju. Njeno življenje, k; >e bilo prej lastnina moža. Je sedaj vse stransko neodvisno, tudi od moža Zena je popolnoma enakopravna z možem ln mate r In stvo se smatra kot socijalen donos k delu. Ko žena vstopi v zakon, lahko obdrži celo svoje ime. če hoče. Prej ni Imela nikdar lastnega premoženja, sedaj prosto razpolaga s svojim; dohodki. Napram svojim otrokom ima mati iste pravice im dolžnosti kakor oče. Med zakonsko ln nezakonsko materjo ni nobene razlike Mati — delavka uživa mnogovrstno zaščito, za otroke skrbi država, če starši ne morejo. Osnovo za Izpremenjeni pravni položaj žene tvori sprememba v nienem gospodarskem in socijalnem položaju Ni čudno, da se vsej tej izpremembi žena v svoji notranjosti le počasi prilagaja Toda kar zadeva spremembo v zakonu, se čut: zlasti mož neprijetno priza/i°:<-g.a :n okrnjenega v svojem prestižu. Vsekakor pa je na podlagi delovne, in miselne skup nosti podan temelj za enakopravnost spo lov tudi v orijentaiskem zakonu, k.i je po menjal doslej za ženo najbolj poniževalno stanje. 0 bolgarski ženi Bolgarska ženska zveza je izdala ob priliki 30.1etn!ce svojega obstoja zbornik, ki priča o velikem, resnem delu bolgarske žene. Zveza je bila ustanovljena na pobudo dr. Julije Malinove, sedanje častne predsednice zveze. V zvezi je včlanjenih 77 različnih ženskih organizacij, ki se udej-stvuijejo na kulturnem in socijalnem polju. Zveza vodij močno borbo v feminističnem pravcu ter dosledno zahteva priznanje vseh političnih pravic, katerih je bolgarska žena deležna v zelo okrnjeni meri. Njeno glasno je >ežnski glas«, ki izhaia dvakrat na mesec in se tiska v 7000 izvodih, to se pravi, da je vsaka članica Zveze tudi naročnica lista. DrugI ženski listi, ki izhajajo na Bolgarskem, so »Domakllnj«, »žensktj svet«, >Ro!garka« in še nekateri drugi manj znani. Zvezi predseduje Dimi-trana Ivanova, po poklicu odvetnica, družinska mati, a vendar obenem zelo agiilna javna delavka. Je urednica s>ženskega glasa« ter mnogo potuje po raznih krajih države, kjer prireja predavanja ter se posebno zavzema za kulturni napredek kmetice. Odprla je odvetniško pisarno za žene. Po leg vsega tega dela izdaja še kritično revijo >ženstva.« Koliko stane oborožen mir? Znani ameriški senator Borah piše v časopisu >Un1-ty«: jjKo se je sestala v ženevi konferenca za razorožitev, je billo 15—20 milijonov mož in žena brezposelnih (brez članov njihovih družin), in 40—50 milijonov prebivalcev raznih držav je živelo od miloščine, da ne uimro od lakote. Toda države izdajajo vsako leto 5000 miilijonov dolarjev za oboro ževanje, to je 80 do 85 % vseh davkov. češka žena uživa v svojd državi velik ugled in njene uspehe naj se udejstvuje kjerkoli, javnost v polni meri priznava. Po noven dokaz za to je doživela pisateljica Božena Benešova, ki je imenovana za Slana »češke akademije znanosti in umetno sti.« Pisateljica Marvša šarecka-Radonova pa je dobila nagrado za svojo dramo Ifi švec. Francoske advokatke so osnovale samostojno stanovsko organizacijo in se priključile mednarodni zvezi. Aktivne članice so lahko vse samostojne advokatke, pasivne pa one, ki so dovršiiile pravne študilje a ne izvršujejo samostojne prakse. ženska volilna pravica v Indiji. V britski Indiji imata mož dn žena enako volilno pravico, ki je pa v praksi zelo različna. Tam sme voliti namreč samo tisti, ki kaj ima. Posesti' pa žena v Indiji ne more imeti, ker ne more ničesar podedovati. Po leg posestnikov imajo v indiji volilno pravico tudi oni, ki so napravili kak višji izpit. Zato pripa/lajo vse žene v indijskem parlamentu izobraženim krogom. Iz akvaristove torbe O zetu in drugem Trobodnčasti zet (Pasterosteus aculea-tus) je ribica podolgovatega in malo spio-ščenega života ki se zožuje proti repu kakor vreteno Po hrbtu je zeleno rjavkast, boka pa sta svetla Spoznamo ga po tem, ker ima na telesu koščene ploščice, hrbtno plavut pa nadomeščajo trt bodice. Zet raste počasi in je sploh ena naših najmanjših ribic, ker ne zraste preko 10 cm Glede hrane je zelo skromen in jč skoroda vse. Je zelo inteligenten Akvaristi, ki so dobro opazovali svoje ribice, mi bodo gotovo pritrdili, da se jim ne more odrekati iz vestna mera pameti, ki nima z nagonom ničesar opraviti. Ce primerjamo koreslja z ostriženi, opazimo takoj, da je koreselj. ki smo ga ravno vjeli, precej kratke pameti, in temperament odgovarja popolnoma tej nizki inteligenci. Cesto stoji apatično v kakem kotičku, ali pa plava ob šipi navzgor in navzdol iskajoč izhod iz akvarija. Ni preveč plašljiv in ne zanima se za dru-*ge ribice. Ostriž pa, čeravno šele vlovljen, se takoj ozre po ribogojnici, poišče si svoje skrival/išče, motr.i ostale ribice in hitro opusti plavanje ob šipah, ker uvidi, da ni izhoda. Navadno so roparice bolj inteligentne kakor navadne ribice. Zet jih pa glede pameti vse prekaša. Takoj iz početka je krotek. O piašljivost; ni govora. Ce pogrez-neš roko v akvarij, se ji hitro približa in mirno se pusti prijeti. Točno pozna svojega gospodarja, a proti tujcu je nezaupljiv Sicer je pa pravi pretepač. Vročekrven je in hitro se spre. Prava gonja nastane, če je več zetov v akvariju. Zanimajo se za vsako maienkost, nič jim ne uide. Največji pretepi se izcimijo pri krmljenju, čim jim vržeš tenkega deževnika v ribogojnico, se bodo vsi vrgli nanj in izrodili se bodo prepiri. če se pa posreči enemu odkuriti jo z deževnikom, hite vsi za njim. da mu plen iztrgajo Gledati zete in njihovo življenje je zabavno in zanimivo. še bolj zanimiv pa postane zet, če občuti potrebo po svatbi. V ribogojnici drsti že marca. Ce katerikoli samec začne blesteti rdečkasto, ga denemo v posebno, prav dobro zaraščeno ribogojnico in pridružimo mu 3—4 ikrnice. Ne more se trditi, da ie ljubezniv snubač. Ikrnice preganja in suva brezobzirno ter jih pod:I v goščavo vodnih rastlin. Ko si je na ta način preskrbe! potrebno avtoriteto, začne z gnezdom Zbira brstiče, odpadlo listje, odlomke mar lih vejic, ki so morda ostali v mivki in napravi polagoma v največji goščavi med vodnimi rastlinami okroglo gnezdo v velikosti marelice z dvema odprtinama. To gnezdo ogleduje in pripravlja s tako marljivostjo in s tolikim razumevanjem, da je veselje, gledati ga. Ali oči ima povsod. Čim se prikaže kaka Ikrnica prekine z delom in jo zapodi nazaj med rastline. Ko je vse gotovo, prisili po redu ilkrnice, da se prerijejo skozi gnezdo. Pri tem odilože ikre v gnezdo; samec, ki jim sledi, jih pa oplodi. To se večkrat ponavlja, dokler se ikrnice niso izpraznile. Po svatbi ima strašno mnogo posla z ikrami, preklada jih vsak dan, s prsnimi plavutmi pa poganja vodo skozi gnezdo, da ilkre ne bi splesnele. »Ikrnice odstranimo iz ribogojnice, da ga ne motijo. Tri tedne dela mlečnik neutrudiljivo, ko se začno pojavljati prvi mladičL Nagonsko siiiijo iz gnezda, ali on jih ne pusti. Vzame jih v gobček in jih pahne nazaj. Ker pa silijo čedalje bolj Iz gnezda, jih slednjič pusti im cela jata se poda iz gnezda v ribogojnico, loveč močelke. V početku gleda žalostno za njimi, kmalu pa se pomiri. Potem tudi njega premestimo iz ribogojnice, mladičem pa dajemo močelke, ki smo jih v posebni posodi na soncu odgojili. (Glej zadnji odstavek članka v >Jutru« z dne 6. junija t. I.) Zet živi v manjših potokih pri Tržiču na Primorskem i,n okol; Negotina v Srbiji. V Nemčiji je zelo razširjen in služi ropari-cam za hrano. Ker je po pezdirku ena naših najzanimivejših ribic, bi ga morali vpeljati v naše ribogojnice. O. S. ALI OGLASI Vsaka tx»eda 50 par; ta daianie naslova ali i» šifro pe S Oin. (11 Natakarico * n«kaj kavcije sprejmem * 1. avgustfvm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28558-1 2 vrtnar, delavca »prejmeta delo pri urejevanju noviih vrtov, seja-njui zemlje itd. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38309-1 Pek. pomočnika mlajšega, za stalno takoj »prejme pekarna Pirraat, Cerklje. Goro.ijsko. 287*15-1 Učenko v modno trgovino sprejme V. Lesjak. Ljubljana. Setenburgvjva ulic« it. 3. 2S706-V Vsaka beeeda 50 par; za dajenje naslova ali z« Šifro pa 3 Din. (2~i Natakarica •simpatična, srednjih let, vešča v računanju in v postrežbi, želi njej odgovarjajoče mesto. Cen j. ponudbe na Dengg pri Koprivnik. Kralja Petra cesta št. 33 1. Celle. 28731-2 Pekovski pomočnik dedinji h let, treaein jd pr rovTsten, Mi prem en. iti aect«. Ozira je le na primerno stalno službo. Položi tudi kavcijo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 28465-2 Natakarica ječ-e meeta teJcioj kot s&r-viirarica ali za vse skupaj. Naslov v oglasnem .»ddelk« 'Jutra*. 28308-2 S7 3233 Kanji ščt maslo potnika. plafta ta vaako be«edo 50 par; »a da. janje naslov« ali za šifro 3 Dvn. — Kdor apreje-ma pomnike, plača besedo po 1 Dillj Sa dajaaj« naslova ali r.a šifro pa 5 Din. (5) Kolesa ia besedo. Oglasi so-uijalnega inačaja po jO par beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Dia, oairoma 5 Dia. (3il) 2 dobra potnika išč-e-m ia prodajo perila. I Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 28705-o Prodam•* Oglasi trg. zoaiaja po 1 Din beseda; ta da janj« naslova aLi ta šifre 5 Din. — Oglasi socialnega ztiačaja vsaka beseda 60 par; n dajanj« naslona ali m Sif.no p® 3 Dia. (6) Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka alte« št. 4 (nasproti opere). 23001-6 Gramofon, plošče po 1 Din izposojuje »Slager«, Ljubljana, Alek sandrova cesta 4 (prehod »Viktorja« palače) ln v Mariboru, Slovenska ul. 18 254-6 Kupim Ogia&i trg. enačaj« po 1 Dia boseda; t* dajanje naslova aii m šifro 6 Dira. — Ogla« 8ocialT»ega značaja vsaka beteda 50 par; ta dajanje naslova aJl za iifro pa 8 Din. (7) Pult cca 4 m rabljen, kuipnrn za trgovl no. Ponudbe pod »Pult« na oglasni oddelek »Jn tra«. 28631-7 Banjo k»včnka«to, oea 80 em premier. ku.piim. Poinudibe na: Trgor. Tomi Jager. Dvorni trg 1. Ljubljana. Nekaj novih koles in šivalnih strojev radi preselitve poceni oa prodaj na Miklošičeivi cesta 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 28398-11 Oblačila Trg. oglasi po 1 Dio beseda; za dajaaj« naslova ali ta šifro 5 Din Oglasi socialnega «oa-6aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje nasiova ali za šifro 5 Dia. (18) Tovorni Chevrolet 2 tonski poceni prodam. Jožefa Ciglar, Ljubljana, Linhartova ul. 14. 28726-10 A. J. S. motor 500 com. v brezhibnem stanju poceni proda Jeaib Leopold, Medvode. 27830-10 Kapital Vsaka beeeda 1 Din: za lajanj« naslova ali za šifro pa S Dia. (16) Družabnika z 8—10.000 Dim iečeim. — Zaslužek dober. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod zna&kio »Bree poiklica in znanja*. 28551-16 Poletni jopič dobro ohranijpn, poceni prodam. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 28603-L3 Prehrana Kdor n a d i prebrano plača za vsako beeedo 1 Din; kdor iš6e prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. »žirom« 5 JMn. (14) cgiaa* 1 ^s Petletnega dečka zdravega, oddajn za svo jiega. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 28498-14 Vaaka beeeda 1 Dim: i z« dajanje oastov« aa { ta šifro pa g Din. (10) I Avtomobil, motor šestcflindeirski, brezhiben, i sasiijo naprodaj za 8000 Dim. Pomndbe na oglasni oddelek »Juit.ra« pod šifro »Motor«. 28459 10 ■ m M m Vaafca beseda 1 Dia; m Aajaaje oa«l«v» m m Ub» pa S Dia. (10) Lokal na deželi za majhno špecerijsiko tr-goviimo. s stanovanjem oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28310-19 1 Posest Veafca beseda - oj« MK ■s Utr* pa 6 D 1 Dtarj 1 m ai I to. (SO) j Kupim parcelo Ponudbe na oglas. oddeJeik »Jutra« pod značko »Do 800 m1«. 28562-20 Kupim hišo v okolici Ljubljane t* D5—30.000 Din. Ponudbe na ogla«™ oddelek Jutira pod šifro »Hiša«, 28304-20 Prodam parcelo v strogem centra Ljubljane in par parcel na severnem delu Ljubljane. — Prodam tudi štAristauovanj. Vogalna parcela lepa, 5 mfimit od glavne poete ugodno naiprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38758-20 Vila I Stanovanje solidno zida.na, podlkl-ete- __. „„ na, v prvovrstna sota&ni e Išče: 3 sobe soba za legi naprodaj. Ponudbe na !f uzkinjo, kopalnica ln oglas, oddelek »Jutra« pod cruge prltlkllne, tudi za šifro »Krasem d.om«. 28652-20 Stanovanja Vsaka beaeda 60 par: m dajanj« dhimi aH » Un I Dia. (St«) Kuhinjo in ^bo iščem s 1. avgustom. Ponudibe z navedbo cene ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».Stanovanje 10.000«. november. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra z pod »Eventualno vrt t. 28747-21a Stanovanje obstoj e&e h 4 sob. predsobe. kuhinje. kopalnice, jedilnice, shrambe, sobe za služkinjo i>n ostalih priti-klim oddamo s 1. avgustom v palači Vzajemne posojilnice v Ljubi jairvi. Miklo-ši.oe Jutra« A.doli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttaKarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. V a » Ljubljani.