JUTRA Maribor, sobota 17. novembra 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poštnem čsk, zav. * Ljubljani št II.<09 jčno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Poštnina plačana v tfotevTnt Cena 1 Din Ve!ja mesečno, Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelsk .Jutra- v Ljubljani, Preientov« ulica to. A 2ža SusfflUiniio — Jusoslavila? Kakor pri nas, se je bila tudi v Rumu-tiiji dolge mesece težka'borba med izkoriščanim narodom in hegemonistično kliko. Tudi tam so se hegemonisti upirali z vsemi močmi, da bi pustili iz rok nadvlado in možnost izkoriščanja ubogega naroda. Toda sila razmer je končno prisilila najvišje činitelje v državi, da so krenili na drugo pot. Nova vlada narodne kmečke stranke dela s polno paro, da popravi težke krivice in rane, ki jih je zadjal narodu in njegovemu gospodarstvu prejšnji režim. Dela predvsem red v upravi. Vsi, ki so prišli na položaje brez kvalifikacije ali po tradiciji, so premeščeni. Nešteto oseb je sedelo na takozvanih »zaslužnih mestih«. Nova vlada je vse te privilegije izbrisala z eno potezo peresa. V ministrstvih je re vizija avtomobilov, za vsako ministrstvo je dovoljen samo eden in izključno v službene svrhe, ostali bodo prodani na jav-nt dražbi. Premeščenih in upokojenih je cela vrsta višjih uradnikov, zlasti žendarmerijskih komandantov, ki so iz svojih okrajev napravili naravnost osebne raSaluke. V vsej državi, izvzemši obmejno cono 10 km, je ukinjeno obsedno stanje. Tako se povrača v Rumuniji počasi red, pravica in poštenje. Med narodom vlada nepopisno navdušenje in splošno se napoveduje, da bo narodna kmečka stranka pri novih .volitvah meseca decembra popolnoma regularnim potom, ne na način dosedanjih proslulih »romunskih volitev«, dobila večino v bedoči narodni skupščini Rumunije. Pri nas se vsakdo vprašuje: Ali bo sledila Jugoslavija rumunskemu vzgledu. Ali bodo tudi pri nas končno na merodajnih mestih spoznali, da je zgled Rumunije, kjer to popolnoma slične razmere našim, kažipot tudi za razvoj naših riotranje-političnih prilik? Iz Pariza prihaja sporočilo, ki daje za to domnevo nekaj nade. Tamošnje časopisje poroča, da je naš kralj Aleksander, ki se mudi tam žc deli časa, dne 13. tm. obiskal predsednika francoske republike gospoda Doumergue-a in pripisuje temu obisku velik pomen. »Petit Parišicn« pravi, da je kralj! Aleksander ponovno zagotovil predsedniku, Francije o trdnem prijateljstvu Jugoslavije do Francijo, da pa je tudi skušal odstraniti nekatera nespo-! rezumijenja, ki so nastala v francos- j kih krogih o sporu med Srbi in Mrva-1 ti. Halje pravi isti list, da je naš kralj da se, lahko v najkrajšem času grKnkuje konec tega obžalovanja vr^nepa kontakta. Sc vedno polaga narod edino in zadnje upanje v svojega vladarja. Se vedno Upa, da bo — kakor regentsld svet v Rumuniji — on tisti, ki bo končno z odločilo gestč dal možnost za ustvaritev novih, zdravili razmer. In deloma nestrpno deloma v strahu za usodo in bodočnost države še narod vprašuje, ali mu bo dana prilika, da v novih svobodnih volitvah izreče svojo voljo in ustvari predpogoje za novo; življenje v naši državi. Težko nam vsem, ako se bo narod v svojih nadah varal. Ciklon nad HnnSil© in Francijo VELIKA OPUSTOŠENJA V LONDONU. — 30 MRTVIH. — SILNI NALIVI V PARIZU. — ORKANSKO NEU RJE NA NIZOZEMSKEM. — ŠKODA JE OGROMNA. LONDON, 17. novembra. Včeraj in danes ponoči je divjal nad vso Anglijo strahovit vihar, ^ spremljan od močnih nalivov in toče- Vihar je dosegel hitrost do 100 milj na uro. Na kopnem so pretrgane vse telefonske zveze, tako da še vedno ni mogoče zvedeti podrobnosti o katastrofalnem razdejanju._Vihar je razkril nebroj hiš in razbil v posameznih ulicah vsa izložbena okna. Katastrofa je zahtevala tudi več človeških žrtev, ker je vrgel vihar precej ljudi v vodo. Bolnice so polne ranjencev, ki jih dovažajo od vseh strani. Silno je bilo razburkano tudi morje in je ponoči več parnikov klicalo na pomoč. Razdejanih je več luških naprav. Vihar je podrl med drugim 15 ton težko dvigalo, ki je padlo potem na pristaniško okrepčevalnico, v kateri je bilo polno ljudi. Nad 30 oseb je bilo pri tej priliki ubitih. Zračni promet med Anglijo in Francijo je ustavljen. Nad Rokavskim zalivom je neko angleško letalo komaj ušlo katastrofi. Vihar je potisnil letalo proti morski gladini, tako da se je skoro zaletelo v neki parnik. Tik nad krovom je švignilo mimo, se zarilo potern v vodo, nakar ga je vihar pognal zopet visoko v zrak. Le z naj-večjim naporom se.je pilotu posrečilo, da je po trikrat daljši vožnji dospel na cilj. PARIZ, 17. novembra. Tudi nad Francijo je divjal včeraj silen orkan, ki je napravil ogromno škodo. Ob 1.45 ponoči se je vlila nad mestom ploha, ki je hipoma izpremenila ulice v hudournike. Voda je vdirala v kleti in trgovine in povzročila velika opustošenja. Zjutraj pa se je zjasnilo in je bil najlepši dan. AMSTERDAM. 17- novembra. Nad Nizozemsko razsaja strašno neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Vihar je ponekod ruval drevje in uničil vse nasade. Radi nalivov so nastopile v nekaterih mestih prave poplave. Več novih stavb se je zrušilo, zaznamovati je tudi človeške žrtve. Ponekod je ustavljen ves promet. /©rila vlomov in tatvin VLOMILSKI POSKUSI V MARIBORU IN PRI SV. LENARTU. — MLA-Dl ZLOČINEC. — POD SUMOM U MORA. 3uiri ob 11. v Liudskem vrtu Finale za državno prvenstvo SIK jM-ge>s8*»viia iSSK Maribor Maribor, 17. nov. Letos je nenavadno veliko število tatvin in vlomov v mestu in okolici. Vsi ti zločini se sicer niso posrečili, a kar se je nakradlo in naropalo, bi tvorilo že lepo zalogo. Le redkokedaj se najde tatinski plen, kar je znak tatinske organizacije in glede razprodaje. Plen se prodaja večinoma po deželi in ker je vse poceni, gre gladko v denar, četudi bi ljudje lahko vedeli, da ne izhaja iz poštenih virov- Preteklo noč so bili vlomilci na delu v S\\ Lenartu in v Mariboru. V Sv. Lenartu so se spravili nad trgovini Kranjc in Rataj, a niso imeli uspe ha. Prepodili so jih. V Mariboru so se pa zločinci spravili v Hausmanningerjevo vinsko klet, da bi iz nje prebili v — Turadovo trgovino. Močno so navrtali strop in svoj cilj bi bili tudi dosegli, če ne bi bil ustavil predora močati tram. Za vrtanje druge odprtine pa ni biio več časa. Najbrž so sc že proti večeru vrinili v klet ter se dali v njo zakleniti. Ven so pa itak lahko prišli skozi druga vrata, ki so bila od zhotraj zapahnjena. Značilen predstavnik zločinskega sveta naših krajev je te dni v Melju aretirani 241etni Jakob Zver. Zver krade, kakor sam prizna, že od svoje rane mladosti. Ko je bil tri leta star, n?u jc mati umrla. Dve mačehi je imel in nihče se ni zanj brigal. Potepal se je in kradel že kot otrok. Ko je dopolnil 15. leto, je prišel v pobolj-ševalnico Messendorf pri Gradcu. Par let je bil tam in ko so ga izpustili,, je nadaljeval potepuško življenje. Oče mu je padel v vojni. V Lahoncih pri Ormožu, kjer je nekaj časa delal, je ukradel delavsko knjižico na ime Franca Simoniča. Pozneje si je kupil pri' srezkem poglavarstvu v Ptuju posebno knjigo ter jo sam izpolnil na ime Franc Simonič in s podatki, ki so mu boljše odgovarjali kot oni na ukradeni knjižici. Pečat ob čine Lahonci je sam ponaredil- Skuhal je jajce ter z beljakom posnel in prenesel barvo pečata. Kradel je po Banovcih, Cogetincih, Veržeju, Mali Nedelji in drugod, kar večinoma sam prizna. Sleparil je tudi lahkoverneže po vaseh s številčno igro »Jaz vem, koliko denarja imaš? — Ta igra — 7 listkov s številkami — se prodaja po trgovinah. Od številk prvega listka si je treba eno zapomniti in ko se pove, na katerem listku se je številka ponovila, jo igralec lahko pove. Vaščane je ta enostavna igra tako fraplrala, da so sklepali s sleparjem visoke stave. Zver je izvršil pred nekaj dnevi svoj zadnji vlom pri nekem posestniku v Cogentincih. Odnesel je dve obleki in tri žepne ure. Dve uri so še našli pri njem, eno in obleke je pa prodal. Mladega zgubljenca dolžijo tudi umora v Sejancih pri Sv. Tomažu. Dne 21. avgusta letos se je odpeljal s kolesom lSletni Viktor Podplatnik, sin posestnika in mesarja pri Sv. Tomažu v Ljutomer po denar za prodan voz telet. Zvečer na povratku je bil pa mladenič umorjen sredi poti v ta-kozvani Bukovci. Za nekim grmom so ga našli ustreljenega in kolo je ležalo zraven njega. Morilec je moral vedeti za namen njegovega pota in umoril ga je, da bi še polastil večje vsote. Mladi Viktor pa slučajno dolžnika ni naše domov ter se je vračal prazen. OrožhiŠtvo pri Sv. Tomažu ima svoje razloge, da sumniči umora Jakoba Zvera, ki pa vse taji. Pristopajte k stavbni zadrug) »Ribniška koča« kot zadružni člani j Delež) ž Din 100, pristopnina Din ?0. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r- z. z o. z. v Mariboru. Iz trgovskega življenja. Na novo so se vpisale v trgovski register naslednje tvrdke v mariborski o-blasti: Brata Gračner, trgovina z mešanim blagom v Celju; Ernst Štivan, trgovina z dvokolesi, motorji in stroji v Gederovcih; Viktor Jarc, izdelovanje sladne kave na tvorniški način. — Izbrisala se je tvrdka Gustav Pirchan, trgovina z manutakturnim blagom v Mariboru. — Napad sredi mesta. Zrinski trg je radi slabe razsvetljave splošno znan in od pasantov primerno respektiran. Da ni strah zlasti šibkejšega spola pred tem kotom našega mesta čisto neupravičen, dokazuje ponovni napad, ki se jc zgodil predsinočnjem. Nekaj minut pred osmo uro zvečer je šla iz službe neka uradnica brez spremstva. Na koncu Razlagove ulice se ji je nenadoma približal neznan nasilnež, skušajoč jo vreči na tla in ji delati silo. Ker pa je napadenka z vso močjo kričala na pome*, se je surovina prestrašil zasledovalcev in zgrinil v temno noč. — Naj bi že poskrbeli poklicani, da sc odpravi egiptovska tema prori imenovanega dela mesta! — Ce se ti ne smili žival... Danes so imeli pred kazenskim senatom okrožnega sodišča redek primer surovega ravnanja z živaljo. Hlapec Štefan Capi iz Slovenske Bistrice je bil postavljen pred štiri sodnike, da se zagovarja radi mučenja konja, s katerim je vozil plohe. Ob neki priliki je zadel z vozom ob štor in ubogo živinče ni moglo takoj speljati dalje težkega tovora. Brezsrčni hlapec je pograbil cepin in v svoji besni jezi udaril ž njim konja tako močno po trebuhu, da se je zgrudil in bi bil poginil, da ga ni prej ubil mesar. Suroveža so naznanili sodišču, ki ga je zašilo z eksemplarično kaznijo šestih mesecev ričeta s težkimi poostritvami. - Kino v Gajevi ulici. Sinoči okrog 11. ure se je odigra'« v Gajevi ulici (koroško predmestje) pravcata kino-epizoda. Malo po 11. uri je potrkal nekd ) okno in prosil, da sc mu odpre stanovanje. Nastala ja -čudila rabuka, tekom katere je skočil sko,ji okno približno 201etni mladenič iz soseščine. Bil je v pravcatem negližeju s copatami. Hišni gospodar ga. je takoj zgrabil za vrat, obenem pa se je zaslišal žeu-ski glas: »Beži, beži, saj nima revolve-ra...« Na splošno buko se ie zbudilo nekaj sosedov. Dogodek bo imel svoje zadnje dejanje na okrajnem sodišču, kjer bodo na podlagi slučaja »in ilagran-ti« prerešetavali žensko zakonsko zvestobo. Pri vsej stvari je zanimivo, da jc prevarani soprog zaprosil v načrti službi — instinktivno za dovoljenje predfias-nega odhoda iz službe. Ponesrečen otrok. Ko se je igral z drugimi otroci, se je ponesrečil 51etni Ignac,Arzenak, sin oskrbnika iz Loč. Padel je ter si zlomil nogo. Ponesrečenega otroka so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Društvo drž. policijskih nameščencev In vpokojencev mariborske oblasti priredi dne 12. januarja društveno plesno veselico pod pokroviteljstvom gospoda policijskega nad svetnika Vekoslava Kerševana v dvorani »Union« na Alekandrovi cesti št. 3. Ker je namenjen čisti, dobiček v prid vdovam in njih sirotam, se,vljudno prosijo vs aobstoječa društva, da blagovolijo to upoštevati za ta dan in po možnosti svoje prireditve opustiti. /Hrwra.' V.arfhorsM V F C F K M K tuli a V Maribor u, diie I / . <*<. L'_3. Srednješolska razmišljanja Led je prebit! Namen, katerega sem Imel s svojimi »razmišljanji«, je deloma dosežen: vzbudila so zanimanje pri star ših in odziv pri njih, kakor dokazuje odgovor, ki ga je napisal za »Večernik« neki oče. Glavno, kar rezultira iz tega odgovora, je želja, da bi se prirejali roditeljski sestanki, pri katerih bi učitelji povedali to in ono, kjer pa bi prišli do besede tudi roditelj z željami, pomisleki in nasveti. Skeptičen sem sicer z ozirom na te roditeljske sestanke, kajti znano mi je, da jih je moj g. ravnatelj okli-ceval. Prvič so se vabilu odzvali starši 15 učencev, drugič 8, a tretjič je ostal sam. A kljub temu: besedo imajo sedaj gospodje ravnatelji! Zahtevo, ki sem jo svojčas postavil, naj se namreč z novim srednješolskim zakonom zopet uvedejo sprejemni izpiti, morem slučajno podpreti z argumentom, ki pove več nego vsako teoretično razpravljanje. Neki moj g. tovariš je kmalu po začetku šolskega leta dal v svojo informacijo napisati prvošolcem na logo s temi-le vprašanji: 1. Koliko črk ima slovenska abeceda? 2. Koliko je med njimi samoglasnikov in kateri so? 3. Naštejte vsa ločila! 4. Naštejte 5 samostalnikov! 5. Naštejte 3 pridevnike! 6. Naštejte 3 glagole! 7. Napišite 3 sa mostalnike v 6. sklonu ednine! 8. Napi' šite 2 glagola v 2. osebi množine sedanjega časa! 9. Koliko sklonov ima slo venska sklanjatev in kako se imenujejo? Izmed izdelkov sem jih vzel brez izbire 20 in glej, kaj so mi pokazali: K 1. točki je bilo pravilnih odgovorov 18, 1. popolnoma napačen, 1 dvomljiv; k 2. vsi pravilni: k 3. napačni 3; k 4. vsi pravilni; k 5. napačna 2; k 6. napačen 1; k 7. napačnih 6; k 8. napačnih 8; k 9. 2, ki nista vedela, koliko je v sloverilčini sklonov, njihovih imen pa ni vedelo imenovati 8 izmed 20 učencev. K tej ugotovitvi pač ni treba nobenega komentarja, ker govori dejstvo samo dovolj glasno in jasno. Končno se obračam tudi do svojih gospodov tovarišev. Z namenom, jda koristim stvari, sem napravil v najvišjem razredu zavoda, kjer sem zaposlen, ta-korekoč anketo z vprašanjem: Drugačnega pouka in več vzgoje? Značilno za rezultate, ki sem jih dobil, je dejstvo, da mi je na vprašanje o vzgoji odgovorilo le nekoliko dijakov, — znak, da v naših šolah mnogo ni v redu, da se šole niti ne smatrajo kot vzgojevališča, kar bi morale — po mojem skromnem mnenju — biti v eminentni meri, nego le kot učilnice. In če oni, ki so se dotaknili vprašanja vzgoje, so se le bunili proti pretiranim zahtevam paragrafov, proti oviram, da bi se mogli privaditi vsaj dostojnemu vedenju, ter proti sistemu, ki ima za posledico hinavščino in neiskrenost. Mladini pa se hoče iskrenosti. Da bi v mladem možu, ki mu damo v roke »izpričevalo o zrelosti«, morala biti vsaj v precejšnji meri že utrjena volja ter da bi v njem morali biti zanesljivi temelji za izkristalizacijo značaja, tega mi ni povedal niti eden dijak! Ali res vlivamo v mladino le znanje, ali vidimo res vso svojo dolžnost opravljeno že v tem, da absolviratno snov, ki nam je predpisana? Tožbe torej od strani dijakov v tem oziru ni bilo nobene; toda manjkanje tudi le najmanjše aluzije na vzgojo volje in značaja se mi zdi taka obtožba, da menim: treba, da gremo vase, si izprašamo vest in krenemo na drugo pot. Potem morda ne bomo več trebali ebto ževati mladine, da nima nobenih interesov, da le postopa, da je posurovela ftd. Samim si zakličimo: več vzgoje v paše šole, več gojitve srčne kulture! Na vprašanje »Drugačnega pouka? ■ pa so bili odgovori prav številni in mnogovrstni. Misli, izražene po dijakih, si-lcer niso nove, a dokazujejo, kako prav j imajo pedagogi, ki ne žele le novega du-, ha v naših šolah, nego tudi novih metod. .Centralna misel je: individualnost posa-•meznikova se upoštevaj, z njegovimi in-jteresi se računaj. Res je, da nam je naložen železen okvir, ki se mu pravi učn načrt, in da se mora dijak naučiti, premagovati se toliko, da zadostuje zahtevam tega okvirja. Ali v tem okvirju nam preotaja toliko možnosti, ozirati se 'na dijakovo individuallteto, da bo dijak zadovoljil zahtevam okvira (in s tem naši želji, da bi naši učehci kaj znali), od-iJožil nevoljo in odpor, s katerima dela danes v predmetih, ki ga ne mičejo, ter morda celo razširil svojo intersno sfero na te predmete. V zvezi z neupoštevanjem dijakove indicidualitete je tožba, da se dijak smatra od strani učiteljeve e kot »materija!« brez življenja ter izven njega — in zdeti se mi hoče, da tož- Mariborski ia dnevni drobil ?C15t in priznanje katero izkazujejo narodi in kraji svojim zaslužnim možem, pride večkrat prepozno. Premnogi umetniki in znanstveniki so že borno živeli in umrli ter se je svet ba ni popolnoma brezpredmetna. Skoro j gele pozno enkrat zavedel, kaj je izgubil neverjetno mi je bilo, ko sem doznal, da: jn fcaj bi bil moral še pravočasno prizna-je možno kljub delu, »znanju« in izpra- j ti. — Sevanju in dobrim pismenim ocenam vendar dobiti v izpričevala le »zadostno«. Saj ne gre končno za oceno. Neki dijak mi je celo napisal: »Neprijetno mi je, če pomislim na oceno; meni je za znanje, ne za oceno.« Toda taka »tradicija«, če je imel dijak pred leti »zadostno«, da mora potem vedno imeti v predmetu »zadostno«, omrzi dijaku predmet, katerega je morda tekom let že vzljubil, ter začel gojiti z interesom. (In res sem se spomnil sam, da je »tradicija« možna, kajti ko je nekoč napravil nekemu »zadostnemu« dijaku domačo nalogo neki profesor, je tudi ta profesorjev sestavek bil le »zadosten«. Tableau!) Silna je težava z metodo. Dociraš naj nikar! Tista prava, idealna delovna šola pa je pri naši »šoli za maso« (=Mas-senschule) silno otežkočena, posebej še radi tega, ker mora v nižjih srednješolskih razredih biti učitelj bolj formalističen, izpremembo učnega načina pa sprejmejo dijaki z nezaupanjem. Zdi se mi, da je v dosego uspeha treba učencem povedati smoter te iznremembe, nato začeti navajati dijake, da iščejo in najdejo samo novo snov ter jo podajajo tovarišem. Učitelj po možnosti r.aj stopi v ozadje, in le dopolnjuje. Ako bi se dalo vsaj toliko doseči, bi bilo doseženega več. nego si naš študent želi. Taka pa je bila izjava nekesra dijaka: »Iz lastne izkušnje veiti, da d;jaki preveč kritizirajo, do stvarnih zaključkov pa ne pri- bazenska tekma za prvenstvo države, dejo nikoli. Profesorji bi morali vpl.vati Finalista sta tonot beograjska »Jugosla- na nje, da bi razne pomanikliivostl v šo- vjja<( jn nag jgSK Maribor. Kako veliko Koliko lepega bi bil n. pr. ustvaril Schubert, če bi bil deležen le malega dela od vsega tega, kar se mu posvečuje sedaj v pozni posmrtni dobi. Tudi Maribor bo imel v kratkem slavljenca, upajmo, da bo deležen zasluženega priznanja. — Akademska filharmonija iz Prage že izvaja svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji. Prvi koncert se je vršil v Novem Sadu, drugi pa v sredo zvečer v Beogradu. Orkester vodi kapelnik Otokar Kozel, gojenec dirigenta Oster čila, obstoja pa orkester iz samih akademikov. V Beogradu so izvajali % ogromnim uspehom med drugim simfonične pesnitve iz Smetanove »Ma vlast« (Moja domovina), »Višehrad«, Iz čeških logov in gajev«, Fibicha »Na predvečer« ter Dvorakove »Legende« in »Slovanske rapsodije«, Preko Splita, Šibenika, Zagreba in Ljubljane pridejo češki aka-dem;ki dne 25, novembra tudi v Maribor, kjer bodo dali enak koncert v dvorani »Union«. Ker obstoja orkester izključno iz akademikov z znano praško muzikalno izobrazbo, bo ta koncert gotovo letošnji najvišji umetniški dogodek v Mariboru. Redek športni dogodek v Mariboru. Kakor javljamo obširneje v šnortnem delu lista, se bo vrš;la jutri v nedeljo ob 11. dopoldne v ljudskem vrtu zaključna H dljafcl nadomeščali s santoizobrazbo.« To je pravzaprav edini plus, ki izhaja kot zavestna zahteva iz vrst naših učencev; in to ni mnogo, to se da pri količ-cai dobre volje storiti. Boleča stran za dijaka tako kakor za učitelja je tudi redovanje. Tu pa je treba reforme naprej »in capite«. potem bo možna tudi »in membris«. Žalostno je le, da »in capite« ni mnogo razumevanja za resno delo. To je spoznalo že tudi dijaštvo. Navajam !e eno tako dijaško izjavo: »Vendar se merodajni činitelji za vse to ne zmenijo in tako gremo mesto naprej •— nazaj, sicer počasi, toda sigurno.« In prav je imel, kdor je to povedal. Končam s tem svoja razmišljanja s željo, da bi se zbudili iz letargije vsi, ki jim je za stvar in za dobro naše mladine, kakor je tudi mene vodila le želja, da koristim. Obljubljam pa, da se oglasim spet, če se bo za to pokarala potreba. Profesor. mariborsko gledališče Sobota, 17. novembra ob 20. »Oblaki«, ab. A. Premijera. Nedelja, 18. novembra ob 15. »On in njegova sestra«. Ob 20.» »Ognjenik« pri znižanih cenah. Kuponi. Zadnjič. Pondeljke, 19. novembra ob 20. uri »The-rese Raquin«. Gostovanje v Ptuju. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. url se ponovi velezabavna burka z godbo in petjem »On in njegova sestra«. Kdor se hoče do solz nasmejati, naj ne zamudi obiskati te popoldanske predstave; istočasno se opozarja, da se ne igra v abonmanu. — Zvečer ob 20. uri pa se ponovno vprizo-ri izredno zabavna in duhovita moderna komedija »Ognjenik«, ki je doživela pri vseh dosedanjih vprizoritvah nespo* ren uspeh. P t. abonenti imajo pri tej predstavi, ki je pri znižanih canah, Še znaten popust, če dvignejo vstopnice pri dnevni bl.igajni. Ptujsko gledališče. Drugo gostovanje mariborskega gledališča bo v ponde-ljek, 19. novembra. Vprizori se, zopet v abonmanu Zolajeva učinkovita drama »Therese Raquln«, ki je doživela i v Ma riboru i v Celju velik umetniški uspeh. Ta drama je tako močna, da zasluži razprodano hišo, Ptujčan,' Pa pri tej priliki lahko ovržejo trditev, da jim je le za opereto.^ je zanimanje za ta redek športni dogodek v našem mestu, priča deistvo, da bodo na jutrišnji tekmi navzoči razen predstavn!kov oblati in korporacij tudi odborniki bazenske zveze iz Ljubljane in posebni poročevalci beograjsk'h no vin. Team »Jugoslavije« se je pripeljal v Maribor z današnjim popoldanskim brzovlakom. — Ljudska nniverza. V pondeljek, 19. novembra, ob 8. zvečer predava glavni urednik »Nove Evrope« g. dr. Čurčm iz Zagreba o naši težki državni krizi in o poteh, ki nas morejo peljati k boljšemu sožitju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ljudska univerza posega, ria politično polje', ker si ji zdi potrebno, da se razmotrivajo stvarno in globoko brez strankarske pobar vanosti problemi, ki naj globlje segajo v življenje nas vseh. Mimo njih ne smemo in nočemo iti! V teh problemih sta najožje spojeni naša kultura in politika. Sleherni, ki se hoče temeljito poučiti o teh življenskih vprašanjih, naj ne zamudi te prilike, da sliši globoko in temeljito razmotrivanje enega naših prvih publicistov. Iz avtobusnega premeta. Z včerajšnjim dnem so se na nrogl Maribor—Ptuj uvedle povratne vozovnice, vsled česar so se vozne cene za tja in nazaj pocenile za 20%. Današnji sobotni trg je nudil kaj pestro sliko razkošno bogate jeseni. Oba dela Glavnega trga sta bila prenatrpana najrazličnejših pridelkov. Cene pa so bile zelo visoke. Jajca so bila po 2 Din komad. Tudi zimska salata endivija, ki stopa v svojo sezono, je bila kljub obilice ponudb draga. Tudi Vodnikov trg je bil poln. Prevladovale so lppe partije zares krasnega zelja in čebule, dočim je bilo krompirja porazno malo. In kolikor ga je bilo, je bil neprimerno drag. Na Vojašniškem trgu pa so Špeharji. Danes so prispeli (njih visoka sezona sta pozna jesen in — zima) v rekordnem številu. Dočim smo na Vodnikovem trgu našteli tudi rekordno število »lukarjev« 54 voz, smo Špeharjev našteli 37! Zgodaj zjutraj so se podvizali mesarji in odkupili neverjetno velike količine mesa in Špeha. Zanimivo e, da so bile današnje cene na špehar-tem trgu zelo — solidne, kar je prvi slučaj v letošnji sezoni. Zdi se, da bodo cene slanine in mesu padle. V proslavo 60!etnice Jaroslava Kvapiia, znanega češkega dramatika, vprizori mariborsko gledališče njegovo lepo in ganljivo lirično dramo »Oblaki«. Premijera je nocoj. Kap ]e zadela včeraj 681etnega mizarskega mojstra vana Pihlerja in Cankarjeve ulice. Po odredbi zdravnika so ga odpeljali v bolnico. Nekaj In — nič. Potniki, ki so se vozili včeraj popoldne z ljubljanskim brzovlakom, so se čudili, ker so varnostni organi zahtevali legitimacije. Doznalo se je, da zasledujejo nekega uslužbenca mariborske carinarnice, ki je baje nekaj odnesel seboj, kar ni njegovo. Tudi v Celju se je opazilo, da čakajo varnostni organi na vlak v večjem številu in pozornejše kot običajno. Tu se je pa zadeva naenkrat končala. Carina je najprej prosila za policijsko intervencijo, pozneje je pa javila, da je vse v redu. Bila je menda kaka pomota. — Pride 18. novembra Pride Krafi kraljev istočasno v Grajski kino in Kino Union Železniška premeščenja. Šef postaje v Beltincih Franjo Paul je premeščen na postajo Trbovlje, šef postaje v Bohinjski Bell Emerik Kupljen pa v Maribor gl. kol. — 16.733 nerešenih aktov leži v državnem svetu v Beogradu, in sicer v prvem oddelku 3269, v drugem 718, v tretjem 3202, v četrtem 4657, v petem 2058, v šestem 2829. Zaostanek iz prejšnjih let znaša 6355 aktov. Letos je bilo rešenih 11.086 aktov. Te številke ■dbjavljamo, ker se marsikdo, ki ima kašno zadevo pri državnem svetu, začudeno vprašuje, zakaj ni rešitve. Prvi pogoj fie^ote: j čista, nežna in gladka polt, ki se doseže z uporabo 1491 VESNA KREME Lekarn* Prauniperger Zagteb, SUrčevičev tig št. 18. Citraški koncert. Mariborski citraški klub priredi dne 18. nov. ob pol 16. uri v mali dvorani restavracije »Union« citraški koncert pri pogrnjenih mizah. Za obilno udeležbo prosi odbor. 2174 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go;io* ska ulica 15. — IX Streljačka družina opozarja svoje člane, da se bo vršila v nedeljo, dne 18. tm. ob 9. dop. na vojaškem strelišču poskusno streljanje za tekmo, (medaljo dobrega strelca) ki se bo vršila dne 25. tm. istotam in od istem £asu# Opozorilo esperantistom! Društveni sestanki in družabni večer! se bodo vršili odslej vsako sredo zvečer v posebni klubski sobi kavarne Park in ne več pri »Zamorcu«. Tja se je preselila tudi naša knjižnica. 2175 Pri ljudeh, ki bolujejo na ishiasu, ima redno uživanje naravne Franc-Jožefove vode na prazen želodec za posledico lahko izči-ščenje želodca, kar mnogo pripomore k zmanjšanju bolečin. V strokovnih listih navajajo zdravniki, da se z uporabo Franc-Jožefove vode zmanjšujejo tudi bolečine v jetrih in debelem črevesu. Z velikim uspehom se uporablja ta voda tudi pri hemeroidih in pri prostatahiper-trofiji. 2098 SLRvn v M a r IB O r n, dne 17. XI. 7928. 'Sfrfti *, mmmmm Pri pohorskih cerkvicah Naše zeleno Pohorje je v resnici eno samo svetišče, en sam božji hram, pa naj se popotnik sprehaja v tajinstveni senci starega smrekovja in bukovja, naj vriska po preglednih, solnčno-svetlih visokih planjavah in goljavah ali pa naj se vzpenja kvišku k zraku brez prahu in dima, k solncu in nebu po globoko razjedenih in razdrapanih globačah, po sivih, smrtnonev.arnih, strmih granitnih skalah ali ob mladeniško predrznih, šumnih gorskih potokih. Ni samo starodavna in zato častitljiva veličastna cerkev sv. Areha pri Ruški koči. Od tod je prav za prav že davno izginila prava pobožnost; cerkev pač stoji; v njej so postavljeni svetniki in svetnice; sv. Henrik sam je z mečem v roki, vklesan v veliko, vodoravno sredi cerkve postavljeno kamenito ploščo; zvo novi zvonijo in ob določenih dneh je vsako leto tu dosti, včasi celo preveč romarjev in romaric. Toda tisti duh, ki je tu 1200 m visoko sv. Arehu na čast postavil ta mogočni hram ob meji med Šmartinsko in Ruško župnijo kakor doli v Slov. goricah njegovi ženi Kunigundi pri Šenkungoti, ta duh se je poizgubil, kakor so izumrli možje, ki so s svojimi žuljavimi rokami tod kopali, zidali in gradili kot sužnji srednjeveških cerkvenih in posvetnih nemških mogotcev. Na Arehovo nedeljo ne smeš semkaj, če hočeš tu vživati mir; pridi po zimi, ko toplo sije in greje gorko zimsko solnce; pridi jeseni, ko je celo Ptujsko polje potopljeno v velikansko morje megel in oblakov, pa te v tvoji pobožnosti, v tvojem miru nihče ne bo motil. Učitelj sv. Henrika, sv. Bolfenk, je moral biti zelo mil in drag visokim gospodom v našem srednjem veku. Spravili so ga pod varno streho na vzhodnem in zapadnem koncu našega Pohorja, nad Radvanjem s sijajnim in obsežnim razgledom na Maribor, Kozjak, Sl. gorice in Dravsko tfolino; pa tudi pod Veliko Kopo je dobil primerno zavetišče in svetišče. Pri mariborskem ali radvanjskem Bolfenku stoji le še stolp z raz gledno verando; toda v nekdanji cerkvi imajo hleve in pravljice o hudobcih, ki so se tu trgali za človeške duše, se sedaj uresničujejo. Sv. Bolfenk pod Veliko Kopo pa je idila za se. Kdor je še ni videl, pa si jo hoče vsaj nekoliko predstaviti, naj si nabavi krasno sliko, ki kaže cerkev z že-gnanjem. Tako krasnih in mikavnih gorskih selišč se ne najde kmalu kje. Mimo dveh lesenih hišic te privede gorska pot' skoz duhtečo jelovino k mični cerkvici, ki te vabi, da se ustaviš in občuduješ krasni svet, ki se proti severu odpira s Kozjaka z Marenbergom, Poplo, Pankracijem in Sv. Duhom na Ostrem vrhu. Sv. Bolfenk ima zapadno od Ribnice, v koje cerkvi časte zlasti Roženvensko nedeljo, dva bližnja soseda, sv. Antona in sv. Primoža; poslednji je imel nekoč, ne daleč od prijatelja sv. Tomaža, komaj pol ure hoda pod sv. Arehom, tudi svoj oltar. Pa to je bilo. Sedaj samo še kup kamenja razodeva nekdaj posvečeno mesto ob pohorski poti, po kateri so stari Rimljani prevažali težke granitne kvadre za gradnjo svojih svetišč v Pe-tovlji in Celeji, pa tudi za svoje nagrob ne spomenike, ki so se tu pa tam ohranili do današnjega dne, pozni znaki pije-tete nekdanjih rimskih prebivalcev. Take spomenike najdeš vsepovsod pri cerkvah, zlasti na južnem pobočju pohorskem. Ob vhodu v cerkev na Tinju ie vzidana Afrodita, boginja lepote in rodovitnosti, doma iz Male Azije; ne stoječ, kakor Venera z grškega otoka Meta. temveč vodoravno, da se moraš čuditi, kako so ji mogli dati ta položaj. Zabubljena vase, ležj na divanu, drži zrcalo v roki in se v njem ogleduje kakor kaka moderna dama. Svoj vis-a-vls ima pri cerkvi sv. Martina na Pohorju. Je to t^aškl pesnik Orfej, ki na svojo plunko tako lepo, tako ganljivo igra, da sedč vse divje zveri, levi, tigri, pantri in še druge pošastne prikazni popolnoma mirno okoli njega in ga zamaknjeno poslušajo. Tako svežega zraka, tako prijetnega vetra, tako duhtefilh senožeti, tako ine-lodijoznega pritrkavanja ob sobotah in praznikih ni zlahka kje najti, kot je vse to v izobilju pripravljeno vsikdar za vsakega tu na Šmartnem. Lepe so ceste, pota in steze, ki vodijo od sv. Martina na Pohorju popotnika še dalje na vse strani. Malo bolj spodaj se razprostirajo vinogradi z znano žlahtno trto; tu gori pa ne; sv. Vrban zato tu nima svojega hrama. Toda zloglasna šmarnica raste tudi tam doli nekje pod Tinjem. Naravno, da so tam tudi sv. Urhu ali Uriku, kakor pravi ljudstvo, postavili dostojen hram. Starodavna lipa z mnogimi vršički, pod ktero naši pohorski seljaki vsako leto 4. julija molijo, prepevajo in se veselijo lepega poletja, stoji pred cerkvijo, obdano _ vsenaokrog z gozdom, na prostorni . laniei in te vabi, da se odpočiješ. Tinjski župnik bi moral vsako leto na praznik sv. Treh kraljev brati sv. mašo v neki drugi podružnici; skoro 1300 ra je visoka; sredi zime pa je tam vse zasneženo. Zato so cerkveni shod pri znameniti cerkvi sv. Treh kraljev pod Velikim Vrhom ali Župnikom preložili na prijetnejše poletje in na veselo jesen. Veselo je tedaj gledati, na Šentlovren-čevo in na Malo gospojnico, vrvenje pohorskega ljudstva. »Trjančenje« je ma-lokje tako ubrano in pristno kot tu. Toda če se hočeš tu poglobiti v svojo pobožnost, v svojo molitev, pridi tudi semkaj, s Smolnika ali z Ruške koče, kadar vlada v tem božjem hramu in okoli -dega mir božji. In našel ga boš, ako ga že nisi prinesel s seboj. Dr. Fr. M. 5 profesorskega kongresa na Sušaku Kakor se že oglašajo za 10-letnico naše države krize vse povsod, tako se je bilo bati, da bo na kongresu v Sušaku prišlo do pretresljajev tudi v organizaciji Profesorskega društva. Administrativna neurejenost in politična gesla so grozita omajati celoto in razdeliti društvo na manjše skupine, kakor je večina hrvatskega profesbrstva še vedno združena v posebnem hrvatskem društvu. Iz tega bi pa lahko nastale nepričakovane posledice, kajti do skupnosti in enotnosti bi ne prišli več tako kmalu, kvečjemu le h kakemu Savezu profesorskih društev. Ni bilo malo pozivov in sedaj ni malo zasmehovanja pri onih, ki so bili interesirani na razbitju društva. Večina pa je začutila resnost trenutka in je zahtevala le reorganizacijo društva in nove ljudi v glavno upravo. Predsednik organizacij je postal g. N. Divac. Da ni on profesor na višji pedagoški šoli, katere absolventi so dosegli neprimerno večje ugodnosti, kakor jih imajo absolventi filozofskih fakultet, bi mogli od njega pričakovati vse najbolje za našo organizacijo. Njegovi pogledi na naloge in uspehe šole in narodne prosvete so naravnost divni, saj mu je šola pripravljala herojstvo srbske vojske; v novih razmerah seveda je šola zaostala v javnosti po voji vrednoti, saj njen pliv ni tako neposr. kakor je vpliv vojske ali sodstva, marveč je njen vpliv posleden, a odloča za desetletja in veko-ve. Dokler se tako silno razširjata kapitalizem na eni in pauperizem na drugi strani, pojema smisel za skupnost države in naroda. Le šola in prosveta je tista moč, ki daje državi silo in bodočnost: Vojaške države so propadle, grška filozofija še živi in mala Švica je jačja od velike Rusije le radi svoje civilizacije ... Tam onkraj Učke gore so v zmagoslavju ravno takrat praznovali obletnico rapallske pogodbe, na Sušaku pa so pijonirji za delo bodočnosti snovali nove načrte in sl utrinjali nova pota ter dokazovali, da mora biti bodočnost lepša in veličastnejša, kakor nam jo slikajo naše politične, gospodarske in soci-jalne neprilike. Z novo močjo v srcih so odšli udeleženci na svoje domove ter prinesli novo upanje v vsa mesta velike naše države. P. St. Pri krojaču. Zadnjič sem bil na poskušnji pri svojem krojaču, kjer sem slišal zanimiv razgovor. Krojač gospodu pred menoj: »Ste samski ali poročen?« — »Poročen!« — Krojač učencu: »Joža, piši v knjigo: tajen žep v telovnikovi podlogi!« Turizem Za skupno delo podružnic SPD. Že spomladi letošnjega leta se je po-krenila akcija za združitev vseh podružnic SPD na teritoriju bivše Štajerske in Koroške v nekako zvezo, ki bi naj v prvi vrsti stremela za tem, da se turizem na omenjenem teritoriju s sodelovanjem vseh podružnic organizira in poveča. Akcija, ki je bila započeta po mariborski podružnici SPD, pa žal pri vseh podružnicah ni našla onega odziva in upoštevanja, kot bi bilo pričakovati. Večina podružnic je v polnem razumevanju važnosti te akcije priznala potrebo te skupnosti; nekatere pa žal niso hotele pristati na sodelovanje ter tako povzročile, da je započeto delo cbstalo na mrtvi točki. Vzroki za odklonitev. sodelovanja so bili prav različni. Porajali so se očitki, češ, da se hoče uvesti nekaka nadvlada nad podružnicami in se hočejo s tem tudi obremeniti gmotno, prevladovali pa so pri tem tudi nekaki lokalni interesi ter nekaka brezbrižnost za skupno delo. Vsi dokazi in zatrjevanja, ki so zavračala vse te neosnovane izgovore in vzroke, so ostali do sedaj žal brezuspešni. Komur je v resnici na tem, da se na-■še planinstvo povzdigne na ono višino, ki jo zaslužijo naši lepi gorski kraji, ta se mora otresti vseh pomislekov ter stopiti v vrsto delavcev za izvedbo tega dela. Pred vsem bi bilo treba ugotoviti delokrog posameznih podružnic in na tej podlagi razdeliti tudi delo. Prepotrebno je, da se izvede pred vsem sistematična markacija glavnih potov. Ta možnost pa je podana le tedaj, ako se vrši delo poedinih podružnic sporazumno in po skupnem načrtu. V ožjem lokalnem delokrogu je podana itak vsaki podružnici možnost podrobnejšega dela s tem, da izvede markacijo stranskih potov in varijant. Enotna označba izhodnih točk in križpoti s smernimi in orientacijskimi tablicami je nujno potrebna. Ureditev potov in obnova oz. namestitev mostičkov na turistovskih stezah, ki vodijo preko delokroga več podružnic, bi se lahko izvršila smiselno samo v skupnem sporazumevanju. Stroški, ki bi bili v zvezi s sličnimi preureditvami, bi se v takih primerih lahko razdelili sorazmerno na podružnice, ki so na investicijah interesirane. Propaganda bi se talko vršila skupno za vse območje. Z izmenjavanjem propagandnega materija-a, posebno fotografičnih posnetkov bi se spoznavali planinci z zanimivostmi celega teritorija. S tem bi rastlo tudi sp’ošno zanimanje za turizem in planinci bi se medsebojno spoznavali ter tako aže reševali svoje nerešene zadeve. y gmotnem oziru bi skupnost lahko koristila marsikateri podružnici, ki ima namen investirati v planinske svrhe večje vsote. One podružnice, ki so bolje preskrbljeni z gmotnimi sredstvi, a trenot-no nimajo prilike, da svoje premoženje plodonosno naložijo v planinske namene, bi lahko proti primernemu jamstvu stavilo na razpolago svoja sredstva drugi podružnici. V danih slučajih bi se pa PO dve ali več podružnic lahko zjedini-lo za kako skupno akcijo, pa naj si bo potem gradnja planinskih postojank ali pa propagandno delo. Želeti bi bilo, da se podružnice ponovno začno zanimati za skupno delo, ker le tako bo možno pospešiti turizem v naši ožji domovini. Popolna abstinenca, nedelavnost in separatizem, vse to bo le škodljivo upllvalo na celokupnost. Nastopajoči zimski čas bi bil ravno prav primeren, da se skupno delo organizira ter izvedejo, vse potrebne predpripra-t ve, nakar bi se z nastopom prihodnje sezije lahko pričelo z izvedbo načrtov. Koča na Klopnem vrhu. V nedeljo 18. tm. se zberejo naši vrli planinci pri »Koči na Klopnem vrhu«, da si ogledajo dograjen prizidek koče ter se pred nastopom zime v krasni jesenski naravi pozabavajo. Za vse potrebno je preskrbljeno. Slabo vreme naj ne preplaši nikogar, da bi ostal doma za pečjo. Ali so planincem dostopni gorski kraji tudi v zimi? Z umiranjem narave ob koncu jeseni je dosedaj planinec odložil svojo gorsko palico, nahrbtnik in gorske čevlje ter s čemernim obrazom ogledoval zasneže- samo prvovrstni fabrlkati kupite po reklamni ceni tudi proti obrokom brez zvišanja cene samo pri urarju 'J080 M. JLGER-Iew sin HARiBOR, Gosposka 15 ne planine iz doline. Zahotelo se mu je gorskih pohodov, a žal ni bil opremljen in izvežban za zimske izlete na planine, ki so v svoji snežni odeji v zimi skoro lepše in zanimivejše kot v svojem zelenju poleti. Danes so vse ovire premagane in s smučkami opremljen lahko premaga vsak, ki ima voljo, vse zapreke, ki mu jih je do sedaj prizadevala zima. Poleg raznih drugih korporacij je tudi SPD pričelo organizirati odseke za gojenje zimskega športa, da tako omogoči potom teoretičnega in praktičnega poduka planincem učenje smučanja. SPD podružnica v Mariboru ima že skoro 2 leti svoj zimskošportni odsek, ki je do sedaj pokazal že prav lepe uspehe svojega delovanja. S prirejanjem smuških tečajev je odsek že lepemu številu planincev nudil priliko izvpžbati se v smučanju ter se tako usposobiti, da lahko uživajo krasote zimskih krajin naših gora tudi v zimi. Tudi za nastopajočo zimsko sezono so priprave že končane in predvideni smuški tečaji, izleti in tekme. Vsak planinec, ki se želi izvežbatj v smučanja* naj pristopi k zimskošportnemu odseku SPD podružnice v Mariboru ter prijavi svoj pristop ali ustmeno ali pa pismo-no g. Francu Majerju, trgovcu, Maribor, Glavni trg 9. Izropana grobnica kitajske ulačarice Za časa vojnih operacij na severnem Kitajskem je soldateska, kakor smo svo-ječasno že poročali, vdrla v grobnico kitajske cesarice Cu-Hsi in jo oplenila vseh dragocenosti, ki so jih cenili na milijardo in pol dinarjev. V grobnico so pokojni vladarici položili vse njeno bogastvo. Narodna vlada je po končanih bojih takoj uvedla preiskavo, ki pa je končala negativno. Ugotovljeno je, da je iz grobnice pokradenih devet desetin dragocenosti. Med najrazličnejšimi predmeti pogrešajo tudi 2000 biserov, ki so tehtali točno en kilogram;, dalje dragocen okrasek v obliki lotosovega cveta z listi z vdelanimi smaragdi najrazličnejših velikosti, 77 malih zlatih kipov Budbe, razno sadje iz- dragocenih kovin in biserov, hruške iz jantarja, breskve iz safirja, datelji iz rubina ter razne druge predmete, ki so predstavljali ogromno neprecenljivo bogastvo. Hoouerjeuo ime na nebu Ime novoizvoljenega ameriškega pred sednika Hooverja je ovekovečeno na nebeškem zemljevidu. Planet št. 932, ki ga je odkril avstrijski astronom Palisa 23. marca 1920. leta nosi Hooverjevo ime. Planet spada v skupino asterioidov, ki lete okrog solnca v prostoru med Marsom in Jupitrom. Prvo tako nebeško telo je odkril 1. 1801. italijanski astronom Piazzi. Odkar pa je v astronomiji uvedeno fotografiranje nebesnih prostorov je njih število znatno narastlo. Planet št. 932 pa je dobil ime sedanjega predsednika 1. 1922. v znak hvaležnosti za pomoč, ki jo je izkazala Avstriji ameriška pomožna akcija pod vodstvom Hooveria. jm*.. V M aTItf 5?'C 3ne 17. X[. »29, »SSaijšS. Kri na prodaj KRVNA TRANSFUZIJA. ~ PROFESUONALNI PRODAJALCI KRVI. — LAŽI IN PREVARE. yjC-i'š3ti&**£&ii>. Transfuzija krvi igra v medicini veliko te važno ulogo. Pretakanje krvi iz zdravega v bolno človeško telo ima nekako romantično obiležje in bilo je v resnici že dovolj slučajev velikodušnega žrtvovanja. Vsem zahtevam in potrebam zdrave krvi pa ne morejo ustreči plemeniti darovalci in tako je danes po vseh velikih mestih kri tudi na prodaj. Nastala je profeslja prodajalcev krvi. Vsaka večja klinika ima v evidenci toliko in toliko mladih zdravih mož, ki si dajo za dobro plačilo odvzeti kakemu bolniku potrebno količino krvi. So ljudje, ki si dajo tekom par mesecev po štirikrat odvzeti kri. Transfuzija jih malo oslabi, a se hitro popravijo in so bmalo zopet sposobni za novo prodaja krvi. Zdravniki darovalce krvi poprej seveda dobro preiščejo. Kako zelo potrebna je najnatančnejša preiskava, se je izkazalo ravno te dni na neki dunajski kliniki Neka bolnici je par dni po krvni transfuziji obolela na malariji. Bre.zdvomno je morala dobiti kali te bolezni s krvjo, katero so ji pretočili od nekega profesionalnega prodajalca krvi. To je bil krepak mož nekaj nad 30 let 'star. a že deset let bolan na malariji. Mož je že par let prodajal svojo kri ter je gotovo tudi druge bolnike inficiral z malarijo. Mogoče se mož ni prav zavedal, kako nevarna je njegova kri, gotovo je pa to, da je radi dobrega zaslužka zamolčal. da se je nekdaj med vojno nalezel malarije. Ker je bil videti popoln mia zdrav, je bil od zdravnikov le površno pregledan in tako je dobil dobro zdravniško spričevalo za prodajanje krvi. Od sedaj naprej bodo darovalci krvi pred vsako transfuzijo najvestnejše preiskani. Zdravniki so mnenja, da bi se moralo profesijonalno prodajanje krvi sploh prepovedati in zatreti. Ljudje, ki prodajajo, gledajo v prvi vrsti na svojo korist in zatekajo se k laži in slepariji. Dogodili so se že slučaji ponarejanja zdravniških atestov o krvnih skupinah in o zdravstvenem stanju, najmanj kar se zgodi, je pa to, da tak človek ne bo nikdar resnice navedel o kaki prestani bolezni, temveč da bo vse zatajil, kar bi mu znalo biti v kvar, kar bi znižalo kupno vrednost njegove krvi. Važno je tudi to-le: Najmočnejši človek bi lahko samo enkrat v dveh mesecih oddal del svoje krvi Zdravnik tudi ne vzame krvi od človeka, ki se je pred nekaj tedni podvrgel taki operaciji. V nekaterih slučajih se to lahko dožene, v diugili pa ne. Nekateri prodajajo svojo kri po raznih klinikah in pod raznimi imeni. V nekaterih slučajih ni niti časa za vsa potrebna poizvedovanja. Prodajalci krvi so vedno v bližini bolnišnice. Med bolniškim osobjem pa imajo svoje zaupnike, ki jih takoj obvestijo, če je pri kakem bolniku potrebna krvna transfuzija. Zdravnik ima naenkrat več ponudb krvi na razpolago. Najprej ugotovi, kateri od ponudnikov je v pravi kr.vr,i skupini, pri vseh drugih predpogojih za oddajo krvi se mora pa večkrat zanašati tudi na same izjave. „R 101 II »LETEČI HOTEL«. - ZRAKOPLOV Za 100 POTNIKOV. — SKRIVNOSTNI 7RACNI ORJAKI. Zeppelinov e uspehe so beležili angleški lfeti s precejšnjo zavistjo. Ker se je dostj pisalo o letalstvu, se je porabila tudi prilika za kritiko. Očitalo se je vladi, da ne podpira dovolj letalstva, ki je začelo nazadovati. Navajal se je sledeči primer v številkah: v Od L 1926 je nazadovalo angleško letalstvo za 1 % milijonov kilometrov na ieto. V Ameriki se je na leto preletelo v Franciji 6 Y* milijonov kilometrov te je Anglija šele na sedmem mestu. — Pred njo sta Rusija in Holandska. ■f Vse take neprijetne ugotovitve pa u-ibtežuje napoved zrakoplovne senzacije te triumfa — zrakoplova »R 101«. t.$Ta ogromna zračna ladja — leteči ho-jSA — se že dolgo gradi v Cardingtonu te se previdno prikriva čas njene dovrši tve. Angleži hočejo z, njo svet iznena-dStt v čimvečji meri. ' j »Leteči hotel« bo preletel na uro 110 kilometrov, prevažal 60 do 100 potnikov z vso udobnostjo kakšnega luksuznega parnika. Dolžina bo znažala 290 metrov. Orjaška zračna ladja bo imela dva krova: enega za potnike, drugega za posadko. Zgornji krov bo obsegal 2200, spodnji pa 1600 kvadratnih metrov. Posadka bo spodaj. Za potnike bo ravnotoliko prostorov kakor na kakem modernem parniku: saloni za kajenje, igralnica, plesna dvorana, promenadni hodniki itd. Največja bo jedilnica. V njej bo lahko naenkrat obedovalo 50 ljudi. Marsikaj zanimivega še vedo listi povedati o »letečem hotelu«, samo to je še tajnost: Kedaj bo gotov. Sedaj še ni podoben zračni ladji. Okrog ogromnega ogrodja je vse polno žic in železnih palic. Znano je, da bo nosila ladja 45 ton kuriva in da to ne bo bencin, marveč neko posebno olje. Motorji so 4200 PS Rolls-Royce. Za katero zračno progo se bo, uporabljala velikanska zračna ladja, še ni znano. Preizkušena bo med Anglijo, Egiptom in Indijo. Vse skupaj je še jako ■ skrivnostno. Kadar se po listih razpravlja o letalstvu ta zlasti, kadar se očita vladi, da :te skrbi dovolj za avijatiko, vedno se v tolažbo in pomirjenje opisuje največja in naj-Jepša zračna ladja. V delu je ravno tako skrivnostno še par zračnih orjakov. To je najprej Fai-rey-Napir-Monoplan, s katerim hočejo prekoračiti sedanji letalski časovni rekord. Doseči se hoče brzina 170 kilometrov na uro. Velika senzacija se napoveduje tudi z vodnim letalom, ki bo iz same kovine in z 450 PS Napier-Lion motorji. Na letalu bo prostara za šest oseb. Konstrukcija je tajnost graditeljev in ministrstva za zrakoplovstvo. »R 101« je seveda glavna nada Anglije v borbi za zrakoplovno prvenstvo. Zagonetna čestitka za poroko Ako se hoče postaviti moderno tehniko tudi v službo sv. pisma, tega znamenitega sporočila iz pračasov, so seveda razila nesporazumljenja zelo mogoča. O tem se je mogel prepričati zlasti slavni londonski pridigar Dean Inge, ko je odposlal neki izrek iz sv. pisma brzojavnim potom. Neka mlada dama je dobila namreč na dan svoje poroke od njega brzojavko s sledečo vsebino: »Sv. Janez, IV. 18.« Ko je dama odprla sv. pismo, da poišče to besedilo, je prestrašena in začudena našla sledeči stavek: »Pet mož si imela. In ta, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož!« Vsa prepadena je naglo zaprla sv. pismo. Kaj neki je pripravilo pridigarja, da ji je poslal tako skrivnostno in zagonetno čestitko k poroki. Toda Dean Inge je bil na stvari popolnoma nedolžen in je zmešnjavo povzročil samo brzojav. Besedilo, na katero se je skliceval Dean Inge v svoji brzojavki, stoji namreč v I. poglavju sv. Janeza, na brzojavki pa je bila črka I izpuščena, kar je spravilo ubogo nevesto v tak strah. Sv. Janez, I. IV, 18 pa pričenja z besedami: »Ljubezen ne pozna strahu« in ne vsebuje niti besedice, katerih srečne neveste na dan poroke ne bi rade slišale. Logičen predlog. Sodnik: »Skrinjico z denarjem ste torej pustili nedotaknjeno in ste odnesli le nekaj pisemskih znamk.« Obtoženec: »Tako je. Predlagam torej, da mi pustite preiskati ntojc duševno stanje!« Iz inseratnega dela. Ločena žena bi se rada poročila. Prvovrstne reference bivšega soproga so na razpolago. g * finale za držauno pruenstuo ISSK Maribor—SK Jugoslavija. Samo en dan nas še loči od finalne tekme za hazensko državno prvenstvo. Beograd in Maribor, kakor tudi ostala športna javnost, mrzlično pričakujejo izida velikega boja, v katerem nastopita protivnika, ki doslej še nista merila svojih moči nied sabo. Prvak Slovenije ISSK Maribor in prvak Srbije, beograjska Jugoslavija, se srečata jutri ob 11. dopoldne v Ljudskem vrtu. Negotovost glede izida tekme za častni naslov državnega prvaka je zanimanje stopnjevala do najvišjih možnosti. »Jugoslavija« nastopi v sledeči postavi: Mica Škorič, Lela Ristič, Desanka Hadžič, Olga Škorič, Radmila Bunuše-vac, Lola Barlovac, Emilija Jovanovič. Odlična družina Beograjčank razpolaga z dvema internacijonalkama, Hadžičevo in Jovanovičevo, a tudi ostale igralke so rutinirane in dobro vigrare. Za jutrišnjo tekmo so se specijalno pripravljale pod vodstvom Znanega športnega delavca in trenerja g. Bugarskega, tako da upravičeno pričakujemo, da bodo predvedle vzorno igro. »Maribor« nastopi v isti postavi kot v prvem kolu za državno prvenstvo: Hilda; Zinka; Vida, Hildica; Danuška, Olga, Verica. Prepričani smo, da bodo domačinke nudile nevarnemu nasprotniku mnogo odpora in da bodo tudi ofenzivno storile svojo dolžnost. Ako bodo dosegle vsaj formo, kakor v tekmi proti »Iliriji«, je mnogo izgledov, da nadkri-lijo nasprotnika. Požrtvovalnost, tehnično znanje in taktične poteze so lastnosti, ki jih domačinke posedujejo v .a-dostni meri. Sposobne so, da iz vo ju j e jo časten rezultat Beograd se zaveda velikega poslin-stva hazenašic »Jugoslavije« in je njihovemu odhodu posvetil mnogo poz>r-nosti. Vsi beograjski listi so objavili obširne članke in slike svoje družine. Na pot ji žele vso srečo in uspeh. »Vreme« je poslalo celo svojega specijalnega poročevalca, družino pa spremljata gg. -Bu-garski in Toškovič. Igralkam so za slučaj zmage obljubljeua tudi darila, ki jih bodo poklonili trgovci naklonjeni damskemu športu. Tudi Maribor je storil svojo dolžnost. Oblasti so šle prirediteljem zelo na roko ter omogočile sprejem gostov, glavno zadoščenje pa je za domačinke veliko zanimanje, ki ga vsi krogi našega mesta posvečajo njihovemu nastopu. Za slučaj zmage pa jim tudi vodstvo kluba pripravlja prijetno presenečenje. Tekmo bo vodil beograjski sodnik g. Nikolič, ki je minulo tekmo v Mariboru sodil v zadovoljstvo obeh nasprotnikov. MOLNP—službeno. Vstopnina za nedeljski tekmi Maribor —Svoboda in Rapid—Železničar je skup na. Sedeži Din 15, stojišča 10, dijaki in vojaki Din 5. — Predsednik MO. Iz sodniške sekcije. Prejeli smo: »Prosim za objavo sledeče službene objave: Prvenstveno tekmo Rapid—Železničar sodi po nalogu ljubljanske sekcije ZNS g. Schnelier iz Ljubljane. Načelnik Franki« ISSK Maribor—nogometna sekcija. Postava prvega moštva: Geuer; Koren, Unterreiter; .Marijanovič, Kirbiš, Hreščak, Čmrl, Vodeb, Pepček, Neža, Tonček II, Tonček I, Bandič in Lalič. Vsi morajo biti najkasneje ob 12.15 na igrišču SK Železničarja. — Reditelja: gg. Božič in Novšak. — Nadzorstvo blagajn g. Koren. Težkoatleti SK Železničarja imajo v torek, dne trn. redni sestanek v telovadnici na Ruški cesti. Navzočnost vsega članstva brezpogojno potrebna. — Načelnik sekcije. Noblova nagrada za šport. Športni list »Idrettsliev«, ki izhaja v Oslu na Norveškem, je priobčil na naslov komiteja za podeljevanje Noblovih nagrad članek, v katerem predlaga pisec, da se letošnja Noblova mirovna nagrada prizna Mednarodnemu olimpijskemu komiteju. Ideja zasluži popolno upravičenost izvedbe, kajti nič ni v povojnih letih bolj kakor šport ublaževalo tnržnjo in sovraštvo med narodi. Tekmovanja nogometašev, lahkoatle-tov, smučarjev,' kolesarjev, veslačev, plavačev itd. so biia v večjo korist zbli-žanju narodov, kakor vsa diplomatska pogajanja. Veliko tekmovanje.v Amsterdamu pa je ponovno podkrepilo športno misel, ki se je globoko ukoreninila v vseh delih sveta. ISSK MARIBOR—SK SVOBODA. Jutri popoldne se bo odigralo zadnje kolo jesenskih prvenstvenih tekem. Mar bor bo tudi tokrat nastopil v uajmoč-nejši postavi, da zasigura čim ugodnejši score, ki mu utegne koristiti prihodnjo spomlad. Sodil bo g. dr. Planinšek. SK RAPID-SK ŽELEZNIČAR. Nasportnika sta enakovredna in sorodna tudi po načinu igre. SK Rapid je mogoče borbenejši, toda tudi »Železničarji« se vedno borijo z izredno voljo, čeprav jim doslej še ni uspelo premagati vodilna kluba »Maribor« in »Rapid«. Jutri pa smo lahko pripravljeni tudi na presenečenje. Dozdeva se, da bosta tokrat odločevala vratarja. Vsekakor bo tekma zelo zanimiva in bo nudila soliden šport. Sodil pa bo sodnik g. Šneler iz Ljubljane. Službeno iz haz. podzveze. S seje upravnega odbora hazenske podzveze z dne 15. trn.: Vsi klubi se opozarjajo, da morajo imeti odslej igralke na javnih tekmah igralske izkaznice, katere morajo na zahtevo pokazati sodniku (§ 9 občega pravilnika). — Z ozirom na predstoječo glavno skupščino JHS-a se opozarjajo vsi klubi na § 8, odstavek 6 saveznih pravil. Vsi sodniki se opozarjajo ha savezni sklep, glasom katerega ne smejo postavljati na igriščih, kjer so goli opremljeni z mrežami, gol-soduikov. NepremoilJIvI cestni, športni Is strapac čevlji v priznano prvovrstni kvaliteti KARO Maribor, Koroška c. 19 Podjetje tiaroual nameščencem Žc pred 20. leti je v Ameriki zaslovelo ime konfekcijskih izdelkov tovarnarja Oskarja Graba, ki je prišel v Netvyork kot 13-letni deček. Prvi zaslužek in.u je dala konfekcijska delavnica, v kateri se je z marljivostjo povzpel do dobrega delavca. Kljub temu je služil le tri dolarje na teden. Spretnost, sposobnost in sreča pa so mu pripomogle do samostojnosti in je imel kot mladenič velike uspehe, kasneje pa je podjetje povečal v tovarno in postal večkratni dolarski milijonar. Želje osobja je vedno upošteval in skušal v$em zahtevani ustreči. Stalno je povdarjal, da je bil on sam nameščenec in da pozna težave delojemalcev, V njegovi tovarni je danes zaposlenih 300 delavcev, podružnice pa ima tudi v Franciji in Belgiji. Nedavno pa se je odločil, da prepusti celokupno podjetje nameščencem. Češ, da se ima samo njim zahvaliti za veliki uspeli. Bivši tovarnar pa je postal bankir. _______ Prispevajte m rpomemk Kralju Petra v Mariboru .""S7V !FW£V.iZ~~—------1---I —3—is- »Zakaj ostanete potem še v Londonu?« - ...........................•- s »Kdo pravi, da ostanem v Londonu?« »Torej je tu zbogom? Tu na cesti? Ali m' lahko rečete, da se jutri vrnete na Irsko?« So trenutki, ko se lahko izgovori laž, da bo zvenela kakor resnica. Mogoče je pomislil na'ta psihološki trenutek; ni pa mogel prenesti misli, da bi bilo to slovo od nje. ■ ■ »Vi veste, da ne odpotujem,« je dejal končno. Vprašala ga' je, kje stanuje. • »Mislite, da sem član kake priznane delegacije? Mislite celo, da'stanujem v sobanah /Ritz a ali Šavoya?« Ponovila je svoje 'vprašanje. »V malem hotelu Waterloo — Bridge. Mala je moja soba,,ali po molku .irskih gora mi je kot da so v mali škatliici. zaprti vsi gromi sveta,« . »Kako, da ste se tam nastanili?« i <......... . **7xr;..' r.s.canBsrareE/.s ■ >Mi iretno' vedno tja.« ...» ; . »Seveda — ml. Ali mislite, da sem tokrat prišel z vladnim potnim listom? Stotera pota imam v-London. Od leta 19l8 s£m bil-, že najmanj šestkrat tu.« »Kljub ocenjeni glavi?« . - »Zakaj ne? Nisem niti sam. Tudi Mick' Collina je bil tu, potem Childers in tudi Mulcahy.« »Ali ve moj mož to?« »Seveda ve.« »Ali je o vsem poučen?« »Ne, to ne. Več ne ve kot o stvari .da-' nes zvečer.« »Jaz pa o današnji stvari ničesar ne vem, razven tega, da mi 'je mož danes dejal, da pridete k večerji. To je 'bilo prvo, kar sem o tem slišala.« »Hočete reči, da Vam ni ničesar IKK vedal?« »Ničesar.« »Tako? In kako pridem jaz do tega, da Vam vse pravim?« ......j&reVafli, je potrebno govoriti.’«. , Zasmejal se je jn to je bifo pofr3Ho. ’ »Napili ste mi;« je dejal. , .»Zakaj ne bf?« ' »Ko ste to storili, sem mislil, vdste vse.« »Rekla sem-Vam že, da .vem samo malo.« Pogledal jo-jein njegov pogled je 'občutila ostro kakor sondo. . »Ti. ljudje sp želeli, priti z-menoj skupaj, je dejal. To pa ni bila stvar vlade. Prošta izmenjava misli! Neobvezno/.— Kratek čas, *kd se Tahko drug drugega prijateljsko„ izvohUnl. Pogajanja, ki - niso pogajanja. 'Pogajanja, o katerih listi ne bodo nikdar .pisali/ Kje se da pripraviti tak sestanek? Vaš mož je ž ■ oboma strankama dobro znan, torej pri njemu.« (Dalje prihodnjič,) Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. »Ali mislite, da bi stala tu na cesti, če bi me vodila samo radovednost?« »Ne. To smatram za izključeno.« »Zakaj mi potem ne odgovorite?« »Čemu si pa mislite, da ima moje. bivanje v Londonu še druge cilje razven tega, ki ga poznate? Prej, tam zgoraj ste vse slišali. Ni se spremenilo, ko ste zapustili sobo. Bilo je, ka! ^r da bi hotel z glavo skozi zid. Mislijo si, da so nas premagali. Mi nismo premagani. Dokler bodo smatrali to za upor, nismo premagani.« »Vem, kaj ti ljudje mislijo,« je depla. »Jaz tudi! Tristo let že to mislijo. Ravno tako kot sedaj: mi smo zmagovalci.« Novo postopanje v trajni ondulaciji! Da bi se lasje osmodili ali zais&ll Je Izključeno, Frizerski salon V. Maly, Aleksandrova cesta štev* 22. ’ Vhod skbzi' vežna vrata. 2ia5 Zahtevajte povsod MVecernik“! Kolesarji pozor! Ravnokar dospela .velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posežite po njih, dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul.114. , 2148 Točilna miza, stojalo za kozarce in navadna miza, vse v dobrem stanju ceneno na prodaj. Vprašati Aleksandrova cesta 71. V gostilni »Mesto Trst«, Tržaška 1 cesta 8 (nasproti bolmce) se -točijo pristna štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsak čas.na, razpolago. , Za. obilen bbišk še pritw'ročatil A- M. Beranič. ., , 2187 Vedno sveže kislo zelje In repa , najboljše kakovosti se dobi tir Vsaki 'množini najceneje v'trgovini -* F:-'Fi-javž, Frankopanova ulica 10. " -2188 Opremljeno šobo s posebnim vhodom in električno, razsvetljavo oddam: Vprašali .Omajeva'- uli-ga 42, koncem Koroščeve, zadnja /vila desno pritličje. , .,. -2189 Cenjenim damam *. • -še priporoča- šivilja Slomškova.'...nlica Studenci; Istotam se sprejme učinka. • Ždopt«*Ma|« hi *$**•■ f «1 trfvvaferg« al reMmnoga /’ toafafj: «*ak« beMda 50 p, oajm&BjJt toMtk Di* fO — domta« ki : Mki bMada 90 p, Mjmanjii anMek Dl* 8— Dva šivalna stroja ceneno na prod dvorišče. Gospod , se sprejme na stanovanje in hrano v Jože Vošnjakovi ulici 22, . I. riadstr/ vrata 3. . 2178 Frankopanova 15, 2199 Restavracija »Vetrinjski dvor«. Danes in jutri koncert.. Slavno občinstvo- opozarjam na povečani-lokal. Za obilen obisk se priporoča H. Kosič,. . . "• : • 2201 »Vsak-- Svoj — Zdravnik« Prvi zvezek za Božič. Naročnino Din : 10 sprejema uredništvo »Domačije«,' Maribor, Koroška cesta 10. 2179 Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljahiica za gumi čevlje.__________1848 Suha bukova drva, premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti. 1872 Velika Izbira sukna za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17._______________________________XX Velurje za damske plašče, pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pih-lar, Maribor, Gosposka ulica 5. 1991 Pruski premog za dvorane, ostravski premog, trboveljski premog, koks, kovaško oglje, bukova drva, drva v svežnjih in kolobarjih na veliko in drobno najcenejše pri. M. Korošec, Maribor, Aleksandrova cesta 23, dvorišče. 2100 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — ilger-jev sin, urar in ju-velir Maribor. Gosposka ulica 15. X Krojaški šivalni stroj, dobro ohranjen, ceneno na prodaj. — Naslov pove uprava, lista. 2180 : , :------------------------------------ Prvovrstna maserka se priporoča. Gosposka ulica 9. 2181 Lokal na .najprometnejši cesti, primeren za trg. filijalko,’ branjerijo, delavnico Itd: oddam ceneno v najem. Naslov pove uprava lista. 2182 Električne Inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni.pri Ilič <5c Tičhy, .Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Važno za vse! . Popravila šivalnih, in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zirrio. Vse to fzvršuje najkulantneife in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgoviha dvokoles, pisal-.nih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor,’ Taittenbačhova ulica 14. * ■ 2147 Železničarji pozor! ■ Ali že veste', kje se izdelujejo cajii-nejše in najčeiiejše uniforme in prvovrstne usnjate suknje? Ali veste,, kje se izdelujejo prvovrstne civilne obleke, površniki, moški in damski pia-. .šči po najnovejšem kroju in po zrr.er-,110 nizki ceni? Garantirano ža vsak komad! To vse dobite /samo .prf'7ik-torju Avberšeku, 'krojaču. na/Prager-• skem blizu kolodvora. Pridih.in.pie-pričajte se sami! .j? 101 Mesto učenke pri šivilji išče 17letno dekle. .Gre tudi na deželo. Pogoji: stanovanje in hrana. .Na-, slov. pove uprava lista. . . . 2183 Bučno olje, prvovrstno in sveže iz novih bučnjc ponuja' J. Hochmiiller, tovarna bučne7 ga olja, Maribor, Pod mostom št. 7, Magdalenska stran. 2184 Opremljeno zračno sobo z dvema posteljama oddam po nizki ceni. Naslov: pove. uprava lista. 2186 VABILO ZAHVALA Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti našega isktenoljubljenega soproga in skrbnega očeta, gospoda Posojilnice v Mariboru r. z. z o. p. / ki se bo vršil v torek, dne 27. novembra ob 16. uri v mali dvorani v l. nadstropju Narodnega doma v Mariboru DNEVNI RED: 1- Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ". 2. Sprememba pravil, ; 3. Gitanje revizijskega poročila. Zadružne zveze v Celju, 4. Slučajnosti. . . .. ,-. V MARIBORU, dne 16. novembra 1928. ' . Podpredsednik: • Dr. Viktor Kati 1 r. ANTON-A HROVATA ter za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, Izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa še. gospodu dr, Bogdanu Kurbusu, šefu I. odseka pošt. direkcije, kot' zastopniku ljubljanske poštne direkcije, njegovim tovarišem, poštnemu uslužbensfvu, kakor tudi poštnemu pevskemu društvu za ganljive Žalostinke, vsem sosedom, prijateljem in znancem ter blagim darovalcem krasnih vencev in cvetja. Maribor, dne 17. novembra . 1928. 2201 Globoko žalujoči ostali. ? * • • • ’■ :* *' ; ‘ , ‘ V ' ‘ ■ •' ' •’ • * ■ I ®9»jw>W ££1S$ KPUNKTAL, ORDINIRA OD 18. t. m. NA;REJ V HIŠI ŠTEV. 7 NA MlfCLGaK^tfl C. DNEVNO MED 10. IN 12. URO TER 15. IN 17. URO. — TELEFON 3012. Ofe mokrem vremen h sa »očutife ugodno te v snežnih čevljih, hi Vem obranijo n®:’© s a S o ion topno ter tako obvarujefo važo zdravje. — 'tešslra v tosrvah: irni, sivi z baržunastlm robom ier v s?w! maliranS in draa meliranS s Širokim robom is lri!$«tena Par s4an© TRAOE fflSBSg 'mmassmrns Slran 6* Mariborski E C E R V 1 K TnTra. »Kfflism? J* W W*JI V Mariboru, 'dne 17. XI. 1925!. g—BBBzaBHnBgsa^ msssmamaBMummBmaumm Lepa izbirna zaloga KRZNA pri tvrdki L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA 9 178; i je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvornic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje. Gostilna Dravograd Smetanova ulica 54 Danes 17. in v nedeljo 18. t. m. ?io7 !! FUREŽ S! Točila se bodo prvovrstna štajerska vina. —_Zj mno-gobrojni obisk se priporoča e©$t!Eniear. NASELIL SE JE V LJUBLJANO MED. UW!V. »2= janko mmm SPF