Kranjske vesti. KAREL JAVORŠEK. Ob maturi na ljubljanskem učiteljišču 1. 1892. nas je bilo deset, danes nas je še osem. Prvi je šel iz naše srede naš prvi pevec Joško Gabrovšek, ki je umrl na sušici takoj po drugem izpitu; drugi je šel naš prvi dirigent Karel Javoršek, ki je umrl dne 20. novembra t. 1. na sušici in oslabeiosti srca. Ostali — kaj in kako bi peli? Skozi pestni in srca so šli in gredo vinarji — grobovi zijajo vzpota . .. Danes, bratje, nam ni do veselih popevk! Pred petindvajsetimi leti pa je bilo lepo ! Že decembra 1891. smo se začeli pripravljati na I. sestanek vseh abiturientov in abiturientk slovenskih in hrvatskih učiteljišč. Posvetovali smo se, ugibali, vabili, delali načrte. Zbirah smo se na domu prijatelja Miroslava Pretnarja v Kolodvorski ulici — tam, kjer stoji danes Ijudsko kopališče. V pritličju smo imeli klavir, za njim je sedel Javoršek, mi stno stali okrog njega ia prepevnli. Pod streho smo imeli svojo knjižnico. Sami smo zbirali in znosili knjige. Celo s svojitn listotn smo začeli, z »Vodnikom". Če je bi!o treba večjega prostora za večjo družbo in važnejše pomenke, za predavanja, poročila in posvete, smo se zatekali k -Združenju" v Šiško. Skrivali smo se, kakor da sino polni črnih misli in zločestih naklepov. A goreli smo od navdušenja, hrepeneli po idealih — na učiteljišču pa nam je bilo tako pusto, mrzlo in tuje, da se nismo mogli udomačiti. Nikogar ni bilo tam, da bi rnladim dušam odpiral poglede na pot slovenskega učiteljevanja — delati smo morali to saml. Izobraževanje v šoli je bilo celo formalno nedostatno. Spominjam se, kako sem debelo pogledsl na svoji prvi službi v Budanjah tiskovine: Tednik, Raz rednica, Katalog... Kaj hočeni s temi papirji? V Vipavo k Skali ali v Šturje k Pernetu — tatn sem dobil prvi nauk, da se mi ni bilo treba bati nadzornika . .. Sredi tega kipečega, radostnega življenja, tega hitenja za napredkam, te mlade, krepke volje po raztnahu v klešče šolske ledene sape stisnjenih duš je vedno stal z mano vred prijatelj Karel, da, smo stali vsi skupaj' — desetorica je bila zlita v eno telo, tako edins in samosvoja, kakor nikdar prej in nikoli pozneje več! A nismo bili osamljeni. Prihajali so k nam drugi učiteljiščniki, a pfebili smo tudi led podedovane mržnje med učiteljiščem, giirinazijo in realko. Posebne prilike so na klicale na Vodnikov dom k slpveči »Kameniti mizi" v Zgornjo Šiško. Že pogled na črno spominsko ploščo prvega našega pevca je razvnel naše domoljubje — kako smo šele plameneli, ko se je oglasila beseda in pesetn! V štiristopih smo jo nevstrašeno rezali do bele Ljubljaoe, prepevajoč pohodne svoje pesmi! be danes čujem bobneči bas bradatega osmošolca Juvanca, ki je grmcl poleg mene: -U boj, u boj! ..." Vpočitnicah po maturi stno se zopet zbrali v Ljubljani. Vsi smo prišli: Benedičič, Gabrovšek, Iglič, Javoršek, ¦ Kos, Matko, Pretnar, Škulj, Vozel in jaz. Na -Starem strelišču" smo prirejali dvorano za I. veselico te viste. Igralce je ime! v roki režiser Borštuik. Uprizorili smo skroinno moje rieice »Izgubljeni sin", ki mu je uglasbil pe>ske točke Karel Javoršek. Ker smo vse sami spisali, satni uglasbili, sami igrali in sami peli — je bilo torej to delo res od kraja do konca naše! Ponosni smo bili na to in veseii pohvale, ki nam je tedaj prenela od vseh strani nasproti. Pokojni skla.datelj Nedved, ki nam je uglasbil kantato, nas je prišel gledat in poslušat sam. Bilo je mnogo gospode, a prišli so tudi slovenski visoko šolci, da so s tem pokazali svoje simpalije ;lovenskemu učiteljskcmu naraščaju. Bil je ep, prelep večer! Belo juto je viselo nad Ljubljano, ko snio se razšli. Razšli smo se na vse strani, kamor so nam veleii naši dekreti, in cd tedaj se nismo tako tesno združiii nikoli več! Javoršek je ostal za suplenta v Ljubljani ~ oče rau je bil nadučitelj v Š':ški — mene je vrglo v Budanje pri Vipavi. K'na!u pa sva zatnenjala vlogi: jaz sem priše! za suplenta v Ljubljano, a Javoršek jo šel učiteijevat v Vipavo. Iti — ženil se je v Šiški. Takrat se je spomnil mene, češ, pojdi mi za druga! Grem! A bilo ni svatovskega oblačila — kako bi s 33 gld., ki mi jih je nesla suplentura na I mestnt petrazrednici, vsakega 1. v mesecu pa sem moral za stanovanje in hrano plačati 40 gld. S 7 gld. mesečnega dcficita si ne boš kupoval nove suknje! Stopil sem do svojega strica Lojzeta, ki je tedaj učil kiparstvo na obrtni šoli, in sem mu položil svojo stisko. BEvo ti moje suknje ! Dobra bo za nocoj!" mi pravi stric. In tako setn v stričevi suknji in z dehtečim šopkom na njej pospremil prijatelja Karla pred oltar v Frančiškanski cerkvi, odkoder smo se potem odpeljali k Ančniku v Šiško, kjer smo zaključili veselo svatbo. Sveži sneg je pokrival ceste* in ulice, ko sem hitel proti jutru — tako rnlad in tako satn — na svoje stanovanje. Treba je bilo :zposojeno suknjo zamenjati s svojo in oditi v šolo .. . Iz Vipave je prišel Javoršek v Košano. od tam na mestno netnško deško petrazrednico v Ljubljano, s tem se je pa preselil na deželno Slovensko trgovsko šolo. In povsod je iskal skrben razvedrila, delu [ očitka in hrepenenju zavetišča v strokovnih in znanstvenih kajigah, ki je iz njih spiejel vase toliko materiala, da je napravii izpit za meščanske šole iz I. in II. skupine. Nikoli ni bil glasan ali usiljiv, mehkega značsja in dobrega srca se je stiskal v odzadju, živeč šoli in domu, V svojih prsih je gradil Svoj svet — kako in kaj, tega mi ni nikoli razodel. Ukvarjal se ie s študiranjem in s cerkvenim petjem, da je bilo življenje lažje. In ko se inu je ravuo začelo kazati z lepšim licem, je umrl, Že dolgo let ga je mučil revmatizem, ki mu je isk3l zdravila v dolenjskih Toplicah. Toda zaman! Lotila se ga je sušica, srce je odpovedalo. Konec! —* V prvih mesecih sedanje vojne sem ga videl zadnjikrat. Srečala sva se baš pred Ljudsko posojilnlco v Ljubljani. Jaz setn pestoval svojo zlomljeno roko v povoju do zdravnika na ogled, Javorštk pa je — v uniformi kranjskega Janeza ¦— težkih, trudnih korakov nesel službene papirje nekam v vednost. ,,A!i ria fronto. Korle?" ga vprašam. ,Saj še za Toplice nisem11, mi odvrne. Malo sva še pogovorila — potetn sva šla vsaksebi, tako daleč, daleč vsaksebi! Mi še lahko pridemo na fronto in v toplice; njemu, ljubemu, dobremu prijatelju, ni treba nikamor več, izločen iz vojske živih in je stalno prideljen vojski mrtvih! — Bilo nas je deset — csetn nas je še! Kdo je sedaj na vrsti ? E Gangl. —r— Desetletnico smrti pesnlka Simona Gregorčiča so proslavile vse šole na Kranjskem s primernimi govori, ciekiamacijami iu nalogami. Nad tisoči mladih s.c plava kot dobri genij neumrjoči duh našega miljenca, ki žari iz njega neugasna ljubezen do svete domovine slovenske I V naši mladini živi Gregorčič naprej iti ostane živ od roda do roda vse do konca dni! Slava njegovemu spominu! Živela slovenska zetnlja! Živela slovenska mladina! -— Gregorčičevega pogreba, ki se je vršil dne 26. novembra 1906 iz Gorice k Sv. Lovrencu, se je udeležil tudi okrajni glavar grof Attems, sedanji deželni predsednik na Kranjskem. —r— Iz ljudskošolske službe. C kr. okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval namesto na dopustu se nahajaioče nčiteljice Gizele Eklove absolvirano učiteljsko kandidatinjo Ano Kodtrmanovo za su plentinjo na dekliški ljudski šoli v Novem mestu. — C. kr. okrajni šolski svet v Cr nomlju je imenoval absolvirano učiteljsko kandidatinjo Kaiarino Plevnikovo za suplentinjo na ljudski šoli v Bojancih. —- C kr. okrajni šolski svet v Litiji je imetioval poizkusno kandidatinjo. Ano Kovačevo za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Zatičini. — C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval ns rnestu k vojakoin odišlcga učitelja Franca Cuka poizkusno kandidatinjo Amalijo Punčuhovo za sup lentinjo na štirirazredni ljudski šoli v Zg. Logatcu in ji obenem poveril ekskurendni pouk v Živeišah —r— Koncentraci a slovenskih strank, Glede na izredne razmere iti bližajoče se ustavno življenje se je izrekel Izvršilni odbor S. L S. načelcrma za koncentracijo slovenskih strank. —r— Zvončkovim riaročnikom! Velika vojna je hudo zadda turfi naše liste: podražil se je papir, podražii &e je siavek. Tudi Zvonček trpi zaradi velike dr,?ginje iskarskih potrebščin. Vsaka številka je za 110 K dražja, kikor je biia pred vojno, kar znaša na leto 1320 K. Nasproii pa so odpadli 'koraj vsi naročniki po goriškem, sežanskem in tolminskem okraju, rnnogo tudi v Trstu, skupaj nad 200 naročnikov. Odpade natn na naročaini nad 1000 K. To je tnnogo za »i-jhen Hst Zvonček Zaveza avstr. jugoslovanskega učite)jstva: ki je lastnica lista, je sprfcvidiia, da s sedanja noročnino ne more več izhajati, Zato je po telitnem premisieku sklenilo vodstvo Zaveze na svoji seji dne 2. novembra t. 1., da zviša naročnino z novitn letom 1917 na 6K ker sicer ne more vzdržati lista, ki ga je z velikirn trudom ustanovila pred 17 leti. Vodstvo Zaveze se nadeja. da ae odpade noben Zvončkov naročnik, in da mu ostanejo vsi zvesti tudi v letu 19171 Vodstvo Zaveze. —r-¦- Ujet je bil dne 12. avgusia t. i, učiteljiščnik praporščak Alojzij Weber ob Bystrici na Gališkem ter se je po 40 dneh oglasi! iz Moskve. Kam pride, še ne ve, si je prido- hil z. h-abrost srebmo svetinjo I. razreda. —r— Odlikovanje. S srebnio častno kolajno -Rdečega križa" je odlikoval nadvojvoda Franc Salvator tovariša Rudolfa Horvata, nadučitelja v Trnovem pri I!irski Bistrici. — Čestitamo! - — x— S seje deželnega odbora z dne 23 novembra, S pivim decembroni t. !. se izpiačajo deželnim uslužbencem enkrattie vojne draginjske podpore, enako kakc.r 1. septembra t. 1. Kdaj pride 'učiteljstvo na vrsto ? — V kuratorij Slovenske trgovske šole v Ljubljani se imenjejo za novo triletno dobo sledeči delegati deželnega odbora: Ivan Kregar, posestnik " in pasar v Ljubljani; Karel Poliak ml, tvorničar v Ljubllani; Rajko Marenčič, trgovec v Kvanju; dr. Franc Zbašnik,vpodravnatelj dežehiih uradov; dr. Ivsn Černe, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani, in Anton Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano, —r— S seje c. kr. mestnega šoiskega sveta v Ljubijani. O redni seji c. kr. rnestnega šoiskega sveta, ki se je vršila v pctek, dne 3 novembra 1916, nam je došio sledečc poročilo: Potern, ko otvori predsednik sejo in proglasi sklepčnost, oglasi zapisnikar kurencije iz prcdsedstva in pove, kako so bile rešene, kar se vzamc na znanje. Odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 12 septembrn 1916. Razprsvlja se o prošiijah za razpisana učna mesta na I. in II. mestni deški šoli, na pomožnem oddelku IV. mestne deške šole, na rnestni nemški deški in pa na šišenski dekliški oemrazrcdnici ter se skiene c. kr. dežeinemu šolsk.mu svetu predložiti za omenjene službe tervio-predloge Sklene se predložiti nasvet k vlogi knezoškofijskega ordinariata zaradi uvedbe druge tedenske ure verouka v I. in If. rszredu ljudskih šol. Sklene se prcdložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu predloge o napredovanju učiteijstva v višjo plačilno vrsto s 1. januarjem 1917. Ernestini Rekarjevi, staini učiteljici na mestni slovenski dekliški šoli, se pripozna IV, petietnic.T. Prošnjo poracžaih učiteljic na mestni nemšid dekiiški šoli, ki samostojno poučujejo, za dovolitev nagrade je priporočilno predložiti c kr. dežeinemu šolskernu svetu. Istotako je več prošenj stalnih učiteljic za dcvolitev daljših dopustov priporočati v ugodno rešitev. Porodlo mestnej<a magistrata o nasvetih giede poraožtie akcije za bedno šolsko mladino v zimskem času se izroči ad hoc odseku šolskih voditeljev in voditeljic pod načelništvom c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov v nujno uvaževanje in se potrebne predpožvedbe že vrše. Sklene se primerno proslaviti S mona Gregorčiča smrti biižajočo se deset!ctn'co. Ko se rešijo, oziroma pojasne še nekatere interne zadeve vzgojnega in administrativnega značaja, zaključi predsednik sejo. —r— Imenovan je za praporščaka tovariš Anton Gaspari, doslej praporščak v 27. doraobranskem pohodnem pblku —r— Urarl je v Kočevju tovariš Josip Windisch, nadučitelj v pukoju, star 55 let. — Blag mu bodi spomin! —r— Metelkovo ustanovo v zaesku po 80 K 41 v je podelil kranjski d.želni šolski svet nadiičiteiju Emilu Tomšiču v Ribnici, Ivanu Pirnatu v Mokronogu, Jakobu Slaparju v Olševku, Viktorju Miheliču v Dev. Mariji v Polju, Robertti Ziegleiju na Igu in Ljudevitu Koželju v Št. Petiti pri Novem mestu. — Nagrado nekdanjega vrtnarskega društva v znesku po 72 K 12 v je podelila ista šolska oblast nadučit-lju Ivanu Jezeršku v Sv. Križu pri Tržiču, učitelju Ivanu Arnšku v Mostah in nadučitelju Josipu Žirovniku v Gorjah. —r— Uspeh -Tedna Rdečega l-riža* na Kranjskem. Nabralo se je 226.986 K,  ?3ko da nadkriljuje Kranjsia dcžela reiati^no LISTNICA UREDNIŠTVA. Leto se nagiblje h koncu. Vse ceujene naročnike in naročnice nujno prosimo, n a j še tekom tega mesecastoresvojo dolžnost, da bomo tudi mi mogli poravnati svoje račune. Ob sklepu ktošnjega leta naj bo Vaša in naša vest čista in mirna! ,,Učiteljski Tovariš" nas tudi letos ni pozabil, temveč je govoril tako, da je zbujal občo pozornost. Saj ga neučitelji bero z istim zanitnanjem, kakor člani našega stanu, hvaleč njegovo stvarno, možato in iskreno pisavo! Zato pa gatudimi n e s m e m o p o za b i t i! Dajmo mu, kar s m o m u do 1 ž n i, i n p o j d i m o takoj nanovo delo, dabovnovem letniku naš zvesti -Tovariš" imellepšeinlažje dneve! Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba nZave?e avstrijskega jugo- slovanskega učiteljstva". Tiska nUčiteljska tiskarna" v Ljubljani vse druge. Zanimivo je, na kako visok prispevek kranjske deželt je lučunalo centralno vodstvo -Rdečega križa". V zapisniku seje ojačenega centralnega vodstva na Dunaju z dne 12. septembra (objijvljenem v oficialnem glasilu Das Rote Kreuz) čitamo, da po poročilu referenta dr. Koliska do takr_ft še niso dospeli obračuni iz nekaterih kronovin, med temi tudi iz Kranjske ne. Referent je izkušal podati celotno sliko finančnega uspeha tedna -Rdečega kriia" in je.zato navedel za dežele, ki še niso bile posiale obračunov, aproksimativne številke. Uspeh tedna -Rdečega knž_" na Kianjskem je cenil dr. Kolisko na okroglo 55.000 K — zmotil se je za skoraj celih 162.000 K; požrtvovalnost Kranjske je bila skoro petkrat večja, kakor je scdilo centralno vodstvo -Rdečega križa" S — Mi dobro vemo, da bi ue bilo tega uspeha, ako bi se učiteljstvo ne poprijelo deia z vso vnemo in požrivovalnostjo. Ali vedo to tudi drugod. —r— Dnevi darcvanja v krškem okraju. Šoie krškega okraja (brez mesta) so nabrale 3551 K 33 vin., mesto Kiško 533 K 59 vin, skupaj 4084 K 92 vin. Članov je bilo nabranih od šol (brez Krškega) 115, v rnestu 15, skupaj 130. Člani so vplačali (brez Krškega) 411 K 40 vin.. v mestu 320 K, skupaj 731 K 40 vin. Torej: šoie krškega okraja so dale 3962 K 73 vin, krška šola sama 853 K. 59 vin., skupaj 4816 K 32 vin. V Krškern je priredila meščanska šola listo nedeijo cvetličai dao. Hospitantke so prodale navzlic hudemu deževju vse vcvetke, ki so jih tudi same nabraie. — Čast takernu delu! - r— Društvo Jubiiejska samopomoč. Dne 30. sept. t. 1. je umrl dn.st.enik Konrad Mejovšek, nadučitelj v Reki-Hoče. Za ta 47. smrtni slučaj plača vsak Clan v smisiu § 4, pravil tekom enega m.seca po poštni naKaznici 2 K 05 h na nasiov Hranilnica in posojiinica -Učiteijskega konvikta" v Ljubljani, registrovana zadruga z ornejenim jamstvom.