Velika lipa lepo  kmučko hišo jc stflla inogočua,  košata lipa.   Fokti je lepo tela, ptički so gaezdili v njeaih vtijah.  Da tisoče čebelic je letalo od ta do cveta nabirajoč si sladkega medti in otroci so se veselo igrali I     v njenfj senei.
I              Necega dno reče MarkeD, posestnikov ain: nOče, kdo je to lipo tti sfem
[ zasadil? To je rnoral biti dober in pameton človek !•' Oi5e niu odgovord: 1 nPravo imaš, dragi Markec, a (ui člorek je nžS davuo umil, kajti ta lipa je r ute preko sto let stara. A dobri uiož u( samo te lipe zasadil, nego tadi I mnogo ovočnih dreves, ki je vidis v naJem vrtn. Iz tega tedaj lebko spoznaS, I    da drevesa m dekjo veselja samo 6uim,  ki ao je zasadili,  temvee tudi nji-
¦     hovem potomcem v poznejSih Sasih.   Kdor dreresa sadi, ta stori mnogo do-
¦     brega; a kdor drevesa kvari, ta greši.
Markec prime o&ita za roko in reče: nOče, jaz ne bodeni nikdar dreresl kvaril, nego ovočna (sailna) drevesca hmSein saditi, da se jih bodo ljudje n pozaejšii Sasih veselili."                                                                                 I
Oie se mn nasraejejo in relrf: nTak6 je Iep6 od tebe. Začni tak^l drevesa saditi in sad bodei \\U saai lehko užival."                     Anton Leban