Povetj-J10.^ bila, tolikokrat na-^mvstv3 'k ^Povedana stavka Pa čepraenih delavcev Slovenije, S	za uro in še to v
la že Pošt^' ^esda Je sedaj ime-n1" dolgem b;ado’soPa vsaJ.v Ptemiev B. času priprav m
Zor^-k P°§ledab stvar z ve-zdravstvp- kotov. Sindikalni 0Pravi|i 111 delavc> so namreč ter "a d«etine ur pogovo-4ub|jane c*rat Premerili pot do
Vgn
d vla(]j z zn°Ya m znova so žuga-Posa d0 arad* mačehovskega od-dostj snr ZdraYstva, vendar se ni Je vladaernu ”''0 na bolje, čeprav P°trdi|a ?bliubljala, in to celo kaj bolj PISdo’ kar je vendar ne-^otoi^^ezujočega od ustnega Pteče v na' . J'm morda kdo Uu kaj pa Je t0 ena ■ 0 stva v 0 P°vedo> da je za' d do k0 r bdo potrebno pripelja-!r«bn0 Ca’ stavko pa je bilo po-Kve v, P^iti še za čas Šinigo-Pe b0(j e’ saj ko pride nova le te s stavkn za kaj spametovati Po ne, KVsaj na začetku vladavi-o°ševefiavka Je morala biti, ker JPdje .na trdno na Svoji mestih delavk ° katerih so zdravstveni Stavkah v.Prv>h napovedanih
terjali njihovo zamenjavo. Drugo vprašanje pa je, ali so njihovo zamenjavo dosegli s tokratno prekinitvijo dela. Kaj več kot uro pa si tudi niso smeli dovoliti, saj v zdravstvu še nikjer ne grozijo s stečajem, zdravstveni delavci še dobivajo osebne dohodke (čeprav stavka naj ne bi bila posledica nezadovoljstva zdravstvenih delavcev zaradi osebnih dohodkov, ampak položaja zdravstva v družbi) in imajo zaenkrat varno delovno mesto. Stavko je bilo treba opraviti v tem času, ko je (bila) še trohica tistega skupnega, vseslovenskega, ker bi različnost položaja zdravstva kot dejavnosti in zdravstvenih delavcev po slovenskih zdravstvenih centrih čez čas postala še bolj izrazita ter onemogočila ali zasenčila borbo za skupne cilje, ki jih je izluščil in na njih gradil ter povezoval delavce v belem stavkovni odbor.
Stavka pa je bila, in zdravstveni delavci so javno povedali dvom v to, da ves denar, ki se zbere s prispevno stopnjo za zdravstvo, res dobi ta, ki mu je namenjen.
Stavka zdravstvenih delavcev
l2ražali nezaupanje ter
je imef

DANES VOLITVE V ZORU ŽENEM DELU
Vsi zaposleni boste danes lahko obiskali volišča v svojih delovnih okoljih in oddali glasove kandidatom za zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije in občinske skupščine. V Sloveniji bomo v 59. volilnih enotah med 816 kandidati izbirali po enega ali največ dva.
Ob koncu tedna bo suho in nekoliko topleje.
Pregovora za ta teden.
Murska Sobota, 12. aprila 1990 • Leto XIII • Št. 14 • Cena 7,70 din
Ce je Tiburcija (14. aprila) polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.
Mokrota v aprilu, pridelkov obilo.
VREME
Pred veliko nočjo je treba izbrati tudi barve za pisanice. Vsak bi rad lepo pobarval jajca, da bi bil praznik še lepši. Nekateri so se pripravljeni še posebej potruditi. Na 11. strani smo pripravili reportažo z obiska pri Bernardi Merklin in Marjanu Pečku, ki znata, čeprav sta amaterja, mojstrsko okrasiti jajca. LiK, foto: Juhnov
je bila, čeprav precej tiha in manj opazna ter občutena, tudi zanjo pa je bil zlati čas, in to v lanski jeseni. Majda Horvat
VOLITVE 90
Prvi krog volitev je za nami. Ustvaril je temelje pluralne oblasti, ki bo stalno izpostavljena medsebojni konkurenci in kontroli javnosti, zato si obetamo dinamične čase. Dokončna volja volilcev bo izražena 22. aprila, ko bomo v drugem kolu volili predsednika predsedstsva med Milanom Kučanom, ki gre naprej s 44,3 odstotka glasov, in dr. Jožetom Pučnikom s 26,4 odstotka glasov. Pravo presenečenje je pripravil Ivan Kramberger. Poleg tega bomo odločali o strukturiranosti občinskih oblasti. Kakorkoli že, eno je jasno — Slovenija je stopila na pot parlamentarne demokracije. Več o nedeljskih volitvah na 3. strani.
Minulo nedeljo, 8. aprila, smo vam postavili nagradno vprašanje za sedmo kolo. Glasi se takole: v 13. številki Vestnika smo predstavili prvega Pomurca, ki je prejel nagradni kupon za 10-odstotni popust pri obveznem avtomobilskem zavarovanju, saj je izpolnil vse pogoje: podnevi je vozil s prižganimi lučmi, oprema, ki jo mora imeti avtomobilist, je bila popolna, in tudi vozilo je bilo brezhibno. Napišite njegovo ime in priimek.
Podrobno preberite 13. številko Vestnika in odgovor ne bo težak. Napišite ga na kupon v tej številki in ga pošljite na naslednji naslov: Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota, najkasneje do srede, 18. aprila. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne odgovore na kuponih.
V prejšnjem kolu je na vprašanje pravilno odgovorila: Lili krpič, Gornji Slaveči 71, 69263 Kuzma. Čestitamo.
VELETRGOVINA

IVAN KRAMBERGER gost nedeljske radijske kuhinje
fotografija je z lanske prireditve na soboškem kopališču, ko nam je pomagal ob nakupu studijske tehnike. Zdaj — na velikonočno nedeljo (15. aprila 1990) — pa bo najbolj presenetljiva in nepredvidljiva osebnost Slovenije, Ivan Kramberger, v živo gostoval na Radiu Murska Sobota. Sprašujete ga lahko od 10.30 do 12.00 na telefonski številki 21-232 in 21-579!
foto: N. Juhnov
Murska Sobota
nagrajuje naročnike
VESTNIKA
od9.dot6.lč3o TotROŠNIKOV VELIKONOČNI teden 2NlŽWE. ___ cen <«>35%
čimprej postanite naročnik VESTNIKA, če to še niste. Kmalu bomo izžrebali 24 naročnikov, ki bodo prejeli lepe nagrade Potrošnika.
Zdomski kruh spet mami
Kje so že tista leta, ko so lahko naši delavci množično odhajali na (začasno?) delo v tujino? Iz Pomurja se je podalo med zdomce okrog 6000 ljudi. Večina jih je nameravala ostati na tujem le nekaj let, da bi si čimprej zaslužili za traktor, obnovo ali gradnji hiše, avto ... Mnogim je res uspelo uresničiti večino želja, toda še zdaleč ne tako hitro, kot so pričakovali. Med se pač nikjer ne cedi sam od sebe.
To odhajanje naših ljudi je imelo dve plati medalje; ali pa še več. /Nekaj časa v Pomurju skoraj ni bilo problemov z nezaposlenostjo, vsenaokrog so sčasoma začele rasti nove hiše, ki so jih financirali zdomci, ob njihovih obiskih za praznike se je močno povečal promet t naših trgovinah in še bi lahko naštevali, kaj vse so prinesle zdomske devize.
Toda govorimo lahko tudi o slabih straneh tega odhajanja naših delavcev. Najbrž je to eden od vzrokov, da so popustila naša razvojna prizadevanja. Treba je reči, da so nas zapustili v glavnem le dobri, prizadevni delavci in tudi strokovnjaki, kajti sicer jih kapitalistični podjetniki ne bi obdržali. Tam je pač že zdavnaj deloval trg delovne sile.
Čez čas smo začeli naše delavce na vse načine vabiti, naj se vrnejo in delajo doma. Ponujali smo jim vse mogoče možnosti. Nekateri so se res dali pregovoriti in mnogim je danes žal tega koraka, ker so pri nas tako bedne plače, ker so možnosti za zaposlitev čedalje manjše, ker... Želje po odhodu v tujino so zato spet močno narasle. Lani jih je uspelo dobiti delo (predvsem v Avstriji in Švici) blizu 100, v glavnem kot sezonci. Kazalo pa je, da bo ta številka precej večja. Avstrijski delodajalci so namreč objavljali oglase o potrebah po novih delavcih celo v našem Vestniku, toda delovno vizo je dobilo le nekaj interesentov.
Pa vračanje zdomcev? Lani je bilo okrog 50 povratnikov, ki so to svoje dejanje prijavili tudi enotam za zaposlovanje pomurskih občin. Tisti, ki nadaljujejo delo na kmetiji ali odprejo kakšno obrtno dejavnost, pa niso v evidenci. Najbrž pa bi jih lahko prešteli na prste. Zdaj pač vsakdo poskuša ostati na tujem tako dolgo, da si pridobi pravico do pokojnine. Bodo lahko vsaj na jesen življenja >uživali< v domačem gnezdu.
Jože Graj
BI
stavka delavcev v belem
aktualno po svetu
Ne samo Litva, širši del vzhodne Evrope je doživljal v zgodovini hude pretrese, ko so si Prusija, Rusija in tudi Avstro-ogrska delili Poljsko. Po drugi svetovni vojni se je iz Poljske, ki so ji meje proti DR Nemčiji pomaknili za kakšnih 200 kilometrov bolj na zahod, moralo izseliti 2 milijona Nemcev in to iz pokrajin Šlezija, Pomeranija in Vzhodna Prusija. Prav tako 2 milijona Poljakov se je na Poljsko doselilo iz Belorusije in iz Ukrajine. Belorusija si lasti tudi del Litve. Tako je danes na tem velikanskem prostranstvu na milijone ljudi, ki so zgubili stik s koreninami. Na Madžarskem je v drugem krogu volitev zmagal Madžarski demokratični forum s 43 odstotki glasov. Na drugem mestu je Zveza svobodnih demokratov 24 in na tretjem Stranka neodvisnih drobnih posestnikov 11 odstotkov. NA SLIKI: litovski vsakdan.
ZDRUŽITEV NEMCU NE BO OGROZILA
»GASTARBAJTERJEV«
Joachim Werner iz Ingolstadta o slovenski pomladi — Novi mož v vodstvu Audija: Alojz Čahuk — Združitev Nemčije ima smisel le v združeni Evropi, tudi z Jugoslavijo.
April 1990 je gotovo revolucionarno obdobje v povojni zgodovini Slovenije, saj je razgibano politično dogajanje v alpski deželi privabilo mnoge: novinarje, strankarje, vzhodnjake, zahodnjake, poznavalce, nepoznavalce. .. Izrabili smo priložnost in prosili za pogovor enega prijateljev Slovenije, Joachima Werner-ja. Ingolstadčan je prav v pred-••volilnem času preživljal dopust v Moravskih Toplicah in poskrbel za nemalo medijske pozornosti ob plakatni aferi, ko je uvrstil Ribičiča med resnične socialdemokrate, za Pučnika pa dejal, da to mora pokazati zgodovina. Sicer je Werner podpredsednik SPD-ja v Ingolstadtu, ki je že enajsto leto partnersko mesto Murske Sobote. Še ena okoliščina, ki izpričuje njegovo povezanost z našo pokrajino: je član Betriebsra-ta (neke vrste kolektivnega vodstva — sveta podjetja) v Audiju, v katerem dela veliko Pomurcev. Član betriebsnrta je tudi zdomec Alojz Čahuk, ki zastopa interese naših delavcev. Werner je za Vestnik odgovoril na naslednja vprašanja:
Kaj sodite o demokratizaciji v Sloveniji in kakšne posledice bo to imelo za prihodnost Jugoslavije?
Menim, da ljudje, ki vodijo tovrstne procese, mislijo zelo resno. Pri tem so prepričljivi, vse skupaj pa je prvi pogoj za to, da bo Slovenija nekoč sestavni del združene Evrope, upam, da kot del enotne Jugoslavije. To je moja vizija in Slovenci so na dobri poti.
Kaj pa morebitna odcepitev Slovenije?
Po moje bi bil to zgodovinski anahronizem, čeprav ima Slovenija za kaj takega solidne gospodarske možnosti. Toda zdaj je čas, ko se Evropa zrašča in pravi partner za združeno Evropo je po moje močna in združena Jugoslavija.
Slovenski predvolilni boj je bil oster, kakšen vtis ste dobili o tem?
Opazujem vse to in nekatere reči me spominjajo na Nemčijo. Pri tem boju nihče ne izbira sredstev, zato tudi ni nujno vse povedano vzeti smrtno resno. Plakat Demosa pa po moje ni v redu, ker na ta način nastaja slab vtis o demokraciji — demokrati med sabo ne smejo tako ravnati.
Evropa se združuje, med drugim tudi obe Nemčiji. Kolikšen je pomen tovrstnih procesov?
Sama združitev Nemčije je manj pomembna od združevanja v vsej Evropi. Smisel združitve je
le ob zraščeni Evropi, tudi z Jugoslavijo. Predvsem Vzhodni Nemci so za takojšnjo združitev, sam pa mislim, da mora vse skupaj potekati počasi in zato toliko bolj gotovo.
Ali ob združitvi Nemčij ne bodo ogrožena delovna mesta tako imenovanih gastarbajterjev, tudi Pomurcev?
Veliko jih je, ki se tega bojijo. Mislijo, da bo stopnja brezposelnosti v NDR še narasla, ker veliko podjetij čaka bankrot. Zato se bojijo, da bodo brezposelni iz nekdanje vzhodne Nemčije zasedli delovna mesta zdajšnjim gastarbajterjem. A strah je odveč. Dejstvo je, da se bo povpraševanje po delovni sili še povečalo, ker se bo zvišala poraba v vzhodni Nemčiji. Po drugi strani pa imajo gastarbajterji zagotovljene svoje pravice, saj so nekateri pri nas že 25 let. Ne bo se zgodilo, da bi na primer spodrivali gastarbajterje v Audiju. V Betriebsratu tega ne dovolimo, tudi sindikat ne. Gastarbajterji so naši someščani, kolegi in želimo, da tako ostane.
Morda še kakšno sporočilo prebivalcem pokrajine štorkelj, ki so v Nemčiji, trenutno pa doma na oddihu?
Želim jim vesele velikonočne praznike in nekaj lepih dni v domovini. Upam, da se potem spet zdravi srečamo in da bomo še naprej dobro sodelovali!
Bojan PEČEK
IZ BEOGRADA PIŠE-----------------------------------x
Prizori pretepanja Madžarov v Romuniji, zlasti pretepanja že padlega in nezavestenga, če ne že mrtvega možakarja, so bili tako grozljivi, da je gledalcem zmanjkalo razumevanja za romitnsko demokratizacijo po rušenju vladavine. Komentator beograjske televizije je opozoril celo na balkansko obnašanje ljustva, oboroženega s koli, češ da so takega nagnjenja ljudje tudi pri nas, in če je zdaj eden na tleh, bo jutri na tleh drugi, kar kajpak nikamor ne vodi. . .
Potem smo videli prizore množičnega zastrupljanja albanskih šolarjev na Kosovu, ki je bilo potem označeno kot stimulantsko v režiji kontrarevolucionarjev, ki da so zlasti v zdravstvenih inštitucijah. O tem pa da dajejo redne informacije alternativne, demokratične stranke, pokrajinska informacijska služba pa nič. . .
Hkrati smo se zgrozili zaradi vesti iz Valjeva, da je tamkajšnja demokratska stranka napovedala sojenje Josipu Brozu, čeprav ni verjetno, da bo to uspela uresničiti, saj ni mogla najti predsednika tega svojega »sodišča«.
ZAPLANKA-NOST
Ce demokratičnost pojmujemo kot spopadanje, v katerem so dovoljena vsa sredstva; deske, koli, noži, sekire in špreji, strankarska in podobna razsodišča z vnaprej določenimi cilji podrejanja ljudi in njihove zavesti, potem je s to novorojeno »demokracijo« res nekaj narobe in je vprašanje, ali nosilci te demokracije sploh vedo, kaj hočejo in kaj je demokracija.
Najlaže je temu reči: zaplankanost, kar nedvomno v bistvu je, toda če je to uveljavljanje filozofije: »nič ni resnično, vse je dovoljeno«, uveljavljanje igre brez vsakršnih prvil, potem nastajajo razmere, v katerih je v nevarnosti človek vsake narodnosti, torej vsak človek.
Na žalost nenehno poslušamo zatrjevanja na priemr o Kosovu: »Branili bomo to srce Srbije z vsemi pravnimi in nepravnimi sredstvi!«
O pravnih in nepravnih sredstvih je seveda mogoče govoriti neskončno mnogo, kajti v zgodovini je bilo že mnogo zlorab prava oziroma pravnih sredstev v nepravne, nezakonite in nemoralne namene. Med take zlorabe štejemo tudi tako imenovane »politične procese«.
Med take procese štejejo mnogi tudi sojenje Azemu Vllasiju, ki ima v našem pravu oziroma demokratizaciji tačas zelo zanimivo mesto.
O tem je pred nedavnim povedal nekaj novic pravnik, ki sodeluje v postopku sojenja Azemu Vllasiju in drugim obtožencem. Dejal je, da dajanje izjav na televiziji ni v skladu s sodnim postopkom, ki še ni končan, vendar da je prekršil to pravilo zato, ker ta postopek ne sodi na sodišče, ker je spor nastal v politični stranki in mora biti tam tudi1 končan. Obtožbe Vllasija da nimajo podlage v kazenskem zakoniku, ker pojmi »kontrarevolucija« in podobno, česar so obtoženi Vllasi in drugi in zaradi česar so v naši preteklosti obsojeni mnogi, nimajo pravne, temveč politično podlago.
Vprašani pravnik je napovedal izključevanje vseh takih členov iz ustave in s tem tudi iz kazenskega zakonika, kar da bo v kratkem razveljavilo obtožbo Azemu Vllasiju in mnogim drugim, tudi onim, ki so bili po teh členih doslej v zaporih, ker pač v državi političnega pluralizma takšna vloga prava in sodišč ni ustrezna.
Demokratizacija se torej ne more uresničevati s sredstvi kakršne koli prisile, temveč prav nasprotno: z odstranjevanjem vsakršnega nasilja nad ljudmi tako, da bomo lahko vsak dan svobodneje dihali in imeli čim manj opravka s političnimi ekstremizmi, ki nas še vedno pritiskajo z vseh strani kot neizbežna revanšistična mora.
Seveda je res, da so nastajanju demokracije zoperstavljene mnoge nevidne blokade starorežimsko razpoloženih, ki ne izbirajo sredstev za doseganje svojih ciljev in bo zategadelj še nič koliko spopadov v nadaljnjih nepredvidljivih razmerah povsod po svetu, ne samo pri nas.
Morda imajo prav tisti, ki poskušajo vse skupaj poenostaviti z ugotovitvijo, da so se veliki, ki so si že zdavnaj razdelili svet, zavedli nevarnosti svetovnega spopada polariziranih sil in so se sprijaznili z dejstvom, daje pač bolje, če pustijo narodom, da se sami med seboj sporazumevajo in pobijajo, ker je to pač manjše zlo od velikega svetovnega spopada.
Potemtakem nam preostane samo to. da se kar sami čim prej rešimo svoje lastne »zaplankanosti«. Tako vsaj za sedanjost ne moremo kriviti nikogar drugega, pa naj si bomo krivca še tako želeli.
Viktor Širec j
globus
LONDON - Margaret^ tcher je postala najmanj pni hijeni britanski premier v w J 50 letih. Po najnovejši GnW, anketi bi jo prejšnji teden p« P ralo samo še 24 odstotkov ' cev, kar kaže, da železna WJr časi rjavi.	. nr.
BUDIMPEŠTA - KljJiH votno odklonilnemu stališ >	■
se vrhunskega srečanja pte° , I nikov ČSR in Poljske v Brat* > vi udeležili tudi Madžari, k ugodili njihovemu Pre. A«, bodo obravnavali tudi i ska vprašanja. Kot gostje s . ; v Bratislavi tudi zunanji ml Jugoslavije, Italije in Avstnj ■
RIM - Podpredsednik < janske vlade C. Martelli se2 ma za to da bi vzdolž itahja kopenskih meja in obalnega P^j razporedili vojaške enote; . bi preprečile ilegalno pr'"aJ tujcev v Italijo. Vsak dan PJ' j0 Italijo na stotine tujcev, ki n veljavnih dokumentov in to 1 ških in azijskih držav. i,.
VARŠAVA - Sovjetske o. mejne službe so zaprle edin	.
ni prehod med Litvo in-rOJ Prestop meje je dovoljen le vornjake.	, ,eta
BONN - Kaže, da bodo* mesec v zahodnonemškem P mentu sprejeli nov zakon cih. Zanj se zavzema pre skupina poslancev vla° jjci-konservativno-liberalne s je-	. „ih od
LONDON - 136 ranjen n, tega 56 policistov. 341 are ter velika gmotna škoda, to JI zultat nedavnih silovitih d stracij v britanskem glaV”f stu. Vzrok: uvedba občin davka na glavo.	. .-Atih
PARIZ - Prvih šest naJv5^en proizvajalcev orožja fir-vzhodne Evrope so am.erlLcpo-me. Na prvem mestu je „ zJ nell Douglas, ki je leta 19 orožje iztržila 8,5 larjev. Podatek je objav" aZ|. narodni institut za mirovne skave v Stockholmu. . j^i
STOCKHOLM -tednik za gospodarska vprauji Veckans Afferer je objavil & članek v katerem trdi, da in' goslavija večje možnosti, na ozdravi svoje gospodarstvoK. primer Poljska ali Mad*8 Velik pomen daje pri tem da ima Jugoslavija že skoraj lijard dolarjev deviznih reze •
PARIZ - V predstavnice. Gospodarske zbornice s;u je v francoskem glavnem yj, so zahtevali, naj SFRJ uve v zume za francoske državlja kolikor Francija vizumov za državljane ne bo ukinila-
Volitve tudi v Ingolstadtu
Peter Schnell bo še nadaljnjih šest let nadžupan — CSU izgubila absolutno večino v mestnem svetu — Več glasov za manjše stranke
V partnerskem mestu Murske Sobote, v bavarskem Ingolstadtu, so imeli pred kratkim komunalne volitve. Predstavnik CSU (krščansko-soci-alne unije) Peter Schnell, ki je že od leta 1972 nadžupan, je tudi tokrat dobil zaupanje volilcev. Z 61,2 odstotka glasov si je zagotovil županski stolček še za šest let. Njegov protikandidat dr. Franz Gotz, iz vrst SPD-ja (socialdemokrati), je dobil 34,6 odstotka glasov, kar je za 4,2 odstotka več kot pred šestimi leti.
Pri volitvah 50-članskega mestnega sveta (kar je za šest mest več kot na prejšnjih volitvah) je CSU izgubila absolutno večino, saj je izgubila 13 odstotkov glasov volilcev. 44 odstotkov dobljenih glasov pa pomeni, da bodo imeli v novem svetu 23 svetnikov. Tudi SPD je dobila nekoliko manj (3,8 odstotka) glasov. Volilci so ji zaupali 30 odstotkov svojih glasov. Tako so nekakšne zmagovalke male stranke. Neodvisni kandidati (UW) in republikanci so dobili po 9 odstotkov glasov, zeleni 4,7 odstotka in FDP (svobodnjaki) 3,2 odstotka. Število njihovih sedežev v svetu je naslednje: SPD 16, UW 4, republikanci 4, zeleni 2 in FDP 1.
Volilno udeležbo (69,56 odstotka) in rezultate je stari in novi nadžupan ocenil kot »solidno osnovo za nadaljnje delo«. Sicer pa Peter Schnell pred volitvami ni hotel dajati prognoz. Za rezultate je še menil, da bi bili kolegi na Bavarskem zadovoljni, če bi dobili takšno podporo kot on.
Poraženi dr. Franz Gotz je predvsem komentiral rezultate za volitve v mestni svet. »CSU je izgubila absolutno večino, tako bomo zdaj morali karte na novo premešati!« Odstotke, ki jih je dosegel sam, pa je komentiral s tem, da je zelo težko premagati politika, ki je na določeni funkciji že vrsto let. Sicer pa je za mesto dobro, če se mora oblast deliti.
Poleg strankarskih premikov je prišlo tudi do sprememb v samih strankah. Izvoljenih je bilo
Dr. Franz Gotz čestita zmagovalcu, staremu in novemu županu Petru Schnellu (desno).
mnogo novih imen, mnogi stari člani mestnega sveta so se že vnaprej odpovedali kandiaturi, nekateri pa niso bili na listah ali pa jim volilci niso dali dovolj glasov. Tako je tudi v Murski Soboti znani član mestnega sveta Achim Werner za 1036 glasov zgrešil svoj cilj.
Walter Schneeweis
Šeststo tisoč kmetovalcev več
Kot vsako leto, tako tudi letos ministri za kmetijstvo evropske dvanajsterice določajo zajamčene cene za pridelke devetih milijonov kmetovalcev gospodarsko združene zahodne Evrope. Da dajejo države EGS velike denarje za pocenitev hrane na potrošniškem tržišču, ni nobena novost: lani 27 milijard ekujev. Letos se bo ta zen-sek povečal za kakšnih 13 odstotkov, ko se bo Nemška demokratična republika prek združitve z ZRN, s svojimi 600 tisoč kmetovalci, vključila v EGS.
Vzhodnonemško kmetijstvo po svoji produktivnosti le malo zaostaja za zahodnonemškim, ki je v okviru evropske gospodarske integracije na prvem mestu. NDR bo tako povzročila dodatne težave pri krompirju, mlečnih izdelkov in svinine. Problem pa bo še hujši kot ga vidijo sedaj, saj bo vzhodnonemškim kmetovalcem dostopna najsodobnejša kmetijska tehnologija, to pa bo še povečalo nekatere presežke prehrambene industrije v državah EGS.
Hrvaška predvolilna temperatura
V sosedni Hrvaški bodo prvi krog volitev izvedli čez štirinajst dni. Prejšnjo sredo so zaključili predlaganje kandidatov za 356 poslanskih mest v saboru ter za odborniška mesta v občinskih skupščinah. Največjo pozornost pri volilcih vzbujajo najmočnejše stranke; Zveza komunistov Hrvaške — Stranka demokratičnih sprememb, Hrvaška demokratična skupnost in Koalicija narodnega sporazuma. Slednja se je že ostro spopadla s Hrvaško demokratično skupnostjo, ki ji očita nepoštenost v predvolilni igri. Tako se je dobrih štirinajst dni pred volitvami tudi na Hrvaškem začela dvigati temperatura. Koalicija je šla v predvolilni boj s predlogom za miren prehod iz sedanjega brezumja v parlamentarno demokracijo.
Gospa statistika pripoveduje ;
Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je znašal sm p, povprečni dohodek, zaslužen v januarju, 4206 konvertibilnih «,n ^ih Najboljše povprečje so dosegli v družbenih organizacijah in skup — 5684 dinarjev, najslabše pa v gradbeništvu — 3454 dinarjev, j, dohodki, ki so jih v januarju zaslužili v družbenem sektorju, so bi no za 22,9 odstotka nižji, kot so bili januarja lani, in za 23,7 od nižji, kot so bili decembra lani.	. . ^aiii
Če preračunamo dinarje v marke, je bil februarja letos izp jjj osebni dohodek v primerjavi z lanskim v enakem mesecu v	n),
višji za 85 odstotkov, v ožji Srbiji za 67,6, v Vojvodini za 44,8, .	jjr-
ji za 33,1, v BiH za 26,7, na Kosovu za 26,1, v Črni gori za 25 in n vaškem za 24,4 odstotka.

Tudi Hrvati domov
Izvršni svet sabora SR Hrvaške je sklenil odpoklicati ndr^ lice iz sestava, združenega odreda zveznega sekretariata za notr* zadeve na Kosovu. Hrvaški izvršniki so menili, da po sklepu pre« stva SR Srbije, da bo skrb za zaščito ustavne ureditve in za «se & varnost občanov na Kosovu poslej prevzel republiški sekretark notranje zadeve SR Srbije, ni več razlogov, da bi odredi milice iz vaške še naprej ostali na Kosovu.	.
Slovenski miličniki so bili odpoklicani že prej, toda oboji,• slovenski kot hrvaški, veliko prepozno. Rečeno še bolj določno, n'' f li ne bi bilo treba, da bi sodelovali v tej — kot kaže — nerazres j zadevi srbsko-albanskih odnosov v Pokrajini.	>
JUGOSLOVANSKI PREBLISKJ
* hi
Nova državljanska vojna absolutno ni možna, razen, ce 0 . i med seboj sprli Srbi.	(Start — 2agre
a x x	,
Mnoge delavke albanske narodnosti so se odločile. , v »prostovoljno rodile vsaj še po dva otroka,« da bi tako prispeto boju za končno zmago.	(Borba — Beogra
XXX . treba
Vsaki predstavi demantiranja JLA in Jugoslavije se je upreti z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
(Narodna armija — Beogr
XXX
Množično nezadovoljstvo ljudstva meri na to. da so zanj in upravičeni razlogi.	(Danas — Zagr
STRAN 2
aktualno doma
SVOJEVRSTEN REFERENDUM PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE
Pomurje se je znova izkazalo po volilni udeležbi — Zagotovljena tajnost volitev — Prednost Milana Kučana — Nove izkušnje
Tudi na tokratnih volitvah so se Pomurci izkazali z udeležbo, ki je bila okrog 80-odstotna, v Sloveniji pa nekaj nad 76-odstot-na- Prebivalci lendavske, ljutomerske, radgonske in soboške občine so množično prihajali na volišča že v dopoldanskih urah. Na 274 voliščih v Pomurju, ki so oda odprta od 7. do 19. ure, je glasovalo blizu 80 tisoč volilcev,
le tolikih možnosti v konkurenci štirih predsedniških kandidatov. Je pa to izraz volje določenih slojev ljudi, ki so volitve vzeli za manj resen politični ritual. Po drugi strani pa je presenetljivo malo število oddanih glasovnic za dr. Marka Demšarja, intelektualca, ki s svojo gosposko držo ni mogel dovolj prepričati volil-cev.

Po začasnih podatkih, ki smo	V
dezu regijske volilne komisije za 10-	za(fostuo število za
^teSičnem /boru, je kot edma^obOa zad^ rnljavitev mandata le stranka	Sledita Sloven-
jrglasovalo 12375 volilcev ah 2033 ' tka'in ZKS—Stran-** kmečka zveza z 10402 glasa ah	Vse dru-
demokratične prenove z 9956 glasov ah 16,37 pomutju.
E* stranke so dobile pod 10 odstotkov glasov podatki s po-velja omeniti, da so obdelam naročil volilnih odrskih volišč, preveriti pa je bilo treba se	TP	uradnih re-
z volišč v soboški občini. Zato bomo o dokončnih ura
Etatih lahko poročali prihodnjič«
K .j.

^mer so najvišjo udeležbo v radgonski občini, in lcer 82,2 odstotka, najnižjo pa v -bdavski občini (77,7 odstotka). so v vseh štirih pomurskih ““cinah p0 udeležbi volilcev nad ovenskim povprečjem.
,'e8 neokrašenih volišč in “lanJ tistega vzdušja, ki smo ga a voliščih poznali včasih, je bila Pomembna novost zagotavljanje ainosti volitev. Za to so se mar-' le omislili različne načine, bo-’s's kabinami, zavesami ali preudarni. Člani volilnih odborov so Priskočili na pomoč vsem $ ^^tt starejšim ljudem, ki »ni morda premalo seznanje-' z volitvami v republiški druž-"'n°Politični zbor. Sicer pa je n; ^l povsod potekalo glasova-'C brez kakih večjih zapletov. _ t3nimivo je, da je dobil pred-v v”1^' kandidat Milan Kučan lena občinah Pomurja, razen več glasov kot njegov j^J ujši tekmec dr. Jože Pučnik. K^ja razlika je v soboški obal 1 '45,9:26,8 odstotka oddanih od a^j^vsod drugje je dobil u . do 38 odstotkov glasov, iemJL P°d slovenskim povpreč-da 7 znaša 44’1 odstotka. Mor-doveza.marsikoga presenečenje Ivan1 odstotek glasov za nn a Krambergerja, ker mu jav-n°m"enjske raziskave niso daja-
Drugače pa je stanje pri kandidatih za člana predsedstva republike Slovenije. Podatki za Pomurje se namreč skoraj povsem ujemajo z republiškimi, kjer je dana prednost Cirilu Zlobcu, Ivanu Omanu, Matjažu Kmeclu in Dušanu Plutu. Edinole v lendavski občini so se bolj ogreli za Slavoja Žižka, ki po priimku sodeč izhaja iz pokrajine ob Muri.
Značilnost nedeljskih volitev,
Prav „■
‘sem vključena v
DARKO ZOBARIČ, Murska Sobota: »Moja edina pripomba je, da bi tudi, pri članih predsedstva morali navesti stranko, ki jo zastopajo. Po volitvah pa pričakujem, da bodo izvoljeni kandidati izpolnili obljube, zlasti na gospodarskem področju, ki nas skupno z zunanjo politiko, ki ne bo usmerjena proti jugu, lahko privedejo na evropsko raven. Pričakujem —vueraI ■	večjo suverenost Slovenije in čimprejšnji
8ovorjtjra n' status. Če pa se v okviru Jugoslavije ne bo dalo po-toVo	Pomembnih vprašanjih, sem za odcepitev. To je go-
skrbimn °®8ovomo dejanje, toda zavedam se, da lahko sami po-23 svojo usodo.«
®kt sistem Središče: »Večstrankar-^smo |e Je,prav gotovo boljši kot prej, dnih listih a'CO Potrjevt»l* imena na vo-k^hk. Rn'-' Mogoče je malo preveč teh “ijajo, vn Jlm Se tuc*'’ da vse preveč oblju-n°lni]e sanJe pa je, kaj bodo nato iz-uPanje’ 3 našo vas pa so volitve tudi
nera - - jutri. Če bomo še naprej Pdhodno^1*1’ kmalu ne bo več nobene
MARIJA HOZJAN, Lendava: »Odkar sem poročena, sem zdaj prvič šla volit, saj je to dolžnost doslej zame opravljal mož, kot je to bila pač navada pri večini. Opazila sem, da je bila zagotovljena tajnost in da ni bilo kakšnega navijaštva, za koga naj glasujemo. Moram reči, da se ni bilo lahko odločiti, saj sem omahovala med dvema predsedniškima kandidatoma. Zelo me je zanimal tudi predvolilni boj, če-nobeno stranko.«
je bila tudi ta, da so podatki z občinskih volilnih komisij prihajali dokaj počasi, kar je dalo slutiti, da so bili tam, kjer so preštevali glasove oziroma jih preverja-li, že krepko utrujeni po naporni in neprespani noči. Sicer pa ne pravimo zaman, da se šele učimo pravih volilnih postopkov. Tako je pač, ko se dogajajo korenite družbene in gospodarske spremembe, za katerimi že dlje časa težimo. Na izkušnjah se šele učimo, praksa pa bo pokazala, v kolikšni meri nam bo beseda demokracija zares zlezla pod kožo.
Med vsakovrstnimi obljubami so prednostne vsekakor tiste, ki govore o nujnosti reševanja slabega gospodarskega položaja, odpravljanje ekoloških problemov, nova slovenska ustava in položaj Slovenije v Jugoslaviji.
Politična nasprotovanja v predvolilnem boju, ki smo jim bili priča tudi v Pomurju, bodo morala čimprej zamenjati konkretna dejanja, saj je kriza političnega in gospodarskega sistema že tolikšna, da ni možno več dolgo čakati na potrpljenje ljudi. Nedeljske. volitve so bile resda svojevrsten referendum za parlamentarno demokracijo, toda volilci sedaj od nje pričakujejo delo, zaposlitev in spodobno življenje, stabilno razvojno perspektivo ter zagotavljanje popolne suverenosti in samostojnosti republike Slovenije. Seveda v interesu vseh ljudi!
Milan JERŠE
Vili Žižek in Janez Stariha v zboru občin
Na nedeljskih volitvah so dobili med kandidati za zbor občin republiške skupščine zadostno število glasov že v prvem krogu dipl. ing. Vili Žižek iz Murske Sobote (64,7 odstotka oddanih glasovnic) in Janez Stariha iz Gornje Radgone (53 odstotkov). Na odločitev v drugem krogu, ki bo 22. aprila, pa bodo morali počakati naslednji kandidati: Janos Bukovec (35,2) in Laszlo Ligeti (34,9) v lendavski občini, Ljubo Jakelj (33,5) in Miha Magdič (23,0) v ljutomerski občini, ter Karel Franko (44,6) in Franc Horvat (28,3 odstotka oddanih glasovnic) v soboški občini.
IZIDI NEDELJSKIH VOLITEV
OBČINE:	M. SOBOTA	LENDAVA	LJUTOMER	G. RADGONA	POMURJE	SLOVENIJA
UDELEŽBA v %:	81,2	77,7	81,7	82,2	80,7	76,2
PREDSEDNIŠKI KANDIDATI:						
MILAN KUČAN	45,9	32,0	38,2	34,9	37,75	44,3
JOŽE PUČNIK	25,8	32,3	31,0	26,2	29,07	26,4
IVAN KRAMBERGER	16,1	23.7	18,7	24,8	20,82	18,8
MARKO DEMŠAR	111	12,1	13,0	14,1	12,6	10,5
KANDIDATI ZA ČLANA PREDSEDSTVA:						
CIRIL ZLOBEC	51,7	49,7	54,3	51,7	51,85	53,8
IVAN OMAN	52,7	52,3	59,0	49,3	53,32	46,5
MATJAŽ KMECL	36.2	33,6	39.1	38,2	36,77	38,5
DUŠAN PLUT	34,6	37,6	34.8	34,9	35,47	38,4
ERIKA KLEMENČIČ, Gornja Radgona: »Tokrat sem šla na volišče z večjim strahom kot prej, ker je bila večja izbira. Upam, da sem se dobro odločila, vendar raje ne bi povedala, koga sem volila, ker delam na takem delovnem mestu, kjer srečujem veliko ljudi. Mislim, da so volitve dobro organizirane, prav tako nam vse dobro razložijo. Nihče me ni prepričeval, za koga naj volim, ampak sem se
odločila povsem samostojno. Prej smo lahko o kandidatih in strankah dovolj slišali po radiu in brali v časopisih. Želim si, da bi nam te volitve prinesle nekaj boljšega, kot je sedaj. Predvsem za delavce.«
BORIS ŽUNIČ, Lendava: »Na volišče sem prišel že pred 7. uro, saj sem bil izbran za Demosovega opazovalca, in sicer je bilo to na volišču v dvojezični OŠ Drago Lugarič. Po mojih ugotovitvah je vse potekalo v redu. Niti nisem pričakoval, da bo res tako. Pokazalo se je, da so takšne volitve — tajne in pluralistične — edino pravilne, doslej pa so bili zmagovalci v glavnem znani že vnaprej.«
MARJETA MERTUK, Murska Sobota: »Ob veliki udeležbi volivcev menim, daje prav, da je prišlo do takih volitev, kjer se lahko samostojno odločamo o kandidatih. Le po tej poti bomo prišli do sprememb v našem političnem in gospodarskem sistemu, za kar se že dolgo zavzemamo. Predvsem pa bo moralo priti do sprememb v gospodarstvu. Po volitvah bo težavno obdobje prilagajanja na nove raz-
mere, mislim pa, da bomo s pomočjo vseh ljudi dosegli željene spremembe, do katerih je moralo priti.«
Zj2. APRILA 1990
STRAN 3
PRVI KONGRES SSS
MANJ OD PRIČAKOVANEGA
Začetek spodbuden, nadaljevanje ognjevito, sklepi pa mlačni. Takšna je prva ocena dela 1. kongresa Svobodnih sindikatov Slovenije, ki ga (ponovno) vodi Miha Ravnik.
SOBOSKI ZBOR KS SELE
TRETJIČ KOMAJ SKLEPČEN
DELEGATE KLICALI PO TELEFONU - CIM VEČ SKUPNIH ZASEDANJ ZBOROV - ZAKAJ STANOVANJSKO PODJETJE NE TUDI INVESTITOR? -ZARADI NEKAJ PARKIRNIH PROSTOROV NE BODO UNIČEVALI ZELENIC — ZADNJA SEJA 17. APRILA
Uvodne besede predsednika Zveze sindikatov Slovenije so dajale upanje, da bo kongres, ki so ga imenovali I. kongres Svobodnih sindikatov Sloveni-je, pomenil velik preobrat v načinu sindikalnega dela, v sami organizaciji sindikata in vsebini. Če je bil slogan kongresa: Zame gre, za moje delo ..., potem bi-lahko pričakovali, da bo tudi nadaljevanje potekalo v tej smeri. Takoj po uvodni besedi so se delegati razdelili v tri
su, marveč na posebni sindikalni konferenci, ki bo šele čez pol leta. S to odločitvijo so bistveno zvrli razvojne procese v sindikalni organizaciji, saj bo status quo, ki bo trajal še naslednjega pol leta, prinesel marsikaj. Predvsem verjetno predčasno organiziranje poklicnih in panožnih sindikatov, ki se bodo le stežka vključili v katerega od že obstoječih republiških (oznaka je pogojna) sindikatov: Zvezo neodvisnih sindi-
Po skoraj enournem čakanju je bil zbor krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti šele v tretje komajda sklepčen. Od 42 delegatov je bilo navzočih le 22, kar kaže na dokaj neodgovoren odnos nekaterih delegatov, ki so jim zaupali pomembne družbene funkcije. Na zasedanju so zato po skrajšanem postopku sprejeli odlok o pristojnosti občinskih zborov, o čemer je govoril predsednik SO Andrej Gerenčer. Poudaril.je, da so zbori enakopravni pri obravnavi in odločanju o vprašanjih iz skupne pristojnosti. »Tako načrtujemo, da bi večino vsebinskih vprašanj zbori obravnavali skupno in o njih enakopravno odločali na skupnem zasedanju. Posebno vprašanje pa je vključevanje skupščine pripadnikov madžarske narodnosti kot četrtega skupščinskega zbora, ko gre za zagotavljanje njihovih pravic na narodnostno mešanem ozemlju, kot. so otroško varstvo, šolstvo, načrtovanje skupnega kulturnega razvoja itd.«
Delegati zbora KS so brez pri-
pomb sprejeli poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč, o ustanovitvi javnega podjetja Komunala in z nekaj pomisleki osnutek odloka o ustanovitvi javnega stanovanjskega podjetja. Edvard Perhavec, delegat KS Partizan v Murski Soboti, je menil takole: »Zakaj novoustanovljeno stanovanjsko podjetje ne bi bilo tudi investitor. Mislim, da je njegova osnovna naloga, da gradi stanovanja, jih daje v najem in jih vzdržuje: Ali se bo na stanovanjsko podjetje preneslo vzdrževanje, ki ga sedaj opravlja komunalno podjetje?«
V nadaljevanju zasedanja so delegati prisluhnili odloku o proračunu občine in zagotavljanju osnovnih dejavnosti, ki se financirajo iz tega vira. Zaradi znanih razmerje bilo nujno, da se osebni dohodki in materialni stroški za december prenesejo v letošnje leto. Sicer pa so v razpravi potrdili aneks o usklajevanju davčne politike ter predloge odlokov o zazidalnih načrtih za Lendavsko — sever in jug v Murski Soboti. »Brez kakih večjih posegov je
treba narediti red na Lendavski ulici, kar je v prvi vrsti stvar prometne inšpekcije, milice in upravnega organa, da bi se izognili nemogočim’ prometnim zamaškom med pol drugo in pol tretjo uro popoldne. Ne moremo pa si privoščiti, da bi zaradi nekaj parkirnih prostorov uničili zelenice, če se resnično borimo za čisto in zdravo okolje v Murski Soboti,« je bil odločen. Andrej Gerenčer. Pridružil se mu je tudi delegat iz Gornjih Petrovec Franc Šlihthuber, ki je opozoril, na vse večje nanose kamenja iz jarkov pri vhodu s ceste Murska Sobota-—Rakičan k bolnišnici.
Na zasedanju soboškega zbora KS so potrdili tudi uvedbo komasacijskega postopka v katastrski občini Fikšinci-Gerlinci, kjer naj bi z zložbo končali aprila prihodnje leto, in peticijo občinske konference ZSMS-liberalne stranke o gradnji avtoceste Lendava—Ljubljana. Zadnja seja vseh treh zborov SO Murska Sobota v tem mandatnem obdobju je napovedana za 17. april.
Milan Jerše
Tudi Mura znižala cene
Dejstvo je, da se Mura s svojimi izdelki uvršča v višji kakovo- paj. Pri tem še posebno računa-stni razred, in to se kaže tudi pri cenah; vsaj doslej je bilo tako, mo na poteze Markovičeve vla-Prejšnji četrtek pa so sprejeli odločitev o znižanju cen (selektivno)m de, in to na radikalno razbre-
Z izvolitvijo Mihe Ravnika za predsednika Svobodnih sindikatov Slovenije se je končal v soboto popoldne v Ljubljani 1. kongres te delavske organizacije.
komisije in začeli razpravljati o kongresnih dokumentih, resolucijah, ki so bile predložene, in o tem, kaj naj bo s sindikalno organizacijo v prihodnje. Razprava je bila dokaj goreča, saj so se delegati zavzemali za boljši sindikat, ki naj bi bil organiziran na sodoben način, ki se bo prek kolektivne pogodbe zavzemal za dostojno plačilo delavca (najmanj 600 DEM in povprečno 1.000 DEM v Sloveniji) in ki mu bo tudi zagotavljala normalne delovne razmere. Bili so tudi proti razprodaji družbenega premoženja in so se zavzemali za pametno rešitev pri prehodu na uvajanje lastništva kapitala oz. lastništva proizvajalnih sredstev. Če je razprava kazala na vse to, pa je plenarna seja, ki je bila pozno zvečer prvega dne, pokazala, da je v sindikalni organizaciji močna birokratska struktura, ki ji ustreza prejšnje stanje in ki si dovoljuje napredek le z majhnimi in nadzorovanimi koraki. Na večernem zasedanju so sklenili, da o organizaciji sindikata (po poklicno-panož-nem ali po teritorialnem načelu) ne bodo sklepali na kongre-
katov Slovenije, Neodvisne sindikate Slovenije in Svobodne sindikate Slovenije, ampak bodo skušali vsaj v prvi fazi ostati samostojni in bodo čakali na to, kaj bo prinesel čas. Res je sicer, da se bodo prej ali slej morali počasi povezovati, ampak to bo mnogo daljša pot, kot pa bi jo lahko naredili že na kongresu. Edina svetla točka kongresa je bilo vztrajanje delegatov na izhodiščnih postavkah v kolektivni pogodbi, ki so že našteti. Za ilustracijo naj navedem citat iz razprave Milana Utroše o kolektivni pogodbi: »Če namreč Gospodarska zbornica Slovenije kot inštitucija delodajalcev misli na svoji razvpiti poti v Evropo peljati delavski razred z izhodiščnim OD 300 DEM, je to zame balkanska smer te poti in zato naj ta kongres, jasno pove, ta na tej poti našega sindikata ni zraven.«
V ostrem boju so na volitvah za novega predsednika novega sindikata ponovno izvolili starega predsednika Miho Ravnika.
Dušan Loparnik
za 10 do 20 odstotkov. Ker se je medtem znižal tudi prometni davek za 2,5 %, in če bo tudi trgovina prispevala svoj delež pri znižanju, bi se lahko Murini izdelki te dni v trgovinah pocenili za 20 do 30 odstotkov. O tem je bil govor torej prejšnji četrtek na mini tiskovni konferenci pri Murinem generalnem direktorju Božu Kuhariču. V ponedeljek pa smo to preverjali v praksi, in sicer smo poklicali trgovsko organizacijo Potrošnik Murska Sobota. In res so predvidevanja postala dejstvo. Poleg Murinih izdelkov so od 20 do 40 odstotkov (izhajajoč iz neto cene) cenejši tudi izdelki nekaterih drugih tekstilnih tovarn (Gorenjska oblačila Kranj, Vezenina Maribor, Rašica, Angora idr.).
Kako so prišli do takih odločitev v Muri?
»Mi smo poglobljeno razpravljali o razmerah na trgu in ugotovili, da se kažejo posledice jugoslovanskih problemov tudi pri padcu kupne moči in zaostajanju prodaje v trgovski mreži. Ne glede na to, da smo
že prej reagirali in se prilagajali razmeram na trgu, smo ugotovili, da so potrebni še dodatni ukrepi, torej znižanje cen naših izdelkov, da bi trgovski mreži omogočili, da bi prodaja spet začela rasti. Seveda pa lahko naredimo radikalnejše premike pri cenah le vsi sku-
menitev gospodarstva. Menimo namreč, da povečanje stimulacije pri storitvah za 3 in pri izvozu za 7 odstotkov še zdaleč ni dovolj spodbudno, ker je razlika v tečaju dinarja bistveno večja — med 25 in 30 odstotki.«'
Kljub vsemu pa so bile Murine zmogljivosti v prvih treh mesecih letos polno zasedene — delali so celo 3 do 4 dni več, kot so načrtovali — tako da so dosegli na domačem trgu za 150 milijonov dinarjev realizacije, v tujini pa okrog 30 milijonov DEM (dosežen indeks 113).
Jože Graj
RADENSKA AMBULANTA V CENTER
PONUDBA MESECA APRILA
Opeka Skok 6/1	4,90 din1__.
Opeka izoskok 6/1 <
Apno 1 vreča	30,70 din >
Cement 1 vreča	51,10 din^A
Vse cene so brez prometnega davka!
Popust velja tudi za člane stanovanjskih zadrug.
Cene s prometnim davkom:
opeka skok.6/1	6,22 din ^7
opeka izoskok 6/1	<
apno 1 vreča s 42,60 din > cement 1 vreča S 71,00 din
Popust velja samo za vplačila v gotovini!
ŠEPAJ SMO NAJCENEJŠI!
Naročila in vplačila v trgovini v Košakih.
OraURM KOSMU'MARIBOR 47
Šentiljska 116, tet. 211-018, 211-081
Pred časom so sedli za skupno mizo na uvodni, informativni pogovor predstavniki obratne ambulante delovne organizacije Radenska, radgonskega zdravstvenega doma Pomurskega zdravstvenega centra, vodstva Radenske ter soboške enote zdravstvene skupnosti. Tema pogovora je bila proučitev možnosti in posledic priključitve obratne ambulante Radenske Pomurskemu zdravstvenemu centru, ali, recimo mu, javnemu zdravstvu. Kaj je zdravstvene delavce ambulante vodilo do izražanja takih želja in zahtev, smo vprašali dr. Franca Boharja.
»Osnovni razlog je, da želimo pridobiti isti status kot zdravstveni delavec v zunanji zdravstveni službi, oziroma da bo naš položaj enak kot v zunanji zdravstveni službi, toliko prej, ker organizacijsko gledano po delitvi dela služba medicine dela v podjetju spada pod zunanjo zdravstveno službo.
S L
Dr. Franc Bohar
Mnenja smo, da se znotraj delovne organizacije ne dajo primerjati različne strukture, ampak se lahko primerjajo samo znotraj posamičnih dejavnosti. Nesmiselno je primerjati zdravstvenega delavca z gostinskim, vsak je primerljiv le znotraj svoje dejavnosti.«
— Pričakujete, da bi bilo v novi obliki organiziranja boljše?
»V tem trenutku ne morem reči, ali bo boljše ali slabše, vendar menim, da bomo zdravstveni delavci imeli
— Kako vi pridobivate dohodek?
»Delo kurative smo v celoti dobili plačano od zdravstvene skupnosti, prej občinskih, druge zdravstvene storitve pa znotraj delovne organizacije z direktno menjavo dela. Pri osebnih dohodkih pa zadnjih pet let zaostajamo za zdravstvenimi delavci v Pomurju, Sloveniji, tako da smo verjetno najslabše plačani zdravstveni delavci.
več podpore med somišljeniki, čeprav ne verjamem, da bi tudi tu šlo vse gladko.«
— Vaša ambulanta ima zelo dobro kadrovsko zasedbo in glede na sprejete normative kadrovske zasedenosti za Pomurje boste potem verjetno morali opravljati zdravstvene storitve tudi za druge bolnike, ne le delavce Radenske?
»Res smo mnenja, da imajo naši delavci zaradi kadrovske zasedenosti nekoliko višji standard kot drugje v regiji. Lahko pa tudi pričakujemo, da bomo opravljali storitve za druge. Sestava: zdravnik, specialist medicine dela, splošni zdravnik s podiplomskim študijem iz hospitalne higiene končuje podiplomski študij iz medicine dela. Potem višja in dve srednji medicinski sestri, poleg tega imamo še obratno zobozdravstveno ambulanto, v kateri delata zobozdravnica in zobna asistentka. Dela še sanitarni tehnik, ki skrbi za sanitarni nadzor in opravlja še poslovne funkcije.«
Uradnega mnenja delovne organizacije o zahtevi odcepitve obratne ambulante in njeni piriključitvi splošnemu zdravstvu št ni.
Majda Horvat
V Beltincih otroški zdravnik
Na beltinski zdravstveni postaji je delala zelo priljubljena otroška zdravnica dr. Zorkova. Vendar se je odselila in nastala je vrzel pri zdravstvenem varstvu otrok. Da velika, so prav dojeli šele po njenem odhodu. Takrat je bilo dogovorjeno, da bodo v ambulanto prihajali delat pediatri iz Murske Sobote. Zaradi kadrovskih problemov v dispanzerju v Murski Soboti delo ni teklo po dogovoru in zdravnik ni prihajal.
Z zdravstvene postaje v Beltincih so na šolo dobili odgovor, da je na to delovno mesto sprejeta dr. Metlerje-va, ki pa bo začela z delom takoj po specializaciji. Starši pa temu niso povsem verjeli, ker vedo za finančne težave v zdravstvu, s tem pa tudi za ne-zaposlovanje. Zato so na roditeljskem sestanku zahtevali, da se tudi šola vključi v reševanje problema, pred-
vsem iz strahu, da v Beltincih ne bi črtali tega delovnega mesta.
Na pobudo staršev, krajevne skupnosti in otroškega vrtca je prejšnji teden šola sklicala pogovor z odgovornimi in prizadetimi. Vsi so se strinjali, da otroški zdravnik v Beltincih mora biti, saj je na šoli 849 otrok iz sedmih krajevnih skupnosti in gotovo je toliko tudi predšolskih, na zdravstveno postajo pa prihajajo tudi iz drugih krajev.
To leto, dokler je doktorica Metler-jeva še na specializaciji, naj bi delal drugi zdravnik — začasno ali dvakrat na teden zdravnik iz dispanzerja, preostale dneve pa bi tudi tako kot sedaj otroke sprejemala splošna zdravnika.
O dogovorjenem bodo pisno seznanili še območno enoto za zdravstvo, saj je delo v ambulanti povezano tudi
z denarjem.
mh
v sodelovanju z EVROPA TOURS
Končno samostojne Moravske Toplice
Po treh referendumih, n’ katerih je večina delavcev o • krožila »proti« (dvakrat so M; li proti organiziranosti v o ’■ ru Radenske, enkrat pa Pt0 sprejemu novega statuta), J bil rezultat zadnjega (5. aP 'Ki-. -5 imenika jih 15 m pa sta bila le dva. Kar 287 cev je glasovalo za sprejem ga statuta. Tako so postal® ravske Toplice družbeno P tje, ki sicer ustvarja dohou tržišču, vendar bodo opros raznih prispevkov, ker se uk jo z zdravstveno dejavnostjo-, »Delavci so spoznali, oa P nazaj ni več,« je dejal pom ,, direktorja Milan Hojnik- r« p tega pa je bila pravilna orga ranost prvi pogoj za nada govarjanje o možnem sofl® nju s Kompasom. Pred * .j. so vodilni iz Kompasovega P , jetja Kompas T	W
Moravske Toplice. Potreb še marsikaj urediti, ven dar nosti obstajajo — takšen o b smo dobili na obeh straneh-vilišče Moravske Toplice s , oziroma potrebuje »vebkcg -ta«, ki mu bo pomagal pn in uveljavitvi na tujem trgu-pas pa tudi že dolgo išče P no zdravilišče. V svojem P nem sistemu imajo skoraj vse turistične manjka jim le še zdravilisk3-hoče tudi Kompas spremljaj y tovne smeri turizma, bo j?0 svojo ponudbo vključiti . zdravilišče. In katero bi o mernejše kot prav Moravs
plice?
Bernarda B.
kadrovskih štipendij Vsako leto govorimo i
mo, da je v Pomurju Prer^g(Ovne drovskih štipendij, da organizacije ne kažejo do nimanja za nove kadre. N ravno s štipendiranjem bi precej vplivale na pokhen čitve mladih. Seveda Gj ob-takšno njihovo ravnanje tu a jektivni razlogi ~ n^StaS#' jetja so namreč zašla v tas sko, da niti ne vedo, at imeli denar za plače, drug' zdaj ugotavljajo Pres7!* „0^ vne sile in tako ne vidijo po-kadrovskih potreb. Sploh P murje v zadnjih letih ra n(jVj|i precej stagnira, in če n1 no-programov, razvoja, tudi vih kadrovskih potreb. j ju Razmerje med kadrovs
>socialnimi< (iz zdruŽ7,čed^ štev) štipendijami se zato ,|eti bolj slabša. Tako je bilo pj p-razpisanih že skoraj . ^5, drovskih štipendij, predla lani 627, letos pa komaj 4 kot dve tretjini pomurski kov in študentov se bo ta . ralo potegovati za štipeiji J združenih sredstev, in K |3nh cenzus nekoliko strožji ko bo manj upravičencev. In k pogledal razpis, je I3®!11. £ Jti' ugotovil, da sta razpisani! ^i-pendiji za prenovljeno g1,3 paf jo, zanjo pa se je odloc1 282 osmošolcev. Najbrž eii-ponavljati že izrabljenih k tarjev na to temo, ker je 6 rija, drugo pa praksa. ^raj Jozc
Ljutomer, Križevci 2 tel. (069) 81-947, teleta* (089) 87 014
AGENCIJA, KI MISLI NA VAS!!!
• Program prvomajskih izletov:
ŠPANIJA - LLORET DE MAR, 10 dni, cena 160 DEM + 1150
odhod 23. aprila
GRČIJA - ATENE, 6 dni, cena 60 DEM + 1150 din, odhod
27.	aprila
Še nekaj prostih mest!
•	Organiziramo sindikalne izlete po Jugoslaviji in tujini.	.«
•	Za šolske in maturantske izlete zelo ugodni aranžmaji v Jugosla
Španiji, Grčiji, Češkoslovaški, Poljski.
•najem dajemo super luksuzne avtobuse NEOPLAN, VANHOL, CO ... z videom, tv, klima napravo, WC, s 50 do 78 sedeži.
•	Možnost plačila v več obrokih!
INFORMACIJE: vsak delavnik ob 16. do 20. ure, v soboto od 9- d
14. ure.
Potujte z nami in se prepričajte o kakovosti naših storite«!'®
STRAN 4
-------------_—
VESTNIK, 12. APRILA^ j
PORTRETI IZ DIASPORE DR. VEKOSLAV GRMIČ
aktualna tema
Iskreno priznanje krivde-
odpuščanje-sprava
»Za spravo je potrebno priznanje krivde in treba je priznati, da se je po vojni zgodil zločin nad tistimi, ki so jih po tem, ko so jih Angleži vrnili, enostavno likvidirali; pa še nad mnogimi drugimi. Krivdo je potrebno iskreno priznati, čeprav skušajo nekateri takratno dogajanje opravičevati — glede na razmere. Takrat je bilo namreč zelo nevarno, da se oo naša vojska spopadla z za-^zniki na Zahodu - zaradi Primorske —, kar so potem rešili z razmejitvijo con A in B. Nekateri so mislili, da kaže cimprej pospraviti s takimi ele-'nenti, ki bi bili morebiti v skrajnem primeru pripravljeni sodelovati s temi ljudmi oz. se °omiti proti partizanom. To je ena plat. Druga pa je maščeva-
Vekoslav Grmič
s U-^^vanje zmagovalcev, oprav?m 'mamo vedno znova ®išli l ^an' sem vebko raz" res n- ° bancoski revoluciji in n07;t;am Je Prinesla marsikaj no x.vneSal toda za kakšno ce-stavBan0 Se tisti’ ki so tako po' prav-	v ospredje človekove
ne šn med sabo poklali. Da nih t?1010 0 mnogih nedolž-gov 1 . Je tudi pri nas: zmazan ? S° pa^ stor*li svoje in stim v reba Prikovati med ti-voi’ ■ .se. Je dogajalo med jalo „ 'n V5.1'111, kar se je doga-se f.J? n1eL Trdim, da tisti, ki nadar'J° kakor koli sokrive ali p0 J?JpJo Politiko tistih, ki so iskrenJni ?a8rešili take stvari, bilo „° Poznajo krivdo. To ni so bd Je zločin, čeprav Pome?-eni razl°g'> ki recimo okoliš;?0 nekakšne olajševalne de n!6ne’ Ob Priznanju kriv-°dpu«Je .nujno potrebno tudi sPrave ana’saj brez tega ne bo verska VdPuščanje pa je zelo jo naj a “šeanska kvaliteta, ki pismi e?° Predvsem v svetem kak0 n ■ .'mamo tri primere, izgub]jaj b' °dpuščali: vrnitev očitnoJene?a. s*na, ravnanje z ter Zat ®?ešnico in apostol Pe-Pu^nie &?a’ Gre za od-je evar? k?kreno nam narekuješ, pa g. D- Če resno obžalu-Praviti v ’ Pripravljen tudi po-Mrtvim ■ Vlco’ kolikor se le da. dostop Je treba vrniti njihovo vimi iim tV° *n se sPraviti z ži-se jim;”1 P°Praviti krivico, ki rati, J? zgodila, jih rehabiliti-SredovatiUS v”10 Povzeti ’n poganja i;„,okvir nedavnega sre-z eniJUt“tnerskih komunistov mislecev ■ modrinih teoloških ^nskem 'n humanistov na Slo-rtim sk ’ mar*borskim naslov-sloven^?In> klanom vodstva koslavo >b soc'al>stov, dr. Ve-vem na« Grmi&m. O njego-ročaij t0Pu smo resda že po-se zdi, da ima Dosti sa nastoP tovrstnih oseb-'Psnček °SVo-i° težo in je ka-Dtu D v mozaiku k njegove-da še vje.,u- pd tod odločitev, ga Grma?Z'Ušč’mo 'z tokratne-'jevania xVega Javnega premiš-fazsežn^ rdeča nit so bile t*DiiritveSb * *’ državljanske °z. narodne sprave.
G°voriCa „
tnico Pameti z veliko zače-dejanie373-^ končno le versko sem no S j na tak način, kot Zum ali l-?1’. ne narekuje ra-tisto, ob,6ajna Pamet, ampak Duie’ , r se v evangeliju ime-ki je ve?? Z vebko začetnico, to SVe. kot pamet. Komur je sPrave A,e resnično sposoben Pomeni e-ba nekomu to nič ne spravi 7 Je tezko govoriti o yse SC at.° sem proti temu, da 'n izda^ Preveč napenjamo bajamo knjige, izšle leta
1944, ki so jih pravzaprav izdali belogardisti, torej druga stran, z enostranskim gledanjem, kar je sicer skušala vzeti kot sveto resnico. Resda je tam veliko resnice, je pa tudi veliko zmot in polresnic. To sem takoj videl po nekaj straneh branja. Tako recimo čisto jasno povedo, da je bil Kocbek od vsega začetka član partije, ker seveda sploh ne drži, in zato da je bil takšen in takšen. Moti me tudi to, da prav tisti, ki bi se morali čutiti soodgovorne za to, kar se je dogajalo, danes najbolj pljuvajo po tistih, ki naj bi vse to zagrešili. So nekateri voditelji novih strank — ali so vsaj med vodilnimi — ki so še pred nekaj leti dekletom trgali križce pri predavanjih; čim je videl, da ima katero od deklet križec
okrog vratu, ga je strgal ; danes pa je med vodilnimi v alternativi, za demokracijo, proti boljševizmu, ki so ga drugi zagrešili To so malo čudne stvan, ne! Iz tega ne bo sledila sprava,« je menil pomurski rojak iz Dra-gotinec pri Vidmu ob Ščavnici, ki so ga pred leti strahovito napadli, z levice in desnice, iz posvetne in zlasti cerkvene, verske hierarhije, zaradi njemu lastnih pogledov na nekatera razvojna vprašanja tega in prihodnjega časa. Takrat je v pogovoru za naš časnik odločno pribil; »Nisem katoliški ideolog, ampak samostojen mi; sleci« Sicer pa ostajamo pri omenjenem predavanju oz. srečanju, pri čemer je dr. Grmič tudi povedal: »Veliko sem se ukvarjal s temi stvarmi, a nisem mogel dognati, od kod pravzaprav izvira tisto povelje, ki so ga izvršili, ko so vrnjene domobrance enostavno likvidirali. Nekateri dokumenti namreč govorijo za to, da je še 14. maja prišlo povelje iz glavnega štaba iz Beograda, da je treba nehati s streljanjem in justifi; kacijami in krivce postaviti pred sodišče; kakor bo odločilo sodišče, tako naj bo. Angleži so vrnili domobrance 16. maja, to se pravi pozneje. Tu naj bi — tako daleč se danes že da dognati — vojaška oblast, tedanja, tukaj na severu, odločala o zadevah, ne >redna< oblast v Ljubljani; tukajšnja na severu naj bi vse skupaj naredila.
Koliko je to storila z vednostjo Ljubljane, je drugo vprašanje.«
Ugledni sobesednik je v razpravi odgovoril na več vprašanj navzočih.
Vzemimo le tisto, ki se tiče zadnjih prevratnih dogodkov v deželah realnega socializma. »Tu sploh ni šlo za socializem, ampak za psevdoso-cializem, lažni socializem. Eno se je govorilo, drugo delalo. V vseh teh deželah so veliko govorili o človekovi svobodi, celo demokraciji, o človekovih pravicah, o enakopiav-nosti vseh državljanov. Vsega tega pa v resnici ni bilo. Priznati moramo. da je bil gospodarski krah, do katerega je prišlo v teh d™*ah’ nedvomno neposredni pobudnik za spremembe, da pa je do njega prišlo predvsem iz istih razlogov: eno se je delalo, drugo govonlo. Z drugimi besedami: sistem realnega socializma ni poznal etičnih vrednot, ni poznal morale ali jo je premalo upošteval. Tako so si danes v resnici ljudje vzeli tisto, o čemer so jim prej samo govorili. Torej so jih toliko zrevolucionirali, da so si bili sami pripravljeni vzeti to, o čemer so jim prej samo govorili. Kakor gre za propad psevdosocializma, tako gre hkrati za zmago humanističnih vrednot, ki bi jih moral uresničevati vsak pristni socializem. Tudi če govorimo o gospodarski krizi, je ta navsezadnje posledica nemorale na gospodarskem področju. Ob tem mi vedno prihajajo na misel Krekove besede, ko je dejal, da se mora človek na vseh področjih — naj bo v politiki, gospodarstvu ali kje drugje *_ moralno obnašati: in še vedno mislim, da je socializem brez visoke morale nesmisel oz. se prej ah slej sprevrže v svoje nasprotje.«
Za zdaj pa še tole iz Grmičevega premisleka, ki se dotika vzgoje:
»Gre za vzgojo za mir, za pravilen odnos do okolja jn za državljanski pogum; da znaš reči tudi NE. Ce bi vzgajali ljudi samo za pokorščino, je to zelo nevarna zadeva. T isti ljudje ki so nam danes pokorni, bodo jutri tudi komu drugemu; če je pokorščina najvišja vrednota, je čisto vseeno, kdo je.«
Branko Žunec
Skladi za nove programe in nova delovna mesta ali:
KAKO POSPEŠITI RAZVOJ?
Pomagaj si sam, pa ti bodo pomagali tudi drugi. Kaže, da bo treba ta izrek vse bolj uresničevati. V mislih imamo predvsem gospodarski razvoj, nove naložbe v razvojne programe in nova delovna mesta, ki bi jih še posebno v Pomurju krvavo potrebovali.
Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje je bila pred dvema letoma pobudnik predloga za ustanavljanje posebnih skladov za pridobivanje novih proizvodnih programov in novih delovnih mest. Kako je to zaživelo v praksi? nas je zanimalo.
»Da, tudi v občini Murska Sobota smo ugotovili, da je tak sklad potreben in ustanovili smo ga z osnovnim namenom, da bi ob morebitni odločitvi investitorjev z drugih predelov Slovenije za vlaganje v nove programe v naši občini lahko na neki način priskočili na pomoč — bodisi da bi pripravili ustrezno zemljišče bodisi da bi krili izdatke za infrastrukturo in podobno. Moram reči, da sem imel kot predsednik izvršilnega odbora podpisnikov tega sklada dokaj nehvaležno nalogo, da smo prepričali delovne organizacije, naj pristopijo k samoupravnemu sporazumu in s tem združijo sredstva v višini enega odstotka od dohodka. Večina podjetij je razumela potrebo po takšnem načinu spodbujanja
Tudi v lendavski občini so ustanovili sklad za pridobivanje novih programov iz delovnih mest, ki pa ni zaživel, kot bi bilo potrebno. Določena sredstva, ki so jih vseeno uspeli zbrati, pa so namenili za urejanje zemljišč, infrastrukture ali objektov za nove proizvodne programe. Letos bo sklad prenehal delovati, računajo pa, da bodo uspeli dobiti denarne >injekcije« iz republiškega sklada za pospeševanje manj razvitih območij in iz tako imenovanega razvojnega dinarja, ki se prav tako zbira na ravni Republike Slovenije. Na omenjena naslova so posredovali 10 programov, med katerimi so po vrednosti naložb največji širitev hotelsko-turistično-zdraviliškega kompleksa hotela Lipa, gentamicin I in II tovarne zdravil Lek in novega podjetja Keral (okrasna keramika) Lendava.
razvoja, nekateri pa so trdovratni in se ne dajo prepričati, da je to koristna stvar za občino in regijo, nam je povedal mag. Jože Kovač.
Soboška občina takšen sklad torej ima, in to s 23 podpisniki. Zneskovno sta vanj največ prispevala Mura in Potrošnik, vsot pa zaradi hiperinflacije niti ne kaže omenjati. Potrebno pa je zapisati, da so iz zbranih sredstev pokrili okrog 10-odstotno vrednost začetne naložbe za novi hotel Ajda v Moravskih Toplicah.
Tudi kovinarji v regijskem
odboru
sindikata
Po zapletih na prvi seji so v Murski Soboti vendarle ustanovili regijski odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Pomurja. Predsednik je postal Danilo Šipoš iz IMP Panonije. Sicer pa so na seji spregovorili o kongresnih dokumentih. Vinko Klemenčič iz ljutomerskega Tehnostroja je menil, da je treba v prvi vrsti odgovoriti na tista vprašanja, ki najbolj žulijo delavce. To pa so plače, s katerimi kovinarji Pomurja ne morejo biti zadovoljni. Na podoben problem je opozorila tudi delegatka iz Lendave Zdenka Bobovec, ki se je vprašala, kako lahko delavec s 400 markami mesečne plače, kot omenja Gospodarska Zbornica Slovenije, preživi v sedanjih razme-
To pa je prav gotovo precejšen delež.
Ali v minulih dveh letih ni bilo drugih programov v soboški občini kot hotel v Moravskih Toplicah? Jože Kovač odgovarja: »Naložba za novi hotel je tako velika, da bi bilo nesmiselno drobiti in trošiti denar iz sklada še za druge namene. Rekli pa smo, da z letom 1989 končamo vse obveznosti do Moravskih Toplic, tako da bomo lahko sedaj sofinancirali druge programe, za katere bo ugotovljeno, da ustrezajo kriterijem samoupravnega sporazuma. V ta namen smo že razpisali natečaj in prispelo je 5 vlog (iz Agroservisa, Vrtnarstva, KZ Panonka in Grafičnega podjetja Tiskarna Murska Sobota ter Mi-krokozmosa iz Ljutomera). Vse vloge enakovredno konkurirajo za sredstva, vendar moram reči, da smo jih dali v strokovno presojo Temeljni pomurski banki, kjer bodo ugotovili upravičenost zahtevkov. Mislimo pa, da tehnološke posodobitve ne moremo enačiti z odpiranjem novih dejavnosti, ampak da je to naloga tekočega gospodarskega procesa.«
Posodobitve in novi programi Tiskarne
Ali tehnološka posodobitev ali nov program? Tu pa bodo prav gotovo različna gledanja, V Grafičnem podjetju Tiskarna v Murski Soboti so mnenja, da gre v njihovem primeru za eno in dru
go, zato se jim zdi, da so upravičeni do sredstev iz sklada.
»Res je, mi na eni strani želimo posodobiti tehnološki postopek v proizvodnji, gre pa tudi za čisto nove programe. Predvsem je to program neskončnega tiska, ki je za nas tudi neke vrste rešilna bilka ali sanacijski program. Uvajamo tudi nov program tiskanje mehanografskih obrazcev za računalniško obdelavo, povečujemo zmogljivosti pri večbarvnem visokokakovostnem tisku in posodabljamo tehnološki postopek v dodelavi knjig. Skupna vrednost vseh naložb je ocenjena na okrog 4 milijone nemških mark. Največji delež bomo zagotovili iz naslova skupnega vlaganja z avstrijsko firmo, gre tudi za' sredstva na osnovi zakupne pogodbe (lizing) in lastna sredstva; vsaj na minimalni prispevek pa računamo tudi iz omenjenega
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
Kmetijsko trgovsko podjetje
Marko Slavič
Ključarovci št. 10
V ZALOGI IMAMO VES GRADBENI MATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH:
•	vreča cementa le 67,40 din • opeka križevskih opekarn (veliki mo-
dul) le 7.50 din komad • vreča apna 43 din
OB NAKUPU Z NAROČILNICO STE OPROŠČENI PLAČILA PROMETNEGA DAVKA!
KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
•	sejalnice za koruzo • enoosne prikolice (cena le 32.000 din)
•	v zalogi imamo Sipove kmetijske stroje
UMETNA GNOJILA - SEMENSKA KORUZA - VSE VRSTE KRMIL
Možna dostava na dom!
Odprto vsak dan od jutra do večera!
Pokličite nas po telefonu 87 731.
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
sklada. Mi smo proti koncu lanskega leta na račun novih vlaganj že zaposlili okrog 10 delavcev, predvidevamo pa še okrog 15 dodatnih delovnih mest.«
Na vidiku Agroservisov prevzem Tamovih kabin
Ne gre zgolj za rutinski prev-
zem, marveč za nepretrganost so-
delovanja z mariborskim Ta-
mom, saj zanj že več let nastajajo
v Agroservisovem proizvodnem oddelku določeni izdelki. Po sporazumu je predvideno, da po določenem času tovrstne programe dopolnijo oz. obnovijo. »Po sanacijskem programu iz leta 1984 je bilo predvideno, da bi lani prevzeli od mariborskega Tama izdelavo kabine TAM T-80, kar pa zaradi znanih težav v tem mariborskem podjetju ni bilo mogoče. Pač pa naj bi do tega prišlo v drugi polovici leta 1990 pod pogojem, da se razmere v Tamu normalizirajo. Upamo, da bodo v aprilu te zadeve uredili, zato smo po organizacijski in tehnološki plati pripravili vse potrebno, da izpeljemo prenos. V tem okviru smo tudi zaprosili za pomoč sklad za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest v soboški občini. Potrebni bodo namreč določeni tehnološki popravki — glede na našo specifičnost in nakupe osnovnih sredstev (strojne škarje, stiskalnica in podobno). Brez dodatnih sredstev bi bili ti stroški preveliko breme za Agroservis, ki se največ ukvarja s servisno dejavnostjo,« nam je pojasnjeval direktor družbenega podjetja v
sestavi ABC Pomurke (od lanskega decembra) Jože Lenarčič. Temu, kar zdaj počnejo v tovarni, slikovito pravi »krpanje« proizvodnje, kajti podjetje mora ži
veti in tudi delovna sila mora biti zaposlena, in dodaja: »V naši proizvodni dejavnosti je zaposlenih 35 dealvcev. S prenosom omenjenega programa želimo obdržati število zaposlenih, jim dati delo in s tem primeren zaslužek.«
V radgonski občini sklada za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest niso oblikovali, imajo pa ga > Ljutomeru. Kot nam je povedal njegov predsednik Oskar Likar, so lani s 33 tisočaki pomagali pri vlaganjih » gostinsko-tu-ristični kompleks Banovci, medtem ko se na letošnji natečaj ni prijavi! nihče.
Na dokajšnjo previdnost pri pojasnjevanju načrtov za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest pa nismo naleteli sanio v soboškem Agroservisu, ampak tudi v podjetju Vrtnarstvo in v ljutomerskem podjetju za razvoj Mikro-kozmos; ob Kmetijski zadrugi Panonka (HPC) in Grafičnem podjetju Tiskarna so to — kot že navedeno — organizacije, ki se potegujejo za gmotno pomoč iz omenjenega sklada. Nič kaj dosti nočejo napovedovati, še manj obljubljati, ampak so izključno za to, da izrečeno in zapisano udejanjijo.	Jože Graj
Branko Žunec
M!*! 12- APRILA 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN
ŠTIRI DESETLETJA BREZ IZGUBE IN Z DOBRIMI REZULTATI
V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so uspešno zaključili lansko poslovno leto, rezultati pa kažejo, da je bilo to eno najbolj uspešnih. K dobrim rezultatom v poljedelstvu je veliko prispevalo ugodno vreme v lanskem letu, ne zaostajajo pa tudi rezultati v živinoreji. In kako lanskoletne rezultate gospodarjenja ocenjuje dipl. inž. Franc Skledar, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan?
FRANC SKLEDAR: Lani smo na 1979 hektarjih pridelali povprečno 64 dt pšenice, osušene na 14 odstotkov vlage, s tem povprečnim pridelkom pa smo se uvrstili na drugo mesto v državi, takoj za Beljem, ki pa ima neprimerno boljšo zemljo kot mi. Pri koruzi za zrno smo na 2.653 hektarjih dosegli povprečni pridelek nekaj čez 80 dt koruze, osušene na 14 odstotkov vlage, vendar moram dodati, da smo imeli več kot 90 odstotkov ranih hibridov iz razreda 200, ki so izredno kakovostni, vendar dajejo nižje pridelke. Naj za primerjavo navedem, da so slavonski kombinati lani dosegli povprečni pridelek 72 dt koruze, čeprav sejejo poznejše in bolj rodne hibride, vendar jih je lani prizadela suša. Doslej najboljši pridelek pa smo lani dosegli pri sladkorni pesi, kjer smo na 553 hektarjih pridelali povprečno 588 dt neto pese po hektarju. Vso pridelano koruzo po-krmimo naši živini in tudi v živinoreji smo dosegli jelo dobre proizvodne rezultate. V lanskem letu smo prodali 59.859 pitanih prašičev v skupni teži 6.163.604 kilogramov ter 4.003 plemenskih mladic in merjascev. Povprečna poraba krme v naši farmi prašičev je znašala 3,79 kilograma za kilogram prirasta, pri pitanih prašičih pa je bila poraba 3,45 kilograma. Dnevni prirast pri pitanih prašičih je znašal 0,605 kilograma. Lani smo prodali 5.250 glav pitane govedi, kar je za 595 glav več kot leto prej, dnevni pri-
rast pa je znašal 1,056 kilograma. Zelo dobre rezultate smo dosegli tudi v proizvodnji močnih krmil, ki smo jih izdelali 36.748 ton, posušili pa smo 46.810 ton koruze in pšenice.
Ob zelo dobrih proizvodnih ne zaostajajo verjetno tudi finančni rezultati?
FRANC SKLEDAR: V lanskem letu je znašal ustvarjeni dohodek 62,48 milijona konvertibilnih dinarjev (indeks v primerjavi z letom prej znaša 3897,4), za osebne dohodke smo namenili 16,26 milijona dinarjev (indeks 1830,9), za davke in prispevke pa 13,57 milijona dinarjev (indeks 6186,2). Prav ta zadnji podatek najbolj očitno potrjuje, kako močno so v lanskem letu narasli davki in prispevki, vse naše dajatve skupaj pa so lani znašale kar 22,34 milijona konvertibilnih dinarjev. Zato ne sprejemamo očitkov, da družbeni sektor kmetijstva ne plačuje davkov. Za primerjavo naj navedem le podatek, da so kmetje v soboški občini lani za vse dajatve plačali le 2,29 milijona dinarjev ali desetkrat manj kot mi. Podatek, da imamo mi 6.550 hektarjev obdelovalnih površin in 520 zaposlenih, 13.700 zavezancev davka iz kmetijstva pa razpolaga z okrog 40.000 hektarji obdelovalnih površin, dovolj zgovorno potrjuje, kdo je bolj obremenjen — zasebni ali družbeni sektor. In še nekaj podatkov iz našega finančnega poslovanja. Za stanovanjski prispe-
Priprava in uporaba komposta
Hlevski gnoj in kompost sta dve zelo pomembni organski gnojili, ki hkrati preskrbujeta zemljo s hranilnimi snovmi in izboljšujeta njeno sestavo. Vsak vrtičkar si lahko pripravi kompost, kajti osnovni material zanj so najrazličnejši ostanki povrtnin (ki niso okuženi s kako boleznijo) z vrta in od gospodinjstva. Če teh ostankov ne bomo uporabljali na ta način, bomo posredno zavrgli pridelek, ki bi ga lahko imeli naslednje leto.
Na nekoliko odmaknjenem delu vrta, po možnosti v delni senci, poiščemo prostor za kompostni kup. Ograjeno kompostišče je primernejše od neograjenega, klasičnega, ki se shladi in izsuši, še preden se konča razkroj. Lesena ograja naj ima dva, v velikem vrtu pa tri dele. Iz desk si lahko napravimo ogrodje sami.
Na prvem kupu zbiramo odpadke, ki sodijo na kompostni kup. To so vrtni in kuhinjski odpadki, odcvetele lončnice, plevel (ki še ni semenil in ne korenike pirnice in drugih trajnih plevelov), trava (pokošena delno cvela), listje, slama, veje (razrezano na 5 cm dolžine), papir, lesni pepel, saje, perje, gnoj (kokošji, zajčji), žaganje (v manjših količinah) in drugi organski odpadki material. Ko se nabere toliko odpadkov, da lahko napravimo 20 cm debelo plast, jih preložimo na drugi kup, ki mora imeti vedno stik z zemljo. Če kompostiramo na mestu, kjer raste trava, travno rušo odstranimo in jo kompostiramo. Za hitrejše razkrajanje dodamo nekoliko hlevskega gnoja. Nato sledi vsaj 5 cm debela plast zemlje. Tako zlagamo plasti do višine 1 m. Zadnja plast naj bo zemlja. Tako napravljeni kompostni kup pokrijemo s slamo, šoto ali koprivami. Kompostni kup po potrebi zalivamo. Organske snovi hitro trohnijo. Ko opazimo, da je kup znižan za približno 1/5, ga premečemo na tretji del kompostišča, kjer kompost zori.
vek smo dali 0,67 milijona dinarjev, za rezervni sklad 2,72 milijona dinarjev, za bruto osebne dohodke pa smo rezervirali 4,71 milijona dinarjev, kar znaša približno enomesečni osebni dohodek, ki ga bomo razdelili julija. Za poslovni sklad smo namenili 24,54 milijona dinarjev, ustvarjeni bruto dobiček na delavca pa je znašal 85.119 dinarjev (indeks 6392,8). Za lani smo načrtovali, da bodo naši osebni dohodki znašali povprečno mesečno 505 DEM po delavcu, dosegli pa so višino 627 DEM, kar je predvsem posledica dobrega finančnega rezultata. Naj še omenim, da znašajo letošnji povprečni osebni dohodki 749,70 DEM ali 5.247,90 dinarjev na delavca, s takšnimi osebnimi dohodki pa smo nad republiškim povprečjem.
V zadnjih letih ugotavljamo, da naložbena dejavnost tudi v Pomurju stagnira. To pa ne velja za Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, kjer je ta dejavnost bila precej živahna.
FRANC SKLEDAR: Za investicije smo lani namenili 18,49 milijona revaloriziranih konvertibilnih dinarjev, ena največjih investicij v lanskem letu pa je bila izgradnja nove farme za pitano govedo na ekonomski enoti v Motvarjevcih za 600 stojišč. Revalorizirana vrednost te naložbe znaša 8,54 milijona dinarjev, predlani pa smo takšno farmo že zgradili na ekonomski enoti Gi-njevec. Obe sta zgrajeni za globoki nastilj, tako odpade problem onesnaževanja z gnojnico, hlevski gnoj pa bomo uporabili za gnojenje naših njivskih površin. Med večjimi investicijami naj omenim še namakalni sistem Beltinci—Nemščak na 142 hek-
tarjih, nakup kmetijske mehanizacije, obnovo vinogradov in most na mejnem potoku v Mostju. V Tovarni močnih krmil smo uspeli z nabavo poslovnega in procesnega računalnika usposobiti tovarno v eno od najboljše računalniško vodenih tovarn močnih krmil v državi. Da bi rešili problem sanacije čistilne naprave za gnojevko na Nemščaku, smo dali s pomočjo italijanskih strokovnjakov narediti glavni projekt. Na čiščenje gnojevke smo mislili že v letih 1979/80, ko smo rekonstruirali naši prašičji farmi Nemščak in Jezera in ko smo na Nemščaku zgradili nove hleve in selekcijsko središče.
Velikokrat slišimo pripombe na račun velikih prašičjih farm, ki onesnažujejo okolje. Kako komentirate te ugotovitve?
FRANC SKLEDAR: Mislim, da so družbene prašičje farme upravičile svoj obstoj. Te so v letu 1988 dale na tržišče 352.070 pitanih prašičev, kmetje pa skupaj 271.998 prašičev. Ce ne bi bilo družbenih farm, bi moralo biti pri kmetih zgrajenih več manjših farm, ki bi še bolj onesnaževale okolje, saj bi jih bilo veliko in na več krajih. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo prav v družbenih farmah dosegli velikanski napredek v selekciji, pa tudi v tehnologiji pitanja. Tako smo zmanjšali porabo krme za kilogram prirasta, povečali odstotek mesa, povečali težo šunke in še kaj. S selekcijo smo vzgojili takšne prašiče, ki se lahko kosajo s tistimi v prašičerejsko razvitih državah. Naše družbene farme vsako leto prodajo tudi več tisoč plemenskih mladic in merjascev kmetom, so upravičile svoj obstoj. To, da nimajo rešenih čistilnih naprav, niso krive same, saj so jih zgradile po projektih do-
Čas zorenja je odvisen od sestave in vrste odpadkov, aktivnosti makro in mikro organizmov (ki pri razkroju le-teh sodelujejo) in temperature okolja. Dozorevanje komposta pospešimo z večkratnim mešanjem — prekopavanjem, vendar ne smemo pozabiti, da mora biti kup vedno pokrit z zemljo.slamo, šoto ali koprivami. Kompost je zrel, ko postane sipek. Takega presejemo skozi grobo sito ali žično mrežo.
Presejan kompost uporabimo za gnojenje — izboljšanje zemlje na drugi poljini v zelenjavnem vrtu (tam, kjer ne gnojimo s hlevskim gnojem), pa tudi pri setvi vrtnin v vrste, posebno drobnih semen. Za gnojenje zelenjavnega in sadnega vrta je primernejši grob, še ne povsem strohneli kompost. Za vzgojo raznih sadik (vrtnin, cvetlic, za okrasni vrt in lončnic, zelišč itd.) je uporaben dobro prepereli fini kompost.
Vir humusa v vrtnih tleh je kompost, ki je mešanica zemlje in preperelih organskih snovi. Zato na kompostni kup ne sodi material, ki se ne razkroji, to so: plastika, steklo, kovinski predmeti, kemične snovi vseh vrst. Od organskih odpadkov pa ni priporočljivo kompostirati olupke južnih sadežev, orehovega listja in pelina.
Mešanje velikih količin apna s kompostom ni primerno, ker lahko rastlinam pri rasti več škodi kot koristi. Da preprečimo gnitje in smrad organskih odpadkov (na prvem kupu), jih lahko posipamo z apnom (največ 2 kg apna na 1 m3 odpadkov). Nikoli pa ne smemo mešati apna s hlevskim gnojem.
Pri pravilno narejenem kompostišču vam bodo spomladanski odpadki dajali kompost za poletje, poletni odpadki kompost za jesen, medtem ko bomo jesenske odpadke, ki se bodo razkrajali vso zimo, uporabljali spomladi.
Kompost obogati vrtna tla s humusom, le-ta vpliva na trajno plodnost tal in rodovitnost rastlin. Pridelki so obilni in zdravi.
ZVZ za Pomurje, Ivanka Donko, inž. agr.
mačih strokovnjakov in ti naj nosijo odgovornost, da ne funkcionirajo. Kot sem že dejal, smo za sanacijo obstoječe čistilne naprave pri nas zato dali narediti glavni projekt s pomočjo italijanskih strokovnjakov in ko bo sanirana, upamo, da ne bo več onesnaževala okolice. Italijanske izkušnje to potrjujejp, zato načrtujemo, da bomo prvi del nove čistilne naprave zgradili že prihodnje leto.
V zadnjem času velikokrat slišimo kritike na račun družbenega sektorja kmetijstva. Nekateri so mnenja, da bi družinske kmetije boljše gospodarile, zato bi bilo potrebno družbeno zemljo razdeli-
FRANC SKLEDAR: V Kme tijskem gospodarstvu Rakičan sem zaposlen že od leta 1950 in od leta 1952 sem na delovnem mestu direktorja. Lahko rečem, da vsa ta leta niti eno leto nismo zaključili gospodarjenja z izgubo. Leta 1950 smo imeli 244 hektarjev obdelovalne zemlje, sedaj je imamo 6.550 hektarjev, od tega 6.060 hektarjev njiv. Razen z združitvijo kmetijskih posestev Beltinci in Lendava ter z manjšimi prevzetimi površinami bivših kmetijskih zadrug, smo naše površine povečali z odkupom na prostovoljni osnovi. V teh letih smo meliorirali 5.551 hektarjev
svojih površin, močno pa smo povečali tudi zmogljivosti v naših pitališčih. Tako zdaj letno spitamo okrog 75.000 prašičev ter prodamo okrog 5.000 Ple' menskih mladic in merjascev Od leta 1962 do 1982 smo prodali več kot 100 tisoč glav pitan govedi (povprečno 5 tisoč na 6 to). Razen tega smo vsako le vlagali sredstva v nakup zemlje, v melioracije, v nakup mehaniz cije, v obnovo vinogradov in s dovnjakov ter v gradnjo gospo darskih objektov. V zadnjih Jel smo postavili tudi dva namaka na sistema. Zato menim, da SP šna kritika na račun družbeneg sektorja ni upravičena, saj to kazujejo tudi naši rezultati. N J omenim, da znaša naše osem no povprečje pri pšenici vec 60 dt po hektarju, takšne rezu te pa dosega le malo hmeto Sloveniji. Zato glede na pred gane nove agrarne reforme la zastavim le vprašanje, ki se®° postavil že lani. Le kdo bi m sti, ki bi dal razdeliti zemJ Kmetijskega gospodarstva K čan, kjer dosegamo vrhunske zultate tako v poljedelski pr1 lavi kot v živinoreji in kjer nis nikoli poslovali z izgubo.	.
bi prevzel vso težko mehanik jo in vse hleve? In nenazad J’ kakšne bi bile lahko posl® po vsem tem?
BOLEZEN, KI LAHKO PRESENETI
PERONOSPORA VINSKE TRTE
Ko hodimo po naših vinogradih z lepo zvezanimi šparoni, na,n. a sel nehote zaide v leto, ki je pred nami. Bo dobra ali slaba vinska R nam bo narava prizanesla in ali bo leto oidijevo, peronosporno al> šno drugo! In prav ta razmišljanja so me pripeljala do pisanja te8a stavka, da skupaj s pomurskimi vinogradniki obnovimo znanje o P®r spori ter novih spoznanjih v zvezi z njo. Lansko leto je bilo namreč > F ronosporno«.	.
Peronospora gotovo sodi med najpomembnejše bolezni vi trte povsod po svetu, kjer to rastlino gojijo. Bolezen so prinesli 1878 z zelo odporno ameriško trto iz Amerike y Francijo, od kod je hitro razširila po vsej Evropi. Nekaj let so bili ljudje nemočni. । kler jih ni leta 1885 nekako odrešil Francoz Millardet, ki je 0 učinkovito škropivo — bordojsko brozgo.	.
Gliva lahko okuži vse zelene organe vinske trte, liste, ka j.’ grozde, vitice in zelene mladike. Prvi znaki bolezni se pokažejo 0 s stih v obliki rumenkastih prosojnih ali oljnih madežev. Na pega*1 spodnje strani lista kmalu pojavijo bele plesnive prevleke iz trs?IJ)0. cev in letnih trosov glive. Pege se večajo, rjavijo in se sušijo. Prl v čnih okužbah lahko odpade tudi večji del listja, zaradi tega si trta naslednjem letu ne opomore prav. To imenujemo zgodnja perono P
ra.
Proti koncu poletja, ko začne grozdje zoreti, se pojavi na vrn trte na starih listih t.i. »pozna peronospora«. Ta povzroča pre . 7^ odpad listja, zaradi česar trta slabše dozori in je zato tudi proti niz temperaturam dosti manj odporna.	re,
Poznamo tudi »peronospora na kabrnkih«. Celoten kabrnek P krije bela mrežna prevleka. Le-ta postane temno rjavkaste barv®, značilno zvije, spari in posuši.	e.
In zadnja oblika peronospore je na jagodah v velikosti graj1 s0 ga zrna. Spoznamo jo po značilni rjavo vijoličasti barvi jagod, k , še vse druge zdrave jagode zelene. Tudi oblika jagod je nekako st glata.	ieZ
Sedaj smo našteli vse možne oblike peronospore, kako pa J . okužbo? Najugodnejši čas zanjo je od sredine aprila pa tja do ko junija. Dani pa morajo biti naslednji pogoji:	• ° C
1.	srednja dnevna temperatura zadnjih dni mora biti vsaj 1 •	’
2.	v zadnjih 24 urah mora pasti vsaj 10 mm dežja,	flj
3.	v tem času mora imeti vinska trta liste, ki merijo v preI1 vsaj 2,5-3 cm.	_ . ž„e
Okužba s peronospora poteka le ponoči. Zoospore vržejo o kapljice na liste, kjer te plavajo in se približajo listni reži, kjer p°ze .0. jo kalček, s katerim prodrejo v notranjost lista. V medceličnih Pr0 jj rih razvijejo micelij, ki prodira v celice. To okužbo imenujem0 primarna infekcija.	^j
Po uspeli primarni infekciji se po poteku inkubacijske do°® je. hitro začne sekundarna infekcija s pomočjo konidijev. Tako se o zen vse do jeseni prenaša s sekundarno infekcijo, če so ustrezne menske razmere.	f o
In prav pri spremljanju vremenskih podatkov se začne g°v -:a varstvu pred peronospora. Kakšni so pogoji, da primarna inf®* .e. uspe, smo povedali že prej. Trto moramo prvič poškropiti pred 1 kom prve inkubacijske dobe. Inkubacijska doba je čas, ki preteč trenutka, ko glivica prodre skozi listne reže v tkivo, pa dotlej, d° se ne pokažejo prva znamenja bolezni — oljni madeži. InkubaciJ . doba je zelo odvisna od toplote. Trajanje izračunamo po Mullefi inkubacijski krivulji, če poznamo toploto in zračno vlago v vin°lk du. Na tej podlagi je nastala tudi edina sprejemljiva metoda za d Čanje rokov škropljenja. Metodi, ki ju v sodobnem vinogradništvu j bi smeli več upoštevati, sta koledarska metoda (škropljenje po naP določenih datumih) in metoda fenoloških faz.
Podlaga za inkubacijsko metodo je Miillerjeva inkubacijska. vulja. Izračuna tu ne bi obravnavali, ker ga najdete v vsaki bolj51 . nogradniški knjigi. Pogoj za dober izračun pa je seveda kakovos spremljanje meteoroloških podatkov. Ti se spremljajo s higro-ter grafi v meteoroloških hišicah ali avtomatskimi meteorološkimi P°’ jj jami, kot so METOS, PAAR in druge. Tu je izredno pomembna t & lokacija spremljanja, saj vemo, da klima v Radgonskih gorican zdaleč ni podobna Goričkemu. Ker so to drage aparature, je nakuP posameznika skoraj nesprejemljiv. Bi pa bilo smiselno, če bi o nj1^ pu razmišljale skupine vinogradnikov, ki imajo vinograde skupaj-^ bi nam na ta način uspelo prihraniti kakšno škropljenje, bi se p02*1.,^ pri današnji ceni pesticidov. Tudi obremenitev okolja bi bila In če že ne bi prihranili škropljenja, ampak bi vse opravili v opt|lT1 nih rokih, bi bil napredek velik.	z.
Sodoben vinogradnik o škropljenju na pamet ne bi smel v®c mišljati. Če že ne zaradi drugega, mu mora biti mar vsaj okolja-
Roke škropljenja si torej določimo, zanima nas samo, katere P sticide uporabljati. V naših okoljetvornih razmerah intervenira proti peronospori 6- ali 7-krat. Za prvi dve škropljenji bi dali Pr6-e nost ditiokarbomatom, kot so antracol, dithane M-45 in folpet. Tr L škropljenje je nekako pred cvetenjem. Za to in naslednje škropljft? bi uporabili sistemike, ki delujejo tudi kurativno. To so ridomil 1» ’ sandofan F in mikal, po cvetenju pa pripravkov na bazi bakrov oksida, kot so cuprabiau Z ali kupropin. Pazimo na odmerke, ki J računamo v kg ali 1/ha!	_r.
Skorpljenje proti peronospori bo potrebno nameniti več p°z g, nosti, kot smo pretekla leta, kajti ni tako nenevarno, kot si misnn posebej v zanjo ugodnem letu. Kdo ve, mogoče je to letošnje!
Kako in s čitn se boriti proti oidiju, pa prihodnjič!	v gf,I
Kraner Andrej, dipl. inZ-
STRAN 6
VESTNIK, 12. APRILA
gospodarstvo
Postati želijo
gradbeno podjetje itera‘l4 gradbeništva Obrtne tadgone ^°ktober iz Gornje ie mnooiZeKJO 'b.po 'st' Poti kot ke občfne°brtn'k' 8°mjeradgon-i. Zaradi ri -po samostojni po-iruge s« a lkvidn°stnih težav za-i bre?S „i a avci Prevečkrat osta-'sbno ukreni?310 je nekaj P°' gradbeniki "’ ’ S° PrePnčam
razloga, da bi ostal. Ne daje nam več nobenih posebnih ugodnosti. Poleg tega so nastale večje težave z likvidnostjo zadruge in izplačevanjem osebnih dohodkov. Delavci so večkrat prekinili z delom, zato je bilo potrebno nekaj ukreniti. Večkrat niso bili plačani računi, pa tudi dela nismo dobivali s pomočjo zadruge.«
kot eradlu.
Jov bližini niih	gradili tudi take stanovanjske zgradbe, kakršne gradi-
J vin poslovnih prostorov ljutomerski gradbeniki? bbp
M v

TEHNOSTROJ LJUTOMER
V današnjih zapletenih in težkih razmerah za gospodarjenje se pred marsikatero podjetje postavljajo ‘vprašanja obstoja in »korakanja« v prihodnost. V Tehnostroju so se tega dobro zavedali že pred časom in se začeli pripravljati na »težke dneve«.
Lani, ko so načrtovali svoje poslovanje, še pomisliti niso upali na drastičen odstotek inflacije in decembra se je vse gospodarstvo znašlo pred nekakšnim vreliščem — popolnim bankrotom. Pritiski so se stopnjevali in to so v Tehnostroju zelo občutili.
V KORAK S ČASOM
?tva končal6’0 J,e obrat gradbeni-'n tako n„ posiovanje pozitivno k'lniožno«Uatanov‘tvi Prvič do‘ h°v delež real^Za^eS sPlava- NJ'-dfuge se ir. a zaciJe v okviru zadetkov 6 PoYedal s 3 na 12 od-lavciostal;? k|j'ub temu so de-tudi nrpL-ref p*ač 'n zaradi te->bilaniih^n"zdelom- Krivda ^!vadar\a Va’ trdi direktor Jože nte dobro h n)ihovo poslova-Z?ano tako a ■ a lmaJ° °rgani-?h stroški Je/el°malorežij-?adbenj rij?' -^e 'majo večji
10 ali veČj'h gracb ^na njihovih dud' Preveč, pa V°dja, med h ®radbiščih le delo-8radbišč ko m°ra vodja ®radbiš(< eb za štiri ali pet Tivadar dp^n-iu z zadrugo pa je obrtne zadru-kl. 'n tud^ n'' ?e VS1 večji obrtni-nas obrat več ne vidi
Večkrat se je zgodilo, da dela niso dobili ravno zato, ker so bili v okviru Obrtne zadruge 14. oktober. Gornjeradgonski gradbeniki pa bi radi dobili več dela tudi v domači občini, ne pa da se »stanovanjski dinar« steka drugam.
Vsi delavci se strinjajo z izločitvijo, vendar to ni tako enostavno. Zato predlagajo, da sicer še naprej poslujejo v okviru zadruge, vendar pod posebnimi pogoji: da imajo lastni žiroračun in plačujejo 5 odstotkov za urejanje računov in finančnih zadev. Ce pa se ne bodo mogli dogovoriti, bodo pač šli po svoji poti. Med številnimi novimi zasebnimi podjetji pa se bo že našlo kako, ki b®-enkrat na mesec poskrbelo tudi za njihove račune in knjige.
V prvem polletju se je prodaja njihovih izdelkov doma skoraj v celoti ustavila, zato so vpeljali .možnost obročnega plačevanja.
Veliko napora so vlagali v obdelavo tržišč Zahodne Evrope, kamor so za 100 odstotkov povečali izvoz. Ker so precej pozornosti namenjali za inoviranje proizvodnje, so letošnje leto začeli povsem pripravljeni s funkcionalnimi in kakovostnimi izdelki po vzoru Zahodne Evrope. Pri projektiranju so jim pomagali tudi avstrijski strokovnjaki. Iz 3 osnovnih programov trosilnikov gnoja sojih z letošnjim letom ponudili 7, ob tem pa še več drugih izdelkov in polizdelkov s tega področja. Prav tako so posodobili proizvodni program prikolic in izboljšali izbor. Izdelovanje teh dveh izdelkov predstavlja 80 odstotkov celotne Tehnostrojeve proizvodnje. Kljub višjemu cenovnemu razredu, ki so si ga pridobili z izboljšavami, pa morajo svoje izdelke tudi za domači trg -izdelovati z enakim obsegom sredstev kot doslej. Okoli 90 odstotkov vseh prikolic in trosilnikov izvozijo, zanje pa se zanimajo zlasti Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Švica, pa tudi Finska.
kaj pisarn v poslovni zgradbi pa so že izpraznili. Delavci s plačami niso zadovoljni, vendar ji zaradi zakonskih omejitev ne morejo zvišati. Žalostno je dejstvo, da je treba pri izplačevanju višjih osebnih dohodkov mimo zakona uporabljati zvijače in mahinacije. Gospodarstvo je tu še posebej omejeno, družbene dejavnosti pa si lahko privoščijo marsikaj. Po besedah direktorja Tehnostroja Ivana Tivadarja je treba družbeno nadgradnjo »oklestiti« in spraviti v neke razumne okvire,
ki jih bo zmoglo tudi gospodar-.stvo. Nenehno ropanje gospodarstva in neistovetenje družbene nadgradnje z okoljem v ljutomerski občini gospodarstvenike še posebno razburja. Skoraj 50-odstotna prispevna stopnja je nerealna in gospodarstvo se tako ne bo nikdar postavilo na noge.
V Tehnostroju nimajo lastnih obratnih sredstev, kar predstavlja velik problem. Njihovi po-slovni partnerji so nelikvidni in v glavnem varčujejo samo za pia-
če. Okoli 320 Tehnostrojevih delavcev naj bi v prihodnje na zaposlenega doseglo 1000 ur norme, prodanih v izdelkih. Že prihodnje leto pa naj bi v povprečju zaslužili za 1000 DEM. V Evropo vstopajo z velikimi koraki in čez kakšna 3 leta bodo v njej predstavljali povsem enakovrednega partnerja. Domačega znanja imajo dovolj, zadovoljstvo na delovnem mestu pa je tisto, ki vpliva na prizadevnost delavcev. Ker gre projektiranje v smeri za-sebništva, bodo kmalu lahko kupovali samo najboljše projekte. Slabih in malomarnih delavcev ne bodo ščitili, čeprav ne mislijo na odpuščanje. Delu gre čast in oblast, vendar velja to le za dobro delo, pravijo v Tehnostroju. Delovna disciplina mora dosegati visoko raven in 17-odstotna odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža je previsoka. »Da pa bodo delavci vestno delali, jih ne smemo puščati pri življenju na eksistenčnem minimumu,« je dejal Ivo Tivarad in dodal, da ni druge rešitve kot stabilizacijski program, vendar je treba čim prej razumno postaviti meje, ki jih gospodarstvo lahko prenese.
Lidija Kosi Foto: N. JUHNOV
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
PREPLAH JE (ZA ZDAJ) ODVEČ
V lendavskem Gorenju Varstroj lani »pridelali« izgubo, ki pa je že pokrita • Vzrok za slabšo uspešnost med drugimi srbski bojkot • Več izdelkov za naložbeno dejavnost
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p. o. MARIBOR '
Bernarda B. Peček
Dela imajo v Tehnostroju dovolj za vse delavce. Letos nameravajo zmanjšati obseg zaposlenih v režiji za 30 odstotkov, ne-
VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM
EVROPSKI DOBAVITELJ SODOBNEGA OGREVANJA!
Specialni kotli za olje ali plin ZV 145-3500 kw Plinski kotli ROHLEDER SUPER 90
Kotli za trdna goriva S, SR, SL 175—520 kw — vrhunski izkoristki — avtomatska regulacija — enostavna montaža
62000 Maribor, Leningrajska 27
telefon: (062) 302-321
telex: 33 161 TVT MB YU
telefax (062) 303-990
servis in prodaja rezervnih delov (062) 39-711
Predstavništvo:
11000 Beograd, Kataničeva 24/II
telefon: (011) 450-685
!N sq exporJtLERji model sat
" trisiste^.? emajliran
'n visoko produktivni
" avtom^ IZolacija
" ProstS^3 re9u|acija
ornma 150, 200, 300 in 400 litrov
09revan^n' 'n sPec’alni kotli za centralno 1$—-1qq 2 bojlerjem ali brez njega
M SPFnlj™1 STANDARD (-S)
M REKnok ('S)’ m H 33’ " vrh,,„?RD- 177 CENTRAL - Za trdSk' izkoristki " vak,„ na’ ,ekoča in plinasta goriva " VrQ^msko emajliran bojler " avtom 9°nlna komora "—^_3tska regulacija
Potem ko so v Varstroju potegnili črto med prihodki in odhodki lanskega poslovnega leta, so ugotovili negativno razliko, ki je natanko 164.893.446 konvertibilnih dinarjev. Rezultat je takšen, kakršen pač je, ker za obračun gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje niso uporabili polne tržne cene (torej dejanske vrednosti teh izdelkov, kot jih priznava tržišče), ampak so jih obračunali brez tako imenovane presežne vrednosti. Torej po nižjih cenah, kot bi sicer lahko. če bi ravnali drugače, bi bil poslovni rezultat pozitiven, kar hkrati dokazuje, da rezerve so in da niso začeli nažirati dosedanjega imetja. To so lani uspeli vrednostno povečati zaveliko večji znesek, kot pa je obračunska izguba.
S tem da bomo zapisali, da je Gorenje Varstroj precej prizadela gospdoarska blokada iz Srbije, ne bomo povedali nič novega, je pa res, da so tja prodajali skoraj tretjino svojih izdelkov. V lanskem letu je svoje opravila tudi draginja. Stroške izdelave (in še mnogočesa drugega) je pač treba vkalkulirati v vrednost izdelkov, zato je marsikak predrag in so potem težave pri prodaji. Končno ceno so hudo obremenjevali tudi stroški kapitala (visoke obresti za posojila) in prav oddahnili so si v letošnjem poslovnem letu, ko so obresti »zanemarljive«, Računajo, da bodo v tem letu poslovni uspehi ugodnejši. Posebej še, če bo končno spet oživela naložbena dejavnost in bodo potem lahko prodali več strojev in naprav za potrebe naše industrije. Doslej je bilo razmer-
V Gorenju Varstroj sicer povečujejo delež izdelkov za potrebe industrije, vendar ne zanemarjajo tudi izdelkov za splošno porabo. Med temi so najpomembnejši varilni transformatorji. Foto: N. Juhnov.
je med izdelki za ta namen in izdelki za splošno porabo (kupci so občani) 50:50, se pa nagiba čedalje bolj v korist izdelkov za industrijo. Gre seveda za rezalno, varilno in uporabno tehniko (točkalniki). Na račun pa bodo prišli tudi konjičkarji, saj iz Gorenja Varstroj prihajajo aparati, izdelani po evropskih normativih. Enake, kot jih izvažajo, prodajajo tudi na domačem tržišču.
Da bi dosegli kar najboljše rezultate, bodo temeljito spremljali stroške, poskrbeli za večjo pro-“ duktivnost, material bodo kupovali preudarno ..., pa tudi denar, ki ga bodo zaslužili v tujini, bodo hitreje obračali, saj poslej, ko imamo trden dinar v primerjavi z nemško marko, ni vzroka, da bi devize zadrževali zunaj. To
je bilo koristno prej, ko si za de-vizo, če si jo prodal čim pozneje, več dobil.
V Gorenju Varstroj sicer poudarjajo, da je dinar glede ha tuje valute precenjen za 30 odstotkov (po določitvi menjalnega razmerja 7 dinarjev za 1 marko imamo še naprej inflacijo), vendar se trudijo, da se to ne bi kazalo na ceni izdelkov, ki jih izvažajo. Lani so sicer prodali na tuje za 43 odstotkov več kot leto prej.
V preteklem letu so v 560-članskem kolektivu izpeljali vrsto naložb, pri katerih so angažirali tudi denar iz sklada za pospeševanje manj razvitih občin Slovenije. Tako so dobili sodoben računalnik, računalniško krmiljeno stružnico, opremo za laboratorij, rezkalni stroj, plačali numerično stružnico, ki jo bodo dobili v teh dneh, in tako naprej. Tudi te naložbe dajejo upanje, da se bo kolektiv Var-stroja nekako izzvil iz najhujših težav.
Š. Sobočan
RADENSKA IMA DRUGE MORAVCE
Radenska, točneje Poslovna enota Turizem in gostinstvo Jeruzalem Ljutomer, bo odslej skrbela za razvoj kopališča v Moravcih v Slovenskih Goricah.
Ne moremo reči, da je odločitev povezana z izločitvijo Moravskih toplic iz delovne' organizacije Radenska, kljub temu pa se zdi, kot da bi si Radenska omislila druge Moravce. Tudi ti Moravci imajo vročo vodo in to je dandanes iskano blago na tujem trgu. Kopališče so do sedaj urejali krajani sami oziroma občani krajevne skupnosti. Entuziasti pa verjetno sami, brez tuje pomoči, ne bi mogli razviti turističnega kraja. In ker Radenska Verjetno ni zainteresirana, da bi dobila v neposredno bližino kakšno večjo konkurenco, še manj pa si tega želijo Banovske toplice, so se odločili za sodelovanje.
Zaenkrat bodo prevzeli le gostinsko ponudbo, o nadaljnji gradnji in
ske.
bbp
ko postali prav prijetna (naravna) dodatna turistična ponudba Raden-
dolgoročnem razvoju pa bodo razmišljali kasneje. Vsekakor bodo Moravci v Slovenskih Goricah lah-
SSSBBmbl 41 j
BiFp d«**-L«

tovarna vozil in TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p. o. MARIBOR ’
Na posnetku sta hotel Tertnal in nastajajoči hotel Ajda v Moravskih Toplicah. V slovenskogoriških Moravcih takih zgradb prav gotovo ne bo, saj bodo upoštevali svetovno usmeritev v turizmu: čim bolj naravno, bbp, foto: nj
We,sh*UPT od 21 do
etektrn^06^3 avt°matika “motorna zračna loputa
’2. Aprila 1990
STRAN 7
Jože Smej
pisma, mnenja, stališča
PRIZADEVANJE SOBOČANOV ZA MESTNE PRAVICE OD LETA 1366
KAKŠNO VODO PIJEMO?
Svobodne sejemske pravice je dobila Sobota 6. avgusta 1479. in sicer z listino, ki jo je izstavil kralj Matija Korvin. Listina se začenja v slovesnem tonu: »Nos Matthias Deigratia Rex Hungariae. Bohemiae itd.« V prevodu : »Mi. Matija, kralj Ogrske. Češke itd., s to listino izročamo spominu in dajemo na znanje vsem, ki se jih tiče, da smo na prošnjo našega zvestega velikaša Nikolaja Szechvja in po njem na prošnjo župana, svetovalcev in vseh meščanov (civium!) Murske Sobote, v korist in ugodnost vsega madžarskega kraljestva dali svobodne sejemske pravice mestu Murska Sobota. Svobodni sejemski ali tržni dnevi so vsako leto na binkoštni torek in tudi neposredno dan ali prej pozneje, kakor je potrebno. da se zadosti vsem. Nadalje so lahko v Soboti svobodni tedenski tržni dnevi z vsemi svoboščinami in izjemnimi pravicami, ki jih imajo naša svobodna mesta (civitates nostrea liberae). Ta privilegij dajemo Soboti za stalno in brezplačno.
Zato vas vse in posamezne trgovce, prodajalce, kupovalce in potnike s to listino vzamemo pod svoje varstvo in zavetje ter vam zagotavljamo, da lahko z vsem svojim tržnim blagom svobodno, brezskrbno, brez slehernega strahu in nemira pridete v sobško mesto na prej omenjene sejme in da se lahko po končanem trgovskem poslu vrnete domov ali pa se po volji odpravite na druge sejme. Vaša oseba in vaše blago je pod našim posebnim pokroviteljstvom in zavetjem.
Hočemo, naj se ta naš odlok povsod razglasi na trgih in drugih javnih prostorih. Ta odlok je potrjen in opremljen z našim pečatom.
Dano v našem mestu Olomoucu v petek pred praznikom sv. Lovrenca mučenca, v Gospodovem letu 1479. v dvaindvajsetem letu našega kraljevanja na Ogrskem in v enajstem letu našega kraljevanja na Češkem.«7
Leta 1479je praznik sv. Lovrenca, t. j. 10. avgust, padel na torek. Listina je bila izdana v petek pred tem praznikom, se pravi 6. avgusta 1479.
Matija L Korvin (1444—1490} je bil kralj Ogrske od 1458—1490, kralj Češke pa od 1469—1490. Po pogodbi z Vladislavom Poljskim je dobil Moravsko in Šlezijo, leta 1485 pa je osvojil še Dunaj in dobil nižjo Avstrijo. Štajersko in Koroško.
Med slovenskim ljudstvom živi v lepem spominu. Njegov lik je ohranjen v mnogih pripovedkah. V Prekmurju je znan tudi po stari otroški igri: »Križ, kraž, kralj Matjaž, suho veje pogoreje, vrta, vrta, poč«. V okolici Maribora pa so se otroci igrali takole: »Križ, kraž, kralj Matjaž, mal’ obečaš, dosti daš.«8
Svobodnih sejemskih pravic, združenih 5 pravico pobirati carino od mimogredočih voznikov in trgovcev, so se Sobočani zmeraj zavedali. To lahko sklepamo iz pisma, ki ga je 14 aprila 1656 pisal grof Peter Szechy med drugim tudi tole: »Prisiljen sem s pismeno pritožbo obrniti se na tvojo visokost. Pred nekaj dnevi so moji oskrbniki v Soboti hoteli, naj bi jim podložniki pripeljali les za neko zgradbo. Vratar, ki straži pri mestnih vratih tvoje visokosti, ni pustil — ne vem. na čigavo pobudo mojih podložnikov z lesom in vozovi noter, tako da so reveži morali daleč naokrog obiti mesto in pripeljati vanj skoz moja vhodna vrata. Podobno se je zgodilo tudi lansko leto. Ko so moji podložniki hoteli skoz ista mestna vrata pripeljati v mesto opeko, jih vratar sprva ni hotel spustiti noter, potem pa jih je sicer spustil, toda za vsak voz je od opeke do opeke posebej .zaračunal carino. Čeprav so se zavoljo takšnega ravnanja moji oskrbniki pritožili pri tvojem oskrbniku v Rakičanu, se le-ta sploh ni zmenil za to. Ne morem razumeti, zakaj tvoj vratar in oskrbnik tako ravnata, ko pa vendar podložnikom tvoje visokosti nihče ne brani uporabljati mojih vrat, ampak lahko skoznje po mili volji peljejo noter in ven; tako je tudi res; moji oskrbniki so me namreč obvestili, da moji tamkajšnji svobodnjaki, ki zastavojemno upravljajo moje premoženje, v preteklem letu niso hoteli narediti mosta pred mojimi vhodnimi vrati, čeprav bi bili to dolžni storiti; moji tamkajšnji oskrbniki, ker je bil most v slabem stanju, si torej niso znali drugače pomagati, kakor da so za nekaj dni zaprli vhodna vrata, dokler ne bi moji svobodnjaki spet postavili mosta: od tistega časa pa vsi, eni in drugi, svobodno prihajajo in odhajajo skoz moja vhodna vrata. Kot služabnik in sorodnik tvoje visokosti, zaupam vate in te ponižno prosim, blagovoli zaradi takega krivičnega ravnanja opozoriti tistega, ki je temu vzrok, in tudi zapovej svojim oskrbnikom, naj odstranijo tiste, ki dajejo takšen nepravilen zgled; oskrbniki pa se naj rajši med seboj razumejo in si prizadevajo za to, da tvoji visokosti ne bi delali krivice; tako bodo ravnali tudi moji oskrbniki. V kakšnem opustošenem stanju, tako rekoč brez hiš. je Sobota, tudi to je znano tvoji visokosti. Ker pa je plemenita država odobrila za Soboto brezplačo. prostovoljno delo in odredila tja podložnike mojih svobodnjakov, prosim tvojo visokost, da pišeš svojim oskrbnikom, naj opomnijo moje svobodnjake, ki so v tvojem delu mesta, da skupaj z oskrbniki dobro pazijo na prostovoljno, brezplačno delo.**
Kakovost podtalnice je bila na osnovi razpoložljivih analiz do zadnjega desetletja praktično neoporečna. Zaradi vedno števičnejših opozoril se je začelo v obdobju 1986—1990 z obširnejšim izvajanjem sistematičnih meritev kakovosti. V okviru posebnega programa meritev sta Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana začela z raziskavami, ki že imajo značaj rednih katastrov kakovosti podzemnih voda.
Za območja podtalnic Sorškega, Ljubljanskega, Dravskega in deloma tudi Murskega polja že potekajo na prvih treh poljih močno onesnažena s pesticidi, herbicidi, nitriti, fenolnimi snovmi, mineralnimi olji, organskimi topili, kloriranimi fosfornimi spojinami. Če ne bi imeli izredno visokega normativa za atrazin (to je osnovna spojina za pripravo kemičnih zaščitnih sredstev), bi bilo neprimernih vzorcev še dosti več.
Analize podtalnice na Murskem polju kažejo, da ni bilo večjega vpliva industrijskih onesnaževalcev, razen v enem primeru, kjer so bila ugotovljena industrijska topila. Vsebnost pesticidov je bila opažena občasno, mejne vrednosti pa so bile presežene v treh vzorcih. Čeprav je bila polovica odvzetih vzorcev neprimernih, ni šlo v nobenem primeru za večja (?!) problematična odstopanja od veljavnih normativov. Kakovost podtalnice Murskega polja je torej dobra in jo je treba posebej skrbno varovati. (Poročevalec: Poročilo o stanju okolja v SR Sloveniji.)
Menimo, da je na osnovi tako skopega poročila, previsokega
normativa za različne kemične snovi (atrazin ...) in le delno raziskanega področja podtalnice na Murskem polju noro reči, da je kakovost podtalnice pri nas dobra. Strinjamo se le s trditvijo, da jo je potrebno posebej skrbno varovati.
Pomurski podtalnici je zaradi delne industrijske »nerazvitosti« nekako prizanešena onesnaženost z mineralnimi olji, živim srebrom, amoniakom, s fenolnimi snovmi, organskimi topili (razen v Lendavi ali še kje). Na račun te nerazvitosti pa je ta podtalnica »bombardirana« z raznimi herbicidi, pesticidi, fungicidi, nitrati, fosfati na račun kmetijske razvitosti.
Preblizu je kontaminacija podtalnice na Dravskem polju (julij, avgust 1989), ko so bile v pitni vodi prekoračene dovoljene koncentracije pesticidov (alaklor). Takrat je ostalo brez pitne vode približno 75.000 prebivalcev. Še bliže je kontaminacija lokavskega vodnega zajetja v ljutomerski občini s fekalijami (?!), zaradi katere je bil zdravstveni dom poln bolnikov s prebavnimi motnjami in »nepotrebnim letanjem«. Vsaki dan si lahko iz pipe natočimo izredno dobro klorira-
ne vode, ki šumi kot mineralna voda. Voda iz zajetja na Moti pa je tako bogata z železom in drugimi snovmi, da so prebivalci na tem območju z minerali zelo dobro preskrbljeni.
Okoli vodnih zajetij je premalo zaščitnih pasov, kjer bi bilo prepovedano intenzivno kmetovanje. Nasploh je premalo takih območij, kjer bi se kmetovalo le po bioloških metodah, ki na Zahodu niso nobena redkost. Premalo je tudi strokovnih analiz o vseh možnih »uradnih« onesnaževalcih in črnih odlagališčih (ostanki embalaže škropiv...), ki lahko vodo še najbolj zastrupijo.
Zato pozivamo odgovorne osebe v vseh štirih občinah Pomurja, da začnejo resneje razmišljati o konkretni zaščiti podtalnice. Rekli boste: pa saj imamo vse zapisano v naših aktih. Pregled zvezne zakonodaje na področju varstva okolja nam pokaže, da imamo sprejetih 13 zakonov in pravilnikov o varstvu zraka, vode, o varstvu pred hrupom itd. Republiška zakonodaja pa zajema kar 28 podobnih zakonov in pravilnikov, kljub temu pa je z našim okoljem vsko leto slabše. Naj se spremenijo ali zapišejo
novi, učinkovitejši zakoni, ki bo-do zaščitili Naravo in ne onesM-
ževalca.
NE BI se smeli tako igrati z Naravo. Pri tem posebno mišk mo na intenzivno kmetijstvo,J je s škropivi, umetnimi in t«31 naravnimi gnojili (ob nepravem času) izredno velik onesnaževalec. Zemlja je filter določene vrste, vendar, ko bo ta filter enkrat popustil, potem bo prepon«1 Dravsko polje je to že izkusilo, ne dajmo, da to doživi tudi Mursko.
Za Zelene Ljuto^ Gorazd Klemen®
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
Spoštovano uredništvo!
SKLEP
V vseh pogojih, ki so bili potrebni, da je Sobota mesto, nastopajo osebe iz rodovine Szechyjev.
Szechyji so bili ugledni velikaši in so imeli poleg Gornje Lendave in Sobote pokroviteljstvo (ius patronatus) tudi nad cistercijanskim samostanom v Monoštru. V monoštrski opatijski cerkvi so pri izkopavanjih leta 1972 našli nagrobno ploščo Helene Garai. žene Nikolaja Szechyja. Napis na nagrobniku se začenja z besedami: Hic iacet domina Helena de Gara, consors Nicolai de Zecch Tu počiva gospa Helena de Gara, žena Nikolaja Szechyja. V grbu na nagrobnem spomeniku je videti med drugim tudi krono z vladarskim jabolkom, znamenje vladarske oblasti. Ta Nikolaj Szechv je bil magister kraljevih točajev. Umrl je leta 1428. Pokopan je prav tako v monoštrski opatijski cerkvi. V zakonu z ženo Heleno so se mu rodili štirje sinovi. Najmlajši je bil Nikolaj de Szechy. to je tisti, ki je leta 1476 oprostil Sobočane vseh bremen in rabot. Kakor so Szechyji imeli Monošter za svoje mesto, tako je tudi Nikolaj Szechy imenoval Soboto »naše mesto Muray Zombath*.
Grb Szecsyjeve rodovine je bil v obliki sklepnika na oboku ladje stare soboške cerkve. Ko Franc lvanocy opisuje staro soboško gotsko cerkev. pravi med drugim tudi tole: »Sredi oboka je kot sklepnik nameščen velik, izrezan grb Szechyjeve rodovine: dvoglavi orel z razprostrtimi krili, s peterokrako krono nad glavama in s temle krožnim napisom: lllustrtis-simus Comes Petrus Szechy de Rima Szech anno 1676 die 14 Novem-bris.*",
Iz pričujočega izvajanja je razvidno tole: Čeprav so Soboto od leta 1366, ko se v virih prvič omenja kot »civitas*. od časa do časa imenovali tudi »oppidum« in njene prebivalce »oppidane*. t.j. tržane.je vedno znova in znova prodirala na dan njihova zavest, da so »cives«. t.j. meščani z vsemi pravicami, ki so pripadale svobodnim kraljevskim mestom.
Opombe
' Vse štiri oprostilne listine so v: Diptomatikai Levelrar (Listinski arhiv). Ma-gvar Orszdgos Levehar. Budapest L. Becsikapu ter 4: navajam DL torej DL 102188.
2 Listina je brez številke. V latinskem prepisu jo hrani Županijski arhiv v Somboteiu (Vas megyei leveltdr. Szombathelv. Hefele M. u. I).
3 DL 1313
* Magvar ertebnezo keziszotdr. Budapest 1972. 1076.
* DL 48811.
* DL 48887.
2 DL 18257.
’ Prim. Avgust Pavel. Križ-kraž. krao Matjaž, v: Vasi Szemle 1937. 5—6. str. 381-383.
’ DL 46428.
” Prim. Ivan Zelko. Ime Totsdg in sedež bebnurskega arhidiakonata. v: Kronika XI (1963). 96.
Notica in fotografija avtorja F. M., objavljena v vašem časopisu dne 8. marca 1990. kjer avtor ugotavlja, da Lovska družina Mlajtanci ureja nekdanji glino-kop, je krajane ponovno zelo vznemirila.
Dalje avtor globokoumno ugotovi, da je družina posekala drevje in podrast zaradi lepšega videza in prometne varnosti, da pa bodo ob cesti zasadili živo ograjo z visokimi smrekami, vse to v dogovoru s Cestnim podjetjem, verjetno iz Murske Sobote. Morda je razumeti, da piscu prispevka zadeva ni dovolj jasna, težje pa je razumeti Cestno podjetje, ki na eni strani odredi posek drevja in podrasti v širini 10 m, na drugi pa dovoli zasaditev žive ograje z VISOKIMI SMREKAMI. Znano je, da je na tem odseku cesta ovinkasta. Ali bo sedaj preglednost zaradi VISOKIH SMREK boljša? O sancta simpli-citas!
Vprašujemo vse, ki jim je kaj za videz krajine, ali spada smreka v okolje, kjer avtohtono raste vrba in kjer smreka nikoli ni uspevala, in ki v ta- biotop ne spada! Globokoumnega člankar-ja tudi sprašujemo, kako bo vzgajal in »razraščal« (razrast piše v notici) race mlakarice tam, kjer mlake enostavno ni in je nikoli ne bo. Ponovno poudarjamo, da dotoka vode v glinokop ni več, samo meteorna voda pa je za glinokop nepomembna.
Prav nič drugačen ni bil odgovor nekemu krajanu Nemčevec, kjer predstavnik lovske družine prav tako globokoumno ugotavlja, da rac ni mogoče gojiti v betonskih bazenih. Odgovor je bil dokaj nevljuden, čeprav je res, da vprašanje krajana ni bilo najbolje postavljeno.
Imamo vtis, da nekateri veljaki iz LD Mlajtinci in od drugod namerno izzivajo krajane iz Nemčavec, in to ravno pred volitvami, na katerih se njihovo ne-razpoloženje prav lahko pokaže.
Krajani Nemčavec zato predlagamo za ureditev tega starega problema:
1.	Da vodstvo Lovske družine Mlajtinci pristane na konstruktiven dialog s predstavniki krajevne skupnosti Martjanci.
2.	Da lovska družina sprejme diskusijo v zvezi s prispevkom pod naslovom Poskus grobega opisa biotopa nekdanjega glino-kopa v Nemčavcih.
3.	Da cestno podjetje prouči
svoj pristanek za* zasaditev visokih smrek.
4.	Da se v zadevo vključi RS ZNS Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti na osnovi njihovega dopisa št. 21/I1-S-22/20. 12/88 z dne 8. 4. 1988.
5.	Da se v zadevo vključi tudi nepristranski predstavnik Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora pri SO Murska Sobota.
V imenu krajanov Nemčavec inž. Štefan Horvat, predsednik vaškega odbora
NESTRPNOST V GOSTIŠČU
MUZEJ
Da imajo zasebni gostinci višje cene kot pa družbeni, ni več dileme.
Denar omogoča tudi arogantno obnašanje zasebnikov. V gostišču Muzej v Gornji Radgoni, kjer je občasno tudi diskoteka, lastniku N. Bedžetiju. bržčas ni bil všeč moj obraz. Ker je ob priložnostnem šou programu prišel k meni lastnik z redarji in zahteval, da takoj zapustim lokal, z grožnjo, da me bo prijavil milici — na kar sem loka! takoj zapustil, ker je bilo vidno in očitno, da je vrag odnesel šalo. Razumljivo je, da so ob programu občutno višje nočne cene.
S tem nestrpnim agresivnim nastopom je N. Bedžeti, morda hotel dokazati, da so mu v Republiki Sloveniji porasla krila— Seveda me nikoli več ne bo videl v svojem lokalu.
Jože KAUČIČ, Lomanoše 6 69250 GORNJA RADGONA
TO PA NI VEČ NAČIN
Živim pri Negovi, gat, da bi podaril umetne c ške rezervne dele ali nar siromakom ali bolnim. pa borec za lepšo prihodnost k tej spadajo tudi ceste.
Po odjugi so naše ceste P Negovi in Benediktu bile so neprevozne. Pet dnevov sem sam z motiko ra »žlake« na cesti. Nato sem n dil nabiralno akcijo. Sel se j; hiše do hiše, ljudje so mi zaUK|0 denar in kupili smo za ptv° je štiri prikolice gramoza. K3 , in cement smo dobili od hL vne skupnosti Benedikt, z smo se neko soboto in . e. usposobili, tako da je sedaj vozna od Benedikta Trotkova do Negove. Za so spet načrtujemo delovno a da odstranimo grmičevje ® toniramo še ene kanale, ta» bo voda lahko odtekala na stran ceste, kjer je močan J3
A kaj se je zgodilo? Katas^0 cesti ’
Pripeljali so se s Cestnega p . J Gornja Radgona z gredarjem Benedikta do Negove cesto z0 |jeiu ko, da so na njej sedaj kupi še tisto debelo kambenje je Cesta je sedaj tako uničena, ne moreš hoditi.	vJoje11''
Sedaj se sprašujem, kje in k sti, ki je za to dejanje odgovor i kaj nam to dela v teh časih, v težko za denar. Se maščuie na tem kraju ali je bil pijan ali j® , bolnik ali se je hotel delati va češ da bomo videli, kakšne stroj cestno podjetje.	. vi ie
Predlagal pa bi, da bi tisti, J ef) to odgovoren, in tisti, ki je W o dan od jutra do večera hodil P oZjti blatu, dal na lastne stroške n. gramoz, ga poravnati in z \a J potlačiti. Nato pa ga za nekaj mestiti v džunglo.	f, >
Odgovor na članek v Vestniku, dne 5. 4. 1990 pod naslovom
Protest zoper kosovizacijo v
Prekmurju
Na Upravi za notranje zadeve M. Sobota menimo, da je potrebno javnost seznaniti z resničnimi dejstvi glede dela organov za notranje zadeve (ONZ) v Murski Soboti v zvezi s srednješolskim centrom (SCTPU). Glede na to, da najbolj poznamo naše delo in naše postopke, bomo v tej zvezi opisali le delo ONZ.
V članku, ki ga je podpisala Cvetka TEMLIN, nam delavci SCTPU očitajo prepogosto pojavljanje na njihovi šoli in »šikaniranje« delavcev šole. Povedati moramo, da so bili v vseh primerih naših obiskov na šoli naši »delodajalci« delavci ali učenci te iste šole, saj smo se morali v zadnjih nekaj letih ravno na njihovo zahtevo večkrat pojaviti tam. Tako smo morali od leta 1984 na tej šoli obravnavati 11 vlomov (ki smo jih uspešno raziskali), 67 drugih kaznivih dejanj na škodo učencev (tatvine, odvzemi koles z motorjem itd.), vodstvo šole nas je tudi obvestilo o 9 anonimnih telefonskih klicih, češ da je na njihovi šoli podtaknjena bomba, prijavili pa so tudi poneverbo denarja, ki jo je zagrešila njihova delavka. V desetih anonimnih pismih in več prav takšnih telefonskih klicih pa smo dobivali obvestila o »nepravilnostih« v poslovanju na SCTPU.
Po Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o notranjih zadevah so delavci ONZ dolžni preveriti vsak podatek, ki kaže na obstoj protipravnega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Torej nimamo možnosti odločati o tem, ali bomo sume kaznivih dejanj preverjali ali ne, temveč jih moramo preveriti, pa naj pridejo po anonimni poti ali z uradno prijavo. Iz navedenih primerov lahko bralci sami presodijo, kolikokrat so morali naši delavci obiskati SCTPU in s koliko ljudmi so se morali pogovoriti, da so lahko vse te primere obravnavali. Poudariti moram, da so bili naši postopki ob zbiranju podatkov o storilcih kaznivih dejanj na SCTPU vedno korektni in v mejah zakonitih pooblastil. Pazili smo, da pri svojem delu ne bi motili učnega procesa ali kako drugače vznemirjali dijakov in delavcev šole.
In sedaj k spornemu plakatu. Dne 1. 3. 1990 so bili na ONZ obveščeni, da visi na oglasni deski v profesorski zbornici SCTPU plakat žaljive vsebine. Vsebina plakata naj bi žalila delavce ONZ, novinarje in javnega tožilca. Z dobljeno informacijo smo seznanili TJT in preiskovalnega sodnika TS v M. Soboti, ki je 2. 3. 1990 izdal pismeno odredbo, da naj delavci ONZ zasežejo navedeni plakat, ker ima ta v javnosti določen odmev in je očitno žaljive vsebine. Zasegli smo ga.
Po proučitvi vsebine plakat3’ ki je v celoti objavljen v člafku Cvetke TEMLIN, smo 1,3 ONZ prišli do sklepa, da 53 vsebina ne nanaša samo na s'3 bo informiranost delavcu SCTPU in v tej zvezi tudi zah tevo za sklic zbora delavk (na precej nenavaden način)’ temveč pomeni tudi pritisk J13 delo organov za notranje zad®" ve pri raziskavi nekaterih kaznivih dejanj na SCTPU. Po1”6' ni tudi odvračanje pregona od izvršitve uradnif dejanj, ki so v interesu spošt°: vanja zakonitosti. Bralci pa n3j sami presodijo, ali je plakat tudi žaljiv. Zaradi njegove vsebi ne nismo nikogar ovadili TJT-
Upam, da je iz opisane?3 razvidno in dovolj očitno, d3 SCTPU ne obravnavamo P® naročilu nekakšnih »delodaja cev« iz ozadja, kot namiguj® avtorica članka, niti iz lastne?3 veselja do takšnega početja« ampak je to v vseh prime01’ zgolj naša zakonska dolžnost-Spričo ugodnih varnostnih r3? mer v Pomurju in pozitivu1" ocen dela ONZ na tem obm°v' ju, odločno zavračamo kakrinO koli primerjavo z razmerami n3 Kosovu. Za razprtije kolektiv3 SCTPU, ki so pogosto utemeljenih ali neutemeljen1" prijav o nepravilnostih na tej šoli, pa na UNZ gotovo nisi”0 knvi.	UPRAVA
NOTRANJE ZADEVE
STRAN 8
VESTNIK, 12. APRILA^
kulturna obzorja
AVTOR IN KNJIGA
Mi Tr' Pomurski založbi je pred kratkim izšla knjiga ZDRAVSI \ E
KULTURA ROMOV V PREKMURJU. Gre za drugo delo Ijud-' zdravnika (specialista splošne medicine in doktorja medicinski ^nosti) JOŽETA ZADRAVCA iz Beltinec, »ki se je več kot dve de-ktji srečeval z resničnimi in namišljenimi bolniki«. Citirano je knjigi Pot zapisal dr. Vanek Šiftar, znani romolog in pisec spremne besede, Z '?''0’3' na petkovi predstavitvi v soboški galeriji. Prva, ki jo je iz-„ • omurska založba in pomeni po zagovoru disertacije o zdravstve-'varstvu etnične skupine Romov v Prekmurju ter ob izidu knjižne no-p e!e celoto, je izšla 1985. leta, njen naslov je Ljudsko zdravilstvo v
^urju; Zdravstveno kulturo Romov v Prekmurju pa je avtor tako označil:
»V čas„ 1
la.je živelo t°sie knji^a nastaJa-mov kar ■ Sloveniji 4535 Ro-0,23’0ds Postavljalo takrat cije. V PrpL3 sl?ve.nske popula-2849 Rom kmurJu je bilo takrat občini 2niAV’i-0?.t?®a v soboški Pu,acije a 1 ?tlri odstotke po-252, kar i , v lendavski občini
R«mi so e °dstotek populacije že v 37 tofeJ nled nami, živi-23,0 moran?rekmursk'b vaseh in ko v vzgni?0 n?n-ie računati. Ta-
8	Jl’ lz°braževanju, zapo-
Zadravec, avtor knjige «\»vstvena kultura Romov v reekmurju.
«?Variju’ sociali in tudi zdrav-olVU.
-O zdravstveni kulturi naših mov je bilo do zdaj malo zna-splet okoliščin pa je hotel, de?6?-Se kot zdravnik lotil tega a, a. 1 nam približuje to etnično n,p'n? tudi z zdravstvene plati, dot °xnt b’'0 lahko, saj sem moral Dtm,» e zdravstvene pojave . učevati več let, da sem prišel ,®otov'h sklepov, pri svojem Doa pa.sem se lotil tudi mejnih alnJ^ Maine statistike, soci-ra^Preblematike, stanovanjskih Vanu’- izobraževanja, zaposlo-vm ’ in tako naprej). Se-_ Prevladuje v knjigi zdrav
Bološevem objektivu
-Kas , PAR« Z OBČINSKO STAVBO IN CERKVIJO V ODZADJU - Tako kot te dni, jc' drevje v soboškem parku. V prostorih sedanje občinske stavbe so bila	po
Varova|„S,h s°bočanov in prizidka — skupščinske dvorane — še m bilo. ludi stavbe, v ka j J "‘“'•j ho TriSlav »e i" >n«‘no središče je dajalo drugo podobo. Park ap je ostal bolj ah man sti, le ,L-Pa Je bilo v njem in sprehajalci so se lahko naužili več miru. Kolos je v svoj objektiv ujel ta tre 'ZprTd^reeanja in pri delu ga očitno nihče ni motil. Tako na prvi pogled bi težko sodih, daje P* "ih o^-ogih let tistih, ko je nastal cikel fotografij Sobota moje mladosti, ki ga objavljamo na K Prej roj rJ'h. Z namenom, da bralci poznejše letnice rojstva spoznajo, kakšno je bilo mesto neko ,
enL pa lahko z nostalgijo zaznavajo spremembe.	Bavčar
stvena problematika, razen zdravstvenega stanja pa išče odgovore na vprašanja odnosa teh ljudi do bolezni, zdravja in do konca vsakega življenja — smrti. V njej so podatki o tem, kako so Romi nekoč zdravili svoje otroke, matere, nosečnice, porodnice, nalezljive in kronične bolnike ter kako se zdravijo danes in kakšen odnos imajo do zdravil, zdravnikov in nasploh do zdravstva.«
Poslanstvo knjige je večnamensko, sporočila v njej pa številna. Dr. Jože Zadravec jih je na predstavitvi podrobneje analiziral, direktor Pomurske založbe Ludvik Sočič pa opozoril, da je izšla Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju s finančno pomočjo občinske kulturne in raziskovalne skupnosti ter posameznih pomurskih podjetij. Knjiga je natisnjena v nakladi 500 izvodov, opremil in tehnično jo je uredil Franc Mesarič, njen namen pa je po avtorjevih besedah naslednji:
»Na prvem mestu ima knjiga gotovo velik kulturni pomen, saj Je pozabi iztrgala del romske preteklosti, ki bi se sicer zgubila. Obogatila je literaturo o Romih (ki je v založništvu redka in domača založba tako po tem vprašanju edinstvena, na kar je opozoril dr. Vanek Šiftar), ima pa tudi zdravstveni in politični pomen. Ime prekmurskih Romov je ponesla v širši prostor in dvignila njihovo etnično samozavest, jih spomnila na njihovo preteklost ter jih zbližala z nami. Dokazala je, da imajo svojo kulturo in lastno ljudsko zdravilstvo ter pomagala pri reševanju tako imenovanega romskega vprašanja v Prekmurju.«
Brigita Bavčar
Ognjeni krst v soboški galeriji so mlade plesalke (Vanja Drvarič, Nataša Friškič, Edita Dominko, Sara Kurnjek, Tina Varga in Simona Zver) 5. plesne skupine podružnične plesne šole Intakt v Murski Soboti v koreografiji Aleksandre Kovač uspešno prestale. Od njihove vztrajnosti in sposobnosti tistih, ki jih uvajajo v svet izraznih gibov, pa je odvisno, ali bomo o njih še slišali in jih videli na javnih nastopih na domači in sčasoma tudi na kulturni sceni drugod, bb Foto: F. Matko
Kološeva monografija in ponatis fotografij
Minuti četrtek se je v našem uredništvu oglasil avtor fotografij, ki jih objavljamo pod naslovom v Kološevem objektivu na strani Kulturnih obzorij, in nam sporočil, da se je pri domači založbi dogovarjal o ponatisu fotografij iz svojega cikla Sobota moje mladosti. Soviča je gotovo spodbudna za tiste, ki mu že sedaj telefonirajo v Koper (kjer živi v hladnih dneh, poleti pa se vedno znova vrača v svoje mesto) in se v Vestniku navdušujejo nad njegovimi fotografijami izpred petdesetih let.
Ob življenjskem jubileju, ki ga ho proslavil letos, pa bo pri Pomurski založbi navsezadnje le izšla monografija, na katero čaka, kot sam pravi, že dvanajst let in jo bo, kot kaže, učakal pri sedemdesetih. Jože Kološa-Kološ je v izjemni kondiciji in vztrajen ter zahteven kakor je, bo zadovoljen šele takrat, ko bosta obe publikaciji ugledali luč sveta. Veseli si izida obeh in, kot smo izvedeli pri direktorju Pomurske založbe Ludviku Sočiču, izid Kološeve monografije postaja stvarnost, ponatis umetniških fotografij pa z dobro voljo uresničljiva ideja, bb
OBMOČNO GLEDALIŠKO SREČANJE BREZ POMORCEV
Na 33. srečanju gledaliških skupin severovzhodne Slovenije v Gornji Radgoni pomurskih gledališčnikov ni bilo. Ali jih mag. Majda Patrata, ki je bila selektorica območnega srečanja, ni opazila, prav tako pa ne tudi Jaša Jamnik iz Ljubljane, ki je izbiral predstave za republiško srečanje gledaliških skupin, ali pa v beri minule sezone ni bilo ustrezne predstave? Ne bi radi sodili na pamet, toda Gugalnik z ljutomerskega odra se na gornjeradgonskem v času od 8. do 10. aprila, ko je območno srečanje gledaliških skupin bilo, ni zagugal, pa tudi komedije Naši trije Angeli, s katero so se domačemu občinstvu v režiji Iva Žnidariča pred kratkim predstavili ljutomerski ljubitelji gledališča, ni bilo med napovedanimi in videnimi. Pričakovanj ni upravičil niti Pomurski gledališki studio, soboški gledališčniki pa brez primerne dvorane za vadbo in nastope napovedujejo premiero šele v naslednji gledališki sezoni, ko bo usposobljena grajska dvorana. Tako je ta jesensko-zimska sezona minila brez pomurske gledališke produkcije, v pomladni pa se obeta nastop v režiji Milivoja Mikija Roša, ki se kot svobodnjak razdaja v različnih dejavnostih, na gledališkem področju pa se je že kar nekajkrat potrdil kot igralec ter snovalec predstav.
Na minulem območnem srečanju zvrščeni so bili: Grenki sadeži pravice, s katerimi se je predstavil Oder pedagoške fakultete iz Maribora, Ujetniki svobode Teatra III gledališča Ptuj, Kurent gledališke skupine MKUD Franci Paradiž srednje šole TNPU Ravne na Koroškem, Nastasja Filipovna Mladinskega gledališča RUSLI MKUD SDŠ Maribor, Diktatorja boli zub, Gledališča-Pozorišta-Kazališta — teatra Bratstvo Ravne na Koroškem, The Wizard of Oz (Čarovnik iz Oza) English Študent Theatre ravenske srednje šole in Dogodek v mestu Gogi Dramskega studia Maribor.
Skupni pogovor srečanja je bil v torek ob 15.00, po redakciji Vestnika in bomo o tem, katera je za republiško srečanje gledaliških skupin izbrana predstava, poročali v naslednji številki tednika.
Brigita Bavčar
SEKCIJA ZBIRALCEV PRI POKRAJINSKEM MUZEJU
Minulo sredo so se v soboškem
muzeju zbrali zbiralci starin. Po-budaje prišla iz vrst muzeja, ki je že po svoji dejavnosti blizu zbiralcem in njihovim afinitetam; ne smemo pa spregledati tudi pobude samih zbiralcev, predvsem Franca Poredoša.
Za prvo srečanje antikvarjev je bilo seveda iluzorno pričakovati, da se bodo zbrali v večjem številu. Vendarle pa se je tistih pet, ki so se pobudi odzvali, toliko vneteje vključevalo v razgovor. Nemara so prav dosedanja spoznanja in izkušnje zbiralcev prispevale, da je srečanje potekalo v polemičnem in seveda konstruktivnem tonu. Tako so antikvarji izpostavili številna vprašanja v zvezi s statusom zbiralcev, normativnim urejevanjem in zaščito njihovih predmetov, marsikateri pogled pa je bil osvetljen s konkretnimi primeri. Precejšnje nezaupanje, ki je jasno posledica dosedanjih razmer pri nas, se bo — upamo — v prihodnje spremenilo v ploden dialog in sodelovanje, saj je cilj popolnoma podrejen ohranjevanju naše kulturne dediščine.
Zaradi številnih odprtih vprašanj, interesa zbiralcev in osrednje institucije za varovanje premične dediščine — muzeja, se je izkazala potreba za ustanovitev Sekcije zbiralcev pri Pokrajinskem muzeju. Tako bo ustanovljena sekcija v prihodnje skušala reševati vprašanja, ki so povezana z zbiranjem starin. K sodelovanju pa še naprej vabi vse zainteresirane, da se udeležujejo srečanj sekcije.
J. B.
VIRTUOZ NA KITARI
Na minuli konvenciji ZSMS — liberalne stranke v soboški galeriji je imel svoj recital izvrstni virtuoz na kitari Žarko Ignjatovič, rojen Istran, ki živi v Ljubljani, še nekajkrat pa se je predstavil tudi v naših krajih.
Tokrat je Žarko svoje gostovanje združil tako, da je zaigral učencem osnovne šole 17. oktober v Beltincih. 'Glasbena vzgoja mladega rodu ga je prevzela že pred petimi leti, ko je začel poučevati kitaro na glasbeni šoli Vič v Ljubljani. Ignjatoviča poznamo po izvrstnem izvajanju klasične latinskoameriške glasbe. Prve izkušnje si je pridobil v rojstnem Pulju z osemnajstimi leti ob istrski ljudski glasbi in rock and rollu, po končanem študiju na glasbeni akademiji v Zagrebu pa je svoje znanje izpopolnil še na glasbeni akademiji v Gradcu.
Kitara, ki jo nosi s seboj kot boginjo, mu pomeni skoraj vse. Je glasbenik z dušo in komercialnost mu je tuja. Sicer pa boste nocoj (v četrtek, 12. aprila) ob 18.00 lahko prisluhnili pogovoru in posnetku njegovega recitala v oddaji Stara-nova godba radia Murska Sobota.
vc
kulturni koledar
SOBOTA, 14. aprila
MURSKA SOBOTA - Ob 11.00 bo v dvorani kina Park osrednja kulturna prireditev v počastitev svetovnega dneva Romov. Nastopili bodo Romi iz Novega mesta, Lendave, Beltinec, Rankovec in Pušče. Že ob 9.00 pa bo v sejni sobi TVD Partizan okrogla miza na temo statusa te etnične skupine, ki živi pri nas.
TOREK, 17. APRILA
MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park se bo ob 13.00 začelo občinsko srečanje ritmičnih plesnih skupin, ki ga organizira občinska Zveza kulturnih organizacij.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled 17. razstava mednarodne likovne kolonije iz Lendave, na kateri se s svojimi deli predstavljajo Dare Birsa, Tibor Budahazi, Tome Demšar, Marjan Gumilar, Jozsef Lakatos, Anne Nemeth in Dušan Premrl. Razstava bo odprta do 15. tega meseca.
POTOVANJA V SLIKAH IN BESEDAH
Afrika je v ospredju multivizij-sko podkrepljenega predavanja znanega svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge, ki je svoje enoletno bivanje na črni celini v ponedeljek opoldne najprej predstavil učencem, zvečer pa se drugim obiskovalcem zanimive projekcije v dvorani kina Park.
V slikah za vedno ohranjeni, turističnim potnikom skriti kraji in ljudje ter živali, ki jih je z Romano srečeval na poti z motorjem v širjavah nam neznanega sveta, so izjemni, predavanje profesionalno dodelano (op. p. oba popotnika sta novinarja) in opremljeno z izvirno glasbo ter vredno poldruge ure vztrajanja pred platnom. Tudi sklepni del, ki ga označujejo utrinki z vseh petih celin sveta, katerega je Zvone Šeruga prepotoval v štirih letih, in ga zdaj* posreduje v zanimivi obliki. Avtor je po rodu Prekmurec, njegov oče izvira iz Renkovec in prav v Murski Soboti je sklenil serijo šestdesetih projekcij po Sloveniji, bb
PRODAJNA GALERIJA
Soboška galerija pri kulturnem centru Miško Kranjec je znana razstavna, obenem pa vse bolj tudi prodajna galerija. V posebnem prostoru prostornega kulturnega hrama so na preglednih panojih na ogled in naprodaj številna olja, gvaši, akvareli in tudi grafike pomurskih umetnikov. Zastopani so vsi, izbira je pestra in če katero, potem je gotovo slika trajno in tako nadvse primerno darilo ob različnih priložnostih.
bb
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena tihožitja akademskega slikarja Slavka Koresa iz Maribora.
Lendavski grad in razstave
Zaradi obnovitvenih del na lendavskem gradu in priprav na psotavitev stalne razstave OLORIS o bronasti dobi v Pomurju, ki nastaja na osnovi izkopanega pri Dolnjem Lakošu, v galeriji Lendava do nadaljnejga ne bo otvoritev razstav. Na ogled so le stalna zbirka mednarodne likovne kolonije, zgodovina Lendave, kot jo je upodobil akademski slikar Zoltan Gabor, spominska soba kiparja Gydorgya Zale ter muzejska zbirka.
bb
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Victoria Holt -INDIJSKA PAHLJAČA (Pomurska založba) VELIKA STARA SANJSKA KNJIGA (Drava Celovec) in priročnik Z MOPEDOM V PROMET (Avto-moto zveza Slovenije).
J2. APRILA 1990
STRAN 9
RDEČE, IN ČRNO
»Vse preveč je takih, ki o varovanju okolja le govorijo, bolj malo pa jih -pri reševanju ekoloških problemov tudi kaj stori,« je dejal med protokolom podpisovanja pogodbe o sodelovanju Hans Roth, lastnik firme Saubermacher iz Gnasa v Avstriji.
Do Gnasa je od mejnega prehoda Trate le 25 kilometrov, tako da oddaljenost ni nikakršna ovira sodelovanju med Lenartom in Gnasom, med Slovenijo in Avstrijo. Večja ovira so bili raznorazni predpisi, pri čemer jim je pomagal odvetnik Zden-
ZELENO
MOŽNOST, KI JO ZDOMCI MORDA PREMALO POZNAJO
Vozilo je zaenkrat začasno uvoženo, čez šest mesecev (odvisno od rezultatov akcije) pa ga bodo uvozili za stalno. Zbiralec odpadkov ima velike zmogljivosti, saj vsebino najprej stisne in jo šele nato shrani v notranjosti. Pa ne le to! Zakaj bi moralo biti čiščenje okolja grdo delo? To je pravzaprav lepo delo, menijo v firmi Roth, zato so njihovi delavci v ličnih oblačilih, vozila pa poslikana z rožami, bbp
Gesellschaft m.b.H.
tudi v Jugoslaviji
»Družinska« podjetja, ki jim v Nemčiji in Avstriji pravijo Gesellschaft mit beschrankt^
Haftung, so v Jugoslaviji družbe z omejeno odgovornostjo (okrajšava d. o. o.)
Vse je odvisno od uspešnosti šestmesečne poskusne akcije in sodelovanja krajanov. Že sedaj se za takšno zbiranje odpadkov (ki je bolj čisto in nevpadljivo) zanimajo odgovorni v nekaterih obmejnih krajih in večjih turističnih središčih (Roga-
Zhiranje in razvrščanje odpadkov ne bo uspešno, če pri tem ne bodo sodelovali vsi občani. Z vzgojo pa je potrebno začeti že pri otroku, kajti starši se lahko veliko naučijo tudi ob pomoči otrok.
Firma Saubermacher iz Gnasa je v ta namen izdala tudi otroško pravljico s poučnim besedilom in slikami o varovanju okolja.
V kratkem jo bodo prevedli tudi v slovenščino. S takšnim namenom je izdelana tudi maskota (volkec) iz odpadnega materiala, bbp
ko Cafuta. Pilotska akc^a se je začela s prvim aprilom, sodelovanje pa je toliko pomembnejše, ker gre za zbiranje odpadkov in varovanje okolja.
Kako je sploh nastala povezava z avstrijsko firmo? Tudi v Vestniku smo že večkrat pisali o akciji lenarške občine Odkrivamo, ohranjamo, obnavljamo. Eno od področij, za katero so ustanovili posebno komisijo (vodi jo Janez Erjavec), je tudi ekologija, kjer je najpomembnejša problematika odvečnih odpadkov v okolju. Iskali so najprimernejšo rešitev, pri tem pa so morali upoštevati, da Lenart nima svojega komunalnega podjetja. Po ogledu firme Saubermacher v Gnasu in proučitvi njihovega sistema delovanja se je predsednica občine Lenart odločila zanje. Še danes pravi: »Pre-” pričani smo, da bijemo dobro bitko.«
Povezali so se z zasebnikom Antonom Letnikom, ki se ukvarja s transportno-servisno dejavnostjo, zbiranje odpadkov bo zaenkrat dodatna dejavnost. Sin Robert je bil 14 dni na usposabljanju v Avstriji, nad učinkovitostjo in natančnostjo zbiranja in razvrščanja odpadkov je navdušen. Le-tnikovi ne izključujejo možnosti, da bi čez čas postala to njihova glavna dejavnost.
Hans Roth in Anton Letnik
V Jugoslaviji je podlaga ža ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo Zakon o podjetjih, sprejet ob koncu leta 1988, objavljen pa je v Uradnem listu SFRJ, številka 77. Zakon določa, da jo lahko ustanovijo domače in tuje pravne in fizične (občani) osebe, in sicer tako, da sklenejo pogodbo o njeni ustanovitvi. Družbo lahko ustanovi tudi že en sam ustanovitelj.
Možnost, ki jo je nakazala zakonodaja, ni ostala na papirju, ampak je izrabljena zlasti na območju Slovenije in Hrvaške. Zanjo so se ogreli tudi Pomurci. Doslej je priglasilo ustanovitev družb z omejeno odgovornostjo 240 ustanoviteljev, ki so vplačali po 2000 dinarjev glavnice, od teh pa jih je že 89 dobilo dokumentacijo o registraciji, kar pomeni, da že poslujejo oziroma lahko poslujejo, kajti ni zakonsko določeno, v kolikšnem času po ustanovitvi morajo začeti z delom.
Družbe z omejeno odgovornostjo so pravne osebe in četudi je v njih zasebni kapital oziroma poslujejo kot zasebna podjetja (lahko so namreč tudi družbene d. o. o.), so povsem izenačene z družbenimi podjetji. Torej lahko tudi uvažajo in izvažajo, opravljajo vse dejavnosti. Člani družbe niso odgovorni za obveznosti take družbe, ampak so družbeniki »odgovorni« družbi le, da vplačajo vpisni znesek. Oznaka družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ni ravno v skladu z njeno praktično vsebino, kajti družba (kot podjetje) ima polno odgovornost (p. o.) za svoje obveznosti, kot jo sicer imajo vsa druga podjetja, čeprav izpisovanje te odgovornosti ob navedbi firme ni več obvezno.
Glede na to, da družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanove tako domače kot tuje pravne in fizične osebe, je tako or-
ganiziranje dejavnosti velika priložnost tudi za naše delavce, zaposlene na tujem. Domnevamo namreč, da je kar nekaj takih, ki imajo kapital, ki so ga voljni naložiti v domovini (dom je pač dom!), vendar se za naložbo doslej niso odločili, ker pač niso hoteli iti v preveliko tveganje. Brez tega tudi zdaj ne gre, vendar je zdaj odločitev precej lažja, saj je dana možnost ustanavljanja podjetja, ki je v glavnem izenačeno z nemškimi in avstrijskimi firmami G. m. b. H. Jamstvo pa je tudi v množičnosti takih družb in z njihovim čedalje večjim uveljavljanjem. V prid čimprejšnje ustanovitve pa je tudi že omenjeni ustanovni delež, ki je v prejšnjem tednu, ko je nastajal ta članek, še vedno znašal 2000 dinarjev, kar pa je simbolična vsota. V letu 1988, ko so ga navedli v zakonu o podjetjih, je bila to dinarska protivrednost 5000 nemškim markam. Pričakovati je, da bo zvezni izvršni svet prej ali slej to vsoto povišal na enako protivrednost, zato je neuradno slišati, da bo znašala 35.000 dinarjev. Je pa res, da bo tudi takrat še nizka, kajti v Nemčiji je treba za ustanovitev G. m. B. H. (d. o. o.) položiti 50.000 DEM, v Avstriji 500.000 ATS, Franciji 20.000 FRF, Italiji 20 milijonov ITL, na Danskem 80.000 DKK, na Nizozemskem pa 35.000 NGL in tako naprej. Glavnica ni tja vržen denar, ampak je le ustanovni delež, ki se sprosti, brž ko družba začne z delom. Torej, ko uredi vse formalnosti okrog ustanoviteljstva. Od že omenjenih 89 družb z omejeno odgovornostjo z območja Pomurja, ki so že registrirane, jih je največ iz soboške občine (43), nato iz radgonske (22), ljutomerske (16) in naposled iz lendavske (8). V Pomurju je bila prva družba z omejeno
odgovornostjo Lekop Velika P® lana, d. o. o., ki sta jo ustanovil zakonca Mira in Jože Tompa-
Možnosti naših delavce*, ® poslenih na tujem, so ve । ustanavljanju družb v Jugo« J se lahko odločijo za statu?& slovanskega državljana, tudi za status tujca, še pose_ če imajo tudi tuje državlj3®, in zaradi tega nimajo (ne imeli) moralnih predsodko*-takšnega ali drugačnega sta je odvisen tudi njihov status p carinskih organih. Poventf naj, da za uvoz opreme, k' 1^ proizvajamo v Jugoslaviji, [» rine, če jo (opremo) uporabil za realizacijo skupnih pUL mov pospeševanja blaga in tev, namenjenih za izvoz. L tudi ni še za nekatere vrste 0 . opreme. Določeno °PreII1|cljp-možno uvoziti začasno. V za ni pogodbi mora biti ob^uPa. naveden rok trajanja zaK L lahko pa se določi, da z3*™"^ po poteku pogodbenega trajno obdrži začasno uvoz opremo (t. i. lising). Za tak" so potrebna ustrezna dovou
Žal nam prostor ne dvo^ nadaljnjega razglabljanja- N zdomcem, ki razmišljajo 0 s stojni družbi z omejeno odg nostjo, priporočamo, da P®5 jo po knjigi Družba z om«F jamstvom (po avstrijskem ■ goslovanskem pravu), kjer J matika družb temeljito Pre vljena. Koristno bo tudi pus vanje s tistimi, ki so take dr« že ustanovili. Kar zadeva ustanovitev (izpolnjevanje ou cev, registracija, položitev S niče itd), pa se kaže P°ve^ so svetovano agencijo (tudi .. ponavadi d. o. o.), pri tem P, žiti, da ne bo pobrala preveC narja. Kakih 500 mark bo P
treba odšteti.
Š. Sob«^
A?*
STEKLO
V ZELENE POSODE
DECENTRALIZIRANO
KAJ SPADA V ZELENE
kožami
pr.
od prebrane za dojenčke, steklenice od kisa. o$a, kakor tudi razbiti kozarci in steklenice.
V posodo ne mečemo okenskega slekla in nnreetana. Zamaške vedno snsmemo!
Bomo z rdečimi, zelenimi in črnimi zbiralniki rešili problem odpadkov?
ški Slatini, Bledu ...) Že maja bodo s podobno akcijo začeli tudi v Murski Soboti.
Firma Saubermacher se s to dejavnostjo ukvarja že več kot 10 let. Josef Trummel, ki je vodja oddelka za gospodarjenje z odpadki, je dejal, da so z akcijo začeli 1979 leta na Štajerskem, 1980 pa so začeli ločeno zbirati stari papir in ga vračati industriji-
Zbiralniki so bili takrat še na posebnih zbirnih mestih. 1983 leta so začeli zbirati nevarne odpadke, ki so lahko v okolju strupeni, 1985. leta pa so začeli z zbiranjem odpadkov direktno pred stanovanjskimi hišami in bloki. Leto kasneje so jim zbiranje odpadkov zaupali tudi v zahtevnem Dunaju in okolici. 1988 so uvedli še zbiralnik za bio odpadke, te potem predelajo v kompost in jih prodajo gospodinjam za vrtove. V njihovem sistemu zbiranja in razvrščanja odpadkov sodeluje 50 tisoč Avstrijcev. To pa se pri varovanju okolja zelo pozna. Ko namreč vrnejo vse koristne odpadke (steklo, papir, bio odpadke) industriji za predelavo, ostane le še polovica ali manj odpadkov, ki jih je potrebno odpeljati na odlagališče.
Letnik v Lenartu in komunalno podjetje v Murski Soboti bosta opravljala to dejavnost za firmo Saubermacher z njihovimi delovnimi sredstvi, koristni odpadki pa se bodo vračali slovenski industriji.
V Lenartu je že tisoč zbiralnikov rdeče, zelene in črne barve ter vozilo z napisom Letnik —Roth. Zdaj bo vse odvisno od ljudi in njihove zavesti, da pomagajo varovati okolje na najprimernejši način.
Bernarda B. Peček
FERROMOTO g
TERMIKA
Vrhunska toplotna tehnika
TEHNOLOGIJA: FERROTHERM OLYMP — FERROTHERM
GREJMO SE
TRAJNO ŽAREČI TOPLOVODNI KOTEL 18 do 50 kW
Bogatitev ponudbe v Banovskih toplicah
TOPLOVODNI KOTEL
Z SOJ CERJEM
29 do 131 kW
Trajnožareči toplovodni
<otel sodi med najsodobnejše rešitve te vrste doma in v svetu.
NIZKOTEMPERATURNI AVTOMATSKI OLJ*1 TOPLOVODNI KOTEL
• boljši izkoristek energije
• dolga doba gorenja
• majhna poraba goriva
• nova regulacija
• dolga življenjska doba
• sodoben videz
CENEJE
FERROMOTO-FERROTHERM je v sodelovanju x avstrijsko firmo OLVMP izdelal toplovodni kotel za jugoslovansko tržišče, ki ste ga že dolgo pogrešali.
OLJNI GORILNIK 11 do 97 kW
Ljutomerski turistični delavci so se zavedali, da ne morejo graditi le novih kopaliških in gostinskih objektov ter sprejemati čedalje več kopalcev, če jim poleg zdravilne vode ne bodo ponudili še kaj več. Zaradi njihovega prepričanja, da se mora v kopališču v Banovcih nekaj »dogajati«, so morali načrtovalci nekoliko popravljati prvotne
načrte. Lani ob otvoritvi novega pokritega bazena s termalno vodo so obljubljali, da to še ni vse, da bodo ponudbo v nekaj mesecih obogatili.
Kaže, da obljube izpolnjujejo. Prav gotovo je za opravljanje obrtne dejavnosti v kopališkem kompleksu veliko interesentov, zato je izbira za vodilne Jeruzalema Ljutomer dokaj težka.
»Prednost imajo domači ljudje, vendar se ne branimo niti tujih, če je pri tem naš poslovni interes večji,« je dejal direktor Franc Tominc. Tako je bila pred kratkim odprta prodajalna z unikatnimi okrasnimi izdelki in spominki, prihodnji mesec pa bo odprt tudi kozmetični salon. Največje presenečenje (za ljutomerske trgovce kar precej neprijetno) pa bo trgovina z avstrijskim in madžarskim blagom v dosedanji slaščičarni. Če bodo uspeli dobiti vsa potrebna soglasja in uskladiti pogodbe, jo bo že maja odprl podjetni Zagavec iz avstrijske Radgone. Od zveze z avstrijskim trgovcem si obetajo tesnejše sodelovanje, saj naj bi jim pomagal privabljati kopalce z Avstrije, v prihodnosti pa bi tudi sovlagal v razvoj kopališča. Trgovina bo prav gotovo vaba za domače kopalce, vprašanje pa je, kdo se bo odpovedal dobičku od prodane pijače.
Slaščičarna bo odslej v novem delu kopališkega objekta, v prvem bifeju.	Bernarda B.-Peček
varčevalna loputa oljno predgretje
Posebnosti in kvalitete:
• nizkotemperaturno ogrevanje — manjša poraba goriva
• avtomatsko delovanje
• tovarniška nastavitev želene moči od 12—25 kW
• idealen za etažno ogrevanje
• sodoben videz — možnost vključitve med kuhinjske elemente
* zagotovljen servis in
• kvaliteta se piše z veliki mi črkami
Prodaja in informacije: FERROMOTO, TERMIKA, Partizanska 3—5, MARIBOR, telefon: (062) 221 211
STRAN 10
VESTNIK, 12. APRILA
ra ter j“ica »kuha in še topla polaki-barvam> za les, jih s pra-"avadna k lasi s cvetličnimi vzorci. In prej aokošja jajca »zacvetijo« v vsem *»u oarv.
BREZ CARINE DO 730 DOLARJEV
Ko so pisanice že na vrvici, Marjan nanje napraska še okraske. Ti so različni, včasih se odloči le za pajčevino.
Ljudska pomoč pogorelim
K*
kakšni ljudje rse^^afah »»’’ ^k0 se spreminjamo > n’	Nismo si po-
PtavTj ^'»»eku 1 kaj tistega: das del k. ■ ko je v nesreči, če-^Ce Sp|Qh SV0Kga.
da se Ihte aj Je nesreča dobra v ^"osti d“dJe pokažejo v tej luči, ■ bariifv- ■ oveKa.
ione’ K ''^ju^dašinee lahko pravi-se^ča, f' č'°veku, ki ga je zade-najve?bra, ravn° 'mel' sredi lanskega >	času, ko je bilo
Po^^b so hi1"11- Ogen'
s krm V' 'n vse gospodarsko »Jev. ^mo ln s,amo ‘er nekaj
»Pazili C” je začel° g0' 'Jebi|nl,Odd ko smo ogenj ze Prepozno, da bi ga
Do 15. aprila prijave za kabelsko TV
ske Sob aPr’la bodo delavci Študentskega servisa iz Mur-S^uPno r ’ k' so J’b angažirali na sedežu mestnih krajevnih $tev v s !’ obiskovali gospodinjstva, ki so se prijavila za vklju-'n Polo? • ,tsk° kabelsko omrežje. S sabo bodo imeli pogodbe t^Pisov'p6 za. P'ačil0 prvega obroka. Pogodbe bodo lahko kiitii p01) a. tud' novi interesenti, ki se lahko prijavijo pod ena-va je nov^' ^ot drugi, ki so to storili že pred časom. Razveselji-^1'tskeo.1 va’ da se bo v kratkem začelo z gradnjo celotnega sa-staja in c kabelskega TV omrežja, saj je že izbrana glavna po7 s° kupljeni potrebni kabli.
M. J.
Bernarda Merklin iz Motovilec je letos poslikala 600 pisanic. Tistih, ki se uničijo že med kuhanjem, pa ni natančno preštela.
S pršilko jih potem okrasi z avtomobilskimi barvami. To dela na balkonu, da ne bi »pobarval« še stanovanja.
Foto: Nataša Juhnov Tekst: Lidija Kosi
pogasili,« je pravila Irena. »Vnukca sem hitro poslala v vas po pomoč. Ljudje pa so tudi že slišali, da je močno počilo in nekateri so celo rekli, da ima vojska vaje, drugi celo, da je vojna. Pri Kormendijevih so ravno delali silažo, ko je mali povedal, da gorimo.«
Ljudje so prihiteli z vseh koncev in pomagali reševati, kar se je rešiti dalo, še sreča, da so lahko odvezali živino. Gasili so vso noč in še naslednji dan odstranjevali kadečo se in tlečo slamo in seno.
»Vse je pogorelo, hlev in celo gospodarsko poslopje s slamo in vso krmo. Edina sreča je še bila, da smo imeli silirano koruzo zunaj. Vsi so nas takrat tolažili, da nam bodo pomagali in postavili nazaj, kar je zgorelo, in res, to so tudi storili.«
Vsi, ki so lahko, so odpeljali živino v svoje hleve, pa tudi za pozneje so ‘ jim darovali seno, da jim živine ni bilo treba prodajati.
»Vsaka hiša je dala les, eni po en kos, drugi dva, tri, kakor je pač kdo zmogel. Kar domov so nam ga vozili, pravzaprav na sosedov travnik, ker nam ga jc odstopil. Ljudje so tudi prišli, ko smo ga peljali na žago, pomagali tam ter še pri postavljanju nove lope in hleva.« Pa ne samo krajam njihove vasi, pomagali so Jim iz Mot-varjevec, Prosenjakovce, Gikečke vasi, Sela, Vučje Gomile in celo Križevec ter PetrOvec, Šalovec.
»Vsem, ki so nam v tistih težkih trenutkih pomagali, najlepša hvala, hvala za vse, kar so darovali za nas,« je svojo pripoved o tem, da v nesreči niso ostali sami, končala Irena Hari.
Majda Horvat
Kadar potujemo v tujino s potnim listom, smemo imeti pri sebi 1200 dinarjev, vendar v šopu ne sme biti bankovcev po 50 in 200 dinarjev. Iznos dinarjev v omenjenem znesku je dovoljen ob vsakokratnem potovanju. Če pa potujemo čez mejo z dovolilnico za maloobmejni promet, tedaj je vsota zelo skrčena, saj smemo le enkrat mesečno nesti denar v višini 200 dinarjev. V okviru maloobmejnega prometa (potovanja) smemo prinesti le blago v vrednosti 50 par. Da, prav ste prebrali! Povsem drugače je, ko se iz tujine vračamo s potnim listom. Ob potovanju v tujino ni omejitev pri tuji valuti. Dolarjev, šilingov, mark, frankov in tako naprej smemo imeti s seboj za tolikšno vsoto, kot je navedena na bančnem potrdilu o nakupu deviz oziroma dvigu z lastnega deviznega računa. Kadar se iz tujine vračamo z nakupljenim blagom, za blago do vrednosti 30 ameriških dolarjev ne bomo plačali carine, za vse, kar to vsoto presega, pa bo treba plačati carino in druge dajatve, ki znašajo za večino izdelkov skupno 61,13 odstotka. So pa tudi izdelki, kjer so carina in druge dajatve nižji. Tako je treba za uvoženo belo tehniko (štedilniki, pralni stroji...) in televizijske sprejemnike plačati le 48,03 odstotka vseh dajatev.
Naši ljudje pa na tujem ne kupujejo le živil, čistilnih sredstev, pralnih strojev, televizorjev (tega sicer pokupijo največ), ampak tudi gospodarsko opremo. Pri tem pa so omejitve. Tako kmetje ne morejo prosto uvoziti vseh traktorjev, kajti za nekatere vrste strojev (pa ne le kmetijskih) so določene količine, koliko jih je letno možno uvoziti. Za take vrste strojev si je potrebno pridobiti potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, ki vodi o tem evidenco, in ko so uvozne pravice (potrdila) za določeno leto razdeljene, ni več možno uvažati. Tako potrdilo je potrebno za uvoz traktorja do moči 10 KW, za traktor, ki je močnejši od 10 KW, pa potrdila ni treba in ga lahko uvozimo. Potrdilo je potrebno za uvoz kombajnov, ni pa ga treba za stroje za baliranje sena in slame, pluge, hrane, molzne stroje, kosilnice. Obrtniki lahko uvažajo reprodukcijski material v neomejenih količinah,

ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV.
ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA,
JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 2/3 ELEKTRIČNE ENERGIJE.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA.
INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12, TITOVO VELENJE TEL.: (063) 856-796
UGODNOST JE NAMENJENA ZDOMCEM
Odkar so nekateri izdelki na drugi strani meje cenejši, je poraste! mejni promet. V teh dneh, ko se naši delavci vračajo domov za velikonočne praznike, pa utegne biti gneča še večja. Čeprav o carinskih novostih sorazmerno dosti pišemo, se je od zadnje take objave veliko spremenilo. Nove informacije smo poiskali pri Antonu Mlinariču, ki je na carinarnici v Gornji Radgoni refernt za carinskoupravne zadeve in prekrške, ter Janezu Vutku, ki je šef odseka za potniški promet. Pa poglejmo, kaj sta nam povedala!
nekatere stroje lahko uvozijo brez omejitev, za druge, za katere ne velja svobodni uvoz, pa je potrebno potrdilo gospodarske zbornice.
Zdomci imajo carinsko ugodnost, da ob vsakokratnem prestopu meje prinesejo blago v vrednosti do 30 dolarjev brez carine in so v tem izenačeni z doma ži
OMEJEN UVOZ RABLJENIH AVTOMOBILOV
Z1S jw omejil uvoz rabljenih avtomobilov na tisoč vozil do konca leta, hkrati pa z odlokom določil, da je mogoče uvažati samo nove tovornjake (zanje veljajo kontingenti). Zlorabljali so namreč zakonske možnosti, da lahko tuje avtomobile, stare do tri leta, uvozijo invalidi z več kot 70-odstotno invalidnostjo, in sicer so to storili zdomci in taksisti. Tako so taksisti v 80 dneh tega leta uvozili kar 4219 vozil, invalidi 3990, zdomci pa 479.
večimi občani. Letno enkrat pa lahko poleg tega prinesejo brez plačila carine in drugih dajatev blago v vrednosti do 700 ameriških dolarjev. Carinski organi ne’ nadzorujejo, kakšno usodi doživi1 tako blago, recimo televizijski sprejemnik. Prav gotovo pa je zakonodajalec omogočil, da zdomci za darila ne bi plačali dajatev. Sicer pa smejo naši delavci, ki so delali v tujini dve ali več let, ob preselitvi v domovino uvoziti gospodinjske predmete v vrednosti 3000 ameriških dolarjev in zanje ne plačajo carine in drugih dajatev. Za tisto, kar je več, zaračunajo seveda po redni tarifi. Če pa se nameravajo zdomci po vrnitvi ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, v katero je všteto tudi kmetijstvo, smejo brez carine uvoziti gospodarsko opremo v vrednosti do 8000 ameriških dolarjev. Tisti, ki se za stalno vrnejo v domovino po 2 letih dela, in oni, ki se vračajo po 4 letih biva
nja v tujini (torej, da niso delali), imajo tudi pravico do uvoza rabljenega avtomobila, ki pa ne sme biti starejši od 3 let. Nove avtomobile pa lahko uvažajo tako zdomci kot vsi drugi (doma živeči). Izkušnje kažejo, da občani uvažajo največ avtomobilov od 950 do 1600 ccm, za te pa skupne dajatve (carina, zvezni,
republiški in občinski davek) znašajo 93,17 odstotka od nakupne vrednosti vozila. Marsikdo ne ve, da je sproščen tudi uvoz vseh rezervnih delov za osebna motoma vozila (tudi za motor in šasijo), carina in dajatve pa znašajo 61,13 odstotka.
Morda še tole! Carinski predpisi se pogosto spreminjajo. Prejšnji teden, ko smo pisali ta članek, je še vedno veljala prepoved uvoza svinjskega mesa in izdelkov iz te vrste mesa iz Avstrije, ker je tam razhajala kuga. To je naša prepoved. Tisti, ki potujejo na Madžarsko, pa so prikrajšani za poceni uvoz živil (sir, olje, mesnine). Tamkajšnje oblasti ne dovoljujejo več odnašanja tega blaga, ker gre za izdelke, ki jih država regresira, zato so namenjeni predvsem domači porabi.
Š. Sobočan
1’2. APRILA 1990
STRAN 11
krizemkrazem po naših šolah
POGOVOR Z IGRALKO AMATERKO
V Bodislavcih pri Bučkovcih živi prijazna igralka MARINKA MA-LEK. Pred kratkim smo jo obiskali, da bi poklepetali z njo o njenem igralskem življenju na ljubiteljskem odru v Bučkovcih. Prijazno nas je sprejela in odgovarjala na naša vprašanja.
— Kje je vaš rojstni kraj?
»Rojena sem v KORENI pri Mariboru.«
— Kdaj ste prišli v naše kraje?
»V Bodislavce sem se primožila septembra leta 1947.«
— Kdaj ste začeli nastopati?
»Že, ko sem obiskovala 1. razred v Koreni. Spominjam se igre SIROTA PAVLEK. Dati sem mu morala punčko s porcelanasto glavo in reči: Na, tvoja naj bo in pazi, da je ne ubiješ! V Bučkovcih sem takoj našla pot med igralce.«
— Katerih vlog se spominjate?
»Igrala sem veliko. Spomnim se, da je bilo 36 iger. Najlepša mi je bila igra PREVARA. Igrala sem glavne, pa tudi stranske vloge. Naštejem naj samo nekatere: VDOVA ROŠLINKA, ROŽMARIN, PRISEGA OPOLNOČI, OH, TA POLONA, LUMPAČIJ VAGABUND.. .«
— Kdo so bili režiserji?
»Tov. Horvatič, Senčar, Potočnik, Špilak in drugi.«
— Kje ste imeli vaje?
»Včasih v zasebnih domovih, včasih v šoli ali pa v Prosvetnem domu.«
— Katerih soigralcev se spominjate?
»V Bučkovcih in okolici je bilo in je še veliko nadarjenih ljubiteljskih igralcev. Nekateri so žal že mrtvi. Spominjam se imen: SUHAČ, Slavko SENČAR, BAUMAN, Marija BOHANEC, nato pa še VESELKO, LONČARJEVI. Tonika VRBNJAK, ELICA, PAVLA, MARICA in Franc BITEŽNIK, Milan PETEK, KARBOVI, MURKOVIČEVI, RITONJEVI, Mirka FILIPIČ, Terezija Voršič. . .«
— Koliko časa ste vadili za nastop?
Nekoč smo pripravili igro za dan žena v treh dneh. Navadno smo vadili 3—4 mesece, in to ob večerih, pozno v noč.«
— Se spominjate kakšnega smešnega dogodka ?
»Bilo jih je veliko. Nekoč so se nam igralci pred nastopom napili žganja. Vsi smo trepetali, kako bo. Svoje vloge so dobro odigrali, še posebej tiste, ko so morali stati na eni nogi.«
— Kaj menite o Bučkovcih nekoč in danes?
»Nekoč je bilo prosvetno in družabno življenje bolj na višku.«
— Bi še igrali?
»Bi! Bi, čeprav sem že stara. Imam 72 let. Vidim bolj slabo. Zadnjo igro — Začarana Ančka sem igrala pred dvema letoma. Takrat sem bila skoraj slepa. Sedaj pa na srečo že bolje vidim.«
— Torej vam je igranje kljub težkemu garanju in hriboviti kmetiji veliko pomenilo?!
»Da, če ne bi imela igranja, bi mi bilo v življenju veliko huje. Moj pokojni mož ni igral in se je čudil, da sem po končanem delu šla zvečer še na vaje. Jaz pa sem šla! Morala sem iti! Pa tudi rada sem šla! To mi je bilo v posebno, nepopisno veselje.«
Tovarišici Marinki želimo, da bi se ji uresničile želje, da bi ponovno zaigrala na našem odru v Bučkovcih.
Datja, Gabrijela, Suzana, Simona, Valerija, Tatjana, Zlatka in Marjetka
Novinarski krožek, OŠ Franc Belšak, BUČKOVCI
Vsa narava se prebuja, usmiljenja z mladimi nima. Vse brsti, diši.
ob vsakem času se nova ljubezen rodi. Te ljubezni vso pomlad cvetijo, ščasoma pa zbledijo.
Zato pomlad čas je mladih, saj se takrat vsi imajo radi.
Bo telefon kmalu zazvonil?
Živim v vasi, ki se imenuje Zasadi.. Naša velika želja je, da bi dobili telefon, na katerega že dolgo čakamo. Veliko denarja smo že zbrali, zdaj pa moramo vložiti še precej truda in dela. Upam, da bomo kmalu lahko telefonirali.	Helena Balek, 2. a,
OŠ Videm ob Ščavnici
Gabriela Fras, 6. b, OŠ Cankova


PRIJETNO SREČANJE - Pred kratkim nas je obiskal pis«teli Ivan Sivec, človek poln veselja in smeha. Napisal je že 13 knjig, r tem mu je dosti pomagal oče, ki mu je pripovedoval različne zgod0 > on pa jih je z veseljem zapisoval. Pisatelj Sivec je zelo zgovoren m® ’ Tako nas je pritegnil, da bi ga še in še poslušali. Še posebej nas J pritegnil z zgodbo Pozabljeni zaklad, ki pripoveduje, kako so po® staro hišo v upanju, da najdejo zaklad. Upamo, da bo še kdaj Prise med nas.
Dušan Lepoša, 6- ra*: OŠ Šalo«'
DOMA SEM NA KMETIJI, mo tudi krompir. Nekoč so Pc'l obdelovali s kravami ah k0 danes pa jih je nadomestil t tor. Delo je tako mnogo nit opravljeno. Pri nas irnam0„t(l) vedno tudi konje, vendar t . da ata z njimi dirka. Doseg®
Naša kmetija je precej velika. Redimo konje, krave, prašiče in kokoši. Na poljih sejemo pšenico, koruzo, ječmen in oves. Sadi-
or»a
najboljša ta hip
TREPETAL SEM ZARADI OCENE
Obiskoval sem drugi razred. Pridno sem se učil in dobival same petice, vmes pa tudi štirke. Bilo je teden dni pred govorilnimi urami. Nanje je vedno hodila mama. Tisti teden sem dobil pri slovenščini prvo dvojko. Prej pa sem imel same petice, zato je mama z govorilnih ur prišla vedno vesela. Ko sem prišel tisti dan
domov, me je na mizi že čakalo kosilo. Dvojke nisem upal izdati, sicer bi bil tepen in bi dobil kazen. Prišel je ponedeljek, ko je bil čas za govorilne ure. Mama je prišla iz službe in nato odšla v šolo. Jaz sem se medtem pridno učil, vendar me je bilo strah tiste dvojke, o kateri mami nisem povedal. Trepetal sem vse do tedaj,
ko je prišla iz šole. Sedli smo skupaj in se pogovorili.
Mama me je tolažila zaradi dvojke. Zato mi je bilo pri srcu mnogo lažje.
Obljubil sem, da nikoli več ne bom zamolčal slabih ocen.
Grega Gomboši, 4. a. OŠ E. Kardelj, Murska Sobota
še nekaj prvih mest. . e.
Dedek, ki je gospodar na k tiji, je vesel, da imamo vsako veliko pridelkov.
Tjaša JurešJ-1* OS Ve^J
Pomladna romantika
Pomlad je moj najljubši saj je to čas, ko se vse prebuja- ]Cto va, prijateljstva, ljubezen; šolsk pa se počasi približuje h koncu- L, mladi vse zacveti: zvončki, vijolice, trobentice .. . Cveteti 1 sadno drevje in travniki, gozdo ozelenijo. Segreje nas toplos. jn v Spomladi se začnejo risati srcM njih parčki, ki so zaljubljeni.
Rada imam pomlad.	red,
MIRJANA BRATINA, 5. c, OŠ FRANC BELŠAK, BUČKO
Bilo je dopoldan. Pismonoša še ni prav zapusti! prodajalne, ko Glattstein v hudi slutnji raztrga ovitek, preleti z očmi vsebino in osupne.
»Ni mogoče! To vendar ni mogoče!« vzklikne in bulji v papir. Ozre se na pomočnika Toneta, ki streže stranki, in odhiti v kuhinjo.
»Klara, v vojsko bom moral!«
»V vojsko?«
»Da, poziv sem dobi!.« V desnici drži poziv, z levico si ves živčen suče brke. »V Maribor moram. Pojutrišnjem se moram javiti v vojašnici. Tukaj stoji črno na belem. Preberi!«
Medtem ko žena bere, si nažge viržinko in reče: »Mladi bodo ostali doma, stari osli pa moramo na vojsko.«
»Kako je to mogoče!« Klara strmi v poziv in nejeverno zmaje z glavo. »Kaj če je pomota!«
»Meniš?« se mu zaiskri upanje v očeh.
»Prepričana sem. 44 let ti je, gospodar si, oče treh nepreskrbljenih otrok, trgovec in mesar, ki ne sme manjkati v podjetju. Doma boš vendar državi veliko bolj koristi! kot bi v vojski. Pritožiti se bo treba.«
»In če je splošna mobilizacija? Zadnje čase se veliko govori o vojski. Zaradi Hitlerjevega rožljanja z orožjem je ozračje zopet napeto.«
»Tudi v tem primeru se bomo pritožili. Prošnjo bomo napisali, še pametneje bo, če stopiš osebno k vojnemu referentu. Čim prej! Danes! Jutri! Slišala sem, da je možak.-podkupljiv.«
»Navsezadnje bo zares pomota. Zlasti če drugi v mojem letniku niso dobili poziva. Takoj pojdem- v mesto, da kaj več poizvem. Obenem lahko stopim k vojnemu referentu,« reče, si povezne klobuk na glavo in naglo odide.
V mestu ne opazi'ničesar nenavadnega. Meščani hitijo po vsakdanjih opravkih, ne da bi se zbirali v gruče, kar bi zagotovo storili, če bi bila mobilizacija splošna.
Na živilskem trgu, ki ga prečka, se zvečine zadržujejo gospodinje, ki pa jih ne zanima mobilizacija, ampak sveža zelenjava in meso. Glasen je samo nogometni navijač Krstič, ne zaradi vojne in mobilizacije, temveč zaradi prvenstvene nogometne tekme, ki jo bo prihodnjo nedeljo odigralo domače moštvo MURA.
Onstran trga stojijo pred svojo veleblagovnico bratje HirschH, Oskar, Arnold in Lambert, in po stari navadi politizirajo. Cez Hitlerja udrihajo, in kar je posebej smešno, ne v slovenskem, ampak v nemškem jeziku.
Mika ga, da bi se jim pridružil, toda bratje HirschH so preveč vezani na stare hebrejske postave. Odkar je prestopil v luterantsko vero, ga veliko Judov gleda postrani, vendar nihče ne bolj kot bratje HirschH, ki so steber murinskega judovstva. Zato ostane za vsak primer na svoji strani ulice, se naredi, kot da jih ne bi videl (isto storijo bratje HirschH), in smukne mimo njih.
Na Novem trgu zagleda svojega brata Maksa, ki š svojo kratko nogo, pohabil si jo je pri nogometu, in z dežnikom pod pazduho Santa z vsakdanjega opoldanskega sprehoda. Maksi noben dan ne izpusti sprehoda, pa naj je pasje vroče ali toplomer pod ničlo in sneg do vratu. Tudi brez dežnika ga doslej ni videl nihče. Niti v največji suši ne. Niti na nogometnih tekmah ne, kjer je poleg starega Krstiča najbolj zagrizen navijač. Poleg bratov Heimerjev, dentista Jakoba Sternschussa in splošnega zdravnika Izaka Lukača, je Maksi med starejšo judovsko generacijo edini izobraženec. Med mladino jih bo več, vendar je večina še na visokih šolah. Ti so v njegovo zadoščenje veliko bolj svobodomiselni kot bratje HirschH, stari Žiga Rosenblatt ali Maksi.
Maksu bi prav rad povedal kakšna nezaslišana nesreča ga je doletela, in se pri njem pozanimal o mobilizaciji. — Če je kdo v Murinu v politiki na tekočem, je to njegov brat — a pri njem versko ni veliko na boljšem kot pri bratih HirschHh. Zato zadrži korak in pospeši svojo hojo zopet potem, ko izgine Maksi v Narodni banki, kjer je direktor.
Na spodnjem koncu Aleksandrove ulice zavije v Kuzmičevo in gre mimo preostalih judovskih in slovenskih prodajaln, ne da bi na
letel na znance. V pogovor se spusti samo z brivcem Kira!yem, ki z ugaslo cigaro v ustih in s palcem v žepih telovnika rdeče barve stoji pred svojo brivnico in prodaja zijala.
Kiršiy o kakršnikoli splošni mobilizaciji nima pojma. Njegova pripomba, da bo Hitler prej ali slej napade! Jugoslavijo, pa se mu zdi naravnost smešna.
»Če bom kje kaj izvede!, bom pri 'Katrci',« si reče in zavije v gostilno.
V pivnico okrog točilne mize je glasno in živahno kot na sejmu. Zaviti v goste oblake tobačnega dima si pivci kažejo pozive in mahajo z njimi pred seboj, kot da bi odganjali muhe.
Naroči si majhen brizganec in se vtakne v družbo, ki se je razdelila v dva politična vojna tabora. Možje s pozivi trdijo, da gre le za delno mobilizacijo, da o kakršnikoli vojni ni govora in da bodo čez nekaj dni zopet doma; srečneži brez pozivov pa se zaklinjajo, da je mobilizacija splošna in vojna tik pred vrati.
Najbolj vinjena in najbolj razgreta sta klepar Janez Poredoš in klobučar Ivan Sukič, prvi brez poziva, drugi z njim.
»V oči mi lahko pljuneš, če te bom pred poletjem videl doma. Najprej v vojašnico, potem lepo pridno na orožne vaje in če boš ime! srečo, da ne bo vojne in te Hitler ne prime za ovratnik, na kratek dopust,« reče Poredoš Sukiču.
Sukič, ki ne ve, kaj bi odgovoril, se samo prisiljeno nasmehne in skrije svojo nejevoljo v kozarcu z vinom.
»Če bi dobi! tudi ti poziv, kot ga je Sukič, stavim, da ne bi tako brezskrbno govori!,« reče Glattstein.
»Da ga nisi dobi! tudi ti, Glattstein? Tvoji trgovski tekmec Ko-meny ga ni.«
Glattstein najprej misli, da se Poredoš šali. Njegove besede ga kljub temu poparijo. Če Komenya, ki je, kot on, trgovec z mešanim blagom in mesar in za celih osem let mlajši od njega, niso poklicali pod orožje, se je njemu zgodila nezaslišana krivica.
»Hej, Kemeny, kaj praviš k temu? Glattstein je dobi! poziv,« zakliče Poredoš Kemenyu, ki sedi s prijatelji za mizo pred litrom vina.«
»Glattstein!? Če se bomo s takšnimi vojaki šli vojsko, potem nas bo kmalu konec,« reče Kemeny, iz katerega govori vino in ko mu novica, da je Glattstein dobi! poziv, očitno prija.
»S takšnimi, kot si ti, ki bi nas za kravjo kožo prodal bomo pa seveda zmagali,« odvrne Glattsteih jezno.
»Bo tudi brez kože šlo. Čas je, da zaropotajo. Tudi pri nas je treba napraviti red. Sieg HeiH« dvigne Kemeny svoj kozarec, nazdravi prisotnim pivcem, njega pa ošvrkne s strupenim pogledom.
Kemenyeve besede ga tako pogrejejo, da bi najraje stegni!
desnico in mu prisoiii zaušnico. Le s težavo požre žaljivko, hitro spije brizganec in odide brez pozdrava.
Pred okrajnim glavarstvom se spomni na vojnega referenta in stopi v pisarno. Kot da bi se ta dan ves svet zarotil proti njemu, referenta ni. Tajnica mu pove, da je na dopustu in da se bo vrni! šele prihodnji teden.
Domov pride s povešenimi brki in z ugaslo viržinko v ustih.
Klari en sam pogled pove, da so novice neugodne.
»Torej te splošna mobilizacija,« zavzdihne.
»Ne vem. Tega nihče ne ve. Vsi samo ugibajo. Pri Katrci sem naletel na Kemenya. Falot ni dobi! poziva, čeprav je veliko mlajši od mene. Pa še svoj pasji gobec odpira. Hitlerja pričakuje in Judom grozi.«
»Zaradi takšnih barab, kot je Kemeny, se ne izplača vznemirjati.« ________
»Fašistično svinjo muči zavist, ker si ti veliko uspešnejši trgovec kot on.«
»Na glavarstvu sem se ustavil. Vojni referent je na dopustu, tako da je tudi to upanje padlo v vodo.«
»Bom pa jaz uredila z njim. Čim se vrne, mu bom poslala šunko na dom, nekaj dni zatem pa še osebno stopila v njegovo pisarno. Doma boš prej, kot si misliš,« reče in ga spravi v dobro voljo.
V Maribor se je pripeljal z drugimi mobiliziranci iz Murina kar 7 živinskem vagonu.
Medtem ko se drugi porazgubijo po mestu, si on zadene na pleča svoj kovček in se počasi napoti v vojašnico kralja Petra //• Tam ga niti ne pričakujejo, niti ne poznajo. Narednik mu svetuje, na) se javi v vojašnici kralja Petra L
»Kakšna sreča, da smo imeli doslej samo dva kralja s tem imenom. Če bi jih bilo toliko kot francoskih Ludvikov, bi me ves dan pošiljali iz ene vojašnice v drugo, preden bi prišel v ta pravo,« zamomlja in se s kovčkom na plečih usmeri na drugi konec mesta.
Kovček je tažak, zato večkrat počiva. Klara mu ga je nabasale s toplim volnenim perilom, ki ga zaradi revmatizma nosi poleti in pozimi, med perilo pa natlačila prekajena svinjska rebra, lonec zaseke in steklenico domače slivovke. Da bi najel izvoščka, se mu zdi preveč potratno.
V vojašnici kralja Petra L sedi za pisalno mizo široko kot armadni general aktivni narednik vodnik Miletič s črnimi turškimi brki, s kot zlikani škorenj svetlo plešo, lopatastih, narazen štrlečih uhljev, jezastega obraza in z umetnimi zobmi, ki jih ima pred seboj na pisalni mizi poleg črnilnika.
Čeprav je v civilni obleki, udari s peto ob peto in narednika vodnika z desnico na sencih strumno pozdravi. Njegov vojaški pozdrav Miletiču tako ugaja, da se mu razvedri obraz.
»Od kuda, brate,« vpraša in si vtakne v usta umetne zobe.
Izroči mu poziv in mu potrdi, da je doma iz Murina, da se piše Valentin Glattstein, da je po poklicu trgovec z mešanim blagom, mesar in klobasičar, očet treh nedoraslih otrok in po vojaškem činu rezervni podnarednik, ki se mu je zaradi poziva na orožne vaje zgodila krivica, ker so mobilizirali njega, osem let mlajšega mesarja in klobasičarja Marka Kemenya, ki ima samo enega nepreskrbljenega otroka, pa pustili doma.
»AH si tega ne šteješ v čast, da te je naš kralj poklical pod orožje?«
»To ravno ne, ampak Kemeny je osem let mlajši od mene. Kralj bi mora! najprej njega poklicati, da mu brani državo pred sovražniki. «
»Kaj čemo, brate! Vojska je loterija. Tega pokličejo, onega pustijo doma pri babi, da ji greje posteljo, ta pade, oni se vrne domov v enem kosu.«
»Gospodine naredniče, ali mislite, da bo izbruhnila vojna?«
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK. 12. APRILA
šport
SNI
SOL
16
16
16
16
16
16
16
16
16
16
16
16
16
16
11 9
5
3
2
3
3
2
5
5
5
9
1
5
5
7
26:7 28:12 24:13 25:16 17:15
2071 1678 11:15 11:17
1473 1971
1570 1178
3:19
26
23
21
19
17
16
15
15
13
13
12
12
12
vzhod
n
2 1
24
7
3 4
14
33:13 24:13
14
21
5
3 S
1 2
11
7
18:59
3 2
3
5
5
5
5
14
14
12
12
11
11
9
2 2
5 3
36:13 39:13 35:14 32:17 2270 2877
1723 1924 2129
24:9 26:13
24:14
25:12
22
21
2 1
2 2
6
2 1
3 3
2
18 16
15 I4
14 13 12
10 10
17
16
14
14
14
12
10
1473 17:19 1771 1571
1775
20:14 21:19 18:17
11:10 15:12 1576
10:19 17:31
KAJAK IN KANU
IZTOK HORVAT PRVI V ENZI
S kajakaško in kanuistično sezono so začeli tudiv Evropi, saj je imelo uvodno tekmovanje v Enzi v Italiji izredno dobro udeležbo, sodelovalo je namreč čez 400 tekmovalcev iz devetih držav. Med udeleženci so bili tudi kajakaši in kanuisti BO Mura iz Kroga. Najvidnejši uspeh je dosegel Iztok Horvat, ki je pri mlajših mladine:!; v kanuju zasedel 1. mesto. Sicer pa je tekmovanje trajalo dva dni. Prvi dan sta v spustu tekmovala mladinec Koman Kovačič in član Štefan Varga. Prvi je v svoji konkurenci zasedel 12. mesto, kot tretji najboljši Jugoslovan, in pa Varga pri članih 22. mesto kot drugi Jugoslovan. Drugi dan je dosegel lep uspeh I. Horvat z zmago v kanuju. Štefan V arga je bil pri članih 16. v kajaku, Tonček Škraba« pa pri pionirjih 18. Ocena tekmovanja — izvrstna organizacija in za vse naše tekmovalce izjemna priložnost za izboljšanje tehnike, predvsem pa spoznavanja napredka v tem športu. Svojo formo pa je izboljšal tudi Stefan Varga in občutno zmanjšal razliko zaostanka za našimi najboljšimi, torej forma je čedalje boljša, kar je izredno pomembno, saj so pred kajakaši in kanuisti v aprilu in maju številna tekmovanja, med drugim republiško in državno prvenstvo v spustu.	j £
—MARATON TREH SRC V RADENCIH---------------- Start cicibanov ob 11.00, pionirjev ob 11.30
V soboto, 21. aprila 1990, bo v Radencih jubilejni 10. Maraton treh src. Tekmovali bodo v maratonu (42 km), malem maratonu (21 km), trimskem teku (10 km), maratonu pionirjev (1000 m), maratonu cicibanov (600 m) in trimskem pohodu na Kapelo (6 km). Start cicibanov, ki se ga lahko udeležijo stari od 4. do 7. let, bo ob 11. uri, pionirjev (od 8 do 10 let) pa ob 11.30. Pionirski maraton bo ločen za tri kategorije. Štart maratona in malega maratona bo ob 14. uri, trimskega teka pa ob 14.15, pohoda na Kapelo pa ob 1430. Maraton treh src v Radencih je postala prireditev vseh Radenčanov in okoličanov. Tudi letos pričakujejo številno udeležbo ne le tekmovalcev, temveč tudi obiskovalcev, za katere bodo pripravili zabavnoglasbeni in kulturni program. Skratka, poskrbeli bodo za dobro počutje vseh udeležencev. Zato ne zamudite lepe priložnosti.
— NOGOMET
— KROS--------------------------------------
Sodelovalo 38 tekmovalcev
6 2
5 3
MS
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13 0 4
• MNL ms
9
39:15
5
2478
2176
1935
2
2
2 2
3
2 2
2 1
3 3
3 1
3
5
5
6
11
11
11 H
11
11
11
11
11
18
16
16
13
10
10
6
1739
L Lendava
1:1
1121 1477
1124
1124
16
11
19
6
5
5 5
26:11 25:11
16:11 24:19 25:15
1:1 1:1
18
15
15
14
13
12
7
11 11
11 H
11 11
11 11 11
11
2:1 3:1
37:14 24:10 1571 2140 1671
SPORTN OBRAZI
Dušan Ziško republiški prvak
Na republiškem tekmovanju v streljanju z zračno puško, ki je bilo v Hrastniku. je Dušan Ziško iz Šalovec, ki tekmuje za ljubljansko Olimpijo, v konkurenci mladincev s 376 krogi osvojil naslov republiškega prvaka.
Zmagi Nafte in Beltmke
V šestnajstem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je vodeča Izola v Murski Soboti premagala Muro z 1:0. Sobočani so imeli v prvem delu nekoliko več od igre, vendar pa te prednosti niso znali izkoristiti. V začetku drugega polčasa pa so prejeli po napaki obrambe edini zadetek s kakih 25 metrov. V naslednjem kolu gostuje Mura v Žalcu.
Prepričljivi zmagi pa sta dosegli lendavska Nafta in Beltinka v tekmovanju slovenske območne lige vzhod. Nafta je premagala ptujsko Dravo s 3:0. Gole so dosegli: Horvat, Rob in Herceg. Beltinka pa je premagala Proletarec iz Zagoija s 5:1. Strelci za Beltinko: Jančar 2 ter Škajver, Radikovič in Voroš po enega. V naslednjem kolu gostuje Nafta v Slovenskih Konjicah, Beltinka pa v Celju.
V zadnji polfinalni tekmi za pokal NZS je Beltinka premagala Ingrad Kiadivar s 4:3. Strelca za Beltinko sta bila: Jančar 3 ter Voroš 1.
Športno društvo Tišina je pod pokroviteljstvom ZTKO Murska Sobota na Tišini pripravil pomursko prvenstvo v krosu. Sodelovalo je 83 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati — mlajši pionirji: 1. Bukovec (Radenci), 2. Šavel (MS), 3. Kostovič (MS); mlajše pionirke: 1. Vajs (Radenci), 2. Hajdinjak (Tišina), 3. Flisar (Tišina); starejši pionirji: 1. Tomer (Tišina), 2. Ci-kajlo (MS), 3. Cener (Tišina); starejše pionirke: 1. Gujtman (Tišina), 2. Adamič (Radenci), 3. Škaper (Prosenjakovci); mladinke: I. Šuman (SKŠ) 2. Zrinski (SKS); mladinci: 1. Gruškovnjak, 2. Šturnpf, 3. Lipič (vsi SKŠ); člani: 1. Fujs (Pomurje), 2. Mauko (Radenci), 3. Pelci (Tišina); članice: 1. Števanec (Tišina), 2. Banfi (Pomurje), 3. Gujtman (Tišina); rekreativci (od 25 do 35 let); Flisar (Tišina); rekreativci nad 35 let: Bedok (Bogojina).
ROKOMET------------
Visoka zmaga
V šestnajstem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci visoko premagala trboveljskega Rudarja z 38:24. Strelci za Ba-kovce: Anton Lovenjak in Petek po 10, Lebar 6, Štefan Lovenjak 4, Žalodec in Horvat po 3, Žugelj in Meolic po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovčani v Ormožu.
— ROKOMET--------
Medobčinsko
V četrtek, 12. aprila 1990, ob 13. uri bo v Bakovcih medobčinsko prvenstvo v rokometu za pio-
--BADMINTON
Fiile-Kuprivec druga
V Lendavi je bilo mednarodno prvenstvo v badmintonu za pionirje, pionirke, mladince in mladinke posamezno in v dvojicah. Sodelovalo je 70 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije in Slovenije. Pri pionirjih je zmagal K. Hajnšek (Braslovče), Lebar (Mladost) seje uvrstil med osmerico. Med pionirji v dvojicah sta zmagala Hajnšek— Hajnšek (Braslovče), dvojica Lebar—Nemec (Mladost) je bila tretja. V tekmovanju pionirk je bila najboljša Jovanova (Olimpija), v dvojicah pa Jovan—Pohar, Simonkova in Bokanova (Mladost) sta bili četrti. V mešanih dvojicah sta zmagala Pelhan—Jovan (Olimpija).
V konkurenci mladincev je zmagal Pohar (Olimpija), domačin Fule je bil četrti. Pri mladinkah je zmagala Župančičeva (Olimpija), v dvojicah pa Pohar—Pelhan (Olimpija), Lendavčana Fule—Kuprivec sta bila druga. V mešanih dvojicah sta zmagala Pohar—Pohar (Olimpija), Fule in Matičič (Mladost) sta bila četrta.
--ODBOJKA------------------------------------
Zmagi Ljutomera in Pomurja
V dvajsetem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v gosteh premagal Braslovče s 3:0. Najboljši v ekipi Ljutomera je bil Rajnar. V naslednjem kolu igrajo Ljutomerčani v Šempetru.
V dvajsetem kolu druge republiške ženske odbojkarske lige je Pomurje v soboškem derbiju s 3:2 tesno, premagalo Mladost. V predzadnjem kolu igra Mladost doma s Palomo Branikom iz Maribora, Pomurje pa je prosto.
Financiranje športne rekreacije
Zveza telesnokulturnih organizacij Murska Sobota je te dni sklicala pogovor s predstavniki klubov, društev in zvez, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo. Pogovarjali so se o problematiki financiranja in Kriterijih. Ugotovili so, da je denarja čedalje manj in da bodo morali pn izvajanju programov velik delež nositi udeleženci sami. V okviru spo rekreacije bodo naslednje dejavnosti: izvajanje telesnokultumega mini murna — hoja, tek, plavanje, smučanje, streljanje, kolesarjenje, gimna stika, igre z žogo, sofinanciranje društev Partizan, športnih društev borniških odredov, strelskih družin, planinskih društev ter nogometnin klubov. Prispevek gre za delo administrativnega delavca za to področje in za tekmovalno dejavnost. Tu so vključene vse ek'Pe- ki tekmu|e|o v drugem republiškem razredu. To so: OK Pomurje (moški), OK om j in OK Mladost (ženske), KK Pomurje (moški in ženske), nhnicna gimnastika, ŠD Radenska Pomurje, RK Mladost in Krog, BK Bettinka. 1K Murska Sobota, SD Panonija, ABC Pomurka in SCT. Prav za to aejav nost, kr je med tekmovalnim športom in rekreacijo, je premalo oeriaija in si bodo morali sredstva dodatno zbirati klubi z akcijami. <J e pogovora so tudi poudarili, da so takšni sestani« koristni za iz P izkušenj in programiranje prireditev. To še zlasti velja za daljena športna društva, kot so Šulinci, Radovci Prav taKo = tovili, da društva in klubi uspešno uresničujejo programe le po zas g neutrudnih amaterskih delavcev.	7„n,_
Bakovčanov
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Krog premagal Radgono s 24:20. Najboljši strelci: Šernek 8, Varga 6 in Meolic 4 za Krog ter Mer-čnik 12 in Holc 4 za Radgono. Vodeča Velika Nedelja pa je premagala Mladinca iz Murskih Črnec s 24:20. Najboljši strelci pri Mladincu: Kreft 7 ter Jože in Branko Makovec po 4.
prvenstvo
nirje. Sodelujejo lahko igralci, rojeni leta 1975 in mlajši.
Naš pogovor
Han Steržaj po očetovih stopinjah
Han Steržaj iz Ljutomera, ki tekmuje za mariborski Konstruktor, sodi med najboljše jugoslovanske kegljalce. To je potrdil na zadnjih nastopih za državno reprezentanco na srečanju z Avstrijo in Francijo ter v prvi zvezni ligi. O njegovih uspehih in načrtih pa več v pogovoru.
— Prebil si se prav v jugoslovanski vrt kegljaškega športa. Ali ti je pri tem pomagal oče, ki je bil vrsto let naš najboljši ke-gljalec?
»Vsekakor je 'oče pripomogel k mojemu uspehu, saj meje spremljal na treningih in tekmovanjih ter mi dajal koristne napotke. Kegljanje je namreč šport, ki je tudi veliko odvisen od dobre volje in želje po uspehu vsakega posameznika.«
— Ali je bila minula tekmovalna sezona zate najuspešnejša doslej?
»Mislim, da že dve, tri leta dosegam približno enake rezultate. Dosegel sem najnreč določeno raven igre, ki pa še vedno ni takšna, kot bi si jo želel. Upam, da bom to dosegel.«
— Kakšni pa so bili tvoji lanskoletni dosežki?
»Bil sem republiški prvak in peti na državnem prvenstvu med posamezniki, drugi na republiškem in peti na državnem prvenstvu v dvojicah ter prav gotovo pripomogel k uspehu ekipe Konstruktorja, da je prvič stopil na stopničke prve zvezne lige.«
— Stanuješ v Ljutomeru, v službi si v Murski Soboti. Kako
usklajuješ številne treninge in tekmovanja?
»To je velika težava, vendar se da z dobro voljo in željo po uspehu tudi to uskladiti.«
— Kako pa se pripravljaš za novo tekmovalno sezono?
»Trenutno se pripravljam na svetovno prvenstvo. Treniram vsak dan, vendar ne vsak dan na kegljišču. Tečem, igram košarko in odbojko ter dvigam uteži.«
— Kaj pa si obetaš od svetovnega prvenstva?
»Vsak tekmovalec si želi na svetovnem prvenstvu doseči čimveč. Mislim, da so moje realne možnosti uvrstitev med prvih deset tekmovalcev. Upam, da bom tako tekmoval, kot si želim, in da uspeh ne bo izostal.«
F. Maučec
S strelskim športom se je začel ukvarjati pred osmimi leti na šalovski osnovni šoli. Za ta šport sta ga navdušila brat Andrej in učitelj matematike Štefan Balaško, Id je bil tudi njegov prvi trener. Prvi večji uspeh je dosegel na regijskem tekmovanju šolskih društev v Ormožu, kjer je zmagal v pionirski konkurenci. Ko pa je prišel na vojaško gimnazijo v Ljubljano, se je vključil med strelce Olimpije, kjer je vadil pod strokovnim vodstvom Lojzeta Mikuli-ča. Z osvojitvijo naslova mladinskega prvaka Slovenije je tudi prišel med perspektivne športnike. Želi si, da bi tudi na državnem mladinskem prvenstvu dosegel dobre rezultate in se uveljavil v mednarodnem programu.
SRL — moški
Sl. Gradec	16	11	3	2	410:356	25
Usnjar	16	11	1	4	387:350	23
Ajdevšč.	16	9	1	6	351:348	19
Šešir	16	8	2	6	317:305	18
Rudar	16	8	2	6	337:363	18
Inles	16	7	2	7	375345	16
Jadran	16	8	0	8	374:367	16
Femrteh.	16	6	3	7	384:387	15
P. BAKU.	16	5	2	9	406:399	12
Krško	16	5	1	10	357:404	11
Prale	16	3	4	9	338:357	10
Ormož	16	4	1	11	315:370	9
1. SOL		moški
Fužinar	20	18 2 5670 36
Olimpija	20	17 3 5472 34
Bled	20	13 7 45=31 26
Granit	19	11 8 41:35 22
Mežica	19	11 8 37:32 22
Mislinja	20	11 9 42:38 22
Topolšica	20	10 10 41:35 20
A. LJUTOMER	20	10 10 40:35 20
ŠgmpgtRr	20	8 12 40:41 16
Stavbar MTT	19	6 13 26:44 12
Izola	19	2 17 14:53 4
Braslovče	20 ODBOJKA		1 19 9:59 2
SCTPU pomurski prvak
V Križevcih je bilo pomursko prvenstvo v odbojki za ženske. Med 5 ekipami je zmagal SCTPU Murska Sobota pred SDEŠ Murska Sobota in Ljutomerom.
Na občinskem tekmovanju ljutomerske občine, kjer so sodelovale tri ekipe, pa je zmagal Ljutomer pred Veržejem in Cvenom.
T. F.
MOTOKROS
Dirka v Sotini
AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote bo pripravilo v nedeljo, 15. aprila, ob 14. uri otvoritveno dirko v motokrosu v Sotini na Goričkem. Člani in pionirji bodo tekmovali za republiško prvenstvo v razredu do 80 ccm. Med 40 udeleženci bo tudi domačin Oliver Rogan.
tg
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba
PROMETNA VARNOST V POMURJU
V Pomurju se na področju prometne varnosti v letošnjem letu kažejo različna problematika in različne aktivnosti, lahko bi celo rekli, da se pričnejo s skrb zbujajočim stanjem prometne infrastrukture ukvarjati tudi organi in organizacije, ki so v preteklosti na tem področju storili premalo ali nič in s tem tudi posredno povzročili praktično nemogoče prometne razmere na glavnih prometnicah Pomurja. Čeprav bi težko opredelili odstotek objektivnega povzročitelja za prometne nezgode (slabe ceste), ker se pač slabe ceste ali poškodbe označijo s prometno signalizacijo, ki jo je vsak udeleženec v prometu dolžan upoštevati, lahko z gotovostjo trdimo, da slaba prometna infrastruktura negativno vpliva na stanje prometne varnosti. V prvem tri-mesečju L 1. se prometna varnost v Pomurju kljub vsem negativnim dejavnikom ni poslabšala, celo nasprotno, nekoliko prometnovamo-stne razmere so se izboljšale, kar je vsekakor tudi rezultat sedaj že dobro znane akcije MINUS 10 %, in nove akcije v letu 1990 z naslovom ALKOHOL V PROMETU NE, HVALA!, ki ju v sodelovanju z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja RSNZ. Tako je bilo v preteklem trimesečju na cestah v Pomurju obravnavanih 56 hujših prometnih nezgod, v enakem obdobju lanskega leta pa 71, od tega 6 nezgod s smrtnim izidom, oz. enako kot leto prej, s telesnimi poškodbami pa je bilo obravnavanih 49 prometnih nezgod, kar je tudi za 6 manj kot preteklo leto v tem obdobju. Nekoliko slabše je stanje pri številu poškodovanih, saj se je povečalo število hudo telesno poškodovanih od 16 na 30, število lahko telesno poškodovanih pa se je zmanjšalo iz 48 na 28.
Med povzročitelji prometnih nezgod so največkrat vozniki osebnih avtomobilov, na drugi strani pa so najbolj ogroženi pešci in kolesarji, saj so v 6 prometnih nezgodah s smrtnim izidom umrli 3 kolesarji in 2 pešca, kar mora biti zadosten razlog, da bodo pristojni organi pričeli bolj resno razmišljati o gradnji hodnikov za pešce in kolesarskih stez predvsem ob magistralnih in regionalnih cestah, na katerih se zgodi največ najhujših prometnih nezgod. Vzroki prometnih nezgod so prav tako ostali standardni, to je največkrat prekoračena oz. neprilagojena hitrost glede na razmere na cestah, izsiljevanje prednosti in vožnja pod vplivom alkohola.
Čeprav je v Pomurju 25 črnih točk, posebnih zgostitev hujših prometnih nezgod ni bilo, tako da se je v občini M.Sobota zgodilo 27 nezgod, Lendava 11, Gor. Radgona 10 in Ljutomer 8. Glede na ugotovljeno stanje prometne varnosti so nujni za izboljšanje prometne varnosti zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov tudi določeni ukrepi, ki so lahko preventivnega ali represivnega značaja. V zadnjem obdobju organi za notranje zadeve več poudarka dajejo preventivnim ukrepom (akcija ALKOHOL V PROMETU - NE, HVALA, akcija IŠČEMO 1000 dobrih voznikov itn.) saj so kazni za prometne prekrške neučinkovite zaradi velikega razvrednotenja v letu 1989. Prav zaradi takega stanja bo potrebna v prihodnje še učinkovitejša in odločnejša akcija pristojnih in zainteresiranih organov in organizacij ter občanov v prizadevanju za izboljšanje osnovne prometne infrastrukture. V pričakovanju turistične sezone pa pozivam vse udeležence v prometu, da izkažejo večjo stopnjo prometne kulture in etike do najbolj ogrožene kategorije udeležencev v prometu, to je pešcev, še posebej pa do otrok in starejših ter slabotnih oseb, ki se udeležujejo v prometu z manjšo stopnjo previdnosti.
Želim vam srečno vožnjo.	Marjan Horvat
KULTURA NAŠIH VOZNIKOV
KOBILJE
VOJAKI JIM POMAGAJO PRI DELU
Ena največjih letošnjih nalog krajevne skupnosti v Kobilju je, urediti telefonijo do krajevnega praznika v juniju. Da to ni majhna naloga, priča podatek, da so glavni kabel morali položiti, oziroma zanj skopati jarke v dolžini 6 do 7 km od Dobrovnika do Kobilja. Te dni so začeli kopati jarke za telefonski kabel v vasi.
povedal, da vojaki radi pomagajo vaščanom, saj se v tem kraju počutijo kot doma. Krajevna skupnost je poskrbela, da dobijo vojaki izdatno malico. Vojaki so letos že delali pri gradnji športnih objektov, tokrat pa bodo poleg kopanja jarkov pomagali tudi pri polaganju kablov. Ža krajevni praznik bo kakih 100 vašča-
ANTENSKE IN SATELITSKE NAPRAVE Video-TV-servis
SPELEC 8490 BAD RADKERS-BURG
Pfarrgasse 7, telefon 9943 3476 2269
Hauptplatz 10, telefon 9943 3476 3330
O kulturi naših voznikov priča fotografija. Res je sicer, da tudi v M. Soboti že primanjkuje prostora za parkiranje, vendar si tolike svobode vozniki le ne bi smeli privoščiti. Neodgovoren voznik vozila je parkiral kar na prehodu za pešce, svoj prekršek pa je popestril še s tem, da je zapeljal v ulico, ki je enosmerna, oziroma je zapeljal v smeri, ki je prepovedana za promet.
B. H.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Prepir se je končal z umorom
Minuli teden na naših cestah ni bilo veliko prometnih nesreč. Tudi volitve so potekale v miru. Zabeležili pa smo nekaj drugih nesreč.
REZKALNIK MU JE ODREZAL PRSTE
2. aprila se je zgodila huda delovna nesreča v delovni organizaciji Murales v Ljutomeru. Delavec Franc Sluga iz Ženika je delal z rezkal-nim strojem. Zaradi neprevidnosti mu je stroj odsekal vseh pet prstov leve roke. Zdravi se v bolnišnici v Mariboru.
ZAVIL PRED AVTOMOBIL
4. aprila seje zgodila prometna nezgoda v Dokležovju. Kolesar Jožef Sep iz Dokležovja se je peljal skozi Dokležovje proti Bakovcem. Pri avtobusnem postajališču je nenadoma zavil na levo, v trenutku, ko je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Maksimiljan Lebar iz Vučje vasi. Pri trčenju je kolesarja zbilo po cestišču, pri čemer se je hudo poškodoval.
UMOR V TROPOVC1H
7. aprila okoli 20. ure sta se v Tropovcih sprla Štefan Pavlovič in Ignac Rode iz Depala vasi (SO Domžale). Omenjena sta prišla na obisk k znancu v Tropovcih. V gostilni Gyergyek na Tišini sta popivala in se prerekala. Okoli 20. ure sta odšla v Tropovce k prijatelju. Ko sta prišla na dvorišče, je Pavlovič odšel v kuhinjo in vzel kuhinjski nož ter se vrnil na dvorišče, kjer je dvakrat zabodel Rodeta, ki je poškodbam podlegel.
JD
50 vojakov iz stražnic v Žitkovcih, Kobilju in vojšnice v M. Soboti je nekaj dni kopalo jarke za telefonski kabel v Kobilju. Vojaki bodo pomagali tudi pri polaganju kabla, že prej pa so pomagali pri gradnji športnih objektov v vasi. Na sliki; vojaki med kratkim odihom. J. D.
Na pomoč jim je priskočilo kakih 50 vojakov iz stražnice v Žitkovcih, Kobilja in vojašnice v M. Soboti. S tem se je spet potrdilo tesno sodelovanje krajanov te vasi z obmejno stražnico Dju-ro Salaj v Kobilju. Komandir stražnice Branko Klešček nam je
nov dobilo telefone, s čimer bo ta obmejna vas še bolj približana svetu. Sredstva za ureditev telefonije bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom, ki ga bodo plačevali eno leto.
Jani D.
Upravni odbor sklada
Viktorja in Julijane Kukovec
razpisuje štipendije sklada Viktorja in Julijane Kukovec za študijsko leto 1990/93
Štipendije sklada KUKOVEC lahko dobijo študentje 1. letnika medicinske fakultete, ki so končali srednjo šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom oz. uspešno opravili sprejemni izpit ter študentje višjih letnikov z vsaj dobro povprečno oceno opravljenih izpitov (7) in so občani občine Ljutomer.
Kandidati za dodelitev štipendije morajo predložiti:
1.	prošnjo in življenjepis
2.	potrdilo o vpisu na medicinsko fakulteto
3.	zaključno spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih ..
Prošnjo z navedenimi prilogami naj kandidati pošljejo do 30. 6. 1990 na naslov: Sklad Viktorja in Julijane Kukovec, Vrazova 1, 69240 Ljutomer. Po navedenem roku vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
— če se je kandidat vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti ali
— če se je kandidat pozneje vpisal na medicinsko fakulteto (v tem primeru odda prošnjo s prilogami v 15 dneh po vpisu).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku,	Upravni odbor
sklada V. in J. Kukovec
KOMGRAD LJUTOMER
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v petek, 20. 4.1990, ob 10.00 v jedilnici
podjetja na Glavnem trgu 13. Ogled isti dan od 7.00 do 10.00.
1.	Pomivalno korito, dvodelno, IGO (120 x 70)
2.	Štedilnik, električni, IGO 4 plošče + pečica
3.	Kotel, električni, IGO 100 I
4.	Delovna miza IGO 120 x 70
5.	Nevtralna miza IGO 160 x 70
6.	Lupilnik za krompir kovinostroj
7.	Dvodelni hladilnik LTH 205 x 140
8.	Kuhinjska napa
9.	Motoma žaga DOLMAR
10.	Motoma žaga PARTNER
cena 6.000,00 cena 10.000,00 cena 15.000,00 cena 2.000,00 cena 5.000,00 cena 2.000,00 cena 5.000,00 cena 1.000,00 cena 1.800,00 cena 1.800,00
Prometni davek ni vključen v izklicno ceno, obvezna varščina je 10 % iz-
klicne cene.
PRIJELI VLOMILCA V PISARNE
OSUMLJEN 27 VLOMOV
Vztrajna akcija delavcev UNZ M. Sobota je bila končno uspešna. V noči na prvi april letos so v Radencih prijeli M. H., rojenega leta 1965, stanujočega v M. Soboti, Stanaia Rozmana 21. Osumljen je 27 vlomov, vlamljal pa je v pomembnejše objekte v ožji okolici M. Sobote.
Svojo vlomilsko pot je osumljenec začel že leta 1984, ker pa je bil na začasnem delu v tujini, ga je bilo.težko izslediti. Delavci milice niso zgubili upanja, kar se jim je splačalo. Ko je osumljenec M. H. vlomil v poslovno zgradbo Radenske, so ga le nekaj ur po vlomu prijeli. Takrat se je začel odvijati klobčič in razkrivati seznam številnih vlomov. Osumljenec je petkrat vlomil v srednješolski center, na sodišče, v prostore gospodarske zbornice, pisarne Vestnika in Radia M. Sobota, ekonomsko šolo in še v številne druge objekte in prostore. Najbolj ga je zanimal denar, vendar je s svojim početjem napravil več škode kot našel denarja. V nekaj primerih je prišel tudi do ključev blagajn, ki so bili malomarno puščeni v prostorih.
Večino vlomov je na zaslišanju priznal. Delavci milice so ga predali preiskovalnemu sodniku, ki je odredil preiskovalni zapor. O primeru bomo poročali, ko se bo osumljenec zagovarjal na sodišču.	Jani D.
PREDAVANJE ZA SLADKORNE
BOLNIKE
Društvo za boj proti sladkorni bolezni občine Murska Sobota organizira devetnajstega aprila zbor društva. Vsi člani in drugi, ki jih karkoli zanima v zvezi z delovanjem društva in boleznijo, se bodo zbrali ob trinajstih v veliki sejni dvorani skupščine občine. Zanje bo dr. Rudolf Mikolič pripravil predavanje na temo Diabetes in krvni tlak,
mh
PONUDBA:
Grundig
Kathrein-Sat
Pralni stroj gorenje — 3.800 ATS
Sušilnik gorenje — 3.300 ATS
Hladilnik gorenje — 1.900 ATS
Zamrzovalna skrinja gorenje — 2.900 ATS
Električni štedilnik gorenje — 2.600 ATS
Tv na daljinsko upravljanje, 37 cm — 3.590 ATS
Videorekorder na daljinsko upravljanje — 4.490 ATS
Satelitska antena — 7.709 ATS
SAT - antene - ASTRA - KOPERNIKUS
špedicija
nudimo
pirs
----------------------\
mednarodni cargo transporti d. o. o.
62000 maribor igriška »f telefon: (062) 35-689 telefax: (062) 35-689
organiziranje mednarodnih in tuzemskih transportov zastopanje tujih in domačih transportnih ter špedicijsk'
podjetij
Proizvodno transport? podjetje AVTORADGONA Gornja Radgona, Ljutome ska 29, objavlja prosto del vno mesto v PE Bivalne
enote
INOKORESPONDENT
Pogoji: — višja šola pedagoške oz. ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj,
■— znanje nemškega jezika, aktivno, znanje angleške ga jezika, pasivno.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi podjetja v dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v roku, določenim samoupravnim splošnim aktom.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Obm°' čna delovna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresira' nim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delaV' cev in uslužbencev Avstrije iz Gradca organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršno koli pojasnilo o pokojninskem in invalidskem oz. rentnem zavarovanju Avstrije.
Govorilni dan bo v petek, 20. aprila 1990, v Murski Soboti od 9-do 13. ure v prostorih Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — Območna delovna enota Murska Sobota, Titova 24/111, in sicer o pokojninskem zavarovanju delavcev v sobi 32, 0 pokojninskem zavarovanju uslužbencev pa v sobi 36.
'AVTOBUSNI PROMET
Murska Sobota p.o.
ŽELITE OBNOVITI SVOJ AVTOMOBIL?
Obiščite nas na Bakovski ulici 29 v Murski Soboti, kjer vam bomo kakovostno, v roku in za nizko ceno opravili vsa avtoklepar-ska in avtoličarska dela na vašem tovornem ali osebnem avtomobilu.
STE LASTNIK TOVORNJAKA, KI JE POTREBEN SERVISIRANJA ALI POPRAVIL?
Naši izkušeni mehaniki vam bodo v dogovorjenem roku in kakovostno opravili vsa potrebna popravila in izvedli vsa servisna m druga preventivnovzdrževalna dela.
Oglasite se na Bakovski 29 ali pokličite po telefonu — številki 21 459, 21 884.
PRIČAKUJEMO VAS!
STRAN 14
VESTNIK, 12. APRILAj^?
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. aprila
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
miPJL	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
Ikon«	se z nami!
Pa hn^ edJM k lahko — ali Z’ Murski val 800 F’ da bo še lepši!), IfinnIF jutranie oddaje.
16^5	rnsl^°
- ta '”'15 Utrip življenja odrXf|FStvena oskrba v •St«®?*
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
9.00 Nedeljska kuhinja (kuhali bomo s humorjem, ki ga pripravlja Dodo, Srečanjem na pomurskem valu s Smiljo Gaber in z ekskluziv-
nim
nedeljskim gostom),
12.00 Madžarska, oddaja,
13.00
Panonski odmevi.
TV LJUBLJANA
9.00 Spored za otroke in mlade. 10.20 Bluebell, angl, nad. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Tv mozaik: Tednik. '7.45 Plesni nokturno. '8.00 Spored za otroke in mlade. 19.30 Tv dnevnik 2. 19-59 Zrcalo tedna. 20.20 Jajne službe, franc, serija. 21.20 Smileyjevi ljudje, angl. nad. 22.15 Tv dnevnik ?• 22.35 Oči kritike. 23.15 Sam ni
s
r^Pion tilrn.
rodea,
ameriški
LJ 2:
17.5o°TSatelitski
19.00 ~ studio
programi.
u.ug r> -----Maribor. 19.30 T.?mač' ansambli, rišče. ,ndaevnik- 20.00 Ža-Pted sp v3° 1 90’’ oddaja Vprašajte no8ometm 21.00 svet, X nn ?vezni izvršni ba. 22 ss Človek in glas-mj ‘ 3 satelitski progra-
8.30 Nemščina. 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni taček, Lonček, kuhaj, Ciciban, dober dan, Miti in legende, Lutkovna igrica. 10.25 Ovčar Hobo, amer, naniz. 10.50 Periskop. 11.35 Večerni gost. 12.20 Oči kritike. 14.40 Kaoma, ponovitev zabavnoglasbene oddaje. 15.25 Pred SP v nogometu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Risanka. 16.55 Ciklus filmov W. Disneya: Raztreseni profesor, ameriški film (čb). 18.30 Vaš zelenjavni vrt. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Lepi upi, zadnji del franc, nadaljevanke. 23.20 Dobra žena, avstralski film.
13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja z murskega vala z vami in za vas, če vas zanima vreme, ceste, poročilo z madžarske, zdravstveni nasvet, pa tudi kaj drugega!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas.
5.30 Prebujajte se z nami! (Ko boste šli na ples, gotovo ne boste poslušali jutranje oddaje RMS, ker so plesi običajno ob sobotah zvečer, jutranje oddaje pa praviloma zjutraj. Zato nas poslušajte tudi ta torek!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.20 t
Otroška ‘L koledar. 8.30 Proerat ddaJa- 9.00 Šolski '2.40 pr ?.30 Poročila. 13.25 v, ®z,r 1 ste’ poglejte, ^la. uK°teka- 14-45 Po-Gega n Ponovitev no-dnevnik "i08/.?™3- '7-00 Tv danosti ’'7-20 Pogovori o daja. iskiV0 9tr°ška od-18.40 ivt * številke in črke. Tv dnj? Show' 19-30 VL0sAn V’ 20.00 Zakon ny	20.55 John-
Zadru- 21.45 Tv ^a8azin -f, 22-05 Kulturni 140 Uročila05 N°č Z Vami'
Program LJ 2:
15.00 Videonoč. 19.00 Danes skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Rop, angl. film. 22.15 Satelitski programi.
8.15 Otroška matineja. 9.35 Lepi upi, franc, nad. 10.25 Velikončna maša, prenos iz bazilike sv. Petra v Rimu. 12.30 Videomeh, Narodnozabavna glasba. 13.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Formula 1, franc, nadaljevanka. 14.55 Križkraž. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Izgubljene in najdene sanje, angl. film. 18.20 Alo, alo, humor, serija. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 Balkan expres, nadaljevanka. 20.55 Ždravo. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 Hunter, amer. nad.
Program LJ 2:
10.00 Oddaje za JLA.
13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Biblija, angl, dok. serija. 20.50 Iz črnega dosjeja: Zapor, dokum. oddaja. 21.35 Glasbena parada Radenci 90:: Plesni orkester RTV Zagreb. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi.
TV LJUBLJANA
9.00 Mozaik: Lutkovna igrica, Slovenska ljudska glasbila in godci, Utrip, Zrcalo tedna. 15.40 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 N. Savič: Beg, drama. 21.00 Predvolilna tribuna. 21.30 Osmi dan. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Operne zgodbe. 23.40 Hunter, amer. nad.
Program Lj 2:
16.30 Satelitski programi. 19.00 Pustolovščina — slikarstvo. 19.30 Lepo je biti muzikant, prenos z Bleda ob 60-letnici Slavka Avsenika. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Po sledeh napredka. 21.45 Rock video 89. 22.30 Satelitski programi.
9.00 Zgodbe iz školjke. 9.30 Šolska tv: Ko se korenin zavemo, Nemščina, Sedma steza, Osmi dan. 15.10 Nemščina. 15.40 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Šolska tv. 17.40 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj; Pavliha in Micka, posnetek gledališke predstave. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zapeljivec, angl. nad. 21.00 New York skozi okno. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Hunter, amer. nad.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 18.10 Svet športa. 19.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti: Niš 88. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.30 Prebujajte se z nami! (Ce vas boli glava ali ne, vendarle se lahko družimo do osmih. Ostanite z nami!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 18.15 Poslušamo vas (telefon 21 232 ali 21 579)
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja s kmetijskim nasvetom, dobro glasbo, uganko za vas in še čim. Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Kulturna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Zapojmo in zaigrajmo po domače (Geza za vas — v živo narodnozabavna glasba).
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV UUBUANA
9.00 Mozaik: Spored za otroke. 9.10 Beg, ponovitev drame. 9.55 Zapeljivec, angl. nad. 15.30 Žarišče. 15.40 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Iz črnega dosjeja, Po sledeh napredka. 18.05 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Sestre Bronte, franc, film. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Videogodba. 23.10 Hunter, amer. nad.
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.30 Šolska tv. 10.30 Mostovi, ponovitev. 15.35 Hunter, amer. nad. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik: Mostovi, Šolska tv. 18.20 Ciciban, dober dan. 18.30 Ovčar Hobo, amer, nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Bluebell, angl. nad. 20.55 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Leta odločitve.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9-00
!pladins|?nov'tve, tv v šoli, ^ja, »red-18.00 Re-^•'SLovo0 Cas v sliki, 2 00 X nočl (dok. 0, (0, 22 <sklčne odpušča-
'io.ooro8ram
*400	(opera),
8anje	1615 Vel‘ke
barka(aA '7-00 Noetova
Pom	17'30 V iska-
>	18-00 Suž-
b«ne žu.r.a (n), 18.30 Glas-Frip, m 4 XPO Štajerski ^-IS^30 Čas v Sliki, 22-oOC sevi strahu (tv f), Fvori n v sl'ki, 22.20 Po-n'ne o.»f 23.05 Ume-
Pl Dorado (f),
8.50 Tv koledar. 9.00 Izbor izobraževalnega programa. 10.35 Čebelica Maja. 11.00 SA 1, informativno zabavna oddaja; Saga o Forsythih, angl. nad. 13.00 Družinski magazin. 14.55 Ciklus bajke: Cesarjeva nova oblačila. 15.50 Kritična točka. 16.35 Tv dnevnik 1. 16.50 Oddaja o prometu. 17.00 Domači ansambli. 17.30 Maček pod čelado, nadaljevanka. 18.30 Živeti z naravo. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Alf, amer, nanizanka. 20.50 Spopad v Las Vegasu, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.45 Športna sobota. 23.10 Noč z vami. 1.10 Poročila.
9.30 Poročila. 9.35 Aste-rix, risana serija. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke: Glasbeni tobogan. 11.20 Maša v zagrebški Katedrali. 11.30 Velikonočna maša, prenos iz Vatikana. 13.00 Mama Lucia, serijski film. 14.05 V nedeljo skupaj, ju-
8.20 Tv koledar. 8.30 Otroška oddaja. 9.00 Šolski program. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik L 17.20 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Zrcalo, drama. 20.55 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 21.30 Tv dnevnik 3. 22.00 Noč z vami. 0.00 Poročila.
8.20 Tv koledar. 8.30 Otroška oddaja. 9.00 Šolski program. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Izobraževalni program. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.45 Znanost. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Vojne usode, serijski film. 21.10 Kontaktni magazin. 23.10 Tv dnevnik 3. 23.35 Noč z vami. 1.35 Poročila.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.25 2. tekma polfinala UEF-a:	Bayern : Milan.
22.20 Svet poroča.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi. 17.00 Tv studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, humor, serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zaragoza: PEP v košarki, finale, prenos. 22.00 Svet na zaslonu. 22.30 Satelitski programi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.25 Mladinski spored, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kdor reče A,..., 22.15 V vročici noči (f), 0.05 Sladkorček (f).
goslovanska televizijska revija. 16.20 Po letu 2000. 17.10 Žandar in žandarke,
franc. film. 18.45 rija. 19.30 Tv 20.00 Posebna
žandarke,
Risana se-dnevnik. redakcija,
drama. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športna oddaja. 22.40 Noč z vami. 0.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.00 Praznični spored, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mednarodni cirkuški festival, 21.50 Mojstri pevci iz Niirnberga (opera), Drugi program
19.30 Čas v sliki, 20.15 Brat sonce in sestra luna (f), 22.20 Vso dolgo noč (f), 23.40 Nočni obiskovalec (0,
TV AVSTRIJA
11.00 Praznični spored,
19.30 Beneški trgovec (ko-
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Biilowbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V kraljevstvu polnočnega sonca (dok. f), 21.05 Julija (n), 22.10 Cyrano in D’Ar-
8.25 Tv koledar. 8.30 Otroška oddaja. 9.00 Šolski program. 12.45 Vojne usode, serijski film. 13.45 Šolski program. 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik L 17.20 Izobraževalni program. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.45 Življenje je življenje, reportaža. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski večer: Igrani film. 22.35 Tv dnevnik 3. 23.00 Noč z vami. 1.00 Poročila.
8.25 Tv koledar. 8.35 Indijanske legende. 9.00 Šolski program. 12.40 Prezrli ste, poglejte. 13.45 Šolski program. 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega programa. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.20 Družinski magazin. 17.50 Otroška oddaja. 18.20 Številke in črke. 18.45 Ekologija. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.15 Kvizkoteka. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.55 Noč z vami. 0.55 Poročila.
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
medija), 21.40 Mojstri pevci iz Niirnberga (opera),
Drugi program 9.00 Matineja,
15.30
Športno popoldne, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina (n), 22.00 Prah z Andromede (f),
tagnan (f), 0.10 Miami Vice (n).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitična reportaža, 22.00' Čas v sliki, 22.20 Šport, 22.35 Klub 2
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.20 Mladinski spored, 18.00- Družinski magazin, 18.30 Ordinacija Bulovvbo-gen, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.10 Tragedija Grenvillow (f), 22.45 Prepovedano (f),
9.00 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30
Biilowbogen,
Ordinacija	„ ,
19.30 Čas v sliki, 20.15
Kviz, 21.20 Svojčas, 22.10
Videoteka, 23.20 Moj nepridiprav (f),
brat,
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, J9.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Slepo hrepenenje (tv f), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport.
Drugi program
17.15 Svet živali, Sužnja Isaura (n),
18.00 18.30
Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sli-
ki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.20 Spektrum, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2
TV MADŽARSKA
910	' ■ 11 r 11 t
filmi za matineja, ^POm^-ilOOOdgo: k°n' 16 2°nianu T- Deryja, ,2nočni Jeruzalem: Veli-l7-°0 Za . Verski obredi. f ,ka-	17.30
stm' '8.00 n[mSka repOr' an' Pron Qkno> služno-
Vaai- 19.30 TV iF1' 2o'3n Umetnostni 2l.l5 Glasbeni film. L°Htika n°rama> svetovna iiabat m2'$ Pergolesi: 2-55 J^ater, oratorij.
v dnevnik.
7.00 Sončnica, kulturni program. 9.05 Za otroke. 10.40 Tretji kanal, 11.25 Ptice trnovke, pon, 12.10 Vy-hoky, v slovaščini. 12.40 Panorama, pon. 15.35 Pesmi dveh stoletij, 16.20 Formula L, 2. del. 17.05 Hišni prijatelj. 17.20 Risanka. 18.25 Domoznanstvo, 18.45 Križ-pot, 19.30 TV dnevnik, 20.10 Namišljeni odnos, angleški film, 21.40 G. Keve-hazi, portret, 22.20 Glasbeni film, 23.05 TV dnevnik.
s 40 Za otroke 9 35 Ra-	........ 9.10 Počitniška matineja,	....	.	.
zlikniem se torei^em' 9 55	9.10 Risanke, 10.00 Voh- filmi za otroke. 11.05 Pono- 9.10 Konji m konjeniki,
Reformah bogoslužje, Ijač, 8. del, 10.30 Otroško vitve: Teden, Delta, 12.30	1000 Zob za zob nemška
Reformatsko
bogoslužje,
11.00 Košarkarski gala, 15.05 Gy. Spiro: Hajra Samu, 16.05 Kviz. 16.50 Nogomet na angleški način, 17.15 Beseda—glasba—slika, 17.50 Delta, 18.20 Ave Gratia, 2. del, 19.00 Teden;
TV gledališče; Trnjulčica, 14.45 Video novice, 14.55
Telovadba za
invalide,
serija, 11.00 Tretji kanal.
aktualnosti.
reportaže.
20.00 Dnevnik, 20.15 Velikonočna revija, glasbeni film, 22.00 Božja pot, 22.40 Telešport, 22.55 Video strani.
Srečanja, 15.25 Cherubini: Miša, iz Vatikana, 16.25 Neznani znanec, madžarski film, 18.10 Jezikovne uganke, 19.10 Cimbora, velikonočno srečanje, 20.00 Poročila, 20.10 Madžarska stoletja; Nagodba, 20.30 Končno doma, ameriški film, 22.05 Madžarski svetniki, 22.35 Poročila. -
16.00 Panonska kronika, 16.10 Poročila v nemščini, 16.15 Naš ekran, v slovašči-ni, 16.45 Za najstnike, 17.35 Četrt ure za gospodarstvo, 17.50 Zaprta zadeva, dokumentarni film, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Ptice trnovke, 6. del, 20.55 Studio ’90, 21.55 Z roko v roki, 22.20 J. Gonzales, portret, 23.20 TV dnevnik.
11.45 Studio ’90, pon. 16.20 Video novice, 16.30 Poročila v slovenščini, 16.35 Sotrpini, 16.55 Zgodovina letalstva, 17.20 Zaprta zadeva, 2. del, 18.30 Pokrajine, mesta, ljudje, 19.30 TV dnevnik, 20.05 V uniformi (V nedeljo popoldne), madžarski film, 21.45 Novi svet, 22.30 Hans Hollein, dokumentarni film, 23.05 TV dnevnik.
9.10 Barenboim o Beethovnu, 9.35 Kraj zločina, kriminalka, 11.10 Telovadba za invalide, 16.30 Nogo-
met 16.50 17.00 ščini, 17.55 rija,
na angleški način, Panonska kronika, Poročila v srbohrva-17.05 Tretji kanal, Kozmos, ameriška se-19.15 Žrebanje lota,-
19.30 TV dnevnik, 20.05 Sosedje, 78. del TV romana, 20.40 Ozadje vesti, 21.25 Vi-deoklipi Medonne, 21.55 Poguba, TV film, 23.55 TV dnevnik.
IMP0RT-EXP0RT TECHNIK CENTER
8480 Mureck, Hauptplatz 28 tel.: 9943 3472-2142, fax 9943 3472-3270 ZASTOPNIK FIRME KATHREIN
Imamo komplete za sprejem satelitskih programov s satelitov ASTRA, KOPERNIKUS, ECS F-4, FIRME KATHREIN po ugodnih izvoznih cenah
Dobavljamo sprejemne postaje za sisteme CATV, hotele in stanovanjske bloke.
UGODEN NAKUP: TV APARATI, VIDEOREKORDERJI, VIDEOPLAYERJI, MIKROVALOVNE PEČICE IN DRUGI GOSPODINJSKI APARATI
REZERVNI DELI ZA RUPRAVILO AUDIO-IN VIDEO APARATOV RAZLIČNIH FIRM.
——---------
’2. APRILA 1990
STRAN 15
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE
LJUTOMER, p. o., ORMOŠKA C. 3
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH DELOV
1.	MEŠALEC ZA BETON — brez motorja . 4 kosi po
2.	»JAPANER«	2 kosa po
3.	KOMPRESOR FAGRAM	1 kos po
4.	MOPED — TRICIKL — nevozen	1 kos po
5.	RISALNA DESKA	1 kos po
6.	MEHANIČNA LOPATA (SKREPER) 2 kosa po
7.	TRAKTOR DEUTZ Z NAKLADALNIKOM
RN 3	1 kos po
8.	VIBRACIJSKI VALJAR BW 76 S	1 kos po
9.	AVTOMEŠALNIK ROMANO IKARUS 1 kos po
10.	FOTOKOPIRNI STROJ NASHUA	1 kos po
11.	NAKLADALNA ŽLICA R. DAKIČ 900	1 kos po
12.	NAKLADALNA ŽLICA R. DAKIČ 900 -
dvojna	1 kos po
200,00 din
100,00 din
12.000,00 din
1.000,00 din
600,00 din
7.000,00 din
70.000,00 din
11.000,00 din
160.000,00 din
3.500,00 din
6.000,00 din
3.000,00 din
Javna dražba bo v četrtek, 26. aprila 1990, ob 10.00 na sedežu podjetja.
Interesenti morajo pred JAVNO DRAŽBO vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec in ni vračunan v ceni. Kupec mora kupljeno stvar plačati in prevzeti takoj oziroma najkasneje v 7 dneh, sicer varščina zapade. Prodajali bomo po sistemu videno—kupljeno.

KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol. o.
ABC, ruMUHM ameiijbm KOMBINAT RADGONA
GORNJA RADGONA, o. sol. o.
V skladu z določili statuta Delavski sveti podjetij, združenih v sestavljeno podjetje KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, GORNJA RADGONA, o. sol. o., razpisujejo
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Direktor podjetja KMETIJSTVO ČRNCI, p. o.
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri, — 5 oz. 7 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom.
2.	Direktor podjetja TOVARNA MOČNIH KRMIL ČRNCI, p. o.
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba biotehniške ali druge ustrezne smeri,
— 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem mestu v gospodarstvu,
— organizacijske sposobnosti.
3.	Direktor podjetja MESOIZDELKI GORNJA RADGONA, p. o. in
pomočnik direktorja podjetja MESOIZDELKI GORNJA RADGONA, p. o.
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti,
— 5 oz. 7 oz. 10 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu,
— družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom.
4.	Direktor podjetja GOZDARSTVO GORNJA RADGONA, p. o.
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, — 5 oz. 7 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— organizacijske sposobnosti.
5.	Direktor podjetja RADGONSKE GORICE GORNJA RADGONA, p. o.
Pogoji: — visoka izobrazba agronomske ali druge ustrezne smeri ali višješolska izobrazba agronomske smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti in predstaviti program dela.
V skladu z določili pogodbe o združitvi in ustanovitvi sestavljenega podjetja KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA, o. sol. o., Centralni delavski svet razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	Generalni direktor sestavljenega podjetja:
Pogoji: — magisterij ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri,
— 5 oz. 7 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu,
— organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja podjetij.
2.	Direktor oddelka financ in informatike:
Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri,
— 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja.
3-	Direktor oddelka marketing:
Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba komercial-noekonomske ali druge ustrezne smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v komercialnih poslih v gospodarstvu,
— organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja.
4.	Direktor splošnega oddelka:
Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba ustrezne smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja.
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisana dela in naloge izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
ABC POMURKA
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA
Jurkovičeva 3—5
69250 GORNJA RADGONA
O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po > sprejetju sklepa.	/
RAZSTAVNO-PRODAJNI CENTER GORENJE LENDAVA
Ugodna prodaja bele tehnike, tv sprejemnikov, videorekorderjev in peči za centralno kurjavo. Popust na gotovinsko plačilo do 30 %, posojilo na 6 mesecev s 6,5 % obrestno mero, polog 30 %.
RPC Lendava, Kranjčeva 10, Lendava, vam želi vesele velikonočne praznike!
kas poslovni partner —
VESTNIK
Občinska volilna komisija Lendava objavlja naslednji
POPRAVEK
V glasilu Informacije občine Lendava št. 1 z dne 30. 3. 1990 je na zbirni listi kandidataov za volitve delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Lendava na strani 7. v listi posamičnih kandidatov pod zap. št. 2. zaradi tiskarske napake izostala ime delegata:
2. Jože TOMPA, 1948, ekonomist, Lendavske gorice 113 a. Predlagatelj: Izvršilni odbor Obrtnega združenja Lendava
Občinska volilna komisija
Lendava
Na podlagi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81 in 11/88) ter pravilnika o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini M. Sobota (Ur. objave št. 20/89) razpisuje odbor za stano-. vanjsko gospodarstvo
NATEČAJ
za dodelitev posojil iz sredstev solidarnosti
za kreditiranje
— gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — nakupa etažnih stanovanj,
— gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini, — prenov skupnih delov in naprav na stanovanjskih blokih, ki se izvajajo v skladu s programom prenov.
Na natečaj se prijavijo tudi organizacije in delovne skupnosti ter posamezniki, ki nameravajo kupiti stanovanja v stanovanjskem objektu na Lendavski LJ 2 B, katerega pričetek gradnje je predviden v letošnjem letu.
Natečajna vsota znaša 8.000.000,00 din.
Pravico do posojila imajo
— delovne organizacije in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva solidarnosti in ki imajo v svojih samoupravnih splošnih aktih osnove in merila za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s pomočjo kredita iz sredstev solidarnosti, usklajene s pravilnikom o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj;
— delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki (mlade družine, mladi strokovnjaki, družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, družine z večjim številom otrok), ki:
— nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 kvadratnih metrov;
— imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do IV. gradbene faze (zgrajene predelne stene, vzidani slepi ali normalni vratni in okenski podboji, stropni in stenski ometi, vgrajena groba električna in vodovodna inštalacija);
— imajo veljavno gradbeno dovoljenje;
— imajo sklenjeno kupno pogodbo za nakup stanovanja oz. pogodbo o določitvi sorazmernega delaža stroškov za prenovo skupnih delov in naprav.
Vsak delavec lahko dobi posojilo le za standardno stanovanje.
Višina odobrenega kredita delovni organizaciji oz. delovni skupnosti je odvisna od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji oz. delovni skupnosti v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Osnova za določitev višine kredita, ki pripada delavcu, je razmerje med mesečnimčistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Pripadajoča višina kredita se izračuna v skladu s pravilnikom.
Odobrena višina kredita je odvisna od višine razpisanih sredstev in števila upravičencev do kredita.
Upravičencem, ki so že dobili kredit, se ta valorizira na današnjo vrednost.
Prednost pri dodelitvi kredita imajo delovni ljudje in občani z nižjimi dohodki.
Odplačilna doba je za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj v družbeni lastnini najdlje do 10 let, za nakup in gradnjo v zasebni lasti pa najdalj do 15 let, odcvisno od višine odobrenega kredita in kreditne sposobnosti upravičenca. Obrestna mera znaša 9 %.
Ostala določila:
Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije da je LB Pomurska banka, d.d. PE M. Sobota v sobi št. 10 — prvo nadstropje.
RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 11- MAJA 1990.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, način porabe in odplačevanje posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje in niso opredeljeni v pravilniku o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v občini M. Sobota, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB Pomurske banke, d.d. PE M. Sobota.
Vloge na natečaj zbira LB Pomurska banka, d.d., PE M. Sobota.
O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE!
ODBOR ZA STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
IDufska
/	Stanovanjska
Zadruga
Stanovanjska zadruga Černelavci se je preimenovala in posluje pod imenom:
MURSKA STANOVANJSKA
ZADRUGA,
Murska Sobota, Zvezna 12, tel. (069) 25006
V zadrugo se lahko vključijo vsi, ki:
— gradijo stanovanjske hiše in poslovne objekte
— adaptirajo, dozidavajo, nadzidavajo ali dokončujejo grado6' ne objekte
Ugodnosti za člane zadruge so:	w.
— nakup materiala (po grosističnih cenah, brez prometnega dav možnost obročnega odplačevanja)
— pomoč pri urejanju dokumentacije	.. b
— strokovni nasveti pri izboru projekta, pri nakupu materiala in priIZ ru izvajalcev
— strokovni nadzor in vodenje finančnih zadev
V zadrugo se lahko vključijo vsi graditelji, ne glede na'kraj gradnje ali bi" vanja.
Na zadružnem kompleksu v Černelavcih so na voljo:	,
— vrstne hiše, zgrajene do III. (zidane) in do V. gradbene faze (Marie l — zbiramo interesente za gradnjo vrstnih hiš (gradnja za trg) in ne individualnih hiš z možnostjo obrtne dejavnosti
Posredujemo nakup:
— stanovanjske hiše z ločenim objektom za obrtno dejavnost
— pritlične stanovanjske hiše
Graditelji z gornjeradgonskega območja se po 13. IV. 1990 vključijo v drugo na sejmišču v Gornji Radgoni, tel. (069) 74-520.
Vse informacije dobite po telefonu (069) 25006 ali na sedežu zadrug6' Zvezna 12, Murska Sobota.
Takoj zaposlimo strokovno osebo za gradbeni nadzor.
Pogoj: gradbeni inženir ali tehnik s strokovnim izpitom in pet let izkušen) v stroki.
Prijave je potrebno poslati do 20. IV. 1990 na naslov zadruge.	I 'i
.	———I
*®» ILIRIJA-VEDROG
industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov, p. o., Ljubljana, Tržaška c. 32
V Lendavi bo konec leta 1990 začelo obratovati novo podjetje ILVES, Wer bodo izdelovali sveče in sredstva za nego obutve in tal.
Zaradi usposabljanja in priprave za nova dela na ključnih mestih zaP°L. jemo delavce, ki se bodo usposabljali v Iliriji-Vedrog v Ljubljani do zac ka obratovanja ILVESA konec letošnjega leta.
ŽELIMO PRIDOBITI NOVE SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG:
1.
2.
3.
4.
VODJE VZDRŽEVANJA
Pogoj: višja ali srednja šola strojne smeri
TEHNOLOGA
Pogoj: visoka ali višja šola kemijske ali strojne smeri
PLANERJA V OPERATIVNI PRIPRAVI DELA	ke
Pogoj: višja ali srednja šola ekonomske, tehniške ali organizacij’ smeri
KONTROLORJA
Pogoj: srednja šola V. stopnje kemijske smeri	_ , j
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnja Potrebne informacije dobite po telefonu v kadrovskem sektorju Hinj®" drog, telefon (061) 266461.	,
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po na naslov: ILIRIJA-VEDROG Ljubljana, Tržaška 32.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejel3 nje prijav.
ELEKTRO
MATERIAL
PODJETJE ZA PROIZVODNJO elektroinstalacijskega MATERIALA LENDAVA p. o.
I. DELAVSKI SVET RAZPISUJE dela in naloge
1.	DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: .
— visoka izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske, pravne 3 druge ustrezne smeri s 4 leti delovnih izkušenj pri vodenju
— višja izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske, pravne ali drU’ ge ustrezne smeri s 5 leti delovnih izkušenj pri vodenju
— pasivno znanje enega od tujih jezikov
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojeV 15 dneh po objavi na spodnji naslov.
II.	KOMISIJA ZA DLEOVNA RAZMERJA OBJAVLJA prosta dela in naloge
2.	RAZVIJALEC IZDELKOV 1,-2 izvajalca
Pogoji:	.
— visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezne tehniške sm®B
— 3 leta delovnih izkušenj pri razvoju izdelkov in reševanju tehni’K problemov
— poskusno delo 3 mesece
3.	RAZVIJALEC IZDELKOV II, - 2 izvajalca
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezne tehniške srne n
— 3 leta delovnih izkušenj pri razvoju izdelkov in reševanju tehnich problemov
— poskusno delo 3 mesece
4.	RAZVIJALEC IZDELKOV II - 1 izvajalec
Pogoji:	k,
— visoka ali višja izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri (smer e|Bn tronik)
— 3 leta delovnih izkušenj pri razvoju in reševanju tehničnih probleme'' — poskusno delo 3 mesece
KONSTRUKTER NAPRAV IN PRIPRAV III
Pogoji:
— srednja izobrazba strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj pri konstruiranju naprav in priprav
— 2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pod 2., 3., 4. ih 5' pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
ELEKTROMATERIAL LENDAVA, p. o. Kolodvorska 8, 69220 LENDAVA
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prij®^
STRAN 16
VESTNIK, 12. APRILAj^!^
kino
Ss?. F'LMOV v K,NlJ pARK MURSKA SOBOTA od 13. do 19. film Hrib*c?** 17' ur' amer- vojni VRAČA k vreRTL AMERIKA ŠE ZAGOTnv« ^NAMSKI DRAMI! iskren^ je to nat -.5^ FILM NA TO TEMO videti! °r Pa fllm’ ki se «a splača
uri amer- K 1)0 'A- Reži^ ZAJČKA ROGER-Bob Hoški/ b>er‘ Zemecl«s, vloge: ZAGOTOVriSj°^nna Cass,dy i^r: KlMl F,LM M[-D VELI-kinema/£dri v zgodovini SMO p/Ja R/FIJE! PRVlC Naciji n?A?CARLJIVl KOMBI-f<lma Xi>KE in 'GRANEGA IN SPIf|Ar'?i?/JEV ZEMECKISA ROCaMO! A ~ ZELO PRIP°-Kbo j/prrr!? ‘n '9' ur' amer- film ge^/OTunkal zajčka r°-film KDri m L/ l7, in i9- uri amer. ROGER?aJE P0TUNKAL zajčka žfebN^	“ri akc’ film
^ENJIH^	“ri akC' n'm
kom. ZAPoci JA' in 20115 uri amer. Mike Nich??LENO DEKLE. Režija: %urnev V oge: Harrison Ford-^AJBOMS ACa^er’ ^e^nie Griffith. Srega7^a komedija lan-ClJ PO RaZ/’ NAJVEČ nomina-f>LM MANNU! IZREDEN DATEZABAvEfMUDITE °GLE-
DEKLE ^<<5. 4.
ZGODba/SREE11 MOJIH DNI -gosi. ^MEDŽUGORJA (ju-.
MAMO Z VLAKA
tel*
Ob X ZAPOSLENO DEKLE. „ NEDf ,^21 mamo z VLAKA R°VNlKnv’J5' 4- O(i 10 00 - ČA-risani) KLOBUK (jugoslovan-, Ob 20*n(//NI DEZ (amer. akc.). &E (a//akcM/r°NOSNO °R°'
PRODAM
letnik 1977, prodam. T°M0s n„7951
??lnoma AVT°MATIK A3 MS, po-Mop'pM-7952 Ug°dnO prodara' ® Por*56 APN 6 prodam' ® 73 25’• Srdani	lludi na obroke)
n* pASSAT°’«$a'ovc' '20- M-7957 š^ne: 24 nL 300 prodam. ® po-»°DO ,^2- M-7962
Tišina 3 ha,
^Rovl' Pmdarn. Stanko Trste-^O&Z.P. Apače. GR-13581 J V.sta^ 5S’ star eno leto, in pA q ’ leta, prodam. Črešnjev-aJE'3582 Ja Radgona, ® 74 271. il°dani n / neregistriran, ugodno AVr’Ob«ta sed P°Poldne- Stanič, t^O Op^ra uL <nM-7964 K,d<’ b^ra in ' MAJ^I a naprodaj. ^WASAtoA?21 040. M-7966 Spodaj r* , Z 6»0 R, letnik 1987, »-,50 S,.sta,?’ Murnova 3. M,7967
Rl 5(l'	de'e’ prodarn' ®
/nost/r/'ran eno leto, zaradi od-Vu acije n/JV3 10 000,00 din. In-d	74 838 aU Pri
Zastav- ^-79o°rnja Radgona’Mla' ®70 F°dam0’COWORT, letnik oseba m wrnja Blstrica l41’ Inr8, PreA02^°, RENAULT 9, letnik Jllr-Pdttciie 3.000 km, prodam, bm ° COR®,21 2I5. M-7908
M V, Omdan ^5’ letnik l989/fe-/9I2 dm-® popoldne: 22 521.
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja 'Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
^^3 R
?r'gita gnak^ (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Lopar-nii^c an' Dominkg, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Duhi Jljhnov fA,ri Mauoec, Stefan Sobočan, Branko Žuneo, Endre Gonter (tehnični urednik), Nata-^aslov ureH^Srafij3), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Murska J tva in uPrave:
Sodnica in*^ta' Titpva 29/I. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna Pie) 22-4nq 9lrektorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trže-e'3ks 22-4iq 21 064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Te-Naroč •	9 Nenar°čenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
^hike v^ujinf^p^^čje 1990 je /0,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naro-
Pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana:
Vestnik o 'dvl 12-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je °Proščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
FIAT 125 PZ in kosilnico laverdo, 13 KS, ugodno prodani. Informacije od 9. do 12. ure: Murska Sobota, Grajska 5. M-7913
OPEL REKORD 1900, letnik 1978, prodam. ® 24 056. M-7914
ZASTAVO 101 KONFORT, prevoženih 33.000, prodam. Petanjci 91. M-7917
SUZUKI 125 ccm, za motocros, letnik 1984, AMI 8, registriran do konca leta, spalnico, novo, in fiat 132, dizel letnik 1980. Jože Vučak, Gederovci 35. M-7921
ŠKODO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Marič, Krog, Plečnikova 76, S 26 554. M-7922
MOPED TORI in sedežno garnituro, ugodno prodam. ® 25 127. M-7925 DIANO prodam. Krog, Murska 49. M-7927
ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Ogled v nedeljo popoldne. Lovren-čec, Filovci 57. M-7929
RENAULT 12 prodam najboljšemu ponudniku, ©dopoldne: 21 550, interna 22, popoldne: 73 442. M-7931 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, prodam. Dolnja Bistrica 155 a, ® 70 101. M-7934
AVTO MITSUBISHI COLT, 1981, zelo ugodno prodam. ® (069) 46 529. M-7935
ŠPORTNO ŠKODO in WART-BURG, oba v voznem stanju, prodam. ©v večernih urah: 48 738. M-7947
Ribe in pica
Hotiza Osmica
NOV BT 50, ugodno prodam. Cena 15.000,00 din. © 70 256. LE-12590 HROŠČ 1200, letnik 1975, registriran do aprila 1991, prodam. ©75 105 (služba), 70 095, od 16.—20. ure. LE-12587
CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1979, registriran, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Murska Sobota, Matije Gubca 21 a. M-7972
OPEL KADETT, starejši letnik, prodam. Markišavci 7, ©26 288. M-7974
126 P, registriran, vozen, prodam. Cena 6.500,00 din. Dankovci 26. M-7978 ZASTAVO 128, 1,1 GX, letnik 1988, prodam. Kegelj, Banovci 2, © 87 669. M-7981
FIAT 128, letnik 1987, prodam. © 22 086. M-7984
MOTOR ZA LADO 1500 prodam. S 23 624. M-7987
AVTOMAT1K prodam. Finžgarjeva 27. M-7988
FORD CONSUL 1700, letnik 1973, LADO 1200, letnik 1977, prodam. © 21 324. M-7996
LADO RIVO 1300, november 1988, prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 50. M-7999
ZASTAVO 128, SKALA 55, staro 16 mesecev, prodam. S (069) 74 553. M-8002
ZASTAVO 128, prva registracija januarja 1987, prevoženih 32.000 km, prodam. S (069) 26 184. M-7884 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Luco, Murska Sobota, Arh, Novaka 19. M-7889
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam za 12.000 din. Alojz Gider, Krog, Trubarjeva 8, ® 26 086. M-7891
SIMCO, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. © (069) 69 024. M-7892
OPEL KADETT 1,2 LS, letnik 1987, prodam. Turjanci 34, p. Radenci. M-7893
126 P, star štiri leta, naprodaj za 25.000,00 din. Silva Pintarič, Zbigovci 76, p. Gornja Radgona, ® 62 108. M-7894
KOKOŠI
težke od 3 do 4 kg dobite vsak dan razen nedelje od 10. aprila dalje v prodajalni VERŽEJ —
telefon 87-087 in
87-083
in farmi BUČKOVCI — telefon 86-034.
Za ugoden nakup se priporoča
KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI
KOMBI ZASTAVA 900 AK, 8-sede-žni, letnik 1988, naprodaj. ® 22 383. M-7895
ELEKTRONIK 90, športno preurejen, poceni prodam. Bakovci, Ob potoku 27, ® 76 122. M-7899
JAWO ČZ 350, okna (140 x 120, 140 x 180, 140 x 80) in pletilni stroj standard 10 prodam. Dušan Porš, Murska Sobota, Ivana Regenta 23. M-7900
RENAULT 4 GTL, letnik 1985, prodam. Beltinci, Ribiška 6. M-8004
ČISTILA
za industrijo, gospodinjstva in mehčalec za perilo izdeluje in prodaja po ugodni ceni:
JOŽE JANDL Ljutomer —
Zacherlova 18, tel.: (069) 81 895
ZASTAVO 750 S, dobro ohranjeno, registrirano do januarja 199I, prodam za 7.000,00 din. Zvonko Moravec, Lukavci 68, Križevci pri Ljutomeru. IN-14063
FORD ESCORT, 1974, rabljena vratna krila, banjo, bide in hrastove plohe prodam. Bakovci, Soboška 1. M-8005
FORD TAUNUS 1,6, 1975, prodam. Tišina 69. M-8010
WARTBURG CARAVAN poceni prodam. Ivanovci 60. M-8011
ZASTAVO 750 ugodno prodam. Cena 7.000,00 din. © 25 180. M-8OI3
ZASTAVO 101 MEDITERAN, zastavo 101 konfort, 8-vrstno oltovo sejalnico in betonski mešalec prodam po ugodni ceni. Fokovci 69. M-8018 OPEL REKORD, vozen, neregistriran, ugodno prodam. © 87 039. M-8020
ZASTAVO 101, letnik 1987,. ugodno prodam. Ogled do 14. ure. Križevci' 203, v Prekmurju. M-8022
RENAULT 11 GTX, letnik 1987, prodam. Črenšovci, S 70 160. M-8024 ZASTAVO 750, letnik 1980, vozno, ugodno prodam. Bakovci, Poljska 25. M-8054
WARTBURG, letnik 1978, registriran do aprila 1991, prodam. Stanjevci 38 a, ® 78 080. M-8062
ZASTAVO 101, letnik 1984, ugodno prodam. ® po 15. uri: 24 794. M-7813
JUGO '55, karamboliran, prodam. ® 25 581. M-8065
ZASTAVO 101, letnik 1980, lepo ohranjeno, prodam. ® 87 631. M-8070
FIAT 1300 in rezervne dele prodam. Tanacek, Vadarci 62. M-8071
' v Grajski ulici 6, r Murski Soboti. \ ' V zalogi imamo modna ženska in moška \ \ oblačila in modne dodatke po zelo ugoanih cenah.	i
Odprto od 9. do 13. in od 15. do tS. ure, ob ' sobotah od 9. do 14. ure.	<
JUGO 45, letnik 1986, na novo registriran, prodam. Hari, Gradišče 71 M-8072
RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Tobias, 1. Regenta 27, ® 21 836. M-8075
LADO 1200, starejši letnik, v dobrem stanju prodam. Gomilica 125. M-7769
LADO 1200, letnik 1976, registrirano do novembra, prodam. Jože Horvat, Črenšovci 44, ® 70 601. M-8006 JUGO CORAL 55, 10/88, prodam. ® Po 16. uri: 76 696. M-8OO8
JUGO CORAL 45, letnik 1988, ugod-no prodam. Jusa Kramarja 11, po 14. uri. M-8025
ZASTAVO 101, letnik 1979, obnovljeno, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 12. M-8028 -
MOPED TOMOS 15 SLC in kosilnico bartolini, generalno obnovljeno, prodam. Kianec, Selo 108. M-8029 OPEL, ASCONO, letnik 1982, prodam. ® po 16 uri: 78 680. M-8035
VW 1300 prodam (lahko tudi po delih). Pečarovci 117, ® 77 409. M-8037
MOTORNO KOLO TOMOS M 14, letnik 1988, prodam. Andrej Hozjan, Mala Polana 30, p. Velika Polana.
M-8038
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987, prodam. ® po 14. uri: 25 328. M 8041
ŠKODO 100 L, v dobrem stanju, prodam. Petanjci 126. M-8043
OPEL KADETT 13, pet vrat, letnik 1985, prodam. ® popoldne: 70 171. M-8045
LADA RIVA 1300, december, 1988, naprodaj. Ošlaj, Lendava, Mlinska 23, ® 75 243. M-8049
TOVORNI AVTO ZASTAVA, nosilnost 1,5 t, vozen s kategorijo B, prodam. ® 78 026. M-8076
JUGO GOR AL 55, 11/88, rdeč, zaščiten, 17.000 km, prodam. ®2! 341. M-7859
JUGO CORAL 45, letnik 1989, prodam. Gorazd Cizar, Lendava, Tomšičeva 7. M-OP
HONDO CIVIC HB - 1,4, staro 1,5 leta, in dva družinska šotora KRK; 4 osebe, prodam. ® 061 746 069. M-OP
OPEL REKORD 1700, leto izdelave 1975, prodam. Dokležovje 3 c. M-8077
GOLF, bencin, letnik 1977, ugodno prodam. ® 73 189. M-8079
GOLF, starejši letnik, ohranjen, prodam. ® 71 395. M-8081
VESPO PX 200 in BT 50 prodam. M. Kuzmiča 43 a, popoldne. M-8033 LADO 1500, letnik 1981, prodam. Cena ugodna. Pečarovci 43 a. M-8085 RENAULT 4 in JUGO 55, letnik 1988, prodam. Satahovci 37. .M-8086 FIAT 750, registriran do L 2. 1991, prodam. Informacije: Kot 17. M-EP KADETT, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Otilija Krajnc, Črnci 23, p. Apače. M-8087
PEUGEOT 205, letnik 1984, prodam. ® zvečer: 21 909. M-8088
ŠKODO 120 L, letnik 1981, ugodno prodam. Krog, Trubarjeva ul. 42. M-8093
TRI MOPEDE TOMOS COLLIBRI, nove, zelo ugodno prodam. Filipič, Pristava 14 a. ® 82 395. IN-14074 TOVORNO VOZILO s prikolico IKARUS 132, letnik 1980, z delom, ugodno prodam ali menjam tudi za osebno vozilo. Dušan Kardinar, Globoka 4, Ljutomer, “S 87 630. IN-14073
JUGO CORAL, registriran, prevoženih 8.000 km, prodam. ® 82 088. IN-14067
126 P GL, star devet mesecev, ugodno prodam. Tanja Rakuša, Radenci, Kapelska 32. IN-14058
DVA MOPEDA AVTOMATIKA A 3
ML in A3 MS prodam. Kapca 113 a, ® 36 533. LE-12595
RENAULT 4, star devet let, in koruzo na storžih prodam. Hotiza 136. LE-12594
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
PRODAM
ROTACIJSKO KOSILNICO, tip 165, in obračalnik za seno prodam. Kapca 7. LE-12578
TOMO VINKOVIČ (23 KM), star tri leta, ugodno prodam. ®72 201, interna 322. LE-12574
TRAKTOR ZETOR 3511 S (45.000,00 din) in FERGUSON, 65 KM, z nakladalnikom cario peschi 4 ugodno prodam. ® 70 256. LE-12588 TRAKTOR URSUS 335, s kabino, mali, star sedem let, registriran, 1500 delovnih ur, prodam. Janko Nemec, Šalinci 1, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-14065
TRAKTORSKI MULČAR za koruzi-nje in daljnogled prodam. ® 26 660. M-7994
KOMBAJN EPPLE in slamoreznico-puhalnik prodam. Jože Horvat. Bu-dinci 62. M-8014
BOČNO KOSO OLT ZA TRAKTOR FERGUSON, rabljeno dve sezoni, prodam. Lipa 165. M-8023
IMT 579, pogon na štirih kolesih, in sejalnik boker panonija prodani. Drago Kočar, Korovci 3. M-8026
NOV OLTOV PLUG, 12-coini, v. k., prodam 30 odstotkov ceneje. Petanjci 125. M-8044
ZETOR 2511 prodam. Turnišče. Štefana Kovača 114. M-8047
SEJALNICO OLT, 4-vrstno, in eno-redni obiralnik koruze SIP prodam. ® zjutraj: 87 596. M-8048
TRAKTOR ZETOR 5711 prodam.
Sodišinci 9. M-7897
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, ACKME MOTOR, star tri leta, prodam. Drago Šalamun, Krapje
22, Veržej, ® 82 055. IN-I4O7O IMT 539, zelo ohranjen, letnik 1985, zaradi nakupa večjega, prodam. ® 062 716 140. IN-14075
NOV TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO prodam. Murska Sobota, Cvetkova 15. M-7886
TRAKTOR STEVR 18, z bočno koso, prodam. Milan Lebar. Gornja Bistrica 152. M-7890
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 16 m1, malo rabljeno (40.000,00 din), tračni obračalnik SIP (6.000,00 din) in puhalnik tajfun (5.000,00 din) prodam. ® 73 113. GR-13579 PRIKOLICO 160 x 100 x 30 menjam za manjšo. ®(062) 816-402. GR-13824
Turistična agencija
SOLAR TOURS, LENDAVA, Partizanska 14
vam je pripravila ZANIMIVE PRVOMAJSKE IZLETE:
— v Pariz za pet dni za 1750 din, dva dni v Medžugorje za 520 din (prevoz, nočitev, večerja) in za tri dni na Češko v Brno za 85 nemških mark (prevoz in trije polpenzioni) ter druge enodnevne izlete na Dunaj, v Budimpešto ali Gradec.
Prijave pošljite na zgornji naslov ali nas pokličite po telefonu 38 088.
DVOBRAZDNI PLUG IN DVO-BRAZDNO SEJALNICO za koruzo, znamke olt, prodam. ® (069) 60 516. GR-13583
TRAKTOR FIAT 402, letnik 1981/oktober, registriran do februarja 1991, prodam. ®(069) 74 566. GR-13586
KOSILNICO BCS in traktor fergu son 35 prodam. Frančiška Miiller, Dragotinci 16. M-7909
TRAKTOR STEVR, 18 KS, s koso, prodam. Pordašinci 18. M-7923

GOSPODINJE!
Ce vam zamrzovalna skrinja toči vodo ak ledeni, pokličite IZ0UCMSK1 SERVIS
Gomp Stavči 6. Kuzma (069)79-271
Popravio z garsncvo na va-šem domu.
PLUGE IMT, 12-colne, visoke, prodam. Zenkovci 60. M-7924
TRAKTOR IMT 539 prodam. Ivanci 61, p. Bogojina. M-7938
TRAKTOR STEVR 430 b, s koso, dobro ohranjen, prodani. ® 87 308. M-7941
KOSILNICO FIGARO prodam. Pe čarovci 48,	77 060. M-7948
TRAKTOR STEVR 182, 35 KM, ugodno prodam. Jože Antolin, Do-kležovje 27. M-7953
SILAZNI KOMBAJN SIP ŠEMPETER prodam. David Kalman, Hodoš 37. M-7960
IMT 540, dobro ohranjen, prodam. Lepoša, Pordašinci 16. M-7985 TRAKTOR URSUS 3512 prodam. Zemljič, Rihtarovci 20. M-7946 ZETOR 2511 s koso prodam. Branko Rozmarič, Radomerščak 55, Ljutomer. IN-14077
MOLZNI STROJ Vn REX, nov, nerabljen, traktorske klinaste brane in obračalnik SIP ugodno prodam. Jerebic. Ižakovci 172, ® 71 092. M-8055 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in dvoosno traktorsko prikolico prodam. Tišina 56. M-8064
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 200 1, ugodno prodam. Mlajtinci 6 b, ® 48 100. M -8067
TRAKTOR FERGUSON 565 SPECL AL, star 1,5 ieta, prevoženih 200 ur, zaradi bolezni lastnika prodam.
70 165. M-8069
TRAKTOR STEVR z reduktorjem prodam. Moščanci 60. M-8072
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KŽK, 2001, rabljeno eno sezono, in obračalnik prodam. Bojan Ficko, Ok-tobrske revolucije 3. ®23 103. M-8073
TRAKTOR URSUS 355 prodam. ® 70 108. M-8O8O
KOMBAJN ZMAJ 780 in KOMBAJN UNIVERZAL prodam. Satahovci 37. M-8086
posesti
PRODAM
STAREJŠO KMEČKO HIŠO V ŽI-BERCIH pri Apačah (klet, g. poslopje in sadovnjak), skupaj 30 arov, prodam. Informacije do 9. ure zjutraj ® 062/35-092. M-7519
OPRAVLJAM SOBOSLI-KARSKE IN PLESKARSKE STORITVE! Cenjene stranke se lahko oglasijo po telefonu (069) 73 240, do 7. ure in po 18. uri. MILKO ŠTELCER, Radenci, Trstenjakova 3
HIŠO, takoj vseljivo, z dvema garažama, ob glavni cesti Murska Sobota— Lendava, z lepo urejeno okolico, primemo tudi za obrt, prodam. Informacije do 15. ure: 23-243, pozneje 36-243. M-7537
HIŠO z vrtom prodam. Grgona, Miklošičeva 17, ® 22-296 ali 26-710. M-7552
POSESTVO, 2.80 ha. s starejšim gospodarskim poslopjem, prodam. Kličite od 18. do 20. ure, po ® 73-46 f. M-7588
STAREJŠO HIŠO z veliko parcelo, 45 a. in 19 arov obdelovalne zemlje, primemo za gradnjo večjega objekta, ugodno prodam. Franc Lacko, Turnišče, Štefana Kovača 54, ® 22-030, int, 12. do 12. ure. M-7666
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in pribl. 70 arov sadovnjaka v Prosečki vasi, možen odkup obdelovalne zemlje, primerne tudi za vinograd, prodam. Gostilna Gergjek, Tišina. M-7669
HIŠO z vinogradom pri Štrigovi prodam. ® (059) 73-357. M-7862
HIŠO NA 10-ARSKI PARCELI V BAKOVCIH prodam. Bakovci, Panonska 7. M-7885
GRADBENO PARCELO V RAN-KOVCIH prodam. Naslov v upravi lista. M-7907
STAREJŠO HIŠO, komunalno urejeno, s 1 6-arsko parcelo, 2 km iz M. Sobote, prodam. ®(069) 23-963. M-7910
GRADBENO PARCELO, 15,45 ara, 3 km iz Murske Sobote, prodam. Možna zamenjava za avtomobil. ® v večernih urah: (069) 26-144. M-7937
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. ® v večernih urah: 23-809. M-7940 BRUNARICO 7x5, podkleteno, 22 arov parcele, ugodno prodam. Križevci 117 v Prekmurju. Informacije: Lutverci 33, ® 62-337. GR-I3578 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v Apačah pri Gornji Radgoni, z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom in njivo, velikost 10.000 m2, ® 066/51-575. GR-13585 HIŠO V GORNJI RADGONI pro dam. ® 74-586. GR-13587
GRADBENO PARCELO v Tmju, 57 arov, prodam. ® 70-256. LE-I2589 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ter dve gradbeni parceli prodam. Darinka Brumen, Banovci 11, p. Veržej. IN-14057
HIŠA Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM. na 60-arski parceli v Filovcih, naprodaj. ® 76-045 ali 76-128. M-7958
GRADBENO PARCELO V VELIKI POLANI in hidravlično bočno kosilnico za traktor deutz prodam. ® (069) 70-771. M-7961
STANOVANJSKO HIŠO z delavnico in garažo prodam. Ignac-Dragica Marič, M. Sobota, M. Kuzmiča 47. M-7968
PARCELO, primemo za vikend ali stanovanjsko hišo, ob glavni cesti prodam. Naslov v upravi lista. M-7973
VISOKOPRITLIČNO HIŠO, pri merno za obrt, urejena okolica, prodam. ® 73-003, interna 2. M-7976 HIŠO V ZENKOVCIH 44 prodam. ® 76-893. M-7977
VSELJIVO HIŠO NA GORIČKEM in avto 126 P, letnik 1989, prodam. ® 22-608. M-7979
NOVO VSELJIVO HIŠO v Prosenjakovcih prodam po ugodnih pogojih. Milan Kranjec, Vučja Gomila 105. M-7983
POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI prodam. ® 82-929. M-7979 HIŠO V BELTINCIH prodam. Bel tinci. Ravenska 41, ® zvečer: 23-932. M-7995
VINOGRAD PRI KAPELI, 22 arov, prodam. ® (069) 73-507. M-8000 STANOVANJSKO HIŠO (do 200 m2), z 81 ari obdelovalne zemlje, 6 km od Murske Sobote. ® po 12. uri: 061/448-086. M-8001
GOZD V FOKOVCIH, 1,30 ara, prodam. Naslov v upravi lista. M-8027
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P_, Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
DRUŽINSKO HIŠO V SREDIŠČU LENDAVE, primemo za obrtno dejavnost, prodam. ® 75-240, od 20. do 20.30 ure. LE-12593
STAREJŠO HIŠO Z VRTOM v Murski Soboti prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje v bloku. Naslov v upravi lista. M-8052 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. ® 23-429. M-8066
TRAVNIK NA VANEČI, 56 arov, dam v najem. Puconci 18. M-7993 GRADBENO PARCELO, 1 km iz centra Ljutomera, prodam. ® zvečer: 066/34-981. M-8030
HIŠO, takoj vseljivo, in vinograd, oddaljenost 3 km od Radenc (telefon in satelitska TV), prodam. Naslov v upravi lista. M-8031
GRADBENO PARCELO v Sebebor cih, z urejeno dokumentacijo, prodam. *S? zvečer: 26-414. M-8032
GOZD, 1,70 ha, po ugodni ceni prodam. Andrejci 58. M-8057
NOVO VSELJIVO HIŠO v Stročji vasi, blizu Ljutomera, prodam. Informacije: Marija Forjanič, Veržej 23. M-8079
GRADBENO PARCELO V ČERNE-LAVCIH prodam. Informacije popoldne. Čemela vci, Ga jeva 4. M-8090 VINOGRAD, drugi letnik, 450 trsov, in 300 starejših trsov, na sončni legi nad Štrigovo, ugodno prodam. w (069) 87-457. 1N-14060
NOVO HIŠO V LJUTOMERU, IV. faza, prodam. ® 81-703. IN-4072 POČ. HIŠICO, zgrajeno do III. faze, primerno za stanovanjsko hišo, in travnik, primeren za vinograd, velikost 30 a, v Banfiju pri Štrigovi prodam. Informacije po ® 81-390. IN-14071
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti (balkon, telefon), v pritličju, naprodaj. Informacije po ® 24-769. M-MM
------'--------
12. APRILA 1990
STRAN 17
DELNO VSELJIVO HIŠO, vso podkleteno in z 870 nr vrta v Rakičanu pri Murski Soboti ugodno prodam. Informacije po ® 24-566 ali 21-235. M-MM
HIŠO V GORNJI RADGONI prodam. ® 74-586. M-MM
STARO HIŠO, gospodarsko poslopje in 3956 m2 zemljišča v Terbegovcth 17, Videm ob Ščavnici, prodam. Cena 130.000,00 din. S (062) 212-701. M-OP
HIŠO, 8 km od Radenec, prodam. Informacije po ® (061) 832-863, zvečer. M-OP
PRODAM
PLEMENSKO TELICO, kontrola A. brejo osem mesecev, in plug IMT in voogelnoot, oba 12-colna, prodam. Bolehnemci 21, p. Videm ob Ščavnici. M-7902
KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, prodam. Tišina 39. M-7915 KRAVO, brejo devet mesecev, in zastavo 101 (za dele) prodam. Bakovci, Soboška 35. M-7936
KRAVO s teletom, staro osem let, prodam. Odranci, Štefana Kovača 8. M-7944
KRAVO, dobro mlekarico, kontrola A staro sedem let, brejo osem mesecev, prodam. Lucova 5. M-7975 KRAVO s teletom prodam. Žižki 77. M-7992
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 104 a. M 7997
NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ®24-393. pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, Grad, ® 77-686. M-MM
TITAN Jože
lesostrugarstvo
izdelava stopniščne in balkonske ograje stopnic predelnih sten
drobnih lesenih predmetov in celotna montaža stopnišča
Krog Murnova 13
69000 Murska Sobota
S 069/26 159
KRAVO, brejo devet mesecev, in kravo, brejo šest mesecev, ter plug slavo-nac, malo rabljen, prodam. Pečarovci 87, ® 77-228. M-8036
NESNICE, MLADE JARClCE, pasme H1SEX, ijave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, ® 76-070. M-MM MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 31, p. Tišina. M-7998
30 ČEBELJIH DRUŽIN NA 10 SATIH AŽ in eno leto rabljeno tehtnico za pod panj in 8 družin, 5-satnih, prodam. Elemer Hujs, Lončarovci 15, p. Križevci v Prekmurju. M-8058 KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Serdica 20. M-8074 PUJSKE prodam. Satahovci 58 a. M-8082
ŽIVE PIŠČANCE, teža 1,80 kg 2,50 kg, pitane z domačo krmo, prodam. Informacije: (042) 843-674, Vra-tišinec 158, ali 75-085. M-8084
■I ■■■ ■■■ ■■■■ ■■■ ■■■
DARINKA MAUČEC
GANČANI 123
je odprla novo
KOMISIJSKO TRGOVINO
• poleg rabljenih predmetov lahko kupite tudi nove izdelke
• sprejemamo rabljeno blago za prodajo
kupim
TRDA DRVA, večjo količino, kupim. ® 48-732. M-8068
MERJASCA ZA ZAKOL kupim. Sa-tahovci 37. M-8086
SPALNICE, OTROŠKE SOBE, JEDILNICE, REGALI
Ugodne cene, 6. mesečni kredit, brezplačno svetovanje, dostava in montaža.
Sistem staro za novo!
Informacije. DRAGO TANACEK Murska Sobota Lendavska 45/A
Emilija Recek
iz Nuško ve
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu!
VSI NJENI
Servis
ZDOMCI, POZOR!
Želite imeti lep in prijeten dom? Pričakuje vas lepa, takoj vse-Ijiaa hiša (grajena 1978), z urejeno okolico, na Kapci št. 74 a. Telefon do 16. ure: 23 243, pozneje 36 243.
Popravljam pletilne stroje, čistim in inštruiram na vse pletilne stroje BROTHER. Informacije ob ponedeljkih od 9. do 14. ure Dragica ŽLEBNIK, Gubčeva 7, Radenci
zaposlitve
NATAKARICO ali dekle z veseljem za gostinstvo zaposlim. Hrana in stanovanje zagotovljena. OD po dogo-' voru. Gostilna pri STUDENCU, Ne-detica 76, ® 72-146. M-7939
DVA KVALIFICIRANA ZIDARJA, 2 PK ZIDARJA IN DVA DELAVCA ZAPOSLIMO. Stanovanje in prevoz na delo brezplačno. OD po dogovoru. Jože Kološa, zidarski mojster, Krčevinska 45, 62000 Maribor. M-7945 SPOSOBNEGA, dobrega gospodarja za samostojno vodenje gostinskega lokala iščemo. Možnost tudi najema. Naslov v upravi lista. M-9098
Sobe
MLAD ZAPOSLEN PAR nujno išče sobo ali garsonjero v Murski Soboti ali okolici. Naslov v upravi lista. M 7954
Razno
L - - - -
PRODAM
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Gornji Petrovci 61. M-8051 BILJARDE, NAMIZNE NOGOME-TE in drugo opremo za igralnico .prodam ali dam v najem. Biffe Libertas, Lipovci. M-8053
VRTNO KOSILNCO TL RBOLUX B 48 s košaro, novo, in vrtno kosilnico tomos 500, malo rabljeno, prodam. Slavic, Puconci 47. M-8056
NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam 40 odstotkov ceneje, tudi na obroke. ® 46 261. M-8059 KOMBAJN ZMAJ, zabojnik-vrečar, pripravljen za žetev, ugodno prodam. Marjan Podlesek, Mele 26. Radenci. M-8060
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO ugodno prodam. ® 26 502 ali 26 501. M-8061
MOTORNO ŽAGO TOMOS HUS-QUARNA FF 66, še neuporabljeno (10 odstotkov ceneje), tekmovalno zračno puško HAENEL-SUHL in zračno pištolo slavija prodam. Ludvik Novak, Naselje J. Kerenčiča 20, Murska Sobota, ® 22 976. M-8063
TRGOVINA TONČKA IN JO-LANKE NA VANEČI se priporoča v soboto, 14. aprila, z nakupom malih urnih baterij, -oblačil in drugim. Dve okni 140 x 140, kompletni, prodam. Delovni čas od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. in v nedeljo od 8. do 16. ure. Želimo vam vesele velikonočne praznike!
VEČJI KAVČ z raztegljivim dvojnim ležiščem in dva fotelja prodam. Veljka Vlahoviča 4, Murska Sobota. Ogled zvečer. M-IV
LNDLSTR1JSKI KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ SINGER prodam. Alojz Forjan, Lipovci 285. M-8089
KORUZO v zmju prodam. Serdt, Tišina 67. M-8092
KORUZO prodam. Gomilica 134
M-8093
SENO PRODAM. ® 76 643 popoldne. M-MM
SILIKATNO OPEKO lomljenec, 7000 kosov, prodam. ® 78 409. M-7990
RAZNE DELE ZA LADO 1200 prodam. ® 71 175. M-8007
OMARO ZA DNEVNO SOBO, NOVO, še zapakirano, prodani ceneje. ®22 034. M-8015
HIŠNI RAČUNALNIK SPECTRUM 48 K, MONITOR in TISKALNIK prodam, ® popoldne 069 81 851. IN 14076
ŠTIRI NOVE GUME SEMPERIT (175/13) nerabljene, dva prednja blatnika za novi tip GOLFA in hladilnik, rabljen eno leto, prodam. ® 24 865. M-8033
NOVE GUME za ZETOR 5245 11,2/10—24 in 16.9/14—28 menjam za nove 9 5.9 '4 in 14.9/13 2X Kianec, Selo 108. M-8029
KORUZO, večjo količino, in belo lendavsko vino prodam. ®72 123 M-802I
PLOHE ra BALIRANO SENO p«K dam. Smodiš, G. Petrovci 89. M-8034 GLASBENO OMARO PHILIPS (dvojni kasetofon, radio, gramofon) nujno prodam. ® 71 144. Bratonci 34. M 8059
PRIKOLICO BRAKO prodam za 5.000,00 din. Odranci, Sevranška 14. M-8042
STREŠNO OPEKO, kombinirani štedilnik, dvoprekatno pomivalno korito (80 odstotkov ceneje), kuhinjski boj-ler, 8 L ladijski pod (1,5 x 9 x 400 cm), 30 m (50 odstotkov ceneje) prodam. Sercerjevo naselje 2, ® 23 504. M-5086
BELO VINO (mešano rizling, burgundec), 300 L prodam. ®72 726. M-7896
CEPILCE ZA METRSKA DRVA, v močnejši avstrijski izvedbi, prodam. ® 062 701 027. IN-14064
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 1, LTH, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Horvat, ® 81 042. IN-14068 SADIKE VINSKE TRTE: laški ri-zling, šipon, beli burgundec prodam. Cena za kos 6,00 din. ®069 81 535 — Novak, dopoldne ® 037 30 776. 1N-I4053
KUHINJSKO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE PRLEKIJA, levi priklop, moč 32 KW, prodam. ® (069) 69 098. GR-Č3584
30® 1 BELEGA in 300 1 RDEČEGA VINA ugodno prodam. Nuskova 26. GR-7919
KOMBI PEČ prodam. Dokležovie 141 b. M-7920
KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK ROKI prodam. Kuzmič, Lendavska 37 a. M-7932
PRIKOLICO ADRIA (2 + I) z baldahinom, za kampiranje, prodam. ® 22 H 6. popoldne. M-7933 SENO prodam. Marija Kerec, Radenci, Finžgarjema L M-7943 KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ prodam. Jože Zadravec, Kobilje 91, p. Dobrovnik. M-7949
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA KUHINJO s kombiniranim štedilnikom prodam. Borisa Ziherla 21. M-7965 EMO CENTRAL 20, z bojlerjem, prodam. Cena po dogovoru. Odranci, Vezna ulica 5. M-7982 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 40331, izdane pri HKS Panon-ka M. Sobota. Ana Sukič, Vidonci 12. M-7905
KOMUNALNO UREJEN PROSTOR V Murski Soboti ali okolici, približno 100 nr, vzamem v najem. ® (069) 23 963. M-791!
Obnovite svoj dom!
Murska Sobota prodaja izdelke Colorja Medvode od 20 do 30 % ceneje (od 16. aprila do 5. maja)
O 17. in 18. aprila od 7. do 18. ure vam bo pri Chemu v Murski Soboti svetoval strokovnjak tovarne Color!
V SPOMIN
13. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
CENTRALNO OZVOČENJE EY, BOBNE TAMA CAMKO, bas kitaro maya, sinthesyzer roland juno 106, klarinet amati, prodam. ® 22 082. M-7985
SATELITSKA TELEVIZIJA! Ne zamujajte časa, v katerem živite! Satelitska TV tudi v vaš dom. gostišča, hotele, naselja! Cene konkurenčne! Informacije po telefonu radio mehan ika Koprivnikar, ® vsak dan od 7. do 15. ure: (069) 24 542. M-799I
VODNI FILTRI FIRME FEIN ČISTIJO VODO umazanije, pesticidov, rje, klora, kemijskih snovi_Vse informacije vsak dan od 15. do 17. ure: ® 26 022 (069). M-8003
APO FLORAMI MOSTAR — SKLAD CVETJA IN DROBNO-PRODAJE v cvetličarni Ratnik, Tišina 33, ® 96 238. Cenjenim strankam želijo vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE. M-80I7
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala L letnika Gradbene poklicne šole Maribor, izdanega za letnik 1974/1975. Stanislav Gubic, Trdkova 75. M-8019 IZGUBLJENO!
Izgubil se je pes, mešanec, bele barve s črnimi in rjavimi lisami. Vse informacije o pogrešanem sporočite za nagrado po ® 25 537. M-8091
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice HKS Ljutomer-/ Križevci, ŠL 419. Helena Klemenčič, Stara Česta 77. IN-14069 _
VESTNIK
NAPRODAJ TUDI V KI-
OSKU TOBAKA
V LENARTU
MALI OGLASI V VEST-
NIKU — NAJVEČJA TRGOVINA
ROLETE IN ŽALUZIJE
IZDELUJEMO IN
MONTIRAMO
V VEČ BARVNIH ODTENKIH!
INFORMACIJE PO TE-
LEFONU: 061 722-645.
Pri ZAHVALI za pok. JOŽETOM BEDEKOM iz Križevec 19 je prišlo do napake v tekstu in so žalujoči: žena Angela, sin Jože, hčerke Marijana in Monika ter Jožica z možem Štefanom, sinom Timotejem in tašča.
Življenje tvoje je bilo težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po dolgi m težki bolezni zapustil naš dragi mra oče, tast, stari oče, stric in svak
Ludvik Bedek
iz Šulinec 80
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoni, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali strani, mu poklonili vence in šopke, nam izrekli sožalje ter ga tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji pob- .
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka W' nišnice v Rakičanu, g. duhovniku, pevcem žalostink, GD a linči, kolektivu tovarne tekstil Križevci in 827. brigadi Gornjih Petrovcih.
Žalujoči: žena Ana, sin Ludvik, hčerke Emilija, Erika,Tet^r in Olga z družinami, zet Aleksander z družino ter drugo soro®
stvo
Ljuba mama, kje ste n. da vas videti več ni, „ luč nebeška naj vam sijč mir in pokoj naj vam b0-
ZAHVALA
V 92. letu nas je po dolgoletni bolezni zapustila draga mama, tašča, sestra babica, prababica in botra
Marija Kisilak
iz Šulinec 63
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik® sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih P® magali, izrekli ustno sožalje ter darovali vence in šopke-
Posebna hvala duhovniku Viljemu Kerčmaiju, pevcem ž8'®" stink, GD Šulinci in zdravstvenemu osebju ZD G. Petrovo-
Šulinci, Ocinje, M. Sobota, Kanada, Nemčija, Ravne na Kof®" škem, 30. 3. 90
Žalujoči: hčerka Kristina z možem Štefanom, vnuka Dark®^ Jože, sinovi Karel, Juri, Jože in Ludvik ter hčerki Irena in M8" ja z družinami
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila drag8 mama, babica in prababica
Terezija Godina
iz Dolnje Bistrice 164
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste J® pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sož^ in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala d ' Zadravcu za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se govomika-kaplanu za pogrebni obred, kantorju in pevcem za odpete ža" stinke ter članom pogrebnega društva, ki so jo odpeljali na nj®' ni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvJfe’
Žalujoči: mož Ivan in otroci z družinami
Kako je dom naš prazen, odkar med nami te več ni. odšel si k večnemu počitku-zapri za vedno trudne si
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, stari oče in brat
Franc Martinec
kmetovalec iz Rakičana
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalj®’ darovali vence, šopke in za sv. maše.
Hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpet® žalostinke in predstavniku KS Rakičan za poslovilne bese® ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Helena, sinovi in hčere z družinami ter drago vodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 12.
Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt.
(O. Župančič)
V 86. letu starosti se je izteklo življenje moje botre
Helene Vogrinčič
iz M. Sobote
Večnemu počitku smo jo pospremili v četrtek, 5. aprila 1990, na pokopališču v Pečarovcih.
Pogrešala jo boni: Danica z družino iz Moščanec
ZAHVALA
V 72 i etu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Štefan Toplak
iz Kobilščaka
l^eno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-In znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Hvala darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
se(j a 8°Vornikoma tov. Brusu in tov. Ketišu za poslovilne be-’ c- g- duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino.
VSI NJEGOVI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 70. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, orna, tašča, sestra, teta in svakinja
Terezija Zelko
roj. Škraban iz M. Sobote
Prijateilno V srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, stranj nCm -n znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob ’ 'zre^’ sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako
Iskreno * ’kem številu pospremili na njeni zadnji poti.
cem En Se zahvalJUjemo g. župniku za pogrebni obred, pev-’ °ovornikoma ter zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
0 111 tiho, kot je živel, je v 63. letu po težki bolezni v Go-P°du zaspal moj dragi mož in naš dragi brat
Štefan Ošlaj
mizar
iz M. Sobote
V gl
s°sedorn pra'0?^ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim ?.o rnu v ■ lsarjevim, posebno Janku, družini brata Gustija, ki Juiem0 1 neseb'čno pomagali v njegovih zadnjih dneh. Zahva-■Me, ki i Za ustne 'n pisne izraze sožalja, za cvetje in svete ste jih darovali v njegov spomin, ter številno sprem-r°sebej	stvo nž> njegovi zadnji poti.
V ^akičaSe zahvaUujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice rtasti J]11’ travnikom zdravstvenega doma v Murski Soboti, ar- Antonu Lopertu ter patronažnim sestram za lajša-
^^retia h	— nJe
Ceni Za Va'a 8- kaplanu za tolažilne besede evangelija in pev-S °Vesa Pv s'ovesa- Zahvaljujemo se tov. Farkašu za besede °^rtni]<ih -11161111 krajanov in sindikatu delavcev pri zasebnih ln glasbeniku Marušiču za Tišino na njegovi poti v tišino.
M. Sobota, 4. aprila 1990
VSI NJEGOVI
Polje, kdo bo tebe ljubil...
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in sorodnik
Leopold Ratnik
iz Vanče vasi
Zahvala g. škofu dr. Jožefu Smeju, domačemu župniku in kaplanu, vsem duhovnikom soboške in lendavske dekanije, oktetu Planike iz Turnišča, domačim pevcem, kolektivu KC Rakičan, OE M. Sobota, KZ Panonki in tozdu Semenarna, gasilskim društvom, govornikom, darovalcem vencev, cvetja, maš in vsem, ki ste se tako množično udeležili pogrebne svečanosti.
Zahvaljujemo se tudi dr. A. Horvatu in vsemu medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu za pomoč med njegovo boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Šli bomo na tvoj grob, da bi slišali tvoj mehki glas, da bi nam pripovedoval lepe zgodbe, polne upanja, kot nekoč iz srečnih dni... Pokliči nas, zašepeči pod gomilo, pa te bomo slišali...
(I. Cankar)
V SPOMIN ljubi hčerki, sestri in vnukinji
Mariji Kerčmar
psihologinji
13. 4. 1988—13. 4. 1990 s Hodoša
Marija! Globoka žalost in bolečina domujeta v naših srcih, ko ti na prerani grob polagamo cvetje spomina. Nikoli pozabljena hčerka, s sabo si odnesla vso radost, za tabo je ostal le grenak spomin na minljivost. Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki v srcih nosite spomin na njo.
Globoko žalujoči vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Karolina Baler
roj. Kološa iz Sebeborec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Koloman z ženo, vnukinji Marija in Anica z družinama, vnuk Štefan s Sando in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 37. letu starosti nas je nenadoma in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče, zet, brat, bratranec in sorodnik
Franc Mekicar
s Suhega Vrha
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetie ter za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na J	njegovi zadnji poti.
Posebna hvala velja zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, kolektivu Jeklotehne iz M. Sobote, učiteljici in učencem 4. razreda OŠ Fokovci, učencem prvega letnika tekstilne usmeritve SCTPU, g. župniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke m govornikoma za ganlji-’	ve besede slovesa.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Darinka, hčerki Melita in Simona, tast in tašča J	ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
18. aprila bo minilo eno leto, odkar smo se za vedno poslovili od drage
Ane Bratkovič
s Hotize
Zdaj, ko ni več tvojih pridnih rok in dobrega srca, se zavedamo, koliko dobrote si imela v sebi za nas, a zdaj je tvoj dom prazen in žalosten.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji podarite cvetje in ji prižgete svečko v spomin.
MOŽ ŠTEFAN, sin Milan, vnukinja Maša in vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta
Konrada
Mlinariča
s Ptujske ceste 43 iz Gornje Radgone
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marica ter sinova Janko in Slavko z družinama
V SPOMIN
10. aprila sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Aleksander Vučak
Težko je doumeti resnico, da je tvoje življenje za vedno ugasnilo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri njegovm grobu.
VSI NJEGOVI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe, ljubi sin in bratec, ni, da bi lahko dolgo skupaj še bili.
N SPOMIN
16. aprila bosta minili dve najbolj žalostni leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji sin, brat in vnuk
Števek Vori
iz Velike Polane
Kako je hišna prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Tam, kjer Števek zdaj počivaš, ni svetlobe, ne luči, le vetrič okrog groba piha in sprašuje, le zakaj naš dragi Števek več te ni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem te dragi ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči.
ZAHVALA
V 82. letu starosti je. tiho in za vedno zaspal dobri oče, dedek in pradedek
Alojz Jaušovec
iz Logarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku iz Križevec in g. župniku iz Male Nedelje za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikom Eli Prelog, Jožetu Babiču in Francu Vidnarju.
Žalujoči: sestra Zefika iz Veržeja, hčerka Tina, sinovi Branko, Jelko, Jožko in Feliks z družinami, hčerke Pavla, Marica, Malika, Milka, Stanka in Jelica z družinami ter drugo sorodstvo
l12- APRILA 1990
STRAN 19
v besedi in sliki
Z Ekadove tiskovne konference
Zakaj molk o (ne)zaposlovanju?
PO SLOVESU IZ GORENJEVE DRUŽINE
Radgonsko družbeno podjetje Elrad s 1475 zaposlenimi je sklenilo lansko poslovno leto s 14,5 milijarde dinarjev dobička. Povprečna mesečna plača delavca naj bi znašala nad 550 zahodnonemških mark. Direktor tovarne, mag. Ivo Vuk, menda nikdar ni imel namena, da bi zapustil ključni položaj v Elradu. Podjetje pa zavoljo izključitve iz koncerna Gorenje ni izgubilo niti enega samega posla.
Gre samo za nekaj podatkov, ki smo jih slišali na nedavni tiskovni konferenci na sedežu El-radove tovarne na Meleh pri Gornji Radgoni in ki naj bi pomenili nekakšen preklic vsakršnih govoric o obstoju in razvoju ene od nekdanjih članic Gorenja iz Titovega Velenja. S L januarjem je namreč podjetje krenilo po t. i. samostojni poti, češ: koncem temelji na kapitalskih povezavah brez svežega kapitala, ki pomenijo prerazporeditev upravljanja, kapitalski odnos je postavljen na 51:49, Elrad pa bi bil voljan vstopiti vanj z okrog 30 odstotki kapitala in z enakim deležem upravljalskih ugodnosti in končno je nekdanji sozd Gorenje brez Elradove vednosti podpisal kooperacijsko pogodbo z zahod-nonemškim partnerjem FUBA, ki je njegov neposredni konkurent.
To radgonsko podjetje sloni po besedah direktorja mag. Vuka na štirih programskih celotah: antene in kabli, elektronika, pro-fesionala in konektorji ter delovna sredstva z vgrajenimi funkcijami trženja, oskrbe, naložb, programa kakovosti, informatike, financ, računovodstva, inženiringa, kadrov in splošnih zadev na ravni podjetja. Za letos načrtujejo postopen dvig plač na 600 zahodnonemških mark z določenimi omejitvami, kot je recimo razvojna; namreč iztržiti vsaj tri in pol odstotka dobička od prodaje-
Kot vse druge tudi Elrad tare problematika plačilne (ne)spo-sobnosti, prizadevajo jih prepo-
lovljena prodaja v Srbijo — lani so imeli podpisanih 40 pogodb, letos vsega 15 s srbskimi kupci — in vsakršne obremenitve. Kaj storiti? Med ukrepi za doseganje ciljnih usmeritev (na primer: za 30 odstotkov izboljšati kakovost, za 10 odstotkov povečati produktivnost dela, za 5 odstotkov zmanjšati stroške na enoto izdelkov, za 50 odstotkov povečati izvoz, predvsem na vzhodnoevropska tržišča) so med drugim omembe vredni novi izdelki — nova sobna antena, nova družina vtičnic, distribucijski ojačevalniki, industrijska proizvodnja posamičnih satelitskih sprejemnikov — in določeni projekti: ustanavljanje lastne tržne mreže, ob-čutnejši zunanjetrgovinski prodor (konec aprila naj bi na primer podpisali pogodbo s francoskim partnerjem), sprotna programska preverjanja, program kakovosti in projekt brezskladiš-čnega poslovanja.
Vodilni Elradovi možje so nam zagotovili, da delavcev ne bodo odpuščali — kot je bilo sicer v zadnjem času slišati — da bodo postopoma, zlasti v režiji in enoizmenski proizvodnji, prešli na drseči delavnik in da si bodo na vse načine prizadevali obdržati plačilno sposobnost podjetja. Ce in kako bodo pri vsem tem uspešni, bo kmalu znano in očitno, najkasneje pa gotovo 27. junija, ko bo radgonski Elrad slavil 35. obletnico; od tega je bil velenjskemu Gorenju zvest polnih 17 let.
Branko Žunec
Tudi v Pomurju je bilo v zadnjem času politično ozračje zelo razgibano in napeto. Izkazalo pa se je, da je bila večina organizacij oziroma strank zavzeta predvsem s predvolilnim bojem, v katerem se je največ govorilo o prihodnjem statusu Slovenije, vojski, slovenski denarni enoti lipa, nuklearki v Krškem, narodni spravi . .. skoraj nikogar pa ni' zaskrbelo, kako je z (ne)zaposlo-vanjem v Pomurju, čeprav je to v naši pokrajini eden od velikih problemov. Ob koncu lanskega leta je bilo na spisku nezaposlenih, ki ga vodijo na enoti republiškega zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, 3.140 ljudi, do konca marca pa se je ta številka povzpela že na 3.660. Najbolj se je povečala na račun stečajev podjetja Sobota in Line Apače. Zal kaže, da bo še naraščala, kaj-
ti obeta se tudi stečaj Obrtno-gradbenega podjetja Temelj Cankova in morda še koga, poleg tega pa so delovne organizacije prijavile kar 1.245 delavcev kot presežek delovne sile (večina ekonomski); in tudi ta številka utegne biti precej višja. Presežki so največji v gradbeništvu, lesnopredelovalni in kovinski industriji, zaradi padca kupne moči prebivalstva in odpiranja zasebnih trgovskih poslovalnic pa tudi v družbenem sektorju trgovine. Uradno imajo največji presežek delovne sile v občini Lendava (570).
In zaposlovanje? Lani je bilo v Pomurju .71 novih delovnih mest, tako da se je stopnja zaposlovanja povečala le za 0,4 odstotka. Prejšnja leta so bile te stopnje od 1,5 do 2,5 %. Tudi le-
tošnje napovedi so zelo slabe. Skoraj povsod bodo namreč zaposlili nove delavce le na račun fluktuacije, to je upokojitev ali odhodov delavcev.
Nekoliko ugodnejši pa so pokazatelji zaposlovanja v zasebnem sektorju, kjer je lani porasla stopnja za 3,4 odstotka, tako da je zdaj v Pomurju pri zasebnikih zaposlenih blizu 2.150 delavcev (v družbenem sektorju okrog 41.000). Kaže torej, da se vendarle nekaj premika tudi na bolje, tako kot seje to lani pokazalo tudi glede izobrazbene sestave tistih delavcev, ki so dobili delo. Okrog 73 odstotkov jih je namreč imelo ustrezno izobrazbo, tako da se delež nekvalificiranih delavcev znižuje. Več znanja pa pomeni tudi boljše možnosti za razvoj.
Jože Graj
Radgonski borci v središču dogajanja

Na volilno-programski konferenci OO ZB Gornja Radgona za novega predsednika izvolili Toneta Brusa — Sporazumevanje z vsakim
Borci radgonske občine se ne bodo nikoli odrekli svojemu prepričanju in avnojskim načelom ter podpirajo mirno prenovo političnega, gospodarskega in družbenega sistema. Zato podpirajo program ZKS-stranke demokratične prenove in Socialistične zveze Slovenije, ki ju kot skupni kandidat zastopa Milan Kučan, ki je dobil vso podporo med radgonskimi borci. Ti pa so proti vsem neupravičenim napadom na borce in pridobitve revolucije, ki krnijo ugled borčevske organizacije.
To je najpomembnejše sporočilo z volilno-programske konference občinskega odbora Zveze borcev NOV v Gornji Radgoni, na kateri so dokaj ugodno ocenili minulo štiriletno mandatno obdobje. Dosedanja predsednica Marija Flandija je podrobno orisala aktivnosti radgonskih borcev, ki imajo stalno vez s krajevnimi organizacijami, aktivni pa so bili tudi v delegatskem sistemu. Čeprav se njihovo število zaradi starostne sestave iz leta v leto znižuje — sedaj jih je 355 — so borci še marsikje glavna gonilna sila. Krizne gospodarske in politične razmere, uveljavljanje pluralizma in strankarskega sistema so teme, mimo katerih ne morejo tudi borci. Pri tem pa si v vseh okoljih prizadevajo za demokracijo, svobodo in enotnost.
Seveda pa v programskih usmeritvah za letošnje leto niso obšli specifičnih problemov borcev, kot so zdrav-
stveno varstvo, skrb za obolele na domu, invalide, socialna zaščita, priznavalnine in pokojnine ter stanovanjska vprašanja. Kot so poudarili v razpravi, bodo še naprej tesno sodelovali s šolami in podjetji, ki so prevzela skrb za ohranitev spominskih znamenj v občini in se udeleževali vseh pomembnejših akcij. In kot je poudaril novoizvoljeni predsednik OO ZZB
NOV Gornja Radgona Tone Brus, se bodo skušali sporazumevati z vsakim, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost, če bo sprejemal cilje in ideje borčevske organizacije. Tudi ta je namreč za napredek in stabilizacijo gospodarstva, uveljavitev znanja in sodobne tehnologije, s katero bi lahko hitreje prodrli v Evropo in svet.
Milan Jerše
Velikonočna pojedina tudi v Radencih
V Radencih so pripravili »velikonočno pojedino« s številnimi dobrotami iz prleških in prekmurskih kuhinj že pred tednom. V soboto, 7. aprila, je namreč pripravilo Turistično društvo Radenci v restavraciji Vikend zanimivo razstavo domačih jedi, ki je pritegnila številne obiskovalce in goste zdravilišča.
Če so morali prejšnja leta gostince prositi, da so sodelovali na kulinarični razstavi, je bilo letos nasprotno. Razstavljale! so prišli iz lendavske, ljutomerske, gornjeradgonske in soboške občine, tako da je bila restavracija skoraj pretesna. Naslednja razstava bo najverjetneje v večji stekleni dvorani. Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem so predstavili svojo šolo in pripravili razstavo stare kuhinjske posode, ki so jo nekoč uporabljale babice, upokojenke pa so se predstavile z ličnimi ročnimi deli. Radgonske gorice Kmetijskega kombinata Radgona (v stavbi prejšnje mesnice so pred kratkim odprli pro-
RADGONA
mh
V ZALOGI VSEH VRST
ca 50
ATS
ATS
Kako velik je zdravstveni kos v Sloveniji
Pomurske občinske zdravstvene skupnosti so imele v lanskem letu nekaj več kot 24 milijonov dinarjev izgube, pa vendar je to le približno 6,7 odstotka od slovenske zdravstvene izgube lanskega leta. Ta je namreč znašala skorajda 359 milijonov. Vsota, ki ni majhna v primerjavi s pomurskimi številkami, pa vendar predstavlja le polmesečno letošnjo porabo v zdravstvu. Po načrtih in predvidevanjih bi dali v Sloveniji za zdravstvo v prvem četrtletju dve milijardi 98 milijonov dinarjev. Pomursko zdravstvo dobiva zaenkrat iz skupne republiške blagajne manj kot šest odstotkov.
ALOIS FIDLER
RADKERSBURG
Tel.: 9943/347612505
GRADBENI MATERIAL!
dajalno vin) so predstavile tiha in arhivska vina ter vina s predikati. Me-soizdeli so razstavili trajne in poltraj-ne mesne izdelke, Pekarna Mura iz Gornje Radgone pa pekovske in slaščičarske izdelke.
Do sedaj so se kulinarične razstave najbolj pridno udeleževale članice aktivov kmečkih žena in deklet. Tudi letos je bilo tako, najbolj številčna udeležba pa je bila iz kapelskega aktiva. Pripravile so kmečki in sadni kruh, ajdovo pogačo, pustno in velikonočno pojedino in drugo. Tudi dvanajst upokojenk je dokazalo, da so za štedilnikom zelo spretne. In če omenimo še nekaj izvirnih jedi: gostilna Weindorfer se je predstavila s posolanko, vrtankom in remenkami, Tamara s spomladansko torto, Kompas iz Gornje Radgone z divjim prašičem, Roškar s krompirjevimi svaljki z makom in kislo smetano, Narodna restavracija Radenci s krompirjevimi krapci, Zadravec iz Radovec z domačimi kolinami in koruzno zlevanko, Lipa iz Lendave s ploščo Ina, zavitkom na orszeški način in pojedino na pikniku v Lendavskih goricah, gostilni Kolodvor in Park iz Lendave z zrezkom kolodvor in deviškim zavitkom, Vinski hram Jeruzalem z viničarskim nabodalom in vinskim narastkom, banovsko kopališče s prleško nadevanim zrezkom in štruklji po banovsko, članice aktivov kmečkih žena in deklet in Cvetka Štuhec pa so med drugim predstavile velikonočno pojedino.
Za naštevanje vseh jedi bi porabili preveč prostora, poudariti pa je treba, da so bile prav vse vredne ogleda (verjetno pa tudi okusne).
Razstava je bila popestrena z video posnetki Borisa Lešnika o pripravi domačih dobrot, ki jih je posnel v gostiščih in na kmetijah.
Bernarda B. Peček
Zaloge naj bi prodali delavci
V Elradu so delavcem ponudili, da koristno uporabijo — dodelajo material in polizdelke, ki so v skladišču že več kot leto dni.
Delavcem, ki bodo uspeli material iz skladišča, ki je vreden več tisoč nemških mark, spraviti v promet, bodo plačali 15 odstotkov od tržne cene proda-
nega.
Boris Hegeduš
MM
ZEMENT

0 5Okff
NIZKE CENE
400.001.
telefon
Delavci ptt Slovenije so petek v svojo kroniko zap pomembne številke. Na 8 njem Slemenu na Kozjaku-i . mreč priključili štiristoti* , telefonskega naročnika. m kot 399.000. naročnik je lefon eden od naročnikov* lici Kranja, 400.001. Sloveniji pa je istega dne i nil pri Zadravčevih v Uul° j Ob tej priložnosti so se Pa oglasili tudi vodilni Preds‘:i)!a(i območnih delovnih organ
Če kdo, potem je Jožica t(|r Ljutomera res nujno potrebo* pO fon in naključje je hotelo, do J < za ptt promet Murska Sobo*’ celo poklonila, kajti to je bil s* )tli-sočprvi telefonski priključek* ji. (Foto: J. G.)
-J za ptt promet, na Kozjaku^ bil poleg celo glavni dl^|(i vseh slovenskih poštarjev, Mitič.
»Presrečna sem, res, kaj^. fon nujno potrebujem zar^ je' govorov z zdravniki,« n kratkem pogovoru dejala J^sj Zadravec iz Ljutomera. T°, ji telefonski aparat poklon njo niti ni bilo pomenih*1 prav je bila seveda vesela ga; pa še lep šopek rož so nesli poštarji iz Murske
Ona pa se jim je oddolžil® $ in nrprl VCftTTl
gostitvijo in predvsem
a«
nostjo.
Jože
POZOR, STEKLINA!
_ §0
Pomurje je v celoti okuženo s steklino, pristojne službe PJ prav v februarju in marcu zapazile več steklih divjih, pa tudi do čih živalih (mačk in psov). Na Zavodu za socialno medicino in hjk . no so imeli to leto prijavljenih 93 ugrizov, 21 ljudi pa so tudi že ch li, kar je dosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ko so na leto opr® , li približno 30 cepljenj. Cepljenje je namreč neposredna zaščita veka pred steklino, kajti če zboli za to boleznijo, je zapisan
Preventivni ali varovalni ukrepi pa so: pse in mačke, ki P® j, dujejo človeka, je treba izolirati in o tem obvestiti veterinarsko s • bo, domače živali, ki so napadalne in se nenavadno vedejo tet su . mo, da imajo steklino, je treba ubiti, prav tako divje živali, ki se P^ bližajo naselju in se nenaravno vedejo. Truplo ubite živali je f(i zavarovati in o tem obvestiti veterinarje. Domače pse je treba i"1 . privezane ter jih cepiti proti steklini. Zdravniško pomoč dajejo * . tirabični ambulanti Zavoda za socialno medicino in higieno, ka" prizadetega napoti splošni zdravnik.	ni^
OR Z VODJO BAPTISTIČNE CERKVE V MURSKI SOBOTI, ^ETOM ČASARJEM
Nova svetovna uspešnica!
TEMELJ JE KNJIGA
VSEH KNJIG
Sai Tokrat predstavljamo baptistično cerkev. Franc Perko je v knjigi Verstva v Jugoslaviji zapi-J? zgodovina baptističnih skupnosti zelo zapletena; povezana je sicer z začetki reforrnator-n	F Evropi, vendar so posamezne baptistične občine, iz katerih je nastala sedanja cer-
Pome'L F začetku 17. stoletja. Beseda baptist je izpeljanka latinske besede baptisare, kar tjste lastiti' Fa verska skupnost torej daje poseben pomen krstu. Krščujejo samo odrasle, in to z JM^t S° res odločili za krščansko življenje v njihovi skupnosti. Več o baptistih pa v pogovoru žetoni Časarjem.
bani^^t naikl° baptistično gi-pomurju?US°Slar^ Sloyenij' in se h„a^0s^0vans^em ozemlju so sS^aČe,i^iti V prejšnjem v°*ii in n3 V F°Jvodini- SIa-v°jni j°sni' Po Prvi svetovni «stann,j- °'/e baptistične cerkve v Mnb 3jne ‘n hrvaškem in tudi ^SiT' LT 1923 pa s° kva v i. ^vezo baptističnih cer-^ence«^' Srb°V’ Hrvatov ‘n tovno ■ ’ paje med drugo sve-vojni Jno Ponehala delovati. Po baptist '!a ustanovljena Zveza Sedeži n' cerkva v SRFJ, katere nomna ?agrebu. Osnovna avto-CerkvenJ ??nosl baPtNtična n'°dbo ° C‘na’ vodi cerkve-feniji J ShS.tarešino na čeIu- V Slona uo ' “ prva baptistična obči-dJah,923- 'eta v Trbo-bljani j‘b imamo še v Lju-Tukajš ranju in Murski Soboti. l^T^ y° cerkev je ustanovil je Dria m°j tast Jože Novak, ki je bila ' ‘Z ^akovca- Sicer pa Ustann ,aPdstična cerkev najprej ^Predd^ V Fokovcih. sicer dar je svetovno vojno, ven-delovati, saj so
Pomrli.«
Cvetko^'1' ■ Molitvenem domu v '"‘benih U^C' 5 Murski Soboti ni PotneBj jaboFnib podob. Ali to Vedi k ’t S tudl ri držite zapo-. Podob Frav': ‘Se delaj si rezanih seda vezuje edino božja bezata zavr'S-ana V Sve,em pismu, vdiavni racam° dogme kot edino-resnic ynaNn izražanja verskih Sveto ^^mo, da je Biblija ali božja hSm° s,are ‘n nove zaveze n,°droStlSe^a' izdelek ljudske W a b' naslcdo P° človeko-nostjo' pakje Bog s svojo previd-Vr>ojim navijal pisce, nadnara-hoteifdkril znanja, za katera s>noje '2 a !'b zapišejo. Sveto pivo božje "aS baptiste nepogrešlji-p°dlagi ^lsno delo in temelj, na iuJemo s alereSa gradimo in utrgamo V°i° verovanje. Zato pa Obrazcev ' n°ben'b molitvenih kolne sv ‘h Se drz'mo načela po-lr°edinea °de Ves,i' Verujemo v ^uh) ki “ (Bog. Nin, sveti ^a]sv^a\?ikvidne^ain ne-Sa' ki ieVeta~' ^rn^mo v Kristusa DuT Verujemo v lr°edineo a' k‘de trelja osebnost
Jelova b°^a' Po naravi svoje-nr nja on opominja svet na kisovo03,0! VsakeSa’ k' veruje v e8a novflv e °- Vseljuje se v vsa-ra2iil'>JeneSa človeka.«
ki krstitn ?d rimokatoličanov, "kateri a baptisti in še ^trških rUg' Pr'Padniki refor-jih cCfrkya brstite odrasle.
e e Pogreznete v vodo,
V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo v©dno ceneje!
r?^AT VAM POSEBEJ PRIPOROČAMO NAKUP. uvože^ ponudba:
- Hi'1?.' Prašek iz Italije!
2 kg _ 2 din
8 kg din
8	‘75 din
O CILJA!
Predsetveniki že od 6.500,00 din naprej
Silokombajni že od 15.900,00 din
Cirkularke že od 3.760,00 din
Plugi enobrazdni 3.410,00 din
Plugi dvobrazdni 4.900,00 din
Sadilci krompirja 10.450,00 din in ostala kmetijska mehanizacija.
ŽELJO PRPROVIČ
42315 MURSKO SREDIŠČE
M. Tita, tel.:042 843 232
Nov delovni čas:
Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure
kot je to delal Janez Krstnik v reki Jordan.
»Krst je potrditev novega rojstva. To pa ne pride samo od sebe, ampak od zglednega življenja. Naj ga ponazorim z odlomkom iz Pavlovega pisma Galančanom: . . . Sad duha pa je ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost. dobrotljivost, zvestost, krot-kost. . . Zoper take ni postave! Krščujemo torej tiste, ki so s svo
jim življenjem in delom dokazali, da so sposobni dojemati božje resnice in jih tudi uresničujejo. Krst je potrditev novega rojstva. Krstimo s potapljanjem v vodo.
Krst je za vernike baptistične cerkve izraz naše pokorščine in ljubezni do Kristusa in naše pripravljenosti, da hodimo za njim. Drug obred naše cerkve je Gospodova večerja ali lomljenje kruha. V naši cerkvi v Murski Soboti imamo tak obred enkrat mesečno. Verjamemo, da je obred Gospodove večerje (uživanje kruha in vina) dejanje, ki simbolizira našo zvezo s Kristusom, ki je bila sicer vzpo-stalvjena s krstom. Ne poznamo pa ne osebne ne skupinske spovedi, ampak je naš izpraševalec vest, človekov notranji glas. Ko se grehov pokesamo, dobimo odpuščanje in lahko zaužijemo kruh in vino.
Božjo službo imamo vsako nedeljo dvakrat, ob četrtkih zvečer pa imamo molitveno uro. Ne prvo ne drugo ni po nekih vnaprej določenih obrazcih, ampak spontano. V bogoslužju imamo veliko petja. Obvezno je seveda oznanjevanje Svetega pisma. Poleg domačih pridigarjev prihajajo k nam še oznanjevalci iz medžimurskega baptističnega okrožja in z Dunaja. Za 12. maj pripravljamo tako imenovano Evangelizacijo — obsežnejšo versko-kulturno prireditev — ko bodo po pridigi nastopili še baptistični pevski zbor iz Mačkovca pri Čakovcu in domače pevske skupine. Predvidoma bo prireditev v hotelu Diana v Murski Soboti.«
Čeprav nimate strogih pravil za življenje, da si lahko član baptistične verske skupnosti, pa najbrž vendarle so meje?
»Seveda. Pri nas zakon med možem in ženo sicer ni zakrament, je pa nerazvezan, razen če kateri izmed zakoncev prešuštvuje (zakonska nezvestoba). Verujemo v' svetost krščanskega baptističnega zakona. Izbira zakonskega partnerja je zaželena med verniki. Ponovna poroka je po naših načelih možna šele po smrti zakonskega tovariša. Naši člani ne hodijo na javne plesne prireditve in ne pojejo pesmi, ki niso v slavo Boga. Baptisti praznujemo božič in veliko noč, čeprav jima ne dajemo posebnega pomena, ker menimo, da se moramo vsak dan zahvaljevati in širiti evangelij iskalcem resnice. Verujemo v bodoče življenje: v vstajenje tela. Zavračamo nauk o apostolskem nasledstvu škofov in učimo, da vsi verniki tvorim o Kristusovo telo. Cerkev je svobodno bratsko združenje, v katerem, razen Svetega pisma in Kristusa samega, ni nobene avtoritete, ampak le ljubezenska služba pastirjev, starešin, učiteljev in diakonov, ki se v to službo postavijo s polaganjem rok. Nedeljo sprejemamo kot novoza-vezni dan počitka, druženja in posvečevanja Bogu ter branja Svetega pisma. Svoja načela imamo tudi o državni oblasti, saj menimo, da je postavljena od Boga zaradi miru in družbenega reda, zato smo se ji dolžni pokoravati in jo podpirati. Baptisti nimamo obveznih dajatev svoji cerkvi, ampak prispevamo prostovoljno po svojih zmožnostih.«
Mesto, kjer stoji sedanji molitveni dom, bodo čez čas najbrž porušili. Boste dobili nove prostore?
»Res je ta prostor predviden za rušenje in gradnjo drugih prostorov. Naša verska skupnost ni mnogoštevilna in tudi ne bogata, zato sama ne bo zmogla. Računamo na pomoč bratov iz drugih verskih občin, zlasti pa iz bogatejših iz tujine.«
Tako naš sogovornik Jože Časar, ki seveda ni poklicni pridigar, ampak opravlja posvetni poklic. Dodamo naj še, da jugoslovanski baptisti zelo skrbe za verski tisk. Tako v Zagrebu izhajajo dvomesečnik Glas evangelija in druga periodika. Nekaj besedil je tudi v slovenskem jeziku. Sicer pa baptisti žive vzorno življenje in za tako velja tudi Jožetova družinska skupnost. Niso zaverovani sami vase, saj sodelujejo tudi z drugimi verskimi skupnostmi.«
Pogovarjal se je ŠTEEAN SOBOČAN
296 strani (23X30 cm)
227 barvnih reprodukcij
V knjigi so v odličnih barvnih reprodukcijah predstavljene najznamenitejše stvaritve predvsem renesančnih slikarjev, ki upodobijajo svetopisemske zgodbe, prizore in osebe Stare in Nove zaveze Svetega pisma.
MICHELANGELO, BOTTICELLI, LEONARDO DA VINCI, REMBRANDT, BOSCH, RUBENS, GRVNEWALD, DURER, EL GRECO, TIZIAN, HOLBEIN, BREUGHEL, CLAUDE LORRAIN, POUSSIN in drugi mojstri evropskega slikarstva so upodobili motive iz Abrahamovega in Mojzesovega življenja, legendo o Suzani v kopeli, prizore iz Nove zaveze - od Jezusovega rojstva, prizorov iz Pasijona, Križanje .. .
Reprodukcije spremljajo ustrezni odlomki iz Svetega pisma in podatki o sliki. Na koncu knjige so življenjepisni podatki umetnikov, predstavljenih v knjigi, kar omogoča kronološko razporeditev posameznih umetnin.
Knjigo BIBLIJA V SLIKARSTVU lahko kupite ali naročite v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih in neposredno na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Prodaja po pošti, Titova 3, 61000 Ljubljana. Lahko jo naročite tudi po telefonu 061/211-880.
OPREMLJATE TRGOVINO, GOSTILNO, NABAVLJATE HLADILNO OPREMO ZA SKLADIŠČENJE IN PRODAJO HRANE? OBRNITE SE NA NAS, POMAGALI VAM BOMO URESNIČITI VAŠE ŽEUE!
^dUifddo
Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme 69240 LJUTOMER Kolodvorska 28
Telefon. (069) 81-340, 81-898
Telefax: 81-340
vitrine vseh vrst in dimenzij
retropuiti in nevtralni elementi
točilni pulti
izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic
krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalnička

STRAN 21
12- APRILA 1990
utrip življenja

^SREČANJE
KAJ SE SLIŠI V ČAKALNICI ZDRAVSTVENE AMBULANTE?
Še vrat se ni dalo odpreti, da bi lahko vstopili v prostor, kjer naj bi bila čakalnica, toliko ljudi je namreč čakalo na zdravniški pregled. Stolov ali prostora na klopeh ni biio za vse, tako da so morali nekateri stati in se naslanjati na stene in vratne podboje. Vsi, starejši, manj stari, celo matere z dojenčki in otroci, bolj zdravi in zelo bolni, s takimi ali drugačnimi težavami. In vsi so bili v prostoru, velikem kakih pet krat pet metrov. Le belo pobarvane stene in prav take lesene klopi so govorile, da gre za čakalnico pred ambulanto, morda še napis na vratih in bolehni ljudje. V čakalnici skorajda ni bilo kam odložiti vseh plaščev, ni bilo niti umivalnika in tekoče vode. Tudi rožice ne, ki so običajno postavljene v novejših zdravstvenih prostorih, da naredijo prostor bolj domač. V čakalnici je bilo vroče in zadušljivo ter seveda polno ljudi, ki pa so s svojo prijaznostjo in zgovornostjo popravili prvo sliko.
»Le povej, kako je, le povej sedaj,« so se bodrili in vsi, ki smo jih vprašali, so bili pripravljeni povedati o problemih, ki jih tako krepko čutijo na lastni koži.
»Tu je vedno gneča, toliko ljudi pride. Jaz sem prišla malo bolj pozno, a številke nisem več dobila, pa vseeno me doktorica vzamejo, še nihče ni ostal tako, da ne bi bil pregledan, pa če nas je še toliko,« je rekla Terezija Kos, ki je srčna bolnica in je prišla po recepte za zdravila. »Naša dok-
Ob pomenku čas hitro mine, glavno je le, da imajo svojo zdravnico. Za dokončanje novega zdravstvenega doma pa bi bili pripravljeni še kaj prispevati.
»Tudi zobozdravnika bi morali imeti, ker sedaj moramo hoditi v Mursko Soboto. Če imaš tam kakšno poznanstvo, hitro prideš na vrsto, če ne, pa čakaš, čakaš. Zjutraj ob petih moramo od doma, če želimo priti do zobarja, zato je vsaj dobro, da imamo našo zdravnico, ki dela v Rogašov-cih dvakrat na teden.«
»Po zdravila pa je le treba v Mursko Soboto ali h Gradu,« se je vključila Emica Bertalanič, »ali z avtobusom ali osebnim avtom. Vse to pa stane, pa tudi veliko časa ti gre. Vsaj nujna in bolj potrebna bi morali imeti tu, da bi jih izdajala doktorica ali pa sestra. Zato mislim, da bi vsak nekaj dal, da-bi se dom dokon-
Pred petimi leti so Rogašovčani rekli, da bodo, če gradnja njihove zdravstvene postaje ne pride v srednjeročni program, začeli graditi sami, s samoprispevkom. Začeli so, čeprav so imeli probleme, ker ni bilo ne parcele, niti vode, elektrike in urejene ceste, vsako gospodinjstvo pa je prispevalo še osem ur prostovoljnjega dela. Ker jim je denarja že zmanjkovalo, so organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov še f sosednji krajevni skupnosti, v Pertoči, tako da so dom postavili pod streho. Po oceni naj bi bil vreden dva milijona dinarjev, milijon dinarjev pa je za okna in vrata, omete in napeljavo za letos odobril soboški izvršni svet. S. Pertočani pa so se že pogovarjali, da bodo skupaj z lastnim delom naredili omete.
V novih prostorih, ki so prav taki, kot jih imajo pri Gradu, bo ambulanta za splošnega zdravnika in zobozdravnika, ne bo pa lekarne, ker tozd Lekarne pri Pomurskem zdravstvenem centru ni pristal na to, da bi tam imel svojo enoto.
torica je dobra in ne bi šla kam drugam, imamo jo radi in pač počakamo.«
Tudi Anica Mekeš, ki je pripeljala sina, pravi, da raje gre k njihovi zdravnici, kot k otroškemu v Mursko Soboto. »Novi prostori pa bi bili že nujno potrebni in veliko smo naredili, da smo dom postavili pod streho. Sedaj pa bi še kdo moral priskočiti na pomoč.« »Pa še o zobarju povej,« se oglasi soseda Hilda' Recek. »Saj res! Pa kar vi povejte!«
čal, saj če si samo zračunaš, koliko te stane pot v Mursko Soboto, bi tisto, kar daš za avtobus, gotovo dal za dom.«
»Jaz vam povem, če doktorice Peričeve tu ne bi bilo, bi bila že pod zemljo,« pravi Emicina tašča Emilija. »Z zdravili pa je res težko. Včasih mi jih prinese snaha, včasih pa prosim sosedo. Povem vam, da drugače zdravil ne bi imela, jih pa moram stalno jemati. Še dobro, da imam pokojnino, da lahko živim.« »Pa kaj
pokojnina, če je je komaj za zdravila in za avtobus, ko greš ponje.« So si kar podajale besede čakajoče ženske. »Našo doktorico boste tudi kaj vprašali? Le pojdite notri, bomo že počakali, le potrkajte!« Tudi prostor pred ordinacijo ni bil velik, saj niti pričakovali nismo, da bi bil, in ker ni bilo stolov za vse, so nam sestre odstopile svoje ter se same usedle, na priložnostno ležišče. Še manjša pa je ordinacija. To pa so tudi vsi prostori za tri medicinske, dve patronažni sestri in zdravnico. V predprostoru je torej tudi kartoteka in garderoba, sprejemna pisarna ter prostor za malico in primeren prostor za pogovor, četudi s premalo stoli. Spoznali smo torej priljubljeno zdravnico dr. Marijo Peričevo, ki nam je tudi rade volje še sama povedala o nemogočih prostorih, v katerih delajo.
»V rogašovski ambulanti delamo dvakrat tedensko, v povprečju je na dan sto pregledov. To je seveda dosti več, kot jih imajo na primer v drugih ambulantah, kar pa je pričakovano, saj sem gravitira približno štiri tisoč ljudi. Prostori, kot vidite, so neprimerni, a če delamo z voljo, gre. Glavno, da se razumemo s pacienti, ljudje pa so navajeni čakati, so tiho in srečni, da sploh imajo zdravnika.« Meni tudi, daje krajevna skupnost že dovolj naredila, da pa bi za gradnjo doma sedaj morala prispevati družbena skupnost. Geza Kisilak pa nam je vedel povedati, da je v Roga-šovcih deloval zdravnik že za časa stare Jugoslavije, pa tudi zobozdravnik je bil. Po vojni so ljudje hodili h Gradu, seveda pa so iskali manj zdravniške pomoči kot danes. Tam je bil dr. Lukman, v šestdesetih letih pa je v Rogašovce prišel doktor Marinček. Potem pa se je zvrstilo še nekaj zdravnikov.
Majda Horvat foto: Nataša Juhnov
BISERNA POROKA V ODRANCIH
Martin in Marija Raduha iz Odranec sta pred dnevi praznovala biserno poroko. Vse življenje sta kmetovala. Martin je kdaj pa kdaj zaigral na violino na gostijah. V času žetve pa je bil »maši-nist.« Žena Marija je ves čas skrbela za dom in družino. V zakonu še jima je rodilo deset otrok. Imata enajst vnukov in dva pravnuka, ki jima delajo veselje.
J. Ž.
Slavila zlato poroko
Jože Sobočan in žena Ana iz Gomilice sta v krogu družine slavila zlato poroko. Oba sta vse življenje kmetovala. V zakonu se jima je rodilo pet
otrok.
J. Ž.
Lendavski dom za ostarele
V Lendavi se pripravljajo na gradnjo doma za ostarele. Pred dnevi so posebni komisiji v Ljubljani predstavili idejni projekt, ki ga je komisija odobrila, čeprav je imela nanj kar precej pripomb. Te bodo seveda upoštevali ter potem začeli s pripravo glavnega projekta. Občina je namreč dolžna pripraviti vso potrebno dokumentacijo ter komunalno urejeno zemljišče, da lahko dobi delež sredstev iz posebnega sklada za gradnjo domov pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerega prispevajo upokojenci od pokojnin. Pripravo idejnega projekta pa je plačala stanovanjska skupnost.
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, in ker denar iz sklada pričakujejo tudi drugi domovi, gradnje ne mislijo preložiti v prihodnja leta, saj je prav iz lendavske občine v Domu oskrbovancev v Rakičanu več kot šestdeset varovancev in nekateri že sprašujejo, kdaj bo dom v Lendavi, da bi se vrnili v domače okolje.
mh
Pavel Gasparič — ponosna korenina
Leta in bolezen so sicer načeli 94-letnega Pavla Gašpariča iz Kobilja, kljub mu pa smo se z njim uspeli pogovoriti • Človek, ki je šel skozi dve svetovni vojn ■
Opozorjeni smo bili, da s pogovorom najbrž ne bo nič, ker naj bi se mož zapiral v svojo sobo, v katero niti domačih ne pusti. Pa ni bilo tako hudo, kajti Pavel je hitro dojel namen obiska in kramljanja.
»Kako živim, bi radi zvedeli? V bolnico bi moral iti, pa se bojim, da bi mi odrezali noge, kot so jih Titu, ki je nato hitro umrl. Prostovoljno ne bom šel, odpeljati me bodo morali.«
Pavel Gasparič; ki je najstarejši na območju matičnega urada Dobrovnik, je, kar zadeva bolnico, enakega mnenja kot
Rodil se je v prejšnjem stoletju, daljnega 1896. leta. Komaj je začel živeti, že je moral v vojsko. Takrat (pred prvo svetovno vojno) je naše območje spadalo pod Avstro-Ogrsko. Enako kot njegovi trije bratje je bil tudi on vpoklican na fronto. Imel je srečo, kajti čeprav so krogle švigale na vse kraje, seJim je nekako uspel izogniti. Človek bi temu pravil: zgodil se je čudež, saj so sotrpini padali kot keglji. Tudi eden od bratov je ostal na fronti. Pa je vojna vihra minila, zajela ga je srbska vojska in domov se je vrnil iz Beograda.
Pavel Gasparič je star 94 let. Je še pri močeh in nikomur ne dovoli, da bi mu skušal telesno pomagati. Tudi umivalnik z vodo vsak dan sam odnese iz kuhi-
nje in jo izlije.
Foto: Š. S.
mnogi drugi starejši bolniki, ki pač v bolnico nočejo, ker pravijo, da rajši umrejo doma. Človek jih razume. Tako smo razumeli tudi Pavla, s katerim smo se hitro ujeli, seveda pa pri tem tudi pazili, da ne bi omenjali let starosti, ker o njih preprosto noče slišati.
»Takrat — po prvi svetovni vojni — je bilo malo priložnosti za zaslužek. Nekako sem se usposobil za žagarja. Imel sem svojo skupino, ki je, zlasti po Goričkem, z ročno žago rezala hlode na tramove, deske, letve . .. Hodili smo od hiše do hiše, pa tudi na delo in z dela smo peša-
čili, saj sem si kolo uspel krfi šele 1933. leta. Februarja 1^ leta pa sem zapustil ženo in otroka in odšel na delo v rta jo. Vse do 1940. leta sem dem gozdu: podiral drevje in iz' do v pripravljal predvsem za železniške tračnice, deda) veda še ni bilo motornih ’ ampak ročne, tudi po tri m široke.«
Pavel Gašparič ima katPrW. ne spomine na delo v Fran E Morda je tako, ker je uspel Ijaviti od tam pokojnino, ki ni visoka, nekaj pa je le. J ja ne daje na stran, bratsko razdeli vsem, ki50 , blizu. Nima več žene (ta je u , že pred 30 leti), tudi Nnovni J zdaj skrbi zanj snaha, ve«* f, še vedno postori sam. Fakoj , di ob našem obisku sam od iz stanovanja umivalnik z v kjer se je prej umil.
Večkrat pa se spomni m druge svetovne vojne, ko ?a niso pustili pri miru, ga »Vogri« (madžari, ki so’ . pirali Prekmurje) vpoklicali lavske bataljone v Sombote.-tam pa je moral v Nemčijo-je imel srečo, saj je 6 med njega treščila bomba in ,! j/# ljudi, on pa je skupil noge. Domov se je vrnil av« seča pred osvoboditvijo.
94 let življenja je dolga dob Prostor, ki ga namenjamo n mu sogovorniku, je ptemdj & da bi opisali vse lepe in ^ „ ^1 ke čase. Zanimivo je, «a ‘ ni hotel biti gostilničar, čepra že pred drugo svetovno vrnitvi iz Francije) kupil ne' njo židovsko hišo, kjer je bu J stilna. S to dejavnostjo je n Ijeval njegov sin Pavel,jndJV je zaprta. Rajši se je še nap ukvarjal z žagarstvom, P01 J g ko so prišle motorne žage, P je posvetil kmetijstvu. Na nji’ zahajal vse do pred štirimi le zadnjem času mu je začel pe vid in slabo vidi, čeprav, k . sam dejal, ima sedem vrst o
Snaha je postavila na domačo šunko, salame, u ko. Ničesar od tega ni h°leJfjt žiti, ampak je odvrnil, da J. le do bele kave in mleka. NI c To je živilo, ki ga novoro) zaužije kot prvo in, kot ka ' ga spet začeli, ko se mu ij moči. Kakšna igra narave.
Š. Sob0^
S PRIDNOSTJO DO USMERJENE
SODOBNE KMETIJE
V razmerah, ki kmetijstvu niso bile najbolje naklonjene, seje bilo težko odločiti za vlaganje v zemljo in kmetijske objekte. Zato je bilo potrebno veliko dobre volje in potrpljenja, zlasti pa pridnega dela, da si lahko obvladoval težave v kmetijstvu. Vseeno pa so eni videli perspektivo za boljše čase in se odločali za usmerjeno kmetovanje. Tako je bilo tudi na kmetiji Rudolfa Ro-gana v Gornji Slavečih. Sedaj že 68-letni oče Rudolf se je po več letih dela v tujini vrnil domov in si pred 26 leti zgradil nove hleve za 10 glav živine. V začetku hlev ni bil napolnjen, vsako leto pa se je število glav povečevalo. V tem času so tudi pridno kupovali zemljo, saj na 1,80 ha zemlje, ki so jo podedovali, ni bilo mogoče misliti na usmerjeno kmetovanje. Potem je leta 1977 od očeta prevzel kmetijo sin Rudolf, ko je bilo v hlevu že deset krav molznic. Ker se je zaposlil v avstrijski Radgoni, kjer dela še danes, seje 37-letni Rudolf šele pred dvema letoma odločil, najel posojilo pri Kmetijski zadrugi Panonka — TZO Cankova ter si zgradil nove, sodobne hleve za 18 krav molznic. Od 17 tisoč konvertibilnih dinarjev posojila je dobil 7 tisoč nepovratnih sredstev. V zares sodobno urejenem hlevu ima trenutno 24 krav molznic in 14 telet. Dnevno proda okrog 215 litrov mleka, nekaj pa ga je potrebno tudi za teleta. Imajo tudi molzni stroj z mlekovodom, za obdelavo 13 hektarjev lastne
zemlje, 3 hektarje pa imajo v najemu, pa traktor, 6 prikolic, trosilnik, samonakladalno prikolico, dva silažna kombajna, žetve-
ni kombajn, dve slamo, kosilnico,
stiskalnici za trosilnik za
delati vsi. Največ seveda na žena Marija in 16-letna. ka Renata. Pomagajo pa Rudolf in mati Ana ter N'* s) hčerka Monika, medtem * 5-letni sin Martin bolj »na
Predstavniki krajevne skupnosti Kuzma na obisku pri Gornjih Slavečih.
Foto: N- Juhl1
umetna gnojila in še nekatere druge priključke. Zemlja je zelo razdrobljena, saj je največja parcela 50 arov. Zato je delo otežko-čeno. Zgrajene pa imajo tudi štiri silose — dva ležeča po 125 kubičnih metrov in dva stoječa po 40 kubičnih metrov.
Zaradi zaposlitve gospodarja v Avstriji morajo na kmetiji pri Roganovih na Gornjih Slavečih
je«. Vsak dan je potrebno vstajati in pomolsti, da lan* ^It spodar na poti na delo odd* ko v zbiralnico. Čeprav ganovih niso najbolj zado^J1 dohodkom, ki ga prinaša jena kmetija, vidijo persPL d v realnejšem odnosu cen ' sr produkcijskega materiala 1 men.	č F
STRAN 22
VESTNIK, 12. APRIL*
življenja
111 ^unii>ndl iz Segovec ima grenke izkušnje s tujino
Zavoljo računalniške
zmote v zapor
iAPRT, NE DA BI VEDEL, ZAKAJ VEZI Z DRUŽINO -mogla pomagati
AVTORADGONA MU NI
, asi ljudje so šli v tujino, da u am.zas'užili za hišo, avto, anovitev obrti, ureditev kmeti-u’V’ ^^m Pa se čimprej vrnili.
L^jmi je bil tudi Ivan Šu-ndi i Segovec. V nemčijo je vmhino68’ 'eta’ domov pa se je in 'eta’ toreJ P° letih, jof.e kmalu zatem zaposlil kot vseF Pr' Avtoradgoni. Imel je NPmPotrebne papirje, kajti v diodJl1 Je bil '2 let šofer na špe-
J Kem podjetju v Miinchnu. hrbten3 1985. me je začela boleti na ani1Ca’ zat0 sem bil večkrat mion°Llškem dopustu. Ker ka-mogel ^i,se" ga sicer vozil’ ni de|L cakati moje ozdravitve, je Presna:? eC Vzel drugega šoferja. ra|no . sem, da bo najbolj moža za’ Ce>Se Prijavim na zavodu Po ovanje kot brezposelni. Um , JUgem mesecu so mi od nad<,Iace'.' nakazovati denarno pri;a • ^'lo, šest mesecev po Ponudili raZP°selnosti pa s0 mi ukvariaiade o prl r'rmi’ kl se je Seved a Z montažo strelovodov. frrnaL«;1’’ ga sPreJel' žal Pa Je belo K a tezave 'n sem bil ob vo|jer mi je postalo tujine do-saj j' zadnje leto sem bil sam, dom0vSe Zena 'n otroci že vrnili jaz« n "•Sem sklenil oditi še Ivan Je orisal svoje življenje Va|: umandl, nato pa nadalje-mov ?prav sem po vrnitvi doni bilo. - jkrat šel v Nemčijo, Pietlo 14^1' Hudo pa se ’e za' na Cari	'ebruarja letos, ko sem
kazal postaj' v Passauu po-sem bi|Sebne dokumente. Tokrat v s tovornjakom namenjen Peljal Policist me je od-tam Sn a Policijsko postajo in dneh mme zaP.rli- Sele po petih sodnij, ;6 Je obiskal preiskovalni kaj Se n me vprašal, če vem, za-sem, j pod ključem. Odgovoril vede, , vem- Resnično nisem • naj bi se pregrešil, ker mi j m' Je Povedal, da zato, •Arbejtre Zavod za zaposlovanje nti ;e ^mt) izplačal več, kot pa me odnlt^®10- Iz Passaua so °nemoonx-r v Miinchen in mi ^tjirn $ 1 vsakršne stike z župnem 7 SVet°m. Bil sem v klasi-dni v Pom, pa tudi dva ali tri "rez zUn .kerju< — prostoru mi je _ anje svetlobe. Pozneje slrijca u * sotrpina, .nekega Av-Pora pismPe 0 Pretihotapiti iz za-^eno, j.j ■ naslovljeno na mojo njene t^0 zvedela, kje sem. Pri Polici - . °nske intervencije Pa so 7.Jl ni bilo odziva. Sicer &.odve^1’ tudi moje želje bitnimi „ lk.u' S fizičnimi in psi-cali name'«^'?0 še napre-i vpli' Grozili sn v bl Priznal krivdo. kaP°rom k?1'. tudi z enoletnim Vrbanec rešitelj je postal ■lje Pridizap°slen v Štutgartu, Jezavod?. V Muncchen. Menda Sp°znal (ja ?aP°slovanje končno ^Plačali d kr'vde za to, če so mi ^s nezarienarno nadomestilo za
Poslenosti v večjem zne-
jevna skupnost Turnišče
KAJ BI BREZ SAMOPRISPEVKA?!
S° ^raF^r' kraJevni skupnosti ^onri, ' an' s krajevnimi sa-sPevki 320.411 dinarjev.
NajVeč
'^■OOo jVeda v Turnišču (čez Govejk ( lnarJev), nato v Ren-•icj (J?6* kot 59.000), Gomi-(več k™ ^'^0) >n Nedelici krajev s ~ $ 000). iz vseh teh J°Vadnir° an' s°financirali te-'*daja|i e v Turnišču, denar so Vtirnij^ VrSt0 drugih potreb, njo v . na primer za grad-spremija°"°dne8a zajetJa in so vse Če®a objekta, vendar jih seveJ.' Ustvari'epresežke in 'etn. । a Prenesle v letošnje lrch()v. i^S • v Turnišču po-naiVeC denarja za pri-novega črpališča na "n omrežje, v (iomili-
'2- Aprila 1990
sku, kot mi je pripadalo, ker sem se pač ponovno zaposlil, ne nosim jaz. Odstopil je torej do nadaljnje obtožbe in 13. marca, kar je mesec dni po prijetju, so me izpustili in sem lahko odpotoval domov.«
Ivan Šumandl dopušča možnost, da je od »arbeitsamta« do-
Zdaj, ko je Ivan Šumandl doma pri svoji družini, ima sicer na ustih nasmešek, mesec, ko je bil po nedolžnem pod ključem, pa je bila v srcu huda bolečina.
Foto: Š. S.
bil kako marko več, kot mu je pripadala. O prihodkih na tekočem računu ni vodil posebne evidence, le pazil je, da ne bi zašel v minus. Brž nato, ko so ga prijeli, je izrazil pripravljenost plačati očitano mu škodo, vendar so to odklanjali, čeprav so po drugi strani navajali, da je dobil 2400 mark preveč, kar je zdaj z obrestmi 3508 mark.
Zaprtje je seveda vznemirilo tudi delovno organizacijo Avto-radgona, saj je šlo za njenega dobrega delavca. Še sreča, da sta šla na dolgo pot v Nemčijo dva, pa je tako tisti, ki ni imel težav, lahko pripeljal blago na končni cilj, se vrnil in povedal, kaj se je zgodilo s sodelavcem. V Avto-radgoni so iskali vse mogoče možnosti za osvoboditev Ivana Šumandla, vendar je bilo zaman. Ker verjamejo, da je bil po nedolžnem maltretiran in z dela, mu delovnega razmerja niso prekinili in po nekaj dneh je spet sedel za volan. Seveda pa se ne more in ne more pomiriti. Zdaj si je v Nemčiji najel odvetnika, ki bo skušal od nemških oblasti oziroma »borze dela« uveljaviti odškodnino. Bolj kot denarno nadomestilo pa je za Ivana važna čista vest: nikogar ni nameraval ogoljufati, če pa se je zmotil računalnik, za to pa naš znanec seveda ne more biti kriv. Kriv je lahko le tisti, ki je računalniku dal ukaze. To pa je človek! Pa naj še kdo reče, da so Nemci natančni!
Š. Sobočan
ci bodo končno prevlekli grobi asfalt s fino prevleko (okrog 12.000 kvadratnih metrov), enako naložbo načrtujejo v Renkovcih, v Nedelici pa bodo povsem na novo asfaltirali še zadnjo makademsko cesto (ob gramoznici), nekaj denarja pa bodo primaknili še za prizidek h garažam gasilskega društva.
V krajevni skupnosti Turnišče pa imajo vse omenjene vasi tudi skupno blagajno. Iz te bodo dali največ denarja za osebni dohodek, prispevke zaposlenega delavca (tajnika krajevne skupnosti) in druge stroške, ki so povezani s skupno upravo krajevne skupnosti.
S. Sobočan
Gramoznice
ČLOVEK IN NJEGOV POKLIC
VRVI ZA VSAKOGAR
Stare obrti spet živijo! Pri Bakanovih v Gančanih znova pletejo vrvi.
mu pomagata sin in žena.
Bojan Macuh
Foto: Š. S.
ski«.
Š. Sobočan
Foto: Š. S.
Sezona ribolova se je letos zaradi lepega vremena začela nekoliko prej, že februarja. Ob Konjiških gramoznicah je vedno več ribičev, posebej ob koncu tedna.
STRAN 23
F. M.
Ker so krajani Kuzme in okolice zelo zainteresirani, da bi zopet organizirali menjalnico in prodajo, saj je najbližji mlin v Sotini oddaljen deset kilometrov, so se predstavniki krajevne skupnosti Kuzma in vodstvo soboškega Mlinopeka dogovorili, da bodo v kratkem obrat zopet usposobili za obratovanje.
To je novo črpališče turniškega vodovoda. Od njega je treba položiti 750 metrov povezovalnih cevi in problem vode bo v Turnišču urejen za daljše obdobje. Zmogljivost črpalk je vec kot 30 litrov vode na sekundo Ciste vode si bodo natočili predvidoma za L maj.
Foto: Š. S.
Jože Bakan iz Gančan nadaljuje z vrvarsko obrtjo, ki jo je 1968. leta opustil njegov oče Martin. Takrat se je namreč upokojil. Res da se je sin pozneje poskušal z vrvarstvom, a kaj, ko palo ga davki strli. Več let so naprave za izdelavo vrvi počivale. Zdaj, v letu 1990, pa jih je Jože očistil in usposobil za pletenje.
»Vseh naprav niti ni bilo treba pripravljati za delo, saj je osnovni material mogoče kupiti v trgovini. Mislim na špago iz lanu in drobno pletivo iz umetnih vlaken. Takrat, ko je vrvi še izdeloval moj oče, pa je bilo drugače: tudi osnovne niti oziroma vrvice je bilo treba splesti iz bale strte konoplje,« nam je ob obisku povedal ne ravno zgovorni novopečeni vr-var.
»Vzrok, da sem vzel obrtno dovoljenje za vrvarstvo — na njem so pomotoma napisali vrtnarstvo — je tudi v podjetju Sobota, ki je menda opustilo to dejavnost. Domnevam, da se bom zdaj lahko uspešno vključil na tržišče, saj so ljudem vrvi potrebne: za povezovanje žrda na kmečkem vozu ali traktorju, ko nanju naložiš seno; za zvonjenje; potem za zajemanje vode iz globokih vodnjakov; vrvi potrebujejo zidarji pri škripcu, ko si pomagajo spraviti na vrh vedra z malto; vrv je potrebna živinorejcem za živino . .. Nazadnje pa tanke vrvi (vrvice) potrebujejo tudi naše gospodinje za sušenje perila.«
Zdaj seje Jože Bakan že bolj razgovoril, in če bi napisal vse, kar je povedal, bi izzvenelo kot reklama. Njegov sin, ki je pomagal pri delu, pa je bil sicer navzoč, misli pa so mu rojile bogve kje. Tudi slikati se ni pustil skupaj z očetom, pa je zato
Taborništvo na Tišini
V tem šolskem letu se v soboški občini povečuje zanimanje za taborniško organizacijo. Tako ponovno oživljajo delo nekdanjega taborniškega Odreda košate lipe v Fokovcih, od marca letos pa je nova skupina tabornikov tudi na osemletki Tišina.
Zimovanje v Domanjševcih na Goričkem sta se udeležila dva z osemletke na Tišini, sošolce sta navdušila za taborništvo in v marcu je bil ustanovni sestanek. Dobili so tudi mentorico in imeli že tri srečanja: s starosto pomurskih tabornikov, Jožetom Vildom-Čiom, predavanje iz osnov orientacije, spoznali pa so tudi taborniški kroj in nekatere taborniške pesmi.
Besedilo in posnetek: F. Matko
V KUZMI ZOPET MLINOPEKOV OBRAT
*
Na Kuzmi je 16 let po osvoboditvi delovalo podjetje Valjčni mlin in žaga, ki seje leta 1967 priključilo soboškemu Mlinopeku. Po desetih letih je bilo obratovanje zaustavljeno in je bil na Kuzmi le menjalno-pro-dajni obrat. Z odhodom poslovodje Franca Lenarčiča v pokoj pa je obrat prenehal delovati in je tretje leto zaprt. V krajevni skupnosti Kuzma so si ves čas prizadevali, da bi ponovno odprli menjalno-prodajni obrat. Pred dvema letoma je Mlinopck popravil ostrešje in odstranil žago, vendar pa ni bilo potrebnega denarja za dokončno ureditev obrata.
Jože Bakan iz Gančan se samo na sliki sam muči s pletenjem vrvi, drugače pa
Tole pa je vrvarski stroj za pletenje debelih vrvi, recimo privezovanje nekdanjih (žal!) mlinov. Slika je sicer iz prospekta, vendar ima Bakanov Jože na gruntu prav tak stroj! Ce že ni več potreben za delo, je zanimiv kot zgodovinski primerek.
na sliki oče sam, kar je malo čudno, še posebej za tiste, ki so kdaj videli izdelavo vrvi, kajti oni vedo, da en sam človek ne more narediti nič.
Pa pustimo to! Kolesa, ki poganjajo koleščke, za katere je pripeta špaga, ki se ob vrtenju spleta v vrv, občasno vrti sin, še najpogosteje pa Jožetova žena. Povedala je:
»Zemlje nimamo ravno veliko. Lahko jo obdelamo, kajti pri hiši imamo vse potrebne stroje. Tudi delo v vinogradu v Lendavskih Goricah zmoremo. Upam, da davek ne bo previsok in da bo delo ustrezno poplačano.«
Tega si želi seveda tudi mož Jože, ki svoje vrvi prodaja predvsem v trgovine kmetijskih zadrug in na domu. Da pa bi z vrvmi šel na sejem ali pa jih šel ponujat po hišah, kot so to počeli nekoč, o tem pa sploh ne razmišlja. Smo pač »gospod-
že privabljajo ribiče
Prihajajo pa tudi drugi, ki občudujejo dva laboda, ki sta se naselila v ta idilični kraj. Na občnem zboru Ribiške družine G. Radgona — temeljna enota Apače so sprejeli več nalog, ki jih bodo opravili v letošnjem letu. Nadaljevali bodo z gradnjo ribiškega doma, organizirali več očiščevalnih akcij in krčili grmičevje okoli gramoznic. Za gradnjo ribiškega doma potrebujejo še nekaj denarja, ki ga bodo zbrali z različnimi aktivnostmi. Prvo očiščevalno akcijo bodo imeli 7. in 8. aprila.
NOVA DELOVNA MESTA — V Dobrovniku sicer obrata Tekstilne industrije z Otiške-ga Vrha (pri Dravogradu) še niso uradno odprli, kljub temu pa delo že teče. 30 delavk sortira in zlaga ženske nogavice, ki jih tja pošilja nemški poslovni partner. V nekaj dneh bodo dobili še šivalne stroje in tedaj bodo zaposlili še 30 delavk. Te bodo šivale konice in zgornje dele ženskih nogavic.
Za zdaj se v Dobrovniku ne morejo pohvaliti z dobrimi plačami, bodo pa ščasoma boljše, saj ima matična delovna organizacija sklenjeno dolgoročno pogodbo o poslovnem sodelovanju z neko nemško firmo. S tem je zagotovljeno tudi delo.
ne zgodi se vsak dan
ŽIVETI SE DA VELIKO DLJE
Zakaj se vsa živa bitja starajo in umirajo? Molekularni biologi imajo svoj odgovor. Pravijo, da je postopno propadanje in končen propad ali smrt živega organizma notranja, neodstranljiva lastnost živih celic. Dvojica razvojnih biologov s kalifornijske univerze pa je s poskusi podaljševanja življenjske dobe sadnih mušic zbrala dovolj dokazov za drugačno gledanje. Živa bitja naj bi se začela starati in umirati preprosto zato, ker z dozoritvi-jo in razplodom njihovih potomcev za bivanje ni več pravega razvojnega razloga.
V skladu z razvojno teorijo vrste uspevajo s postopnim prevzemanjem lastnosti v razplodu in obstoju najbolj uspešnih posameznikov, se pravi s prenašanjem genov najuspešnejših na naslednje generacije. Temu se
Prihajajo optične knjige
Pred kratkim so izdali novo izdajo enciklopedije Britani-ke. Za razliko od dosedanjih izdaj te svetovno znane enciklopedije nova ne obsega običajnih treh desetin debelih knjig večjega formata in se ne šopiri na poldrugem metru dolgi polici, marveč je je le toliko, da jo zlahka vtakneš v navadno šolsko mapo. A ne gre za skrajšano izdajo; še vedno vsebuje blizu 9 milijonov besed in 15 tisoč slik in zemljevidov. Za njen izid ni šel niti list papirja in ni bila porabljena niti kapljica tiskarske barve.
Čudo je razumljivo le, če povemo, da je nova enciklopedija izšla na kompaktni plošči. Gre za tehnologijo zapisov na trajni in praktično neuničljivi zasnovi, ki jo prebira laserski žarek. Tehnologija je že dobro poznana v avdioindustriji, kjer kompaktne plošče in laserski gramofoni močno izrivajo iz trga klasične plošče. V tem primeru pa gre za računalniške optične diske.
V optično bralno napravo, ki je povezana z osebnim računalnikom, se vstavi mala kompaktna plošča in že si uporabnik lahko na računalniškem ekranu izbira gesla, njih opise, ustrezne risbe, fotografije in celo animirane prikaze. Brez listanja in brskanja po debelih knjigah pride do želene informacije na hiter in zares eleganten način.
Enciklopedija Britanika ni edina sodobna optična knjiga, če bi temu mediju lahko tako rekli. V svetu izhajajo že množice podobnih kompaktnih plošč z najrazličnejšimi uporabnimi podatki. Predvsem gre za velikanske baze podatkov, skozi katere se je v knjižnicah težko prebiti in najti ustrezno informacijo. Če je to prihodnost knjig, pa bomo še videli.
CVHo -
Jajce je redko kdaj le eno.
Telefon: 22 219
Za prvo osemletko proti kanalu
reče naravni izbor. Mnoge vrste to sili v kar• se da zgodnji razplod. Pri tistih vrstah, kjer se razplod pojavlja kasneje, je življenjska doba običajno tudi daljša. Ključ do dolgega življenja naj bi bil na nek način v kasnem razplojevanju.
Michael Rose in Joseph Gra-ves sta podvrgla to zamisel praktičnemu preverjanju s poskusi na sadnih mušicah. Običajno živi sadna mušica dva do tri mesece. Raziskovalca pa sta s svojim poseganjem v naravno dogajanje dosegla, da so živalce dočakale tudi do 60 odstotkov daljše življenje.
V poskusni skupini sadnih mušic sta dopuščala dozorevanje le tistih jajčec, ki so jih zlegle najstarejše samičke. Le njihovi potomci so se lahko razplojevali naprej. Tako sta umetno ustvari
CEMENT PREPLAVLJA ALPE
Pred iztekom smučarske sezone se je med privrženci zimskih športov, podjetniki in varuhi narave v sosednji Italiji vnela prava mala vojna. »V alpskih deželah je več kot polovica, natančneje 60 odstotkov, svetovnih smučarskih središč,« se pritožujejo tamkajšnji ekologi, »in ta s svojimi gigantskimi betonskimi naselji dobesedno načenjajo gorski svet.« Po njihovem mnenju podobno kot pred leti morje in morska obala zdaj gore tako rekoč umirajo pod težo množičnega in nenadzorovanega turizma. Že vsaka najmanjša občina želi postaviti žičnice z lastnimi smučarskimi progami, gradnja smučišča v naravno še neokrnjeni dolini pa največkrat spominja na neustavljivo virusno bolezen. Do proge se namreč lahko pride le po cesti, za cesto pride na vrsto parkirišče, za njim samopostrežna trgovina ali vsaj bife, temu se kmalu pridruži hotel s prenočišči, nato naselje in tako naprej. Najbolj se bojijo modela iz francoskih Alp, kjer je turistična industrija z gradnjo velikanskih smučarskih kompleksov med seboj povezala posamezne doline, nebo nad njimi pa prepredla z mrežo žičnih kablov in zračnih mostov ter ustvarila nepregledna in brezdušna betonska naselja z vsem, kar sodi zraven.
Čeprav ekologi svarijo pred takšnim načinom krnjenja narave in dokazujejo, da se v gorskih vodah zaradi odplak že nabirajo alge, podjetniki seveda mislijo drugače. Njihove opredelitve označujejo kot zlonamerne in sebične ter zagotavljajo, da jim francoske Alpe niso vzor. Če ne bi bilo smučanja, mnogi gora sploh videli ne bi, trdijo, in vendar njihova lepota ne sme biti le privilegij alpinistov. Poleg tega je novih smučišč vse manj in se denar vlaga predvsem v obnovo in posodabljanje že obstoječih. Ekologi temu ugovarjajo: če že ne gradijo novih, pa širijo stara, popravljajo bazene in druge naprave za izdelavo uemtnega snega, ki izčrpavajo gorske potoke in uničujejo hidrogeološko ravnovesje.
NEVIDNI AVTO
Ko je poletel skrivnostni ameriški bombnik B2, ki ga ni mogoče zaslediti z radarjem in drugimi opazovalnimi napravami, si ni nihče mislil, da bo tehnologija, ki so jo razvili pri izdelavi tega bombnika, prišla tudi na avtoceste. Pa vendar so prav za božične in novoletne praznike na ameriškem tržišču ponudili posebne avtomobilske prevleke, ki narede avtomobil neviden za policijske radarje.
V večini držav Zahoda je hitrost na avtocestah omejena, ljubiteljev hitrih avtomobilov pa ni malo. In tako se na avtocestah policija in ljubitelji hitre vožnje gredo nekakšne ravbafje in žandarje. Ker so kazni precej visoke, so se hitri vozniki doslej zanašali na posebne elektronske naprave, ki naj bi jih pravočasno opozorile na policijski radar. Zdaj pa so dobili še novost iz vrhunske vojaške tehnologije.	r
Gre za kompozitno snov, s
la razmere, ko so imeli največ možnosti za razplod in preživetje potomci starejših živalic, se pravi tistih, ki so se razplojevale pozneje. Tako sta dosegla, da se je v poskusni skupini zaradi teh posegov življenjska doba sadnih mušic bistveno povečala.
Teh bioloških raziskav in izsledkov ni mogoče kar tako prenesti na vsa živa bitja. Še posebej je vprašljiv prenos na ljudi. Kljub temu pa je za rezultate poskusov Tosea in Gravesa veliko zanimanje. Ameriški inštitut za staranje je že zaprosil raziskovalca, da pripravita projekt za podoben poskus, kot' sta ga opravila na sadnih mušicah, tudi za male sesalce.
»Ne verjamem, da ima dolgost življenja, mušic ali ljudi, kakšne zunanje absolutne omejitve,« pravi Rose.
Vznemirljiva misel, mar ne?
katero se prevleče avtomobil. Snov vsrkava radarske žarke; tako je odboj zelo zmanjšan in radarji izredno težko zaznajo vozilo, kaj šele, da bi mu lahko izmerili hitrost. Tudi če bodo prometni miličniki videli, da mimo njih kot blisk šine avtomobil, kazni ne bo mogoče zaračunati, ker ne bo dokaza.
C e boste kupovali v BIMU, boste privarčevali!
Povrnili vam bodo 3 odstotke v gotovini od zneska, ki ga boste porabili za nakupe pri njih v treh mesecih!
Ni vam potrebno kupovati v tujini. Enake ali podobne modne izdelke lahko kupite pri nas!
Srečne velikonočne praznike vam želimo in vam priporočamo. da jih preživite v naših oblačilih!
k ;■
d. o. o.
Murska Sobota
Ciril-Metodova ulica 50
Romuni imajo zdaj priložnost, da si ogledajo velikansko in bahaško poslopje, ki ga je dal postaviti diktator Nicolae Ceauses-cu. »Palača republike« stoji na umetnem griču v Bukarešti in še ni dograjena. Zdaj so jo odprli za javnost. Bukareščani si lahko za pet lejev ogledajo dve velikanski plesni dvorani, dve gledališki dvorani, 60 salonov, apartmaje, 540 uradov in še tisoč drugih soban. Kondukator pri blišču in razkošju, ki ga je namenil sebi in svojemu klanu, ni prav nič varčeval. Poslopje ima 360.000 kvadratnih metrov površine in je trikrat večje od Versaillesa in večje od Pentagona v Washingtonu. Šestletna gradnja je doslej stala 20 milijard lejev (skoraj dve mili-
Trabitoza
Ime trabitoza so nadeli bolezni Vzhodnih Nemcev, ki se kaže s temile bolezenskimi znamenji: bolečinami v grlu, omedlevanju, izgubi spomina. Muči predvsem policiste in carinike, ki vdihavajo preveč škodljivih izpušnih plinov iz znamenitih vzhodnonemških avtomobilov trabantov.
ZA TRI VERSAILLESE
jardi mark). Obiskovalci stopajo po deskah, ki so jih položili, da bi obvarovali dragocene preproge, mimo marmornatih stebrov, žametnih zaves in zlatega okrasja na velikanskih površinah ter pod lestenci, obloženimi z diamanti. Med njimi je eden, o katerem pravijo, da je največji v Evropi. Visi v dvorani, obdani s stebri, v kateri je 800 sedežev.
Oblasti so dale palačo na ogled, ker upajo, da bodo tako dobile predloge za prihodnjo namembnost poslopja. Nekateri predlagajo, naj bi palačo spremenili v konferenčno središče, razstavne prostore ali pa jo dali na voljo umetnikom. Marsikateri Romun pa ima bahavo poslopje za žalitev osiromašenega romunskega prebivalstva in se zavzema za to, da bi ga porušili. Glavni inženir Alexander Baumgarten pa meni, da bi palačo morali do
TRETJA KASETA
k
končati: »Dokončali bi jo v dveh letih, potrebovali bi milijard lejev. Ni zadosti hrana in stanovanje, v življe J moramo imeti tudi kaj RPe?( Kakšen bi bil svet brez muzej in palač? Zunanjščina sicer n1 ko privlačna, ker je Ceause arhitektom vsiljeval svoje P°i de. Če pa vzamete v roke u nik arhitekture in °Pa?Jini, okrasje in stebre v notranp® ■ kmalu spoznate, da gre za re(( čno monumentalno umetnin0'.
Palača stoji skupaj s še df * mi nedokončanimi poslopJ' kvadratnem kilometru povrs' osrčju Bukarešte. Nekoč f stalo 15.000 hiš. V zadnjih d tih letih so jih na ukaz kono® y torjevih načrtovalcev šestih letih je pri gradnji pa jj sodelovalo okoli milijon J Zdaj je pri gradnji zapos|e 20.000 delavcev.
Štefa, Štefa, Štefica. Pra* skladbo je že v tretje uspe' it Toni Šafarič. V samozaloz® ( namreč izdal novo kaseto, ** r producent je Goran Šarac, P^, ni slovenski avtor zabavne g'a
Avtorja skladb in besed'' Goran Šarac in Branko J°* < vič-Brendy. Kaseta je pos"6 studiu Metro v Ljubljani.
V treh letih aktivnega Pel^«i nastopanja na zabavno-g'a* jjj sceni torej tretja kaseta 1 Šafariča!

STRAN 24
VESTNIK, 12. APRILA^
" prva pomoč--------------------------------------------
IZ NOSA TEČE KRI
Kri 5rvavenie 'z nosu je na pogled strašno, vendar zvečine nenevarno, 'ečkrač Zat°’ ^er P°^'j° drobne žilice v nosni sluznici. To se zgodi najino P1 Zat°’ ker se Kam udarimo, močno kihnemo, ali se močno usekne-ma ve a°S,e S0 krvavitve iz nosu pri otrocih. Krvavitev se hitro ustavi sa-
’ n®ar moramo storiti to in ono. Kaj?
nosnic? P°K°ncb glavo malo sklonite. Dihajte skozi usta in stiskajte kljukic po<,.nosn'm hrustancem kakih pet minut. Včasih gre to laže s zlo ol.° za Kri se hitreje ustavi, če si na nosni koren položite mr-
8° ali košček ledu, zavit v plastično vrečko.
robčkVVaVi^^^ga nosu n>kakor ne smete mašiti z vato ali papirnatim če _ ,m' Kri mora neovirano odtekati. Kadar prva pomoč ne pomaga in rvavitve pogosto ponavljajo, se raje posvetujte z zdravnikom.
nenkV? '^ko v resnejših zdravstvenih motnjah: visok krvni tlak, poap-vamJ z' ’ bolezensko nagnjenje k nenadnim in dolgotrajnejšim krvavit-e bo treba, bo zdravnik zaprl ranico v nosu.
Novo o impotenci
Nove izkušnje kažejo, da impotenca nima samo psihičnih vzrokov. Na pomanjkanje spolne moči vplivajo lahko tudi hormonske motnje. Zdravnik to lahko ugotovi s preprosto analizo krvi.
Raziskave na kliniki za zdravljenje tovrstnih težav v Stockholmu so pokazale, da ima pet do deset odstotkov moških, ki iščejo pomoč, zvišan prolaktin v krvi. Prolaktin je hormon, ki spodbuja delovanje mlečnih žlez. Že samo zdravljenje z zdravili za zniževanje količine pro-laktina je praviloma takoj ugodno vplivalo na omenjene težave.
Impotenca je lahko tudi posledica premajhne količine moškega spolnega hormona testostero-
na. Ta je lahko različna in znaša pri moških, ki nimajo težav s spolno močjo, od 200 do 1200 miligramov na liter krvi. Na količino testosterona v krvi lahko vplivata tudi stres in utrujenost. Tistim, ki imajo nenehno premalo testosterona, ni treba pogosto hoditi na striženje k frizerju. Tudi razporeditev maščob je pogosto spremenjena v »žensko« smer. Navadno imajo takšni moški majhna moda ali pa jim rastejo dojke.
Dodajanje testosterona sicer lahko včasih povzroči večjo spolno aktivnost, vendar pa tako zdravljenje moške običajno naredi bolj agresivne. Zanimivo je, da raven testosterona raste v času velike spolne aktivnosti. Morda si lahko tako razložimo, zakaj brada hitreje raste po burni ljubezenski noči.
BISERNA VROGICA
Kanec upanja
I Se bodo lahko ljudje ne-koč zaščitno cepili proti
Iaidsu, kot se dandanes učinkovito cepijo proti ko-zarn, davici in drugim nalezljivim boleznim? Aids ne-
I zadržno prodira po svetu in I Neusmiljeno kosi svoje žrli Ne. Kljub silnemu denarju
I m naporom, ki ga vlagajo v I raziskovanje in iskanje ce-
Piva, pa iz stotine laborato-Injev po svetu, kjer se raziskovalci ukvarjajo s to na-'°go, že nekaj let ne prihajajo razveseljive vesti. Aids | ostaja smrtna bolezen, za
katero ni ne zdravila in ne cepiva.
Nekaj upanja pa je te dni le kanilo v sicer mračno razpoloženje strokovnjakov, ki so že skoraj obupali nad tem, da bodo odkrili učinkovito cepivo. Raziskovalci univerze Tulane so sporočili, da jim je uspel zanimiv poskus, ki obljublja zasuk na boljše. Skupino rezus opic so cepili s poskusno vakcino zoper posebno obliko aidsa, ki prizadene opice, nato pa so rezuse
okužili z virusom te bole- ■ zni. Po devetih mesecih nobena od opic ni zbolela niti I ni pokazala nobenih zna- I menj okužbe.	■
Res je, da ne gre za isti L virus, ki pri človeku sproža " nevaren aids, vendar pa je — uspeh tulanskih raziskoval- I cev kljub temu ogromen. | Kot pravi dr. Wayne Koff z zveznega ameriškega inšti- ■ tuta za nalezljive bolezni, je I to gigantski korak naprej ■ pri iskanju vakcine zoper aids.	M
Vid si krepimo z zdravo hrano
rdeča varuje pred pljučnim rakom
vrtn>nah, na primer papriki, paradižniku, koka in JaJčcevih, so barvila, ki preprečujejo revmatizem, ra-tel0 pPgrmenje žil. Učinkujejo proti presnovnim ostankom, sor kje| arujej° tudi pred strupi iz okolja. Raziskovalec profe-vjtobai^yt S’.e? 'z Dusseldorfa je dokazal, da je zelo učinko-Hčini tud °’ v Paradižniku. Lipocin, ki ga je v manjši ko-r°tinoid ' V dragih sadežih, uvrščamo k tako imenovanim ka-vsein k °m-. Najbolj znan je beta karotin, ki ga vsebuje pred-raka renJe- To barvilo preprečuje nastanek nekaterih vrst hije pfe^ukovitejše pa je barvilo v paradižniku, ki zlasti va-?je jem]; ra^om na pljučih. Človeški organi si za razstruplja-ebjave j ° ra?lična barvila. Nauk ki sledi: tudi v uživanju ženila. Že n sadja moramo skrbeti za to, da je izbira raznovr-^ejšim; Zat?’ ker se telo poskuša znebiti strupov z najrazli-rastlinskimi barvili.
Rumenjak
Internist dr. Kurt Weidner iz Eben-hausna priporoča preprosto zdravilo proti težavam z žolčem. Penasto zmešamo surov rumenjak z žlico medu. Vnetje se hitreje pozdravi, če uro za tem, ko smo pojedli rumenjak, pojemo še nariban hren, zmešan s smetano.
Ljudje veliko premalo skrbijo za to, da bi očesna obolenja poskušali preprečiti. Že na začetku našega stoletja je newyorški zdravnik Bates trdil, da bi slabovidnost in očesne bolezni lahko preprečevali z razmeroma malo truda in s preprostimi ukrepi. Predpisoval je dieto s čim bolj naravno polnovredno hrano, da je spravljala strupe iz telesa. V današnjem času se zdravniki spet vračajo k Batesovim načelom. Ameriški zdravniki so dokazali, da na razvoj očesne mrene zelo vpliva hrana. Zelo slabo je, če je v hrani premalo živil, v katerih je veliko vitaminov C, E in A. Nevarnost, da bi se pri človeku, ki mu primanjkuje teh snovi, razvila očesna mrena, je veliko večja. Pokazalo se je, da pomanjkljiva prehrana povečuje nevarnost, da se na leči začne motnja. Treba je jesti veliko solate, zelenjave in sad-
Kuhajte z nami
NOVOST v KOZMETIČNEM STIDIU ALEKSANDRA
sanjfa} mesečno zdravnica-specialistka za huj-" kliničnega centra.
.Hujs*?.1 obraza in telesa še strokovni nasveti o efor>u?2S j9°B DOGOVORJENI SOBOTI - informacije po te-
Kozmetični salon ALEKSANDRA Titova 26 (hotel Diana), MURSKA SOBOTA
»ADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
^sbena i
। lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232.
B’'latiler day in Paradise - Phill Collins d' oSreda ~ Uon Menotni Bluesband s ^eeP it P'-*?10 ~ Magnet ' La,nbadl 8ett-er ~ Madonna
«ua — Kaoma
em na 'es*vica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudi-
G Sončevi 21, 69000 Murska Sobota.
*a’l itova ^Pišnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobo-^ddaja , ’ 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
^’6Mh-T! 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 1 SV 648 kHz), ob petkih, od 18.00 do 19.00.
Biseri sploh nikoli ne pridejo iz mode, a redke so ženske, ki se krasijo s pravimi. Tudi letos jim tega čudovitega okrasa ne bomo zavidali — zdaj kraljujejo umetni biseri.
Pravijo, da se je začelo v Ameriki. Prva dama Barbara Bush se je ozaljšala s tremi nizi drobnih biserov in skromno povedala, da so umetni. Plaz se je sprožil.
Biseri morajo biti tako umetni, da se to že na daleč vidi. Debele ogrlice in večkrat ovite zapestnice se nosijo h kavbojkam in k elegantnim oblačilom. Kroglice motnega leska je Coco Chanel že v dvajsetih letih spremenila v modni nakit, s katerim so dame smele v vsak salon.
Jajčni ježki s hladno omako
Spomladi je gospodinjam na voljo veliko jajc, ki jih pripravljamo na različne načine — od kuhanih, popečenih, predelanih v omlete, jušne zakuhe, omake, peciva in dodatke k testeninam.
Za jajčne ježke potrebujemo: 4 jajca, dva manjša ali eden debelejši paradižnik, 8 rezin sveže kumarice in 16 rezin rdeče redkvice. Kumarične rezine prerežemo na polovico, da dobimo 16 polovičnih rezin.
Omako pripravimo iz 2 del kisle smetane, žličke gorčice, ščepec soli, ščepec popra. Vse dobro premešamo.
Trdo kuhana jajca polijemo z mrzlo vodo in olupimo. Paradižnike narežemo na debele rezine, jih posolimo in popopramo. Jajca po dolgem narežemo na polovice in po eno polovico položimo na vsako paradižnikovo rezino, tako da je rumenjak spodaj. Jajčni beljak zgoraj zarežemo 3- do 4-krat in v zareze damo polovične kolobarje svežih kumaric in kolobarje rdečih redkvic. Zraven v skodelici serviramo hladno smetanovo omako, ki jo po vrhu izdatno potresemo z na tanke rezance narezano svežo zelenjavo. Uporabimo očiščena stebla pora ali mlade čebule ali mladega česna. Jed ponudimo s črnim kruhom.
Kako kuhamo jajca?
Jajca vedno pristavimo kuhat v vrelo, rahlo slano vodo, nikoli v mrzlo. Mehko kuhano jajce naj vre 3 do 4 minute, trdo kuhamo 10 minut. Jajc ne kuhamo po občutku, temveč z zanesljivo uro. Že kuhanih jajčk ne puščamo v vodi, ker dobi rumenjak siv rob.
ODGOVOR:
IME IN PR1IMEk
NASLOV: ------.-------------------------
Odgovore pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Kupon nalepite na dopisnico in pripišite 10 sekund. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne odgovore, poslane do srede, 18. aprila 1990.
Zeliščne kopeli
Kadar smo živčni ali utrujeni, si privoščimo zeliščno kopel. V kad natočimo vodo in dodamo kopalno sol ali olje iz zelišč. Različni dodatki imajo različne učinke.
Rožmarin: krepi in poživlja.
Smreka, bor: povečujeta vi-talnsot, čistita in sproščata dihalne poti.
Hmelj: pomirja, po kopeli boste hitreje zaspali in bolje spali.
SESTAVIL MARKO NAPAST
MESTECE PRI ZAGREBU
SADNO DREVO
KMETIJSKI STROKOV-. NJAK
ŠPANSKI TENIŠKI IGRALEC (MANUEL)
REKREACIJSKI ŠPORT ZA VSAKOGAR
LOVEC POTOČNIH ŽIVALI
EDVARD GIEREK
MOŠKI PEVSKI GLAS
CIRKUŠKI UMETNIK
avtomobilska OZNAKA ROMUNIJE
VOŠČENA TVORBA V ČEBELJEM PANJU I
PISEC KRONIKE, ANALIST
ZADNJE PREDIVO.
TULJE, PAZDERJE
Kamilice: negujejo kožo, zdravijo vnetja, pomirjajo.
Melisa: sprošča.
Pomarančno in lipovo cvetje: lepo diši in pomirja, koristi koži in duši.
Timjan in materina dušica: varujeta dihalne organe.
Za mastno kožo lahko dodamo zeliščni kopeli morsko sol, suho kožo pa negujemo z oljnimi dodatki.
i
LJUBLJAN-
ZELATINA SK0 IZ alg LETALIŠČE
IZ
SODOBNI RUS. LIT.
TEORETIK (JURIJ M.)
DRAMA RUDIJA ŠELIGE
GLASBENI INTERVAL
SPOJINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO
RAZJEDA I | NA LICIH I DELELEK-1 ItROMOTORJA,
MESTO V ROMUNIJI
SATIRIK
buchviald
ALUMINIJ
IT. OPERNI SKLADATELJ
GRAM
[kalnost
BRKATA RIBA
। VEZNIK
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN
ORGAN VOHA (NEON "
TANTAL
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: kaskada, opioman, maksima, protein, Err, lak, Nisa, Na, Z, komis, Akira, t, Co, inu, imisi-ja, jastreb, Art, Aca.
STRAH 25
APRILA 1990
SE ZAČNE MOJ DOM
Okna mojega doma
Za montažne hiše
• 10% gotovinski popust ali
• plačilo v treh obrokih brez obresti
PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorico, Celje, Novo Mesto, Izola, Pula, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Zagreb, Čakovec, Nova Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Tuzla, Čapljina, Stara Pazova, Zrenjanin, Beograd, Valjevo, Titovo Užice, Zaječat, Kragujevac, Novi Pazar, Požarevac, Trstenik, Niš,. Vranje, Priština, Peč, Dečane, Skopje.
JELOVICA
Lesna industrija 64220 Škofja Loka Kidričeva 58 tel.. (064) 631-241 telex: 34579 yu lijel telet.ax: (064) 632-261
Ta oJba« m dtiUtpjo modrega neba; koketirajo t netom; k^nbujefo retrorom in viharjem; skoznje prodirajo žarki sonca; zn njimi se zgine maj svet - lep in
v prodajaln ELEKTROTEHNE
Titova 15 in
Maribor anska 1
Za stavbno pohištvo in montažne stene
• konkurenčne cene
• gotovinski popust
• obročno odplačevanje (1 + 4,6% obresti)
• brezplačni prevoz za večje nakupe
nudimo

ras dom, gospodinjstvo
POMURSKO ZAVAROVALNIŠTVO Sl UTIRA POTA

Zavarovalništvo ima v Pomurju že dolgoletno tradicijo. Zavarovalnica namreč deluje po osvoboditvi od leta 1948, v zdajšnje prostore na Titovi ulici v Murski Soboti pa so se preselili leta 1960. Zgraditev novih prostorov je omogočil državni zavarovalni zavod kot nagrado eni od najuspešnejših firm pod vodstvom takratnega direktorja Ludvika Cipota, ki ima velike zasluge za razvoj te dejavnosti v pokrajini ob Muri. V sistem Triglav pa se je Območna Zavarovalna skupnost Murska Sobota operativno vključila leta 1977. Po sprejemu novega zakona o zavarovalništvu so tik pred preoblikovanjem.
ŽE 200 TISOČ ZAVAROVALNIH POGODB
V delovni skupnosti Območne zavarovalne skupnosti Triglav Murska Sobota, ki skrbi za sklenitev najrazličnejših zavarovanj, je zaposlenih 117 delavcev; od tega 50 zunanjih zavarovalnih zastopnikov in 67 internih delavcev. Ti so usposobljeni za vse vrste zavarovanj, razen mednarodnih, na kar pa se pripravljajo v letošnjem letu. V Pomurju je sklenjenih okrog 200 tisoč zavarovalnih pogodb, skupna kmetijska premija pa je lani znašala 23 milijonov dinarjev. Sicer pa z zavarovanjem pokrivajo približno dve tretjini zasebnega in tretjino družbenega sektorja. V letu 1989 jim je družbeni sektor plačal 6,3 milijona dinarjev, izplačali pa so celo 9,8 milijona dinarjev. Kljub temu pa so z nalaganjem sredstev dosegli dokaj ugodne rezultate, saj so po njih med vodilnimi v sistemu Triglav.
Sicer pa nam je nekaj podrobnejših podatkov nanizal sedanji direktor Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti RUDI CIPOT. »Naši zastopniki na terenu pobirajo tudi četrtino celotne kmetijske premije. Naša območna skupnost pa je imela v letu 1989 za 17 milijonov dinarjev škod oziroma 20 tisoč takih primerov. Ob tem imamo tudi za 18 milijonov dinarjev rezerviranih škod, ki bodo izplačane letos, ko bodo zbrani vsi pred
hodni elementi za njihovo izplačilo. Skupni pozitivni finančni rezultat pa je 37 milijonov dinarjev, za kar so nas naši delegati uvrstili med najuspešnejše delovne skupnosti s področja zavarovalništva v Sloveniji. To dokazuje tudi podatek, daje produktivnost naših delavcev čez 50 odstotkov nad povprečjem sistema Triglav, pri čemer je mišljen fizični obseg opravljenega dela. Gotovo pa je, da tako uspešni ne moremo biti po premiji na delavca, ker je naša zavarovalnica odsev regijskega gospodarstva, kateremu smo v prvi vrsti namenjeni. Ker je bilo zadnje čase precej govoric o nenormalno visokih osebnih dohodkih naših delavcev, bi rad pojasnil,, da je znašal bruto OD na delavca 3.836 dinarjev in da je direktor po zasluženem OD v letu 1989 pristal na 105. mestu v občini. Osebno menim, da so bili naši delavci za svoje delo primerno nagrajeni in da osebni dohodek ne more biti edini spodbujevalec za boljše delo.«
Brez dvoma je imelo gospodarjenje ob visoki inflaciji svoj odsev tudi v zavarovalništvu. Zato jim ni v celoti uspelo obdržati vrednostnega zajetja načrtovanih zavarovanj. Nič čudnega, da so se v takih razmerah bolj naslonili na prednostne dejavnosti tega območja, ki je v glavnem v kmetijstvu. Radi jih poimenujejo kot kmetijsko zavarovalnico. Občanom so namreč skušali venomer ponuditi ustrezno zavarovalno zaščito, zlasti pri zavarovanju
kmetijskih posevkov in naravnih nesrečah ob toči in neurju, ki za to - območje niso redek pojav. Skušali so biti čimbolj ažurni pri svojih zavarovalnih storitvah. In to jim je doslej največkrat uspevalo!
ZAVAROVANO SKORAJ VSO DRUŽBENO PREMOŽENJE
Zanimalo nas je, kakšen pomen ima zavarovalništvo za Pomurje, kje je njegovo mesto v slovenskem prostoru in kje so uspešnejši. Odgovor Rudija Cipota je naslednji: »Lahko rečem, da smo le z manjšimi izjemami zavarovali vse premoženje druž-. benega sektorja v vseh štirih pomurskih občinah, in sicer od požarnega zavarovanja, ki je povsod, do zavarovanj strojev, odgovornosti, avtomobilov in nezgod. V zasebnem sektorju je najbolj razširjeno požarno zavarovanje, stanovanjskih premičnin in življenjsko zavarovanje. Slednje je bilo z inflacijo v zadnjih letih močno razvrednoteno, vendar pa z novo obliko ponudbe, ki sedaj vsebuje jamstvo proti inflacijskim vplivom, spet dobiva veljavo, hkrati pa postaja kon-kurentno zadnje čase toliko opevanem Wiener Stattischer Versic-herung. Poleg tega zelo dobro sodelujemo z vsemi gospodarskimi organizacijami in ni bilo pripomb na kakovost našega dela. S hitrimi in ažurnimi likvidacijami katastrofalnih škod v kmetijstvu in večjih industrijskih škod smo ugled celotnega zavarovalniškega sistema Triglav dvignili na višjo raven; in to ne le v Pomurju.«
Kot rečeno, vidijo možnosti širitve zavarovalništva predvsem v kmetijstvu, kjer bodo potrebna dodatna prizadevanja, da bi vanj vključili čim več kmetijskih proizvajalcev. Želijo si, da bi se v prvi vrsti razširilo zavarovanje kmetijskih posevkov, posebno v ljutomerski, lendavski in radgonski občini, saj je soboška občina
117-CLANSKI KOLEKTIV OBMOČNE zavarovalne skupnosti TRICU, SE NENEHNO POMLAJUJE IN POSODABLJA Z RAČUNALNIŠKO OI’Rl'A> - LETOŠNJI NAČRT 306 MILIJONOV DINARJEV - GRADNJA NOVIH PKV ŠTOROV
že dokaj dobro pokrita s to obliko zavarovanja, sistem obrambe pred točo pa je negotov. Le na tak način bo to zavarovanje cenejše in dostopnejše slehernemu
RUDI CIPOT — Direktor Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti je ponosen, na dosedanje rezultate zavarovalništva v Pomurju.
kmetu. »Zmeraj smo bili odprti, ker menimo, daje treba judi tudi razsvetljevati in jih poučiti o pomenu tovrstne gospodarske zaščite. In če je bila prva zavarovalnica v Sloveniji ustanovljena avgusta 1900, ko so zavarovali cerkveni zvon, kar pomeni, da bomo letos praznovali 90-letnico zavarovalništva, lahko rečem, da se je v tem času v tej dejavnosti marsikaj zgodilo. Veseli nas, da smo pri nekaterih zavarovalniških vrstah nad slovenskim povprečjem, kar pomeni, da imajo pomurski ljudje dober posluh zanje in da pravilno razmišljajo o svoji gospodarski zaščiti,« poudarja direktor Rudi Cipot.
OSTATI MED NAJBOLJŠIMI SLOVENSKIMI ZAVAROVALNICAMI
In v kaj bodo usmerjena prizadevanja 117-članskega kolektiva Območne zavarovalne skupnosti Triglav v Murski Soboti v prihodnje? »Naše strateške možnosti je potrebno primerno in pravilno izkoristiti, zato so naši razvojni cilji prilagojeni pomurskim razmeram. Za vsako uspešno za-varovlaniško podjetje je bistveni cilj, da ob določenem tveganju ustvari pozitiven rezultat poslovanja. Iz tega razloga želimo povečati naš delež na trgu, predvsem v zasebnem sektorju, in sicer s čim bolj kakovostno ponudbo storitev, pa tudi s sprejemljivimi cenami. Največ možnosti vidimo v pripravi novega t. i. kmetijskega paketa, prav tako pa tudi v širitvi avtomobilskega in življenjskega zavarovanja. Naslednji cilj je povečanje dohodka, kar pomeni, da bi še naprej ostali med najboljšimi zavarovalnicami v Sloveniji. In ne glede na to, da nas imajo za paradržavno institucijo, je bistveni cilj učinkovita rast kolektiva, kar bo lahko uresničil s povečevanjem zavarovlanške dejavnosti v tem prostoru. V ta namen se ustrezno opremljamo, saj smo prepričani, da mora biti vsako delovno mesto čim bolj avtomatizirana pisarna, saj si brez informacijskega sistema, podprtega s sodobno računalniško opremo, ni mogoče zamišljati moderne zavarovalnice. Zato se zavzemamo za racionalnost poslovanja, v sklepni, etapi pa je razporeditev terminalske mreže po vseh pisarnah. Velik poudarek dajemo funkcionalnemu izobraževanju, ki ga zahteva posodobljena tehnologija na slehernem delovnem po
dročju. Več znanja je prvl P Ji za obvladanje konkurence^, vedno močneje pritiska v P0'^« ski prostor. Kolektiv se nen .jj pomlajuje z vključitvijo n) kadrov s fakultet in drug'*1 Pri nas lahko ostanejo le n^jl-sledijo reku Winstona Ch)1^ la: >Ni važno, da opravljaš 0 .6 ki ga imaš rad, zelo važno P da vzljubiš delo, ki ga oprav J Nenehno prihajajo Prl?j ki strokovno usposobljeni kadr so najboljše zagotovilo, da s® do naši cilji uresničili. Ob uP bi več znanja in kakovostni" !|e. jemov se nadejamo, da bom tošnji načrt 306 milijonov d* . jev izpolnili;« pravi Rudi CIE
___________
V zadnjem času veliko jejo tudi znotraj sistema pri pripravi nove organiziran 0 najverjetneje delniške druzn holdinškem načelu. Pri teITLf<r pomagajo izkšnje iz tujih za. gf, valnic, kot so francoska £ nemška Miinchener Riick inye(, strijska Wiener Stattischer sicherung. S slednjimi so Že sj. govoru in ni izključeno, da D j stem Triglav v kratkem Pre po-funkcijo ustrezne mešane G. sredniške družbe ne le za -> nijo, ampak tudi za Jugosla
cii)P
V Območni zavarovalni » nosti Triglav pa načrtujejo prej. Poleg kakovostnejših 0 zavarovnaja, ki naj prispeva * trejšemu razvoju pomurskega spodarstva, ne pozabljajo na nujnost novih prosj0(0' Ugotavljajo, da so sedanj' P se stori zaviralni dejavnik, zato e že dogovarjajo o gradnji n vj stavbe, ki bi nastala na združevanja sredstev posloVg^, sklada vseh zavarovalnic v $ veniji. To pa bi bila tudi nag' za njihovo dosedanje usp® delo.
0^
STRAN 26
VESTNIK, 12. APRILAjj!^
T,p'strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
S
KOVINOPLASTIKA H
61386 STARI TRG PRI LOŽU
STRESNO OKNO SO 320
Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izdanih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient "Ttotne prehodnosti (k = 2,59W/m2K) • do-zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovo-stoo tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski toez • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-'FORMACIJE:	KOVINOPLASTIKA	LOŽ,	61386	STARI	TRG	PRI	LOŽU,	tel	(
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180° ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla • enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju. STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ŽRMK Ljubljana.
gradbena in instalacijska dejavnost obrt TER STORITVE n. sol. o. LENDAVA
qidos
■LE M DAVA
069/75-254
'^LEFON h.c.: 069/75-055, 75-150, 36-055, 36-056
dejavnost podjetja
~~ keramičarska in kamnoseška dela;
~~ vse vrste elektroinstalacijskih in strojnih instalacij;
~~ mizarska dela;
~~ pleskarska dela;
" gradbena dela;
~~ komunalna dela;
odgovorni delavci za poslovno-komercialno
“Ogovarjanje vam bodo dali zažeuene
'Nformacije
sestavljenega podjetja	TRATNJEK Štefan
°nik direktorja za območje občine JUROVIČ Drago
GRADBENA OBRT IN INSTALACIJE KOVAČ Jože, direktor "	JAKLOVIČ Ladislav
—otNA OBRT IN IN5TAL paramičarsko-kamnoseška dela 'ektroinstalacijska dela
^i-ojne
instalac.iie
Mi, '”Ka Qek G adh ka dela ^radbena dela
KoMUNALA
^^Nlk '2. APRILA 1990
KUZMA Štefan TRATNJEK Drago GAJŠEK Mirko BANFI Karel KRALJIČ Ignac
VARŠIČ Duro, direktor BOKAN Katarina
tel. dir. 75-420
tel. dir. 75-169 tel. dir. 75-169 tel. dir. 75-169 tel. dir. 75-169 tel. dir. 75-169
tel. dir. 75-169
tel. dir. 75-160 tel. dir. 75-160
STOPNICE VRSTE KAMNA: — brački sivec, plavi tok, makedonski sivec, fiorito, kanfanar, Lucija, Selina itn . . .	PLOŠČE ZA TALNE OBLOGE VRSTE KAMNA: — brački sivec, plavi tok, fiorito, makedonski sivec, kristalino, kanfanar, Lucija Selina ...	OKENSKE POLICE VRSTE KAMNA: — isto kot za talne obloge
DIMENZIJE: (čela in nastopne ploskve)	DIMENZIJE (v cm): ŠIRINA:	DOLŽINA:	DEBELINA: 30,	30,40, 50	2	in 3, 30,	prosto,	2	in 3, 20,	40 in prosto,	2	in 3, 10,	20 in prosto,	2	in 3, 15,	30 in prosto	2	in 3	DIMENZIJE (vem): DOLŽINA: 67, 87, 107, 117, 127, 147, 167, 187, 207, 217, 227, 247 ŠIRINA: 15—30 cm DEBELINA: 3 cm



IZDELUJEMO PLOŠČE ZA MIZICE IN POMIVALNA KORITA IZ ISTIH VRST NARAVNEGA KAMNA KOT JIH OMENJAMO ZGORAJ.
IZDELUJEMO IN MONTIRAMO TUDI VSE VRSTE NAGROBNIH SPOMENIKOV IZ RAZLIČNIH VRST GRANITA
Obrtniška in instalacijska dela opravljamo na največjih objektih širom po Sloveniji, ob morju, v hrvaški Istri, Iraku in sosednji republiki Madžarski • Našo kamnoseško dejavnost smo modernizirali z najsodobnejšo, predvsem uvozno opremo, zato vam lahko iz več vrst naravnega kamna izdelamo zgoraj opisane izdelke • Zaupajte nam vaše naročilo, ugodili bomo vsaki vaši posebni želji
STRAN 27
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE V NAŠO KVALITETO IN CENE OBIŠČITE NAS IN SE PRE
Ul
Ul a: a.
UJ co
TOPLINA DOMA
RADOST ŽIVLJENJA

INO-M
Ul
Ul
Ul
cc o. Ul cc a.
Ul co
kp m o
UJ z Ul o

m
SODOBNO OKNO EVROPSKE KAKOVOSTI, KAR DOKAZUJE LETNA PRODAJA PREKO 20.000 KOSOV V ŠVICO, NEMČIJO IN FRANCIJO. POSTANITE TUDI VI LASTNIK TAKŠNEGA OKNA.
V naši bogati izbiri izdelkov stavbnega pohištva boste našli še:
- polkna, izolacijske omarice z roleto, komarnike
- sobna vrata, vhodna in garažna vrata, nadsvetlobe in stranske svetlobe
Ul
<n m
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
UJ Z UJ o
m
m
SISTEM TOPLOTNE f ZAŠČITE ZGRADB
m
u*
m
Styronol — za lepljenje
Stiropor (debelina 4—8 cm)
Styronol — za armiranje 1. sloj
steklena mrežica
Styronol — za armiranje
2. sloj
vmesni premaz (Acrylcolor) priporočamo
zunanji zid (opeka, podaljšani omet, beton.
salonit)

o m z m O CD
O>
-I m

cn m
■o Z) m "D
o m z m
O 00
Ul
Industrija stavbnega pohištva
61310 Ribnica, Partizanska 3
telefon: (061) 861-411
telegram: inles - Ribnica telex: 31-262 inles Yu telefax: (061) 861-603
inles
NAŠA PRODAJNA SKLADIŠČA
61310 Ribnica, Kolodvorska 22, tel. (061) 861-212
51213 Jurdani - Opatija, tel. (051) 741-330
m
plastični ali plastificirani omet (Acrynolit, Bavalit. Jubolit, Blolit. Valit)'
Jubizol sistem je namenjen za zunanjo toplotno izolacijo obodnih sten objektov. Sestavljen je iz stiropora, ki je z zunanje strani zaščiten s stekleno tkanino, ojačan P« z osnovnim ometom Styronol, na površino le-tega pa je nanešen dekorativni fasadni omet.	|
PREDNOSTI JUBIZOL SISTEMA
- znižuje stroške ogrevanja do 40%	.
- manjši so stroški za investicijo ogreva
naprav, ker so le-te lahko znatno rna I - lahko se uporablja pri novogradnji1,1 naciji starih objektov	. kol
- primeren je tako za enodružinske hiše za bloke, stolpnice, industrijske obje montažne hiše, vikend hiše itd.
- omogoča prijetnejšo bivalno klimo-P ‘ mi topleje brez kondenza in plesni na nah, poleti hladneje	-a
- omogoča čistejše okolje zaradi ma porabe goriv
- odporen je proti vremenskim nepn in ima dobre paropropustne lastnost1 - je tudi požarno varen
Če želite dodatne informacije, nas P0^'^ ali se oglasite osebno. Vedno vam bomo svetovali.
IZOLIRAJTE Z JUBIZOLOM
in v vseh trgovinah z gradbenim materialom Slovenijales in v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom po vsej Jugoslaviji
cn
AŠO KVALITETO IN CENE OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE V NAŠO KVALITETO IN
V)
m
■o CENE
□B
KEMIČNA INDUSTR^ 61262 Dol pri Ljubiji Tel.: 647-^
• t
Tehnično informativni oddelek im-
31167, telefa* 791-309
brest
za opremo vašega do^ lahko kupite1 naših saio^
brest, da stanovanje postane do111
Saloni:
— Brest, Cerknica, tel. 061/791-529
— Maribor, Ulica kneza Koclja, tel. 062/211-495
— Beograd, Duričeva 26, tel. 011/403-619
— Zagreb, Zagrebški velesejem Paviljon 12, tel. 041/521-868
— Split, R. Boškoviča 21—23, tel. 058/561-190
— Sarajevo, Bratstva jedinstva 47, tel. 071/615-602
— Banja Luka, Robna kuča Triglav, Veselina Masleše 3, tel. 078/47-480
— Skopje, Bulevar Jane Sandanski 65 — Aerodrom Kula 8, tel. 091/413-008
— Bitola, Bulevar Sever jug bb, tel. 097/25-381
— Titov Veles, Blagoj Gjorev 37, tel. 093/24-458
T
.........,„„1
brest, podjetje za proizvodnjo in promet blaga, p.o., Cerknica, telefon 061/791200; telex 31167; telefax 791 309
STRAN 28
VESTNIK, 12. APRILA^