Leto XVIII
z vsebine
številka 4
cena 1,46 EUR
Ko imajo hormoni žur...................
Za strpnost in dialog med verami
22. april 2016
.24 .29




fO
CÍ
Izdelava kanalizacijskih priključkov, dobava in vgradnja čistilnih naprav, nizke gradnje, strojna zemeljska dela in zunanje ureditve.
Info: 041 748 015, bp.storitve@gmail.com
Benjamin Pantner, s.p., Uboje 63 d, Petrovče
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti
v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Zlati pečat za desetletja dela
»Verjamem in upam, da se bo poslovno okolje v Sloveniji
izboljšalo, enostavno se mora, ker sicer tudi elite, ki so na
Marko Učakar z Zlatim pečatom in Branko Meh
oblasti, ne bodo preživele,« je med drugim dejal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Marko Učakar ob praznovanju 40. obletnice te žalske zbornice.
Žalska zbornica je skozi svojo štiridesetletno zgodovino previharila mnoge viharje, največjo prelomnico pa je predstavljal prehod iz obveznega v prostovoljno članstvo leta 2013, ki ga je uspešno prestala. Tudi za to ji je na slovesnosti v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu 13. aprila predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh predal najvišje slovensko zbornično priznanje zlati pečat. Več na str. 10.	D. N.
Fontana Zeleno zlato v teh dneh
Na Občini Žalec so potrdili, da imajo zaprto finančno konstrukcijo za gradnjo pivske fontane Zeleno zlato, po kateri je zanjo iz občinskega proračuna zagotovljenih 170 tisoč evrov in več kot 180 tisoč evrov, ki so jih zbrali z dona-cijami. Zato je župan Občine Žalec včeraj sklical novinarsko
konferenco na temo predvidenega začetka gradnje fontane, ki zdaj vendarle ni več daleč. Z izvajalcem del Remontom, izbranim na javnem razpisu že lani, se sicer še usklajujejo, a zagotovo bodo z deli začeli v teh dneh.
Kot je znano, je vodstvo občine obljubilo, da ne bodo za-
HORMANN
garažna in vhodna vrata
SI ŽELITE, DA VAM BO POLETI PRIJETNO HLADNO?
temom ThermoFramel
¡>- mcitjaž
Ustvarj	zdrave
Energetsko učinkovita rešitev za vaš dom!
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matjaz.si ¡nfo@mat[az.si
irman
OČESNi CENTER
OPTiKA | OČESNA ORDiNACiJA | KiRURGiJA
SAVINJSKA CESTA 2, ŽALEC | PREGLEDI: 041 724 995 | OPTIKA: 051 288 010
čeli z gradnjo, preden ne bodo imeli zaprte celotne finančne konstrukcije, torej tudi dela z donatorskimi sredstvi. To jim je, kot kaže, zdaj uspelo. Poleg donacij podjetij in posameznikov bodo prejeli tudi nekaj tisoč evrov, saj so s projektom Fontana Zeleno zlato sodelovali na razpisu Snovalec 2016. Izmed 44 prijavljenih na razpis in med osmimi finalisti naziva Snovalec 2016 so namreč izbrali tri zmagovalce, med katere bodo razdelili 15.000 evrov za uresničitev njihovih idej. Nagrajenci projekta so Fontana Zeleno zlato, Sladkorna čipka in Sredi fantastičnega ničesar.
Idejo Fontane Zeleno zlato je opisal največji založnik turističnih vodnikov Lonely Planet: »Ideja vsebuje preplet pristnih lokalnih zgodb iz preteklosti in sedanjosti, od bogate hmeljarske tradicije do nedavnega odmevnega dobitka na evropski loteriji, ki je pripomogel k načrtovanju gradnje fontane. Za inovativen način promocije Žalca, hmeljarske Savinjske doline in Slovenije ter zaradi uspešne združitve interesov raznolikih javnih in zasebnih partnerjev v skupen projekt komisija podeljuje Občini Žalec naziv Snovalec 2016.«
L. K.
Na pragu prazničnega dneva upora proti okupatorju, še bolj pa praznika dela, se ponovno sprašujem o tem, kaj praznika pomenita. Predvsem kaj je praznik dela? To, da se veseliš, ker sploh imaš delo? Da imaš redno zaposlitev? Da imaš celo delo, ki ti je pisano na kožo, je v skladu s tvojo poklicno, strokovno usmerjenostjo? Da imaš solidne pogoje dela, primerno plačilo za opravljeno delo? Plačane prispevke in socialno varnost? Da imaš korektnega šefa, tistega, ki te spodbuja in vodi, kot je treba? Ali je praznik dela to, da pri delu nisi izpostavljen mobingu vseh vrst, med kladivom in nakovalom, ujet v primež eksistencialne ogroženosti? Da imaš dobre sodelavce, s katerimi sodeluješ, v ekipi pa vsak prispeva svoj del? Da nimaš sodelavcev, ki te onemogočajo, ti celo škodijo na vsakem koraku? Da imaš na drugi strani korektne stranke, ki vedo, kaj delajo, in ne postavljajo nemogočih pogojev in zahtev? Kaj je sploh pri našem delu še praznik?
Koliko od vas je zadovoljnih z vsebino, s pogoji dela in plačo? Koliko od vas opravlja svoj poklic ali dela na svojem strokovnem področju, ima odličnega, odločnega, delavnega in visoko strokovnega šefa s korektnim odnosom do podrejenih in z odličnimi sposobnostmi vodenja? Koliko od vas lahko korektno opravlja svoje delo, poklic, deluje strokovno na svojem področju dela, ne da bi se vedno našel kdo, ki je pametnejši, ki zavida, ki ima probleme sam s sabo, pa se znaša nad drugimi, ki deluje z argumentom moči, namesto z močjo argumenta? Na kratko, koliko od vas z veseljem hodi v službo in opravlja svoje delo?
No, ko boste odgovorili na to, boste dobili odgovore ne le na vprašanja o vaši službi in delu, če ju imate, seveda. Dobili boste tudi odgovore na vprašanja, zakaj vas včasih grdo gledajo birokrati za okenci, zakaj vas zelo bolnega kakšna medicinska sestra ali kakšen zdravnik odslovi z aspirinom, zakaj imate včasih občutek, da vam kakšen trgovec v trgovini česa ne želi prodati, zakaj voznik v avtu za vami trobi, če ne speljete že prvo sekundo, ko posveti zelena, zakaj na kontaktni številki ob uradnih urah nihče ne dvigne slušalke tudi desetič, ko kličete, zakaj ...
Nezadovoljstvo je huda reč in če se nalaga, če sega na vsa področja, lahko povzroča tudi psihološke in druge zdravstvene težave, depresije. Te pa ne koristijo nikomur, pa še stanejo več, kot če bi imeli bolje in bolj konstruktivno urejen prvi del zgodbe.
In kaj storiti? O tem, da bi morala biti bolj otpimalno urejena delovnopravna zakonodaja, so govorili že na prireditvi ob 40. obletnici žalske zbornice zasebnega gospodarstva. Drugič, menim, da bi veliko naredili že, če bi upoštevali tisto Prešernovo, da le čevlje sodi naj kopitar, torej naj se vsak ukvarja in uredi tisto, za kar je postavljen, da dela, tisto, kar mora urediti, namesto da se ukvarja z drugimi in s področjem dela, ki ga sam niti strokovno niti po veščinah ne obvlada. Tretjič, zavedajmo se, da individualizem in egoizem v kolektivnem svetu soodvisnosti ne pomagata. Sodelovanje, medsebojna pomoč, dopolnjevanje enega dela z drugim, skupno reševanje težav so gotovo prava pot. In četrtič, malo manj samokritičnosti, več samozavesti in zaupanja vase pomaga. To omogoča, da se znamo tudi pri delu postaviti zase, se na nespametno in celo konfuzno okolje odzvati konstruktivneje. Petič pa, privoščimo si odmor, privoščimo si praznik, saj smo samo ljudje. Da se umirimo, odklopimo, si privoščimo rekreacijo, se posvetimo družini, prijateljem, se družimo.
In če menite, da se tale zapis nanaša na koga posebej, potem se motite. Prav vsak izmed vas se lahko najde v njem, to je celo zaželeno. Kot pobuda za razmislek in boljše delo v prihodnje! Če to ne uspe, potem nam še vedno ostane predlog Cirila Zlobca, ki je gostoval v Vrbju, o ustanovitvi ministrstva za pamet.
Privoščim vam torej oddih, odklop in razmislek in če vam uspe, vam za praznike posebej čestitam! Prave praznike vam želim!
Lucija Kolar
9771580096004
2
april 2016
OBČINA ŽALEC
Letos 37 raziskovalnih nalog
Zlati kamen Občini Žalec
Župan Janko Kos je nagovoril mlade raziskovalce in mentorje.
Komisija za natečaj akcije Mladi raziskovalec 2015 Občine Žalec je v sodelovanju z OŠ Šempeter na okroglih mizah po učilnicah šole predstavila zaključek letošnjih raziskovalnih nalog.
Zbrane sta najprej nagovorila ravnatelj OŠ Šempeter Uroš Vidmajer in župan Občine Žalec Janko Kos. Po krajšem kulturnem programu so se mladi raziskovalci z mentorji razdelili po učilnicah (glede na razpisane teme), kjer so predstavili svoje naloge, nato pa so otrokom, učencem in mentorjem podelili priznanja za raziskovalne naloge.
Na letošnjem javnem natečaju Mladi raziskovalec 2015 je bilo razpisanih osem tem, v okviru katerih so mladi raziskovalci pod mentorstvom učiteljic in učiteljev oziroma vzgojiteljic izdelali 36 raziskovalnih nalog. V svojih nalogah so obravnavali teme z različnih področij: Obrazi mojega kraja, Varčevanje z energijo, Zmanjšajmo količino zavržene hrane, Podjetništvo v Občini Žalec, Turizem v našem kraju, Jaz in knjiga, Srečo je treba deliti in Razgibajmo življenje.
Pri nastajanju raziskovalnih nalog je sodelovalo pet osnovnih šol (I. OŠ Žalec s 13 nalogami, II. OŠ Žalec z 1 nalogo, OŠ Griže z 8 nalogami, OŠ Petrovče z 2 nalogama in OŠ Šempeter s 5 nalogami) ter
Zanimiva predstava osnovnošolcev pod mentorstvom Polone Ramšak
Med petimi raziskovalnimi nalogami OŠ Šempeter je bila tudi raziskovalna naloga Varčevanje z energijo, ki so jo pripravili Jan Jambrovič, Vladimir Tcaciuc in Beno Pfaifer.
JVIZ Vrtci Občine Žalec (s 7 nalogami), 65 mentorjev in so-mentorjev ter več kot 544 otrok in učencev. Raziskovalne naloge so recenzirali strokovnjaki z različnih področij, in sicer strokovnih služb žalske občinske uprave, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavoda Petka - šolske storitvene de-
H
nhčina Žalec
Občina Žalec, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec, Društvo generala Maistra in Društvo izgnancev Slovenije - Območni odbor vabijo
na osrednjo proslavo Občine Žalec ob 75-letnici OF in dnevu upora proti okupatorju, ki bo v torek, 26. aprila 2016, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Občina Žalec je prejela priznanje Zlati kamen, ki ga že peto leto podeljujejo razvojno najprodornejšim občinam. Letos se je Občina Žalec uvrstila med 12 finalistk, regijske zmagovalke med njimi pa so bile občine: Ljubljana, Nova Gorica, Velenje in Ptuj. Slavnostna podelitev priznanj je bila 23. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer so se občine finalistke tudi predstavile.
Občina Žalec je ocenjevalce prepričala, kot je bilo zapisano v obrazložitvi, z »naravnost neverjetno in prepričljivo turistično zgodbo, ki so jo uspeli splesti tako rekoč iz nič. Razen arheološkega parka v Šempetru nimajo omembe vrednih znamenitosti, nimajo morja, nimajo termalnih vod. Ponašajo se s hmeljarsko tradicijo in zeleno pokrajino, ki pa ni redkost v Sloveniji. Odlikuje jih vzoren sistematski in strateški pristop na področju turizma. V center strategije želijo postaviti identiteto kraja, celotno ponudbo pa opreti na sodobne »eko« trende. Imajo prvi slovenski »ekomuzej«. Turizem razvijajo z lastno blagovno znamko »Žalec - v objemu zelenega zlata«. Zeleno zlato je registrirana znamka v lasti občine - namenjena pa je trženju ekološko pridelane hrane in turistične ponudbe v občini. Občinska strategija izrecno poudarja tudi prehrambno samooskrbo in sredstva namenja tudi projektu Urbani vrtovi.«
Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet
1 vi
an
Tretji z desne župan Občine Žalec Janko Kos, ki je v imenu občine prejel priznanje Zlati kamen 2016.
Zlati kamen
GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbiri razvojno najprodornejše občine sodelujejo s Strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse. Zlati kamen podeljujejo z
namenom spodbujati in spremljati razvoj na ravni lokalne samouprave. Med dvanajstimi občinami finalistkami iz štirih regij so bile poleg zgoraj omenjenih zmagovalk in Žalca še občine Brda, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Maribor, Radlje ob Dravi in Tržič.
T. T., L. K.
O žalskem turizmu
javnosti Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Razvojne agencije Savinja Žalec.
Po zaključenem javnem natečaju bodo vse raziskovalne naloge predali v hrambo domoznanskemu oddelku Medobčinske splošne knjižnice Žalec.	T. Tavčar
Občino Žalec sta obiskali Eva Štravs Podlogar, vršilka dolžnosti direktorice direk-torata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO).
Direktorica Občinske uprave Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar, podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec in predstavniki podpornega okolja za področje turizma (ZKŠT Žalec in RAS) so jima predstavili občino kot turistično destinacijo, dosežke na področju turizma in načrtovane razvojne projekte, med njimi so spregovorili tudi o fontani piva in njeni promociji znotraj in zunaj meja občine ter Slovenije.
Direktorici sta bili nad predstavitvijo že izvedenih aktivnosti, vizijo, strategijami in zagnanostjo turističnih akterjev žalske občine navdušeni. Pohvalili sta tudi trajnostno usmeritev občine, jasno začrtano razvojno pot in čestitali za do sedaj opravljeno delo.
X Tavrar
Z leve: Eva Štravs Erjavec
ar, Maja Pak, Tanja Razboršek Rehar in dr. Hana Šuster
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2016
Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, in sicer do 27. maja 2016. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov glavna. pisarna@zalec.si.
Predsednik komisije
Roman Virant 1 r
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINA ŽALEC
april 2016
3
Športniki z novim starim vodstvom Delo turistične zveze uspešno
Zvezo športnih društev Občine Žalec bo tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu vodil Sebastijan Cilenšek. Tako so soglasno odločili predstavniki kar 36 prisotnih društev (od 45, kolikor jih je včlanjenih v zvezo) na redni letni skupščini konec marca v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Na skupščini, ki jo je vodil Stanko Plantak, so za obdobje štirih let izvolili tudi nove predstavnike v organe kluba.
Pred uradnim delom skupščine so si ogledali kratek film o športnem utripu v letu 2015 v žalski občini, ki ga je pripravil Samo Sadnik s Savinjske televizije. Vodja programa šport pri ZKŠT Žalec Matej Sitar je ob tem poudaril rekorde, ki jih je v preteklem letu potolkel šport v občini. V okviru podelitve občinskih priznanj za naj športne dosežke so namreč podelili kar rekordnih 225 priznanj, ob tem je bil zavidljiv tudi siceršnji športi utrip. Športnega utripa v letu 2015 se je dotaknil tudi predsednik Sebastijan Cilenšek, ki je podal poročilo o delu zveze v preteklem letu.
(z leve): Sebastjan Cilenšek, Stanko Plantak in Peter Kavčič
Zveza pri svojem delu sodeluje z Občino Žalec in ZKŠT Žalec in usklajuje delo med njimi in društvi. Med drugim je sodelovala pri potrditvi letnega programa športa, pri soorganizaciji cici olimpijade, akcije Razpnimo jadra in Teka po ulicah Žalca ipd. Letos je zveza za svoje delovanje pridobila dodatna sredstva, in sicer 3500 evrov Fundacije za šport, zato je imela skupaj na voljo za delovanje skoraj 8.600 evrov. »Vse naloge je ZŠD lahko izvedla s finančno podporo občine in organizacijsko pomočjo
ZKŠT Žalec, OE šport, društev, šol, športnih pedagogov in delavcev, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno. S skupnim delom smo šport v občini lahko obdržali na tako visokem nivoju, kot je, in si tudi v prihodnje obetamo, da se bodo ljudje vključevali v športno društveno življenje,« je poudaril Sebastijan Cilen-šek v poročilu, ki se mu je za delo v preteklem mandatnem obdobju s simbolnim darilom zahvalil tudi direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek.
L. K.
Gradijo nov gasilski dom
PGD Velika Pirešica gradi nov gasilski dom.
Prostovoljno gasilsko društvo Velika Pirešica se je pogumno lotilo gradnje novega gasilskega doma. Da ga potrebujejo, so vedeli že precej časa.
Razmišljali so o različnih možnostih, tudi o tem, da bi stari dom obnovili. Temeljiti pregledi in ocenitve pa so pokazali, da dom, zgrajen leta 1934,
OBČINA ŽALEC Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98, 72/02, 110/2 in 15/3) objavlja Občina Žalec
javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju žalske občine za leto 2016
Rok za prijavo je 16. 5. 2016.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Matej Sitar (zkst.sport@siol.net, tel. št.: 03/712 12 67).
Zveza turističnih društev Občine Žalec je 6. aprila v Ekomuzeju hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije pripravila redno letno skupščino. Vodila jo je Milena Kotnik, članici delovnega predsedstva pa sta bili Maja Šalekar in Suzana Raševic. Na skupščini kljub prvotni napovedi niso volili nove predsednice/predsednika, saj se niso mogli uskladiti glede kandidatov. Zvezo bo torej do nadaljnjega še naprej vodila Cvetka Pernovšek.
Poročilo o delu zveze, v katero je vključenih 15 društev, je podala predsednica Cvetka Pernovšek. Društva so lani pripravila čistilne akcije, cvetlične in kmečke tržnice, krajevne izbore najlepših hiš, kmetij, drugih objektov in tudi številne druge krajevne prireditve. Sodelovala so tudi v občinskih čistilnih akcijah, na prireditvah, kot so 13. Pohod po hmeljski poti, božično-novoletne prireditve v Žalcu, praznični sejem 5. decembra, občinski izbor Najlepši kraj, hiša, kmetija 2015. Nekatera med njimi so se predstavila v okviru skupnih predstavitev na sejmih, in sicer na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na sejmih Turizem in prosti čas ter Narava in zdravje v Ljubljani in na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Pripravili so tudi skupno strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko in njeno okolico.
V programu zveze za leto 2016 je predsednica poudarila spodbujanje povezovanja turističnih društev na nivoju občine in širše, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in z drugimi društvi v krajih ter ZKŠT Žalec, pomoč turističnim društvom pri pridobivanju novih članov, spodbujanje turističnih društev k urejanju okolice in krajev, k organiziranju prireditev za popestritev in izboljšanje kakovosti življenja
Cvetka Pernovšek med podajanjem poročila o delu zveze
v njihovih okoljih ter spodbujanje društev k sodelovanju na prireditvah, ki jih organizira ZKŠT Žalec. Pomembna je tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine in sodelovanje ter vključevanje turističnega podmladka osnovnih šol in vrtcev v svoje delo in delo društev. Izpostavila je širjenje mreže lokalnih vodnikov v sodelovanju z ZKŠT Žalec in RA Savinja Žalec, sodelovanje z Občino Žalec, ZKŠT Žalec in RA Savinja pri oblikovanju strateških in kratkoročnih odločitev in razvoja na področju turizma.
Tudi v tem letu se bo zveza vključevale v projekte Turistične zveze Slovenije, SPIRIT-a in v druge državne in regionalne projekte (Moja dežela - lepa in gostoljubna, obeležitev svetovnega dne turizma ...). Spodbujala bo turistična društva k izvedbi projekta Za vsako hiško ena rož'ca in izvajanje lastnih čistilnih akcij in urejanja okolja. Zveza bo skupaj s turističnimi društvi tudi v tem letu sodelovala pri organizaciji projektov ZKŠT, kot so Pohod po hmeljski poti, Najlepši kraj, hiša in kmetija, Žalska noč in dan, Praznični december in drugo.
Delo zveze sta pohvalila žalski župan Janko Kos in vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir, ki je ob tem za Utrip povedala: »Delo Zveze
turističnih društev Občine Žalec in vseh njenih članov ima zelo velik pomen pri spodbujanju pozitivnega odnosa občank in občanov do turistične dejavnosti v naši občini. Prav tako bogatijo naša življenja s številnimi prireditvami, dogodki, čistilnimi akcijami, druženji. Spodbujajo in sodelujejo s turističnimi podmladki, si prizadevajo za povezovanje različnih društev in ostalih akterjev s področja turizma, skratka so nepogrešljiv del turizma. Za njihovo delo jim ob tej priložnosti iskreno čestitam in hkrati se jim zahvaljujem za njihovo prizadevnost, pomoč in sodelovanje pri gradnji razvoja turizma pri nas.«
L. K.
Od maja FURS drugače
Od 1. maja bo Finančna pisarna Žalec, ki deluje na Šlandro-vem trgu 22 v Žalcu, odprta vsako sredo v mesecu, od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, so sporočili iz Finančnega urada Celje.
Vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti lahko zavezanci pridobijo tudi na sedežu urada na Aškerčevi 12 v Celju ali pa pisne vloge enostavno oddajo v nabiralnik Finančne pisarne Žalec. Vse informacije so na voljo tudi na spletni strani Finančne uprave republike Slovenije www.fu.gov.si. L. K.
ki je bil že večkrat obnovljen, zaradi statične nestabilnosti ni primeren za obnovo.
Po mnogih posvetovanjih in mnenjih so se odločili za gradnjo novega. To pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj je predračunska vrednost kar 180 tisoč evrov. Gasilci so se odločili za pomoč pri zbiranju denarja nagovoriti sokrajane, ki so jim že velikokrat pomagali, pa tudi sami so bili deležni pomoči domačih gasilcev, veliko pa bodo privarčevali s prostovoljnim delom.
Ta čas dela pospešeno potekajo in upajo, da bodo že maja dom spravili pod streho. Predsednik PGD Velika Pireši-ca Miran Grebovšek je ob tem povedal, da dom ne bo namenjen samo gasilcem, ampak bo kot večnamenski objekt služil vsem krajanom. T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
Ob dnevu upora proti okupatorju, 75-letnici OF in prazniku dela čestitamo vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem časopisa Utrip Savinjske doline.
Župan Občine Žalec s sodelavci

POHOD NA GOZDNIK
SOBOTA, 14. MAJ, OB 8.00
3, 2, 1 START
SOBOTA, 21. MAJ, OB 9.00
CICIOLIMPIJADA - MI SMO PRVI
SREDA, 25. MAJ, OB 17.00
CICIOLIMPIJADA - VRTCI
ČETRTEK, 26. MAJ, OB 17.00
WWW.ZKST-ZALEC.SI
RazpnimoJadra
4
april 2016
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Podpis aneksa za sofinanciranje
Podpis treh investicijskih pogodb
Skupinska slika vseh udeležencev podpisa aneksa k pogodbi
V sredo, 6. aprila, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe, ki je sofinancirana tudi iz občinskega proračuna. Gre za utečeno prakso, kjer vsakih pet let sklenejo pogodbo Občina Prebold, Gasilska zveza Prebold in vsa prostovoljna gasilska društva v občini.
S to pogodbo pogodbene stranke urejajo vsebine javne gasilske službe, začetek, organizacijo, višino, namen sredstev, način nadzora in druge naloge v zvezi z opravljanjem javne gasilske službe. Vsako leto posebej podpiše še aneks k pogodbi, kjer je določeno tudi
financiranje za tekoče leto.
Letos bo občina na podlagi pogodbe o opravljanju javne gasilske službe iz proračuna zagotovila skupaj 55.780 evrov. Na podlagi 5. člena pogodbe bo Gasilska zveza Prebold prejela 8.480 evrov za vzdrževanje opreme in objektov (zavarovanja, zdravniške preglede), 1.500 evrov za usposabljanje operativnih enot PGD, 9 tisoč evrov za dejavnost GZ ter 5 tisoč evrov za usposabljanje gasilske mladine in gasilskih enot. Na podlagi 6. člena pogodbe bodo posamezna gasilska društva prejela po 2 tisoč evrov oziroma 2.800 evrov (PGD Matke), osrednje PGD Prebold-Dole-
nja vas-Marija Reka pa 4.500 evrov. Poleg tega je namenjenih še 1.500 evrov za sofinanciranje skupnih dejavnosti društev ter 13 tisoč evrov za sofinanciranje nakupa gasilske tehnike in požarno takso.
Tokratno pogodbo oziroma aneks so podpisali župan Vinko Debelak, v imenu Gasilske zveze Prebold njen predsednik Branko Verk, v imenu gasilskih društev pa njihovi predsedniki. Podpisa pogodbe so se udeležili tudi poveljnik GZ Prebold Darko Krajnc, poveljniki društev, predstavnik občinske uprave Anton Vesolak in vodja CZ Občine Prebold Zdenko Terpin.	D. N.
V Občini Prebold so v torek, 5. aprila, s podpisom pogodb sklenili javni razpis za tri investicijske sklope. Na podlagi javnega naročanja so za izvajalca izbrali laško podjetje AGM Nemec, ki je ponudilo najugodnejšo ceno.
Predmet tokratnih pogodb oziroma investicij, ki jih bo izvajalo to podjetje, je prehod za pešce v Latkovi vasi v pogodbeni vrednosti 54.296,68 evra, obnova kanalizacije v naselju Soseska v vrednosti 94.194,19 evra in kanalizacija in vodovod Gorica-Zvajga v vrednosti 78.807,15 evra. Pogodbe sta podpisala župan Vinko Debelak in direktorica podjetja AGM Nemec Maja Gerčer.
Prehod za pešce je na regionalni cesti R2-427, odsek 1351 Latkova vas-Prebold-Trbovlje, kjer se na regionalno cesto priključi lokalna cesta, ki povezuje industrijsko cono in stanovanjsko naselje. Ob lokalni cesti namreč ni zgrajenega pločnika. Novozgrajeni pločnik se bo preko prehoda navezal na obstoječi pločnik, ki poteka ob desni strani regionalne ceste in bo tako omogočal varnejši promet pešcev med vzhodnim in zahodnim delom naselja Latkova vas. Kot je zapisano v projektni dokumentaciji, prehod ni definiran kot šolski prehod, vendar se je z gradnjo blokovskega na-
Skupščina GZ Prebold
Zadnji marčevski petek so se delegati prostovoljnih gasilskih društev in drugi udeleženci zbrali na redni letni skupščini Gasilske zveze Prebold, ki je tokrat potekala v dvorani PGD Matke.
Gasilce sta najprej pospremili v delo državna in nato še gasilska himna, zbrane pa je pozdravil predsednik GZ Prebold Branko Verk. Posebej je pozdravil tudi vse goste: župana Občine Prebold Vinka Debelaka, člana upravnega odbora GZ Slovenije Janka Zunterja, podpredsednika regijskega sveta SŠR Jožeta Vebra, poveljnika CZ Občine Prebold Zdenka Terpina ter predstavnike GZ Zalec, Šaleške doline, Zgornje Savinjske doline in Trbovelj. Po izvolitvi delovnega predsedstva je podal poročilo o delu gasilske zveze v preteklem obdobju in ob tem povedal: »Naša glavna naloga na GZ Prebold je, da naši operativni gasilci, članice, veterani, mladina dobijo pravilno informacijo, dobro podporo in pomoč. Kljub našim prizadevanjem pa seveda ne bi bili uspešni, če ne bi imeli podpore pri občini in županu, pri katerem imamo resnično veliko pomoč, tako v finančnih sredstvih kot opremi za opravljanje gasilske službe. Kljub kriznim časom so ostala finančna sredstva na isti ravni kot v preteklem letu, za kar se
v imenu GZ Prebold občini in županu iskreno zahvaljujem.« V nadaljevanju je podal poročilo po posameznih področjih, in sicer je nekaj besed namenil organizacijskemu področju, kjer je izpostavil dobro sodelovanje z gasilci savinjsko-šaleške regije in Gasilsko zvezo Slovenije ter lanskoletno praznovanje 90-letnice PGD Groblja, kar so združili z dnevom gasilca in podelitvijo državnih gasilskih odlikovanj. Uspešni so bili tudi na izobraževalnem področju, saj je 20 gasilcev opravilo tečaj za vodje skupin, 11 tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata, 11 testiranje za sodnika, 10 tečaj za bolničarja, 4 tečaj za gašenje notranjih požarov -modul A, 3 tečaj za tehničnega reševalca, 2 tečaj za nevarne snovi in ena gasilka tečaj za vodenje članic. Poleg tega so zabeležili kar nekaj teoretičnih in praktičnih usposabljanj po samih prostovoljnih gasilskih društev, čeprav s tem na zvezi niso povsem zadovoljni, saj je potrebno pridobljeno znanje nenehno obnavljati. Sicer pa so opravili veliko dejavnosti na operativnem področju.
Kot je v svojem poročilu povedal poveljnik GZ Prebold Darko Kranjc, so izpeljali kar nekaj vaj in tekmovanj, kjer so dosegli zelo dobre rezultate. Barve GZ Prebold je na ligaških tekmovanjih savinjsko-šaleške

Delegati in gostje skupščine so z zanimanjem prisluhnili poročilu komisije za delo z ženami.
regije zastopalo kar 28 desetin, od tega 8 pionirskih (dve ekipi pionirk), 1 mladinska, 11 članskih A (šest ekip članic), 5 članskih B (ena ekipa članic) ter 8 ekip starejših gasilk (dve ekipi) oziroma gasilcev. Tekmovalne enote odraslih desetin, ki so dosegle prva tri mesta, so se udeležile regijskega tekmovanja v Velenju, regijsko tekmovanje mladine pa je potekalo v Zalcu. Pravico udeležbe na državnem tekmovanju, ki bo letos junija v Kopru, si je priborilo sedem desetin, in sicer pionirke PGD Kaplja vas, članice B PGD Gro-blja ter desetine starejših gasilcev iz PGD Šešče, PGD Sv. Lovrenc, PGD Latkova vas ter desetini starejših gasilk in gasilcev PGD Matke. Na področju intervencij je bilo lani dokaj mirno. Po zbranih podatkih iz baze podatkov SPIN in VULKAN so operativne enote iz GZ
Pogodbe sta podpisala preboldski župan Vinko Debelak in v imenu izvajalca direktorica podjetja AGM Nemec Maja Gerčer.
Prebold 14-krat posredovale v različnih intervencijah, od tega 3-krat v požarih na objektih, 5-krat so nudile tehnično in drugo pomoč, 1-krat so posredovale v požaru v naravi, 1-krat pri sproščanju nevarnih plinov, 1-krat pri poplavah, 2-krat zaradi posledic premočnega vetra in 1-krat so nudile pomoč pri reševanju obolele osebe.
V nadaljevanju skupščine so svoja poročila podali tudi ostali organi GZ oziroma predsedniki komisij za delo z mladimi, ženami, veterani, komisije za priznanja in odlikovanja, komisije za zgodovino ter nadzornega odbora in verifikacijske komisije.
Po podanih poročilih in razpravi so sprejeli in potrdili program dela in finančni plan za leto 2016, gostje pa so pohvalili dosedanje delo GZ in njenih društev.	D. Naraglav
selja na vzhodnem delu naselja povečalo število pešcev, tudi otrok, ki na tem delu prečkajo cesto. Iz tega razloga se je občina odločila, da bo z gradnjo prehoda za pešce zagotovila varno in urejeno prečkanje ceste in tako pripomogla k izboljšanju prometne varnosti.
Obnova kanalizacije v naselju Soseska zajema 15 stanovanjskih objektov, ki odvajajo sanitarne odpadne vode, v večini skupaj z meteornimi vodami, preko individualnih pretočnih greznic v obstoječo mešano kanalizacijo ter dalje na primarni sistem mešane kanalizacije proti Centralni čistilni napravi (CČN). Občina bo zaradi dotrajanosti obstoječega sistema kanalov izvedla obnovo kanalizacije in hkrati tudi uredila ločen sistem kanalizacije. Predvidena je izvedba štirih vzporednih vej meteorne in fekalne kanalizacije, ki bodo predvidoma potekale v isti trasi oziroma vzporedno z obstoječo mešano kanalizacijo. Sočasno z obnovo kanalizacije je na odseku javne ceste, na območju katastra javnega dobra, predvidena obnova ceste oziroma ureditev pločnika širine 1 m in dolžine 218 metrov. Po gradnji kanalizacije se bodo greznice opustile, sanitarne odpadne vode pa priključile neposredno na projektirano fekalno kanalizacijo. Obstoječi individualni hišni meteorni (delno tudi mešani) odtoki iz posameznih stanovanjskih hiš bodo prevzeli funkcijo meteornih in bodo prevezani na novo meteorno kanalizacijo, meteorne vode pa bodo speljane neposredno v odprti odvodnik.
Tretja investicija - kanalizacija in vodovod Gorica-Zvajga zajema izvedbo fekalne kanalizacije v skupni dolžini 329 m in vodovod v dolžini 360 m, kar predstavlja 1. fazo izvedbe širitve vodovoda in kanalizacije na tem delu območja naselja. Točka 35 zaključka vodovoda v pričujoči 1. fazi predstavlja izhodišče za mogočo nadaljnjo širitev vodovodnega sistema na območju naselja Zvajga v 2. fazi in bo obdelana s posebno projektno dokumentacijo IDZ, ki bo osnova investitorju za odločitev o nadaljnji realizaciji širitve sistema vodovoda in izvedbe kanalizacije za naselje Zvajga. Glede na možnost pozidave zemljišča, kjer poteka obstoječa cesta, in zagotovitve prostora je sočasno s širitvijo kanalizacije in vodovoda predvidena tudi ureditev odseka obstoječe ceste v dolžini 101,68 m z navezavami na posamezne priključke in vzporedne prestavitve teh priključkov v dolžini približno 57 m. Prestavljeni odsek trase ceste se od obstoječe ceste vzporedno odmika do največ 5 m. Predvidena trasa kanalizacije in vodovoda je umeščena v predviden odsek ceste. Po gradnji predvidene fekalne kanalizacije se bodo greznice opustile, sanitarne odpadne vode pa priključile neposredno na projektirano fekalno kanalizacijo. Obstoječi individualni hišni mešani odtoki iz stanovanjskih hiš bodo prevzeli funkcijo meteornih.
Rok za izvedbo vseh treh investicij je dva meseca od podpisa pogodbe, tako da dela že potekajo, z deli pa naj bi po pogodbi končali do sredine junija.
D. Naraglav
KJ/
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OJSTRIŠKA VAS - TABOR
UHL1MA IAHUK	•	■ ■
^	24. tradicionalni
SENTaORSKT SE3EM
NEDELJA, 24. april 2016
8.00: KMEČKA TRŽNICA, 10.00-14.00: SEKAŠKO TEKMOVANJE 10.00: PARADA 10.30: TABOR IMA TALENT 12.00-22.00: ZABAVA Z ANSAMBLI
VESELI SAVINJČANI, LUNCA, MURNI, POZIV IN
_SoMinishe/.dotine/\
OBČINE
april 2016
5
Razdelitev sredstev in zaključni račun Braslovčani: Ceste na tej trasi ne bo!
Zadnji dan prejšnjega meseca so se na 13. seji sestali svetniki Občinskega sveta Občine Prebold. Največ časa so namenili razdelitvi in potrditvi sredstev občinskega proračuna za področje športa, kulture, za dejavnost društev, organizacij in združenj ter za sofinanciranje prireditev. Svetniki so se seznanili z letnimi poročili javnih zavodov, obravnavali in sprejeli letni program športa in spremembo pravilnika o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja, sprejeli pa so tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2015.
Svetniki so se seznanili z letnimi poročili javnih zavodov, in sicer OŠ Prebold, II. OŠ Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI - ljudske univerze Žalec. Poročila so podali predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Marjan Golavšek, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik.
Svetniki so obravnavali predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Javnega zavoda UPI - ljudska univerza. Marjan Golavšek je povedal, da se s predlagano spremembo odloka omogoča UPI - ljudski univerzi Žalec pokriti načrtovane dejavnosti in prijaviti na razpise, kar bo posledično krepilo dejavnost zavoda in možnost širšega koriščenja njihovih programov s strani občanov občin Spodnje Savinjske doline. Do predloga spremembe odloka se je pred tem že opredelil tudi kolegij županov občin SSD, ki na to niso imeli pripomb, predlog odloka v predlagani vsebini pa so potrdili tudi svetniki.
V nadaljevanju so sprejeli letne programe, na podlagi katerih bodo na javnih pozivih
razdelili sredstva občinskega proračuna za leto 2016. Predloge je predstavil predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe Marjan Golav-šek. S področja ljubiteljske kulturne dejavnosti se je za sofinanciranje prijavilo osem društev. Iz proračuna bo občina letos sofinancirala programe ljubiteljske kulture v višini 17 tisoč evrov. Od tega bosta največ dobila Pihalni orkester Prebold (9 tisoč evrov) in KUD Svoboda Prebold (4.124 evrov). V višini 3 tisoč evrov bodo posebej financirani še nekateri projekti oziroma prireditve, na primer božično--novoletni koncert, otroški in odrasli abonma ter 7. koncert z namenom, koncert ljudskih pesmi in Schonbrunn v Preboldu (KD Antona Schwaba).
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli razdelitev sredstev za sofinanciranje prireditev na območju občine. Tradicionalne prireditve (simpozij ljudske glasbe, Rock žur Šešče, Pod Reško planino veselo živimo, pohod po grajskih poteh, Tekma koscev in grabljic, Tekmovanje s »tanarbol« starimi brizgalna-mi, Žur pod Žvajgo, Naš kraj lep in urejen, Veseli december na tržnici) bodo financirane v višini 7.340 evrov. Nekatere druge prireditve (Noč čarovnic, Noč na vasi, miklavževa-nje, prireditve ob krajevnem prazniku Šešč, srečanje šolarjev in učiteljev Marije Reke in filmski večeri) pa v višini 2.660 evrov.
Sledila je razdelitev sredstev za dejavnost organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov v občini. Največ bo prejelo Društvo upokojencev Prebold, in sicer 1.900 evrov, veteranski društvi Sever in ZVVS Žalec bosta prejeli skupaj 1.130 evrov, Medobčinsko društvo invalidov Žalec 673 evrov, KO RK Prebold 471 evrov, Župnijska Karitas
pa 329 evrov. Ostala društva (Sožitje Žalec, Koronarni klub Savinjske doline, Društvo Sonček, Društvo gluhih in naglušnih ...) pa v povprečju nekaj nad 100 evri.
Letni program športa določa programe športa, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v občinskem proračunu za posamezne programe.
Pri 10. točki je občinski svet obravnaval in sprejel predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini za programsko obdobje 2015-2020. Predlog je predstavil predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Miha Fonda, ki je povedal, da gre za manjše popravke, ki pravilnik vsebinsko ne spreminjajo.
V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli predlog pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v občini. Predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Branko Verk je ob tem povedal, da so pravilnik na prejšnji seji posredovali v desetdnevno javno obravnavo in nanj ni bilo pripomb.
Ob koncu seje so svetniki obravnavali zaključni račun občine za leto 2015, o katerem je svetnikom poročal župan Vinko Debelak. Leta 2015 je imela občina 4.184.341,82 evra prihodkov, kar je nekoliko manj od sprejetega in veljavnega načrta, ki je bil 4.220.506,59, kar pomeni indeks 99,1 %. Odhodkov pa je bilo v preteklem letu 3.723,813,46 od načrtovanih 4.081.816,46, kar pomeni indeks 91,2 %. Po obravnavi so svetniki potrdili zaključni račun in nato opravili še z zadnjima točkama dnevnega reda.
D. Naraglav
Občina Tabor praznuje
V Občini Tabor praznujejo v teh dneh občinski praznik. V okviru praznovanja se bo zvrstilo vrsto prireditev in dogodkov. Najbolj pestro in zabavno bo v nedeljo, 24. aprila, na že tradicionalnem 24. Šentjurskem sejmu.
S prireditvami so začeli že prejšnjo soboto, ko so pripravili medvaški nogometni turnir, tradicionalni balinarski turnir in še nekaj drugih športnih dejavnosti. V sredo, 20. aprila, je bila slavnostna seja občinskega sveta v počastitev praznika s podelitvijo občinskih priznanj. Danes zvečer bo vaška skupnost Miklavž na Ribniku pri Lisjaku izpeljala 11. tradicionalno salamijado. Jutri bodo z glasbeno prireditvijo pod šotorom na igrišču v
Taboru svojih 35 let delovanja obeležili Savinjski rogisti, ki so medse povabili zanimive glasbene goste. Tu bo spet veselo že naslednji dan, ko bodo v organizaciji PGD Ojstriška vas Tabor nastopili ansambli Veseli Savinjčani, Murni, Poziv, Lunca in Donačka. Na sejmu se bodo v sekaškem tekmovanju pomerili lastniki gozdov, pripravili bodo tradicionalno sejemsko parado društev Občine Tabor, motorjev in oldtajmerjev, harmonikarjev, konjenikov hmeljskih starešin, pod šotorom pa glasbeno prireditev Tabor ima talent. Ob tej priložnosti bodo v dvorani razstavljali društva in posamezniki, zagotovo pa bo pestra tudi sejemska ponudba.	D. N .
Priznanje Občine Tabor so letos prejeli tekmovalna ekipa starejših gasilk PGD Kapla - Pondor za izjemne rezultate na gasilskih tekmovanjih, Dragica Goropevšek iz PGD Loke in Vinko Turn-šek iz PGD Ojstriška vas Tabor, ki sta priznanje prejela za dolgoletno požrtvovalno delo na gasilskem področju v svojih društvih. Zlato plaketo Občine Tabor je prejel Miha Bergant, ki je že skoraj 40 let dejaven v Društvu za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Tabor, bronasto plaketo pa Vanesa Stanko iz Judo kluba Shido, ki dosega izjemne športne dosežke v judu na državnem in mednarodnem nivoju.
Del udeležencev zbora krajanov
V	Domu kulture Braslovče so se zbrali občani Braslovč, ki so se vnovič izrekli proti gradnji avtocestne povezave med obstoječo avtocesto A1 proti Velenju po rodovitni zemlji Spodnje Savinjske doline.
V	zadnjih mesecih je bra-slovška civilna iniciativa ob podpori številnih strokovnjakov pripravila obsežno študijo in oceno trase med Arjo vasjo in Velenjem, imenovano F6. Po besedah strokovnega sodelavca braslovške civilne iniciative, arhitekta Urbana Jerihe, so želeli na zboru predstaviti zadnje ugotovite, predvsem pa ljudem pojasniti, da še ni vsega konec in da se je treba zoper nesmotrne projekte in odločitve boriti.
Posamezni občani Braslovč so županu Branimirju Stro-janšku v zadnjem času očitali, da se je brez pravega boja vdal pritiskom lobijev in sprejel začrtano traso tretje razvojne osi, ki naj bi potekala po rodovitni zemlji Spodnje Savinjske doline. Občani so ob podpori tamkajšnje civilne iniciative odločno proti temu. Zbrali so dovolj podpisov za sklic zbora občanov. Ker se ga je udeležilo premalo ljudi, ta ni imel mo-
Že večkrat so javno izpostavili negativne posledice gradnje ceste na trenutno sprejeti trasi. Ta bi bila tudi bistveno dražja, vrednost je namreč ocenjena na 314 milijonov evrov, uničila bi 119 ha kmetijskih zemljišč, porušiti bi bilo treba 70 objektov, od tega 28 stanovanjskih hiš. Tej možnosti nasprotuje večina občin, ki jih gradnja ceste kakorkoli zadeva, podpirajo jo le v Velenju.
Trasa Arja vas-Velenje Gorenje je krajša in cenovno precej ugodnejša, vrednost je ocenjena na 98 milijonov evrov. Pri gradnji bi bilo treba porušiti 9 objektov, od tega 3 stanovanjske hiše.
žnosti sprejeti kakršnega koli zavezujočega sklepa. Kljub temu pa so pobudniki predstavili zadnje ugotovitve. Skupina strokovnjakov je sicer že v začetku leta, kot je povedal strokovni sodelavec braslov-ške civilne iniciative Urban Jeriha, predstavila nekaj izsledkov študije o smotrnosti avtocestne povezave F2-2 in odgovorne pozvala k vnovični proučitvi. Ker tega ni storilo ministrstvo, je to storila iniciativa. In podatki kažejo, da bi bila gradnja ceste po trasi med Arjo vasjo in Velenjem bolj smotrnejša.
Župan je po dveh urah predstavitev in razprav zbor končal z obljubo, da si bo prizadeval pridobiti preverljive, dosegljive in dokumentirane podatke o stroških gradnje in drugih vplivih tako s strani države kot s strani civilne iniciative. Le tako bodo občani celovito obveščeni in seznanjeni z dejanskim stanjem.
Braslovčani so odločeni, da ceste na tej trasi ne bo. Maja napovedujejo vnovično zborovanje, ko bodo ob podpori Mestne občine Celje zadnje izsledke predstavili še širši javnosti.	T. Tavčar
Branimir Strojanšek
Urban Jeriha
Župan Občine Braslovče čestita vsem občankam
in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
OBČINA PREBOLD
Vsem občankam in občanom Občine Prebold čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju
in želimo prijetne prvomajske praznike
6
april 2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Narava je naša učiteljica
Skupščina v znamenju 150-letnice RK
Špela in Larisa sta se pogovarjali o naravi, ljubezni in prijateljstvu.
Prejšnji petek je pod tem naslovom v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu potekala uvodna prireditev dvodnevnega 16. strokovnega posveta Društva učiteljev podružničnih šol Slovenije.
Udeleženci posveta so ob tej priložnosti obiskali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, zvečer pa so si na Ponikvi ogledali gledališko igro Smreke. Tudi v Gotovljah, kjer so naslednji dan gostili učitelje podružničnih šol, so pripravili pester uvodni program in razglasili rezultate literarnega in likovnega natečaja ter podelili priznanja. Srečanje so zaključili z volilnim občnim zborom društva, na katerem so štiriletni mandat ponovno zaupali dosedanji predsednici društva Katji Bolka, učiteljici POŠ Ponikva pri Žalcu.
Predsednica Katja Bolka je bila tudi osrednja govornica slovesnosti posveta v Slomškovem domu, ki so se je poleg učiteljic in učitelja posveta udeležili tudi direktor Direk-torata za osnovnošolsko in
predšolsko vzgojo Gregor Mo-horčič, župan Občine Žalec Janko Kos, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža in predsednik KS Ponikva Srečko Lednik. Ob tem so izpostavili pomen podružničnih šol in učiteljem izrekli čestitke in pohvalo za njihovo prizadevno delo. Katja Bolka pa je med drugim povedala: »Naše društvo je staro 16 let. Četrtina tega obdobja, en mandat predsedovanja, se mi izteka. Poseben izziv pa mi je, da ste danes pri nas in mislim, da se boste med nami dobro počutili. Vsi člani društva stremimo k istemu cilju. Vemo, da se borimo za dobro. S prepoznavnostjo, številčnostjo in podporo smo močnejši na naši poti, da bodo učitelji, učenci in starši na slovenski podružnični šoli zadovoljni in srečni. Bo pa to takrat, ko bodo starši brez strahu pred ukinjanjem kulturnega in izobraževalnega središča slovenskega podeželja svojemu otroku lahko omogočili zakonsko pravico šolanja čim bliže domu. Tako
mu bodo omogočili, da bo razvil pripadnost svojemu kraju, kjer bo, ko bo odrastel, tudi ostal in ga vzdrževal na kakovostni ravni. Naše šole so praviloma na podeželju, naravo poznamo, z njo živimo, zaradi nje preživimo, v njej se dobro počutimo. Mi še slišimo ptičje petje z okenskih polic, mi še lahko vonjamo sveže posušeno travo, v nekaj minutah smo v gozdu in se učimo v učilnici v naravi. Tam ne gledamo le slik in ne poslušamo le zvočnih posnetkov iz avdio medijev. Tipamo deblo, pobožamo list na veji, pogledamo resnično ptičje gnezdo na drevesu in slišimo kukavico. Kako si lahko kdo jemlje pravico, da bi nas prikrajšal za vse te izvirnosti in danosti narave, nas iz nje ugrabil in na šolanje odpeljal v mesto? Da bi se v šolo vozili v neznani kraj in s kakšno razlago je bolje, da se otrok iz vasi v mestu uči o kmetiji, gozdu, travniku?«
O teh naravnih lepotah, o življenju na vasi in v šoli so govorili tudi nastopi učencev domače šole, ki so s svojimi mentoricami pripravili prijeten program. D. Naraglav
Predsednica Pavla Artnik (ob njej sekretar Matjaž Črešnovar) med podajanjem poročila, v predsedstvu skupščine so veterana Vlado Rančigaj in Janez Meglič ter Cvetka Grm.
Med občinstvom tudi častni gostje
Letos obeležujemo 150 let Rdečega križa na Slovenskem. Ledino RKS so orale ženske, ki so v Ljubljani leta 1866 ustanovile »Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih vojakov«. V znamenju te obletnice bodo pripravili več dogodkov, med drugimi bodo organizirali skupščine območnih združenj RK po Sloveniji. Konec prejšnjega meseca je skupščino pripravilo tudi OZ RK Žalec.
Delegati posameznih krajevnih organizacij in ostali so se zbrali v sejni sobi v hiši na Hmeljarski 3, kjer imajo svoje prostore Medobčinsko društvo invalidov Žalec, OZ RK Žalec in Slovenska filantropija Sadeži družbe. Skupščino je tudi letos vodil Janez Meglič.
Poročilo o delu OZ RK Žalec je podala predsednica Pavla Ar-tnik. Povedala je, da šteje njihova organizacija trenutno 1193 članov. Od tega je 227 prostovoljcev, ki delujejo v 16 krajevnih organizacijah. V preteklem letu so skupaj opravili 42.500 prostovoljnih ur, od tega po krajevnih organizacijah 32.000 ur. Na področju krvodajalstva so izpeljali deset krvodajalskih akcij, od tega so štiri izvedli za Transfuzijski center Ljubljana, ostale pa za celjski transfuzijski center. Skupaj se je akcij udeležilo 686 krvodajalcev, kar je bistveno manj kot nekdaj. Manjše število krvodajalcev je zaradi tega, ker jih trenutno zaradi večjih potreb po krvi povabi k darovanju krvi transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje, in tudi zato, ker delodajalci ne dovolijo delavcem, da bi se udele-
<ž
V OBTE J
Žalec
OBJEMU ZELENEGA ZLATA
PODEŽELSKA TRŽNICA ŽALEC
vnbi vsalrn cnbntn nrl II rln 1 nrp
Gostinski lokal, Mestni trg 5, Žalec
tel. 041 971 430
ftma
ca
VSAK DAN 5 SVEŽE PRIPRAVLJENIH RIBJIH IN MESNIH MALIC. _
1t(#]
Vabljeni na slastne perutničke in ribje jedi.
BIFTEK IZ PREKAJENIH POSTRVI
žili akcij oziroma imajo delavci težave pri uveljavljanju prostega dne. V programu prva pomoč, ki prinaša tudi del dohodka za delovanje RK in pomoči potrebnim, so organizirali štirinajst tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, udeležilo pa se jih je 268 kandidatov. Poleg tega so organizirali devet tečajev prve pomoči za podjetja (po zakonu), teh se je udeležilo 92 oseb. Organizirali so tudi 70-urni tečaj za bolničarje/prostovoljce, ki se ga je udeležilo osem oseb, in sicer ekipa prve pomoči OZ RK Žalec v Občini Prebold. Na področju humanitarne in socialne dejavnosti se je število prejemnikov humanitarne pomoči v primerjavi z letom prej povečalo za 20 odstotkov. Upravičenci poleg hrane prosijo predvsem za pomoč pri plačilu osnovnih položnic. Lani je bilo do prejema hrane upravičenih 482 družin. Hrana se je delila v treh terminih, konec januarja, v začetku junija in konec septembra. Januarja je 461 upravičencev prejelo moko, olje, riž, mleko, sol in testenine. Junija je 450 upravičencev prejelo prehranske pakete, kavo, testenine in pralni prašek, septembra pa je 482 upravičencev prejelo prehranske pakete, sok in pralni prašek. Kar nekaj paketov so razdelili tudi v drugih terminih. Poleg tega so sredi oktobra delili tudi jabolka Sadjarstva Mirosan. Prejeli so 850 zabojev po 14 kilogramov, ki so jih razdelili 487 družinam. Z zbrano hrano v zabojnikih v Mercatorjevih poslovalnicah v Preboldu, Šempetru in Žalcu so pomagali desetim družinam. V decembra postavljeno košaro v
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 ¡nfo@tisk-golc.si
Lidlu Žalec se je nabralo toliko hrane, da so lahko razveselili še pet družin. Pomoči z oblačili in obutvijo se je poslužilo 327 upravičencev. Položnice v skupnem znesku 2.077 evrov so na podlagi obravnave in odobritve komisije plačali 21 družinam. Na Debelem rtiču je sedem dni letovalo 19 otrok in 4, stari nad 65 let.
Kot je povedala Pavla Ar-tnik, so njihovi prostovoljci sodelovali tudi pri dežurstvu za pomoč beguncem, ki so bili nastanjeni v Celju, in na številnih drugih socialnih področjih ter skrbeli za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. Na trinajstih postajah v krajevnih organizacijah RK zdravstveni delavci predvidoma enkrat mesečno udeležencem merijo krvne vrednosti (krvni tlak, holesterol in sladkor). Na leto postaje RK obišče od 3500 do 3800 oseb. Zanimiva in dobrodošla so srečanja starejših nad 70 let, ki se jih je lani udeležilo skupaj več kot 2100 oseb. Posebno poglavje predstavljajo tudi obiski starejših in bolnih doma in v domovih za starejše. Lani so prostovoljci obiskali preko 4800 starejših sokrajanov. Izvajali so tudi vrsto aktivnosti v povezavi z mladimi v vrtcih in šolah (preverjanje znanja iz prve pomoči, akcija Drobtinica ...), ozaveščali so prebivalstvo o nujnosti poznavanja prve pomoči in temeljnih postopkih oživljanja.
V tej smeri bodo delovali tudi v prihodnje, je poudaril sekretar združenja Matjaž Češnovar, ki je tako kot predsednica prejel pohvalo udeležencev skupščine za uspešno delo. D. Naraglav
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
april 2016
7
Ustanovil bi ministrstvo za pamet
Ciril Zlobec je v Vrbju pričaral nepozaben večer.
Organizatorji kulturnega dogodka s Cirilom Zlobcem
Dvorano Doma krajanov Vrbje je v soboto, 9. aprila, preplavila pesem in klena beseda pesnika, človekoljuba, domoljuba, pisatelja, Krašov-ca ... Cirila Zlobca, ki svojih 90 let spretno skriva v neusahljivem viru ljubezni, iskrivosti, hudomušnosti, kar premore le redko kdo, ki ima za sabo težke življenjske preizkušnje in preživi smrt hčerke in sina.
Uvod v prijeten večer je naznanila harmonika mladega glasbenika Matica Gorška, zbrane pa je pozdravila Majda Jurač, ki je skupaj s Ksenijo Bauer in z gostom Cirilom Zlobcem soustvarjala tokratni kulturni dogodek, za katerega sta bila zaslužna Kulturno društvo Vrbje in Lea Meh, ki je pesnika povabila, naj jih obišče.
Ciril Zlobec je pesnik ljubezni. V petindvajsetih pesniških zbirkah tematizira ljubezen v vseh njenih podobah. Piše o zaljubljenosti, hrepenenju, usodni ljubezni pa tudi o dvomu, žalosti in oddaljevanju. Ob njegovi devetdesetletnici je izšla zbirka pesmi Ljubezen - čudež duše in telesa. Sam je izbral pesmi zanjo, da bi z njimi sestavil nekakšno avtobiografijo in hkrati nekakšen skupek različnih stanj ljubezni v resničnem življenju pesnika, ki je prehodil pot devetih desetletij.
»Ko sem bil otrok, sem doživel nekatere evidentne krivice, ki sem jih, tako kot vsak otrok, težko prenašal. Pljunek v obraz, izključitev iz šole - vse zaradi jezika. Zame je bila norma, kakršen jezik govoriš, to si. Vsi, ki so govorili italijansko, so bili v mojih očeh fašisti. Vsi, ki smo govorili slovensko, pa ponižen, trpeč, bogu všečen narod, ki bo, če prej ne, pa po smrti, dosegel zveličanje in poplačano mu bo vse trpljenje. A sem se v italijanskih šolah, vsaj površno, seznanil tudi s klasično italijansko literaturo in začutil, da presega nacionalne razlike in mednacionalno sovraštvo, torej je nad tem. Prvo pesem sem napisal v malem semenišču v Gorici. Star sem bil 13 let. Pod vplivom šole, poglobljen vase, odkrivajoč samega sebe, sem se s ponosom hotel izraziti v slovenski pesmi.
Razmišljal sem o uporabi italijanske oblike soneta. Toda ko sem zapisoval prve verze, me je grozovito pretresla misel, da bi uporabil to pesniško formo. Z vsem bitjem sem se zavedel, da sem slovenski pesnik, in pridevnik slovenski je bil pomembnejši od vsega drugega. Takoj po vojni pa sem spoznal, da smo vpeti v svetovno literaturo, in skupina štirih (Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček in jaz) je naredila načrt, kaj vse je treba prevesti iz svetovne literature, da ne bomo, kot so nas učili v šoli, zamudniki. Odločili smo se prevesti najprej velikane svetovne poezije. Delo smo si razdelili glede na posameznikovo poznavanje jezika. Prepričani smo bili, da poezijo lahko ustrezno prevaja samo pesnik. Ker mora biti pesem tudi v prevodu pesem. Veliki narodi pa prevedejo samo pod črto ali dvojezično, kot informacijo. V tem je velika razlika. Sam sem ob prevajanju italijanske poezije osebno spoznal številne avtorje, tudi nobelovce,« je med drugim o začetkih svojega pesnikovanja in poznejšega prevajanja povedal Ciril Zlobec.
Za to državo in narod se je Zlobec boril med 2. svetovno vojno s pesmijo in puško, mnogo let kasneje v času osamosvajanja Slovenije je bil član predsedstva RS, na vprašanje, kako se je v vseh teh časih spremenil duh slovenstva, pa je odgovoril: »Vsak čas ima svojo specifiko. Med vojno je bila okupacija. Takrat smo se znašli kar najbolj pametno. Izkoristili smo vse možnosti za narodovo osvoboditev in suverenost. Zdaj pa se samo prilagajamo vzorcem drugih in nimamo svoje originalne, avtentične ambicije, kaj in kako ravnati, predvsem pa, kako ohraniti dostojanstvo v tej novi evropski skupnosti, ki sicer ne sega neposredno po naši identiteti, ampak le zaseda prazen prostor, ki je nastal. Smo država s šibko identiteto, celo v svojih lastnih očeh nerazpoznavno. Ne vemo, kaj hočemo, kaj smo, kam gremo. Velike osebnosti lahko nastopijo samo v velikih trenutkih. Ko se nekaj zgodi,
ko se vse zruši in se pokaže lučka na koncu tunela, se najde kdo, ki jo uspešno prižge. Tudi pri večjih narodih danes ni velikih osebnosti, so le bolj ali manj uspešni organizatorji javnega življenja. Iluzija je pri tem računati na politične stranke. Te se preživljajo z rušenjem drugih strank tako, da jim kradejo glasove. Zato so najpogosteje neavtentični snovalci in prenašalci pravih ambicij skupnosti. Živimo v razmerah stalnega pogajanja, kombiniranja, popuščanja, prilagajanja, ni več čistih oblik. Očitno niso mogoče. Zato za šalo pravim, da bi, če bi bil v položaju in dovolj mlad, ustvaril ministrstvo za pamet, ki bi iz obstoječe slovenske pameti sintetiziralo tisto, kar je uresničljivo. Tega nam danes manjka v družbi, kajti nismo sposobni, da bi na podlagi sinteze pameti, ki jo imamo, naredili realno politiko, ki pa ne sme biti brez vizije prihodnosti. Treba je razmisliti, kakšna bi morala biti naša pot, da se že v prihodnji generaciji ne utopimo, raztopimo.«
Bogata literarna pot
Literarna pot Cirila Zlobca je izredno bogata, saj obsega trideset pesniških zbirk, tri romane, osemintrideset prevodov tuje literature, od tega sedem romanov, dvajset njegovih knjig je prevedenih v tuje jezike, oseminpetdeset knjig esejev, enajst antologij in izborov in še kaj. Prejel je tudi štirideset nacionalnih in mednarodnih nagrad, priznanj in plaket. Kot človek, tako kot naš narod, je šel skozi številne življenjske prelomnice, vendar ni nikoli klonil pod bremeni življenja. Notranji mir in svobodo duha je ohranil ob pomoči poezije in ljubezni, ki jo je tematiziral v vseh njenih pojavnih oblikah, pozitivnih in negativnih. Z ljubeznijo in s pesmijo se je spoprijemal z izzivi življenja, čeprav se je, kot pravi tudi v eni od svojih pesmi, včasih počutil, kot da opravlja Sizi-fovo delo. In kaj pravi na vse to?
»Meni je, ne vem, zakaj in kako, erotičnost ležala, saj sem že prve pesmice, ko sem bil
otrok, pisal šaljivo in nagajivo za dve leti starejšo sestro, ki se je spogledovala z nekim fantom. Ko sem bil prva leta v semenišču, je to dobilo čar nasprotovanja in svetovali so mi, naj se držim daleč stran od tega. Me je pa še bolj mikala ljubezenska tematika, ker je bila nezaželena, če že ne prepovedana. Potem je tu še poseben odnos Primorcev do pesnikov Gregorčiča in Kosovela. Mati je bila tako kot Kosovel doma iz Tomaja. In preganjanje slovenske besede - vse to je dalo moji otroški zavesti o poeziji nekaj posvečenega. Če zaradi nje zapirajo ljudi in plenijo knjige, že mora biti nekaj pomembnega. Poezija je bila zame pravzaprav tista možnost, s katero in prek katere naj bi, z muko - tega sem se zavedal -, osmišljal svoje življenje. In moja poezija, ki je doživela priznanje v tujini veliko prej kot doma, poezija, ki se odziva na probleme sodobnega človeka, je drugačna od klasične ljubezenske poezije, v glavnem hrepenenjske in usmerjene v nedosegljiv osrednji objekt. V tej hrepeniš po ljubezni, ki je nimaš. Ali pa hrepeniš po ljubezni, ki si jo izgubil ali te je ljubezenski objekt zapustil. Je umrl ali karkoli. V takšni poeziji je objekt deloma realen, oblikovan pa fikcijsko. Ljubezen je v njej vedno kvintesenca popolnosti, popolne lepote, tonalitete.« O svoji sintagmi, da je »ljubezen dvoedina«, pa pravi: »Vedno sta v ljubezni dva, ki težita, da postaneta eno, a bog ne daj, da postaneta eno, ker bi eden izgubil svojo osebnost, saj bi ga prekril drugi. Kljub temu se morata vse življenje boriti za koeksistenco, ki je enotna. Vseskozi sem imel rad kontra-stiranje: dvom, upanje, ljubezen. Ne zanima me ljubezen, ki ti je dana iz spleta okoliščin ali naključnosti, ampak ljubezen skušam razumeti in utemeljiti v njenem bistvu. In ko tema-tiziram dvom v sebi, ne gre za blokado človeka, ampak me to vznemiri in začnem razmišljati o samem dvomu, kako se je vzpostavil. Je stimulans mojega samospraševanja. Imam tudi
sintagmo »potovanje iz sebe vase«. Kajti človek, če ne spozna sebe, ne bo nikoli pošten sogovornik drugemu. Tako sem zdaj, ko sem vse to zbral, ugotovil, nekako med vrsticami, da so v zbirki verzi, sicer izrazito družbeni, a obarvani z ljubeznijo, ker jih je ljubezen porodila, zaznamuje pa jih misel, da »zmag ne slavim, poražen se ne vdam«. Pesem je najbolj avtentična, če jo verificiraš prek realnega ljubezenskega čustva, ki je pač navdihovalec takšnih in drugačnih skrbi, žalosti, zanosa, omame,« je med drugim še povedal najstarejši slovenski živeči pesnik, ki je za svoja književna dela prejel tudi Tomšičevo (1956), Zupančičevo (1978), Prešernovo (1982) in Veronikino nagrado.
Ob koncu sta se gostu in voditeljicama s šopki rož zahvalila predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc in Lea Meh. Gost večera pa je obiskovalcem podpisal knjigo Ljubezen - čudež duše in telesa, v kateri je devetdeset izbranih ljubezenskih
pesmi. O svoji zadnji knjigi pa je ta večer dejal: »Ni bilo lahko delo, a želel sem sestaviti pesniško zbirko, ki bi prikazovala mojo življenjsko zgodbo skozi fenomen ljubezni, kot ga razumem sam.« D. Naraglav
Ciril Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu v tedanji italijanski državi. Zavedni Slovenec je že od mladosti s slovensko pesmijo in pregovorno kraško trmo kljuboval fašizmu, zaradi česar so ga, se-meniščnika, leta 1941 izključili iz gimnazije v Gorici in Kopru. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, postal aktivist OF, po konfinaciji in kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Po vojni je končal študij na Filozofski fakulteti, se posvetil novinarstvu, uredniko-vanju, prevajanju in predvsem pesnjenju. Trideset let je bil urednik revije Sodobnost. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slovenije. Vseskozi je tudi ustvarjal in to počne še danes, ko s svojo ženo Veroniko, s katero sta skupaj že skoraj 70 let, uživa v svojem kraškem okolju.
UJEMITE SVETLOBO!
Senčila po vaši meri.
SENČILA, D.O.O., ŽALEC Šlandrov trg 42, 3310 Žalec www.sencila-zalec.si T: 03 710 13 40, M: 051 232 556
Velika izbira plise senčil, notranjih rolojev, duo rolojev, lamelnih in panelnih zaves, zunanjih žaluzij, komarnikov, pergol in tend
TECHNOLOGY TO ENJOY
Povprečna poraba goriva 6,8 - 4 l/100 km, povprečne emisije CO2 158 - 104 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0740 - 0,0244 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00031 - 0,00000 g/km. Število delcev: 15,0 x 1011 - 0,0009 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM1C1 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Akcijska maloprodajna cena z vključenim DDV velja za SEAT Leon ST Loco (osnovna barva) ob hkratnem financiranju in zavarovanju preko skupine Porsche Finance Group Slovenia.	E SEAT.SI
SERVIS DREV d.o.o.
Drešinja vas 46a, 3301 PETROVČE T: 03 713 60 66, www.avtohisa-drev.si
PORSCHE
8
april 2016
OSREDNJE TEME
_SoAtlnis&e/. datine/S
Čedalje bolj osveščeni, manj odvrženih odpadkov
Konec marca in v prvi polovici aprila so po spodnjesavinj-skih občinah že tradicionalno pripravili spomladanske akcije čiščenja okolja, ki se jih je po dolini udeležilo več kot 4 tisoč občanov, članov društev, organizacij, otrok iz vrtcev in učencev osnovnih šol.
Največjo akcijo, že 23. po vrsti, so 2. aprila pripravili v Žalcu, udeležilo pa se je je 2.966 ljudi, od tega dobri dve tretjini otrok iz vrtcev in učencev osnovnih šol. Udeležba je bila za šest odstotkov nižja kot lani, kar v številkah pomeni, da je bilo približno 200 udeležencev manj. Občina Žalec je s soor-ganizatorkami, mestno in krajevnimi skupnostmi, že pred tem po gospodinjstvih razdelila letak z navodili in lokacijami čiščenja.
Otroci iz žalskih vrtcev so okolico vrtcev čistili že v tednu od 29. marca do 1. aprila, učenci osnovnih šol pa so čistili okolice svojih šol, dvorišča, igrišča, parke, javne poti. Ob tem so imeli tudi delavnice o ločenem zbiranju odpadkov. Osrednja akcija je potekala 2. aprila, ko so se na 44 zbirnih mestih po posameznih krajevnih skupnosti in v Mestni skupnosti Žalec zbrali krajani, družine z otroki in člani številnih društev, ki so ob čiščenju
javnih, sprehajalnih, učnih in planinskih poti, športnih in rekreacijskih površin, gozdov, brežin vodotokov in manjših divjih odlagališč skupaj pobrali dobrih petnajst ton kosovnih odpadkov (15.260 kg), kar je skoraj dve toni manj kot lani. Kot so sporočili z Občine Žalec, razveseljuje podatek, da je predvsem manj kosovnih odpadkov, se pa veča število ločeno zbranih odpadkov, kar je tudi posledica rednega čiščenja in zbiranja v zbirnem centru v Vrbju, ki je temu tudi namenjen. Z akcijo, v kateri so sodelovali izključno prostovoljci, pa se je Občina Žalec pridružila tudi vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe -dan za spoštovanje.
V času med svetovnim dnevom voda in svetovnim dnevom Zemlje, v soboto, 9. aprila, sta čistilno akcijo pripravila tudi TD Braslovče in TD Gomilsko v sodelovanju z Občino Braslovče. Kljub temu da je pridne roke občasno spremljalo rahlo deževje, se je po vseh zbirnih mestih v občini zbralo veliko število posameznikov, članov društev, ki želijo ohraniti čisto in zdravo okolje. Še vedno pa je bilo ob bregovih potokov, ob jezerskih bregovih, cestah ter v grmičevju in gozdovih najdenih in pobranih veliko odpadkov, ki
tja ne sodijo. Na območju Občine Braslovč so, kot sta povedala predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in predsednica TD Gomilsko Božena Kosu, pobrali enako količino odpadkov kot lani. Številni posamezniki so v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov na Žovnek pripeljali predvsem kosovne odpadke s svojih domov.
Tudi v Občini Prebold so letošnjo spomladansko akcijo čiščenja okolja organizirali v soboto, 9. aprila. Organizacija je bila v rokah krajevnih odborov, vendar pa tudi v tej občini udeležba zaradi nestanovitnega vremena ni bila tako številčna. Kljub temu se je s čiščenjem spoprijelo okrog 120 občanov, ki so pobrali odpadke po svojih vaseh, ob vodotokih, cestah in v zbirni center v Latkovi vasi pripeljali deset traktorskih prikolic. Akcije čiščenja okolja pa so oziroma jih še bodo pripravila tudi nekatera društva. V zbirnem centru v Latkovi vasi so pri raztovarjanju prikolic in razvrščanju odpadkov poleg delavca podjetja Simbio pomagali tudi javni delavci, ki skrbijo za urejenost občine.
Občina Polzela je čistilno akcijo pripravila že drugi mar-čevski petek in soboto, udeležilo pa se je je 500 občanov. Pri čiščenju okolja je sodelovalo
kar petintrideset društev in šest krajevnih odborov. Sodelovali pa so tudi otroci iz vrtca in učenci višjih razredov polzel-ske osnovne šole in podružnične iz Andraža. V dveh dneh so zbrali okrog 100 kubičnih metrov odpadkov, največ je bilo mešanih. Med odpadki so bili tudi ostanki poginulih živali in odvržene kože. Novih divjih odlagališč niso odkrili, ugotavljajo pa, da je največ odpadkov še vedno ob glavnih cestah, železniški progi in na brežinah vodotokov.
Na Vranskem je tradicionalna spomladanska čistilna akcija potekala v soboto, 16. aprila, v sodelovanju z društvi pa jo je organizirala Občina Vransko. V akciji čiščenja okolja je sodelovalo 85 članov društev in drugih občanov. Organizatorji so udeležencem čistilne akcije razdelili vreče in rokavice, za njihovo varnost pa je z odsevnimi telovniki poskrbela AMZS. Podkrepljeni z jutranjo kavo in dobro razpoloženi so se odpravili čistit okolico lokalnih cest in javnih poti. Že med akcijo so udeleženci z zadovoljstvom ugotavljali, da njihov vsakoletni trud le prinaša sadove, saj je odvrženih odpadkov vsako leto manj. Kljub temu se je nabralo za okoli osem kubičnih metrov odpadkov. L. K., D. N., T. T.
Šempetrski »turisti« so v času čistilne akcije grabili listje.
Del udeležencev čistilne akcije v Grajski vasi
Ena od skupin TD Braslovče
Vsako leto so pri čiščenju okolja zagnani tudi v Matkah.
V čistilni akciji so sodelovali tudi učenci I. OŠ Žalec.
Čistilne akcije so se udeležili tudi člani Gobarsko mikološkega društva Polzela in DUPolzela, ki so čistili v Slatinah.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
april 2016
9
V zbirnem centru v Latkovi vasi so imeli ta dan veliko dela.
Nekatera društva so poleg čiščenja urejala tudi okolico svojih društvenih prostorov. Občani so čistili na območju okrog avtobusne postaje v Galiciji.
Na zbirnem centru podjetja Simbio na Žovneku je bilo ves dopoldan živahno.	Ločiški gasilci so čistili ob železniški progi.
Gasilci Vrbja pri čiščenju kanala Struga
Zanimivo je bilo na dan čistilne akcije tudi v zbirnem centru v Vrbju.
Učenci OŠ Petrovče so urejali učilnico na prostem.
Lokostrelci v sožitju z naravo
Delovni so bili tudipetrovški upokojenci.
Lokostrelci so streljali tudi na največjo maketo živali na tekmovanju - medveda Grizlija.
Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je na lokostrelskem strelišču na Ložnici prejšnjo soboto organiziral drugo letošnje lokostrelsko tekmovanje za slovenski pokal 3D. Tekmovanje je potekalo v gozdu in okolici jezera Tajht na Ložnici, kjer že več let pripravljajo eno izmed bolj priljubljenih tovrstnih tekmovanj v Sloveniji, saj poteka po zanimivem terenu in je zelo dobro organizirano.
Tekmovanja se je udeležilo 165 lokostrelcev iz slovenskih
lokostrelskih klubov in nekaj tudi iz Italije in s Hrvaške. Streljali so na makete živali različnih velikostih in ob tem prehodili okrog 3 km poti po gozdu, travniku in jezeru. Prijetno je bilo tudi po zaključku tekmovanja, saj se člani Lokostrelskega kluba Sokol, ki ga že več let vodi Darko Simončič, ponašajo z lepo urejenim lokostrelskim streliščem in objektom, ki nudi dobre pogoje za izpeljavo takšnih in podobnih tekmovanj ter lokostrelskih druženj. Uspešni so tudi njiho-
vi tekmovalci. Letos sta v svojih kategorijah zmago slavila mlada tekmovalca Jon Lempl (kadeti, lovski lok) in Tim Je-všnik (dečki, lovski lok), na drugem mestu pa sta tekmovanje končala Franc Romih (veterani, instinktivni lok) in Jan Kvartič (kadeti, goli lok).
Organizatorjem in tekmovalcem je bilo vreme tudi letos naklonjeno in lokostrelci so se z veseljem podajali z enega strelnega mesta do drugega in streljati na makete divjadi.
D. N.
10
april 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Ob jubileju najvišje priznanje OZS
V sredo, 13. aprila, so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili slovesnost ob 40-letnici Območne obr-tno-podjetniške zbornice - Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec (ZZG), ki jo že drugi mandat vodi Marko Učakar. Na slovesnosti so podelili zbornična priznanja, predsednik Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije Branko Meh pa je Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec podelil najvišje slovensko zbornično priznanje Zlati pečat.
Slovesnost je s pozdravom začela moderatorka slovesnosti Tina Gorenj ak, nato pa je zadonela pesem Akademskega pevskega zbora Risto Savin Žalec pod taktirko mladega zborovodje Petra Smoliča. Udeležence je nagovoril predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Marko Učakar, ki je podal nekaj misli, ki so odražale prizadevno delo ZZG vseh štiridesetih let in delo njegovih predhodnikov. Spregovoril je o sedanjem trenutku in položaju obrtnikov ter zbornice pa tudi
o svojih željah in viziji obrtništva, malega gospodarstva in podjetništva na splošno, in to tako v Savinjski dolini kot v vsej državi. Ob tem je povedal: »ZZG Žalec je po štirih desetletjih delovanja, potem ko je šla skozi dva popolnoma različna sistema, ko je doživela razpad skupne države na šest držav, skupne žalske občine na šest občin, potem ko je prešla iz obveznega k prostovoljnemu članstvu, močnejša in bogatejša za izkušnje, ki jo opremljajo za delovanje danes in v prihodnje. Še vedno ostaja pomemben dejavnik razvoja v tej dolini in tista, ki ne povezuje le obrti in podjetništva, ampak tvorno prispeva tudi k razvoju doline in njene prepoznavnosti v bližnjem in širšem okolju v celovitem pomenu te besede. Verjamem, da če kje, se v podjetništvu ne smeš omejevati, deliti, če želiš preživeti. Kot podjetnik ali kako drugače. Verjamem, da bi morali v Spodnji Savinjski dolini, kjer nas je vendarle le nekaj okrog 40 tisoč, bolj smelo stopiti sku-
Izjava predsednika OZG Branka Meha:
»40 let delovanja ZZG Žalec ali 45 let delovanja Obrtno--podjetniške zbornice Slovenije in današnja udeležba kažeta na to, da obrtniki in podjetniki potrebujmo zbornico, ki čuti naše interese. Država in vlada danes nista najbolj naklonjeni obrtništvu in podjetništvu. Predvsem iz tega razloga sprejema takšno zakonodajo, ki ji je v prid pri razvoju obrtništva in podjetništva. Tu pa so tudi razni birokratski ukrepi, ki zavirajo zaposlovanje.«
paj in skupaj promovirati to dolino ... Skupaj smo bolj prepoznavni v vsakem smislu.« O željah za novih 40 let pa je dejal: »Verjamem in upam, da se bo poslovno okolje v Sloveniji izboljšalo, enostavno se mora, ker sicer tudi elite, ki so na oblasti, ne bodo preživele. Vem, da davkov v tej državi, ki je majhna in draga, ne moremo veliko zniževati, si pa želim, da bi končno enkrat vnaprej vedeli in lahko načrtovali, kolikšni bodo denimo v naslednjih desetih letih stopnje davka na dodano vrednost, nadomestilo za stavbno zemljišče, prispevki za delavce ipd. Pomagala pa bi tudi racionalnejša delov-nopravna zakonodaja. Želim si torej stabilnejše podporno okolje in pogoje poslovanja.«
Slovesnosti so se poleg članov in vodstva ZZG Žalec udeležili tudi številni gostje. Poleg vseh županov spodnjesavinjskih občin in predsednika OZS Branka Meha tudi direktor OZS Danijel Lamperger ter poslanec Državnega zbora RS Ljubo Žnidar, ki je pozdravil udeležence in čestital ZZG Žalec za njen jubilej in uspešno delo. Podal pa je tudi nekaj svojih misli in pogledov na delovanje obrtništva in malega gospodarstva, ki nima dobrega podpornika in zaveznika v politiki in ne v dosedanjih vladah.
Zbranim je spregovoril tudi predsednik OZS Branko Meh,
SIP z manjšim dobičkom
Priznanja občinam Tabor, Braslovče, Prebold, Žalec in sekciji upokojenih obrtnikov
ki je ob koncu svojega govora podelil ZZG Žalec najvišje slovensko zbornično priznanje Zlati pečat Priznanje je iz rok predsednika sprejel Marko Učakar, ki je nato skupaj z direktorjem ZZG Žalec Danilom Basletom podelil zbornična priznanja za velik prispevek k uveljavitvi in razvoju malega gospodarstva v občinah Tabor, Braslovče, Prebold in Žalec. Peto priznanje je zbornica podelila sekciji upokojenih obrtnikov pri ZZG Žalec. Prevzela ga je predsednica sekcije Marinka Plevčak, v imenu občin pa so priznanja prevzeli župani. Za izkazano pozornost se je v imenu vseh županov zahvalil Janko Kos in ob tem izrazil svoje misli in poglede na obr-
Ansambel upokojenih obrtnic in obrtnikov je obletnico pospremil v avli Doma II. Slovenskega tabora.
tništvo in malo gospodarstvo.
V nadaljevanju je ponovno nastopil APZ Risto Savin Žalec, slovesnost pa je s svojim nastopom in soplesalkama popestrila Tina Gorenjak. Pri-
jetno je bilo tudi v družabnem delu v avli kulturnega doma, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel upokojenih obrtnic in obrtnikov.
D. Naraglav
Odelu logistična nagrada
V Evropi in svetu se je že drugo leto zapored nadaljevala recesija na trgu kmetijske mehanizacije. Tuji tržni analitiki iščejo vzroke za upad trga predvsem v ukinitvi mlečnih kvot v EU, prehodu na nov način podpore kmetijstvu, ki je povzročil izpad subvencij predvsem v srednji in vzhodni Evropi, pa tudi v splošni negotovosti kmetov zaradi padca cen ključnih kmetijskih proizvodov.
Zaradi teh okoliščin z doseženimi prodajnimi rezultati v SIP-u kljub rahlemu padcu ne morejo biti nezadovoljni. Prihodki od prodaje so bili s 16,5 milijona evrov za 2 odstotka nižji kot v predhodnem letu.
Razveseljivo je tudi, da se je med produktnimi skupinami povečala prodaja v strateškem
segmentu - seneni liniji. V strukturi prodaje se še vedno povečuje delež prodanih profesionalnih izdelkov večjih dimenzij, kar se odraža tudi na pomembnem porastu povprečne cene prodanega izdelka. Ključni trgi ostajajo Slovenija, Avstrija, Švica in Nemčija, kjer SIP ustvari 55 odstotkov vse prodaje. Ugoden razvoj prodaje beležijo na trgih Švice, Norveške, Češke, Nizozemske, Avstralije, Litve, Bolgarije in Slovaške. Še vedno zaostaja prodaja na trgih (pred leti za SIP zelo pomembnih) v bivši Jugoslaviji. Zaradi negotovih razmer in plačilnih tveganj so se umaknili iz Rusije in Ukrajine.
SIP je v 2015 razstavljal na največjem evropskem sejmu kmetijske mehanizacije v Hannovru, kjer so predstavili
izključno nove stroje, povečali pa tudi demonstracijske in marketinške aktivnosti na ključnih trgih.
SIP je v letu 2015 nadaljeval z razvojem novih izdelkov. Poleg pospešenega investiranja v razvoj novih izdelkov v višini 580 tisoč evrov so nadaljevali tudi s posodabljanjem proizvodnje, logistike in nadaljevali z gradnje učnega centra, za kar so namenili še 530 tisoč evrov.
SIP je v poslovnem letu 2015 ohranil pozitivno poslovanje. Tako je realiziral 1 milijon 704 tisoč evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in zabeležil pozitiven čisti poslovni izid v znesku 94 tisoč evrov.
Kljub nadaljevanju razvojnega in investicijskega ciklusa so dodatno zmanjšali svojo neto finančno zadolženost. Družba SIP ima 208 zaposlenih in poleg tega še pogodbene poslovne partnerje. SIP ima tudi hčerinsko družbo Fotonis, ki proizvaja električno energijo z uporabo fotovoltaičnih celic.
31. marca je bila skupščina delničarjev, na kateri so bili ob prisotnosti 90,5 odstotka glasovalnih delnic soglasno sprejeti vsi sklepi, bilančni dobiček družbe na dan 31. 12. 2015 v znesku 467.871 evrov pa ostaja nerazporejen.	T. T.
Podjetje Odelo Slovenija je prejelo mednarodno logistično nagrado »Elogistics Award 2016«, ki jo podeljuje delovni krog AKJ Automotive iz Nemčije. Nagrado so Odelu podelili 6. aprila v okviru 31. kongresa AKJ Automotive, ki je potekal pod sloganom Globalna, agilna in zanesljiva avtomobilska vrednostna veriga.
Nagrado so v Odelu prejeli za rešitev „Digitalizacija materialne oskrbe" s težiščem na celostni rešitvi oskrbe z materialom. Žirija je v obrazložitvi prejema nagrade zapisala, da je podjetje Odelo v svoji tovarni v Sloveniji oblikovalo koncept oskrbe z materialom, ki v celoti in dosledno deluje po »pull« načelu z e-kanba-nom - vključno s prednostmi spletnega nadzora (web monitoringa) materiala vseh udeleženih partnerjev. Poudarili so, da je uspelo Odelu »pull« načelo vpeljati v zelo različna dobaviteljska razmerja: za lokalne dobave iz Slovenije preko Milk-Run sistema, za dobavitelje iz EU preko cross--dockinga in tudi za globalno dobaviteljsko oskrbo, ki zahte-
va carinsko skladišče v bližini podjetja. Poleg tega je tovarna v Sloveniji za zagotavljanje sledljivosti začela z uporabo RFID-tehnologije, hkrati pa načrtuje nadaljnjo avtomatizacijo materialnega toka.
Nagrado podeljuje organizacija AKJ Automotive iz nemške zvezne dežele Posarje. Z njo v prvi vrsti nagrajujejo inova-tivne projekte, ki na ustrezen način povezujejo logistiko in obdelavo informacij.
L. K.
AVTODELI
Peter Sedovšek
Podjetje Odelo Slovenija, ki ima sedež v Preboldu, je del skupine Odelo iz Stutt-garta v Nemčiji v lasti turškega podjetja Bayraktarlar Holding A. S., ki je uveljavljen proizvajalec visokokakovo-stnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobilsko industrijo tako imenovanega premium razreda. V Nemčiji in Sloveniji ima skupina Odelo skupno štiri podjetja in okrog 1300 zaposlenih. Odelo Slovenija trenutno zaposluje nekaj več kot 900 ljudi, leto 2015 pa je zaključilo s 126 milijoni evrov prometa.	L. K.
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Imate prostor, primeren za izvajanje seminarjev in konferenčnih dejavnosti, ki ga želite tržiti?
Izpolnite obrazec, Msejiahaja f na spletni strani ZKŠT Žalec: www.zkst-zalec.si
Več informacij: TIC Žalec, tel.: 03 710 04 34 e-pošta: zkst.tic@siol.net
í Žalec
OB I EMU ZELENEGA ZLA
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
IVA a. o. o.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
april 2016
n
Pol stoletja pekarstva družine Peternel
Sedanja podoba pekarne, trgovine in bara v Preboldu
Začetnika družinske pekarske tradicije Valentina in Edi Peternel, ki bosta letos decembra obeležila tudi 60 let poroke.
Nosilka obrti Natalija Peternel s hčerkama in z vnukom
Kruh v zgodovini človeštva pomeni zelo veliko. Nikdar ni bil zgolj hrana oziroma osnovno živilo. Že od nekdaj, marsikje pa tudi še danes, kroji usodo življenja in deli ljudi na revne in bogate ter site in lačne. Nekoč je tudi pri nas določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom. Revnejši so si ga lahko privoščili le ob redkih praznikih. Tega se spominja tudi Edvard Peternel, ki se je prav zaradi tega odločil za pekovski poklic. Pozneje si je ustvaril svoje pekarsko podjetje, ki v tem času praznuje polstoletni jubilej, danes pa podjetje vodi hči Natalija.
Začetek delovanja podjetja s pekovsko dejavnostjo sega v leto 1966. Pred tem je Edvard Peternel služboval kot miličnik na Ljubnem ob Savinji. Avgusta 1968 pa je prvič spekel kruh v svoji pekarni v Preboldu. Začetki so bili težki, saj so bili »novi« v kraju in tudi zakonodaja ni bila naklonjena obrtni dejavnosti. V tistem času so bili zaposleni trije peki, šofer in prodajalka. Po dvajsetih letih pridnega dela, uveljavljanja v kraju in bližnji okolici, na poslovnem področju v okviru zbornic in tudi zaradi spremembe zakonodaje pa so malo prodajalno kruha preuredili v trgovino z živili. Zaradi velikega povpraševanja po njihovih izdelkih, predvsem po kruhu, so leta 1990 prvič povečali površino pekarne, čez dve leti pa tudi trgovino z živili in dogradili gostinski lokal.
Ob koncu leta 1992 se je Edvard Peternel upokojil in poslovanje ter obrtno dejavnost je prevzela žena Valentina.
Leta novih naložb in poslovanja
V naslednjih letih so nadaljevali z razvojem v smislu posodobitve opredmetenih osnovnih sredstev. Poslovanje je prešlo na računalniški sistem vodenja evidenc in računov, prav tako vse računovodske in ostale evidence. Posodobili so opremo, povečali obseg proizvodnje in olajšali delo zaposlenim.
»Leta 1996 smo od podjetja Ingrad kupili poslovni prostor v Celju. Za tisti čas je bil to za nas kar velik finančni zalogaj in naša prva širitev v drugi kraj. Na 100 m2 smo uredili prodajalno z živili, bar in slaščičarno. Poslovna prostora, v Preboldu in Celju, sta zelo dobro poslovala, tako da so se pojavljale vedno nove potrebe po izboljšavah tako v strokovnem kot tudi tehnološkem smislu. Tudi predpisi s področja zdravstvenega, tržnega in davčnega nadzora so postajali vse bolj zahtevni in smo se jim morali prilagodili tako z ustrezno opremo kot tudi znanjem zaposlenih. Delavci so redno obiskovali strokovne seminarje, vsako leto so si ogledali vsaj en strokovni sejem v Evropi. Svoje poslovanje smo širili tudi v druge kraje, v Goto-vlje in Šešče, pozneje tudi drugam,« nam je povedala Natalija Peternel, ki je na čelu podjetja že trinajst let.
Zaradi dobrega poslovanja obratovalnice v Celju so se kasneje odločili kupiti še sosednji poslovni prostor in tako povečati trgovino in slaščičarsko delavnico. Vpeljali so tudi proizvodnjo sladoleda in na novo uredili prostor za strežbo sladic in sladoleda. Februarja 2002 so kupili še poslovni prostor v Žal-
cu za namen prodaje izdelkov lastne proizvodnje. Z večanjem števila poslovalnic je ves čas naraščalo tudi število zaposlenih, tako da so imeli v tistem času zaposlenih že 36 delavcev.
Nova poslovna prelomnica
Natalija Peternel je kot naslednica svojih staršev prevzela posle maja 2003. V delo pekarne se je vključevala že v otroštvu. Po končani kemijski šoli v Celju je v Ljubljani nadaljevala s študijem živilske tehnologije. V času prevzemanja obrti je opravila tudi mojstrska izpita za peka in slaščičarja. Natalija se je leta 2005 lotila zidave prizidka k poslovni stavbi v domačem kraju, saj se je povezala s podjetjem Tuš in za pridobitev njihove franšize je bilo potrebno povečati prodajno površino trgovine.
»S poslovanjem v povečani trgovini (Marketu Tuš Peternel) smo začeli januarja 2006. Ker smo želeli še bolj poslovati s Tušem, smo od njih prevzeli v najem trgovino v Nazarjah. Začetek poslovanja je bil zelo dober, a že isto leto nam je poplava razdejala trgovino in utrpeli smo veliko finančno škodo. Potem trgovina nikoli več ni poslovala tako dobro kot na začetku. Leta 2012 smo bili na tej lokaciji še enkrat poplavljeni in takrat sem se odločila zapreti to poslovalnico. Našla sem dva poslovna prostora, na Ljubnem in v Lučah, ju preuredila, premestila opremo in trgovsko blago ter tako obdržala vse zaposlene, da ni bilo odpuščanj.
Še vedno sem vlagala v širitev poslovalnic, predvsem trgovin, saj smo imeli kje prodajati lastne pekovske in slaščičarske izdelke. V začetku leta 2009 smo v centru Celja kupili dva lokala, trgovino in slaščičarno (Logarska), ju kasneje združili in preuredili, leta 2012 pa še trgovino v Šmartnem v Rožni dolini. A vse tudi ni šlo gladko. Prišlo je do krize in manjšanja kupne moči naših strank ter do prihoda velikih trgovskih hiš v Slovenijo. Tako smo morali naše poslovanje prilagoditi, zapreti manjše trgovine in zmanjšati število zaposlenih. Največ je bilo 47 zaposlenih, zdaj pa nas je 35, toliko kot takrat, ko sem prevzela vodenje podjetja v svoje roke,« še pove moja sogovornica, ki poleg velike odgovornosti najde čas tudi za druge dejavnosti. Kot obrtnica je članica žalske zbornice zasebnega gospodarstva in aktivna v njihovem upravnem odboru, rada se ukvarja s športom, sodeluje v lokalnem okolju, največ z gasilci, kar dokazuje tudi tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Pekarne Peternel, ki bo letos potekal že 12. leto. Kot kaže, pa ima tudi sama že naslednico, hči Nino, ki bo oziroma nadaljuje družinsko tradicijo. Natalija Peternel, ki je pred meseci postala tudi babica, ima še hčer Nikito, ki obiskuje OŠ Prebold.
Natalija Petrnel: »V našem podjetju ves čas posvečamo skrb tudi izobraževanju, ki je, glede na to, da imamo več dejavnosti, različno. V to izobraževanje sodijo računalniški tečaji, strokovne delavnice na temo prijazna in profesionalna postrežba v trgovinah, tečaj za viličarja in tečaj iz poslovnega bonto-na, dodatna strokovna usposabljanja za osnovno dejavnost, se pravi za pekarstvo in slaščičarstvo.«
Starši Savinjčani
Natalijin oče Edvard, ki je zaoral polstoletno tradicijo, se je rodil 2. januarja 1938 v Žalcu očetu Francu in mami Angeli, rojeni Felicijan. Bil je dvanajsti od trinajstih otrok. Oče je bil železničar - kretni-čar na železniški postaji v Žalcu, mati pa je gospodinjila in skrbela za veliko družino. Edvard se je po končani osnovni šoli v Žalcu odšel učit za peka. Pomočniški izpit je opravil pri peku Francu Rovanu v pekarni pri Robleku v Žalcu. Kasneje je uspešno zaključil policijsko šolo v Ljubljani in srednjo živilsko šolo v Mariboru.
Mama Valentina, rojena 10. februarja 1939 v Grižah, očetu Ludviku Miklavcu in Ceciliji, rojeni Sirk, je odraščala v družini s štirimi otroki. Oče je bil zaposlen v Rudniku Zabuko-vica, mati pa je gospodinjila. Po končani osnovni šoli se je pri mojstru Ediju Oblaku v Zibiki izučila za šiviljo kro-jačico. Februarja 1956 sta se spoznala z Edvardom in se še istega leta tudi poročila, torej praznujeta letos 60 let poroke. Kmalu za tem se jima je rodil sin Edi.
»Oče je bil takrat zaposlen v pekarni v Žalcu, potem je moral na služenje vojaškega roka v Skopje in Titov Veles. Po prihodu domov se je zaposlil pri podjetju Veležitar Celje, nato je od leta 1960 do 1965 služboval pri tedanji ljudski milici na Ljubnem ob Savinji. V tem času je bila mama zaposlena na banki v Mozirju, kasneje pa v administraciji podjetja Elkroj Mozirje. Po petih letih službe policista se je oče odločil vrniti k svojemu osnovnemu poklicu in aprila 1966
je začel delati v najeti pekarni na Ljubnem,« nam je povedala Natalija, ki se je rodila leto dni pred začetkom delovanja njihove pekarske dejavnosti. Dve leti zatem se je rodila še sestra Loti. Družinsko srečo je čez dobro desetletje skalila tragična smrt sina Edija, ki je izgubil življenje v prometni nesreči. To je bil šok za starše, saj niso izgubili le sina, izgubili so tudi naslednika podjetja, ki se je za to tudi šolal. Takrat se je za Edvarda in Valentino ustavil čas, tudi poslovno, in šele kasneje, ko se je starejša hči Natalija odločila prevzeti obrt, sta ponovno začela s širjenjem dejavnosti.
Ni bilo samo delo
Pri Peternelovih pa niso poznali le dela, blizu jim je bil tudi šport, bili pa so tudi strokovno in politično dejavni.
»Oče Edvard je bil predsednik Strelske zveze za Zgornjo Savinjsko, predsednik Strelskega društva Prebold, skoraj tri desetletja predsednik nadzornega odbora Ribiške družine Šempeter, več mandatov tudi predsednik nadzornega odbora Gasilskega društva Prebold, predsednik tega nadzornega organa pri savinjskih vinogradnikih. Osem let je predsedoval tudi Turističnemu društvu Prebold, bil je predsednik za obrt Občine Žalec pri SZDL Žalec, deset let predsednik živilske sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije in član skupščine, tudi predsednik upokojenih obrtnikov ZZG Žalec, ob nastanku Občine Prebold tudi dva mandata svetnik v občinskem svetu,« pravi Natalija in doda, da je bil oče ves čas tudi politično aktiven, zdaj pa mu zdravje tega ne dopušča več. D. Naraglav
V MAJU BO SE POSEBEJ ZADIŠALO PO KRUHU!
V PEKARNI PETERNEL PREBOLD
PRAZNUJEMO 50 LET
USPEŠNEGA POSLOVANJA
V soboto, 14. maja 2016, vas od 10. ure dalje vabimo v prostore pekarne v Preboldu na razstavo in degustacijo vseh naših izdelkov.
Ob 12. uri bomo na kratko predstavili 50-letno delovanje podjetja in slavnostno razrezali torto.
Maja pa bomo prav vse obiskovalce naših trgovin obdarili z drobnimi pekovskimi izdelki! Veselimo se vašega obiska!
NATALIJA PETERNEL «.(*
PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR Hmeljarska cesta 12. 3312 Prebold
POPRAVEK
V prejšnjem Utripu Savinjske doline Žalec se nam je na 10. strani v članek Očesni center Irman: Za vaše oči naredijo vse prikradel tiskarski škrat, ki je pod fotografiji zapisal napačna priimka (Jerman namesto Irman). Pravilno zapisani imeni pod fotografijama sta torej dr. Marjan Irman in Branka Irman. Za neljubo pomoto se iskreno opravičujemo. Uredništvo
12
april 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Velikonočne jedi uvod v tisočletnico Deset let kebaba v dolini
Ob blagoslovu velikonočnih jedi
V času velikonočnih praznikov je bila v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas na ogled 12. razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Razstavo je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas v sodelovanju s Turističnim društvom Petrovče, zanjo pa ima največ zaslug Jože Stepišnik.
Ob odprtju je Jože Stepišnik med drugim povedal, da z razstavo in blagoslovom velikonočnih jedi ohranjajo versko in kulturno izročilo naših prednikov, sovpada pa z uvodom v praznovanje 1000-letni-ce Drešinje vasi, ki se leta 1016 prvič omenja v pisnih virih. »V pripravo razstave smo vložili veliko truda, časa in znanja. Na letošnji se predstavlja 38 razstavljavcev, ki na štiridesetih mizah prikazujejo velikonočni
čas v Savinjski dolini, in sicer skupaj z Društvom podeželskih žena Občine Žalec ter vrtcema Levec in Petrovče.«
Razstavo in jedi, za katere so poskrbeli vaščani Dreši-
nje vasi, je v soboto, na dan odprtja, blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, dogodek pa sta z igranjem na citre popestrili Sara in Brina Gabrovec iz Griž. T. Tavčar
Kebab je tradicionalna mesna jed s Srednjega vzhoda, katere ime v dobesednem prevodu pomeni »vrteče se meso«. V Savinjsko dolino, natančneje v Prebold, ga je prva »pripeljala« slaščičarska družina Bedeti, ki je imela okrepčevalnico pri preboldskem bazenu. Letos maja bo minilo deset let, odkar so začeli streči kebab v Preboldu, hkrati pa bodo obeležili tudi 65 let slaščičarske dejavnosti v tem kraju pod Žvajgo.
Družina Bedeti je prišla v Slovenijo leta 1951. Trije bratje iz Gostivarja v Makedoniji so v Preboldu začeli s slaščičarsko dejavnostjo. Baki je kot najstarejši od bratov nekaj let vodil slaščičarno, nato pa se je podal novim izzivom naproti. Slaščičarsko dejavnost sta prevzela Roman in Riza, ki sta odprla tudi slaščičarno na Polzeli. Roman je svoje delo nadaljeval v novem okolju, Riza pa je ostal v Preboldu in skupaj s svojima odraslima sinovoma Vajdijem in Dževadom nadaljeval družinsko tradicijo v kraju pod Žvajgo.
Oče Riza je pred leti umrl, že prej pa sta vajeti družinskega podjetja v svoje roke prevzela Dževo in Vajdi. Slednji v Preboldu na področju slaščičarstva, Dževo pa se je navdu-
Lani so v lokalu v Žalcu pripravili največji kebab v Sloveniji.
šil nad kebab om in tovrstno gostinsko dejavnostjo. Deset let ima okrepčevalnico pri Rimski nekropoli v Šempetru, že nekaj časa tudi v Žalcu na žalski tržnici, kjer je ob odprtju novega lokala poskrbel za največji kebab v Sloveniji, ves izkupiček pa je namenil
socialno ogroženi družini, o čemer smo takrat poročali v našem časopisu.
Brata sta si v Preboldu ustvarila svoji družini. Ponosna sta na svojega očeta in oba strica, ki so skupaj postavili prve temelje za njihovo življenje v Sloveniji.	D. N.
Kaj je kebab?
Med najpogostejšimi so doner, jufka, šiš, iskender kebab ... Z besedo »kebab« po navadi mislimo na jed v lepinji, polnjeni z govejim in piščančjim mesom ter različnimi vrstami zelenjave in omak, kakršne ponujajo v lokalih s hitro hrano v številnih mestih. To je doner kebab, ki ga je prvič pripravil turški priseljenec Kadir Nurman leta 1970 v zahodnem Berlinu. Meso za doner kebab se običajno peče na navpično postavljenih vrtečih se nabodalih, na katerih je skupek govejega ali piščančjega mesa, ki se sproti reže s posebnim strojem ali večjim nožem. Meso se zatem položi v dobro zapečen kruh in doda zelenjavo (najpogosteje solato, zelje, paradižnik in čebulo) in omake.
Sladice na moderen način
Miza polna dobrot
Turistično društvo Polzela je v prostorih OŠ Polzela organiziralo kulinarično izobraževanje. Prehranska strokovnjakinja Barbara Cokan Mraz je udeleženkam izobraževanja predstavila sodobne
in moderne načine postrežbe sladic.
V praktičnem delu so pripravljale različne sladice, kot so panakote različnih okusov, tiramisu in jabolčni zavitek v kozarcih, ocvrte banane, ame-
riške palačinke ... Kot je povedala predsednica TD Alenka Žnidar, je popoldne minilo v izmenjavi kulinaričnih izkušenj in znanj ter okušanju dobrot, ki so jih udeleženke tečaja skrbno pripravile.	T. T.
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
SOBOTNA VODENJA PO ŽALCU IN AVANTURA ZELENO ZLATO
Brezplačno vsako soboto od 7. maja do konca septembra 2016
- 1
Dobimo se ob 9. uri	Jj
pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva "5
Slovenije (Cesta žalskega tabora 2).
N
Informacije: TIC Žalec, tel. 03 710 04 34, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 03 57180 21, www.turizem-zalec.si
Udeleženke tečaja z vodja Barbaro Cokan Mraz
0
zveza turističnih d rušit
Vabljeni k sodelovanju v izboru »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2016«
Za sodelovanje v izboru prijavite hišo, kmetijo, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine...
Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si.
Prijave zbira TIC Žalec do 20. maja 2016.
RevJjalni del fesiivaia Sredi %ve%d: Nastop
-------v------------0—0— ----j- O. C&pjKlLuZ AkU-fUM
Folklorna Akupina GaLkija
Sodba veteranov Žalec UAtvahjaine deLavnice za otroke
• t • • * K	«V*
prodaja vstopnic: TIC Žalec, T: 710 04 34 in zkst-kupikarto.si
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
april 2016
13
Na zboru tudi predsednik
Ministrica obiskala Tabor
Nova predsednica (z leve) z generalnim tajnikom SD Dejanom Levaničem, bivšim predsednikom SD Braslovče Boštjanom Kraglom, predsednikom SD Dejanom Židanom in županom Branimirjem Strojanškom
Ministrico je v Tabor povabila predsednica OO SD Tabor.
Dan po izidu marčevskega Utripa je v sejni sobi Občine Braslovče potekal volilni zbor članstva občinske organizacije SD Braslovče. Volilnega zbora sta se udeležila tudi predsednik stranke Dejan Ži-dan in glavni tajnik Dejan Le-vanič, ki sta se ta dan sestala tudi s civilno iniciativo, ki nasprotuje umestitvi trase hitre ceste skozi braslovško občino.
Udeležence volilnega zbora je pozdravil še aktualni predsednik Boštjan Kragl in v svojem govoru povzel delo stranke v zadnjih desetih letih. Stranka je imela v tem času tudi najboljši volilni rezultat na lokalnih volitvah Občine Braslovče, saj njeni svetniki zasedajo kar tretjino svetniških mest vključno z županom Branimirjem Strojanškom, ki že drugi mandat vodi občino.
Po izvolitvi organov zbora so izvolili tudi novega predsednika oziroma predsednico. Glede na to, da je bil kandidat le eden, so se odločili za javno glasovanje in soglasno za novo predsednico izvolili članico Danico Tajnšek, ki je tudi pod-županja Občine Braslovče.
V imenu Območne organizacije SD Žalec je novoizvoljeni predsednici čestital predsednik Roman Virant in ji ponudil vso podporo ter hkrati čestital celotni občinski organizaciji, ki je uspešno de-
lovala pod vodstvom Boštjana Kragla. Čestitkam sta se pridružila tudi gosta z vrha stranke. Predsednik Dejan Židan je v nadaljevanju spregovoril o delu stranke na državnem nivoju, letošnji 120-letnici organiziranja socialdemokracije na slovenskih tleh, o aktualnih vprašanjih in tudi o trasi predlagane hitre ceste, ki je jabolko spora med velenjsko in braslovško organizacijo SD ter braslovško civilno iniciativo.
Kot je dejal Židan, je kot minister proti trasi F2-2, saj zagovarja kmetijska zemljišča, razume pa tudi Velenjčane, da si želijo cestno povezavo z glavno traso hitre ceste čim prej. Glede na mnenje Civilne iniciative Braslovče pa meni, da je najpomembneje, da predstavijo rešitev najprej Velenj-
čanom. Na njegovo pobudo so sprejeli sklep, da bo stranka organizirala srečanje SD Velenje in SD Braslovče, ob pomoči mediatorja Dejana Levaniča pa na podlagi argumentov rešiti to vprašanje.
V zvezi s to problematiko je svoje mnenje podal tudi Božo Andoljšek, dolgoletni član stranke in prvi predsednik braslovškega odbora stranke. Poudaril je, da je napaka stranke, ker se doslej še niso zbrali predstavniki stranke iz Velenja, Braslovč in Šmartnega ob Paki. Kritičen je bil tudi glede koordinacije s strani žalske območne organizacije SD, ki ni takšna, kot bi si želeli ali bi morala biti, pohvalil pa je vse aktivnosti, ki jih vodi nova sestava stranke na čelu z Deja-nom Židanom.	D. N.
Ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič se je 25. marca odzvala povabilu svojih strankarskih kolegov iz taborskega občinskega odbora SD na pogovor in srečanje v kraju pod Krvavico.
Ministrico in ostale udeležence srečanja je najprej pozdravila predsednica občinskega odbora SD Nataša Zore Kos, ki je bila tudi glavna organizatorka in povezovalka tega dogodka. V sejni sobi Občine Tabor je ministrica predstavila aktualno varnostno situacijo v luči migracijske krize ter odgovarjala na vprašanja, povezana s civilno zaščito in gasilsko problematiko. Ob tem je med drugim povedala, da je potrebno varnostne sisteme primerno vzdrževati, da so v primerni pripravljenosti in lahko, ko jih potrebujemo, tudi ukrepajo. Pri tem je izpostavila gasilce, reševalce, vojake, ki so steber civilne zaščite. Dejala je, da
Polzelski svetniki so na 11. redni seji obravnavali kar sedemnajst točk dnevnega reda.
Najprej so potrdili poročilo o likvidaciji polzelskega javnega zavoda za kulturo, turizem in šport, v nadaljevanju pa so se seznanili z letnimi poročili OŠ Polzela, Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec, Medobčinske
ministrstvo za obrambo sestavljata dva pomembna sistema - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska.
»Oba sistema uživata v očeh javnosti veliko zaupanje, pa vendar se srečujeta z velikimi izzivi. V zadnjih mesecih nas je zaznamovalo sodelovanje pri reševanju begunske in migracijske krize. Uprava RS za zaščito in reševanje ter Slovenska vojska sta skupaj s slovensko policijo storili vse, da družno z drugimi deležniki in humanitarnimi organizacijami begun-
splošne knjižnice Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec in II. OŠ Žalec za leto 2015. Brez pripomb so potrdili zaključni račun proračuna Občine Polzela za lansko leto in potrdili sklep, da se Občina Polzela letos zadolži za 59 tisoč evrov za gradnjo sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v naselju Breg pri Polzeli. Sve-
cem in migrantom zagotovimo čim dostojnejšo in človeka vredno oskrbo ob prehajanju ozemlja naše države. Dogodkom, ki smo jim bili priča na sloven-sko-hrvaški in slovensko-av-strijski meji zadnjih šest mesecev, je, kot kaže, za zdaj konec. Tako imenovana balkanska migracijska pot je trenutno zaprta in od 6. marca v Sloveniji po tej poti ni prišel niti begunec niti migrant. Po znanih podatkih je v vsem tem času krize šlo čez našo državo 477.791 beguncev in migrantov,« je med drugim povedala ministrica. D. N.
tniki so potrdili tudi sklep o soglasju k ceni storitev pomoči družini na domu, o nakupu nepremičnine, parcele v Zalo-žah ter sprejeli dopolnilni letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za letošnje leto, v prvi obravnavi pa so razpravljali o predlogu odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Polzela.	T. T.
Razvojna agencija Savinja
RaS
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2016 OBČINA ŽALEC
Javni razpis za dodeljevanje (nepovratnih)pomočiza spodbujanjerazvoja malega gospodarstva
v Občini Žalec za leto 2016
Razpis je odprt do 30. 4. 2016. Upravičenciso mikro podjetjaalisamostojni podjetniki s sedežem v žalski občini, ki imajo manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presegata 2 milijonaevrov, ter fizične osebe s stalnim bivališčem v žalski občini. PredmetjavnegR razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih h razpisu zz nasleslnje ukrepe:
UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev;
UKREP 2: Pomoč za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti;
UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter trženju novih
izRelkov.
Razpis je objavljen na spletni strani Občine Žalec in Razvojne agencije Savinja.
JAVNIRAZPISIV TEKU Eko sklad
Javni poziv 37SUB-OB16 - Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih vjrov energije in večje energijske ečinkovitosti stanovanjskih staeb
(Ur. l. RS, 18/16, 26/16). Rok: do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije. Informacije:01/24148 20.
JavniskladRSzarazvojkadrovin štipendije Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017 (210. javni razpis). Rok: od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016. Informacije: deficitarne@sklad-kadri.si, tel. št.: 01/434 10 83.
Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu (inpovračiloupravičenih stroškov usposabljanja). Rok: do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. št.: 080 20 55.
Delovni preizkus 2016. Rok: do 9. 9. 2016 oziroma do porabesredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov. si, tel. št.: 080 20 55.
Delovni preizkus 2016. Rok:do 9.9. 2016 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov. si, tel. št.: 080 20 55.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,
3310 Žalec,tel. št. : 03/713 68 60, faks:03/713 68 70, e-pošta: ra.savinj a@ra-savinja.si,
opledna otran: www.ra-savinja.si._
bG RE
Slovenci smo znani tudi po tem, da radi igramo raznorazne igre na srečo in najnovejša, ki je obnorela velik del prebivalstva na sončni strani Alp, je igra Vklopi razum, zahtevaj račun. In ker so prvi srečneži že prejeli svoj odmerek, se bo norija samo še nadaljevala. Še več, ljudje bodo v upanju na finančno injekcijo brezglavo nakupovali in zapravljali, lahko se celo zgodi, da bodo šolarji, ki zbirajo star papir za boj proti revščini, stali pred trgovinami in »žicali« za račune, mogoče pa se bo našel tudi kdo, ki si nabira točke za svojo obstoj, in bo predlagal, da bi račune dali v dobrodelne namene.
Kakor je videti, se za svoj obstoj že borijo tudi nekatere politične stranke in borijo se skoraj dobesedno in nič čudnega ne bi bilo, če bi levo združeni spoznali, da trije vedno niso najboljši par in da politika ni samo pravljica in da se vse pravljice ne končajo vedno srečno. Je pa dobro, da ljudje za sprostitev kdaj pa kdaj preberemo tudi kakšno pravljico, na primer Vilinček z Lune, lahko pa tudi Lukec z Meseca.
Prava pravljica s srečnim koncem pa se je zgodila v Planici, kjer so blesteli naši orli s Petrom Prev-cem na čelu. Čestitke iz srca ljudem, ki visoko letajo in pristajajo na realnih tleh. Sicer pa je beli sneg v glavnem skopnel, le pod zreškim Pohorjem se je čudežno pojavilo precej belega prahu, ki dobesedno dviga prah. Prah pa se dviga tudi v tako imenovanih davčnih oazah, a o tem kdaj drugič, ko bo, če bo, kaj več znanega.
Še to, nekje sem prebrala, da sta Janez Škrabec in kardinal Franc Rode sprevržen par. No, ne dobesedno, da ne bo pomote, je pa res, da sta javni osebnosti in oba očeta. Prvi je oče dobrega gospodarstva, drugi pa oče tisočerih, le ubogi Petrček je po mojem mišljenju malo zapostavljen. Ampak pri vsem je na žalost res le to, da je zaradi tako imenovanih dobrih očetov gospodarstva zaradi slabega gospodarjenja pri nas zapostavljenih veliko otrok.
Sicer pa je pred nami mesec maj, mesec ljubezni in delavski praznik, zato vsaj za nekaj časa pozabite na sprevrženosti, takšne ali drugačne račune in obračune in preprosto uživajte.
Ola Mar
Občina se bo zadolžila
14
april 2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Izobraževanje članic GZ Slovenije
Prehodni pokal ZŠAM Savinjska dolina
Svet članic Gasilske zveze Slovenije je prvo aprilsko soboto v Preboldu že tretje leto zapored pripravil izobraževanje članic. Letos se je izobraževanja, za katerega vsako leto poskrbita Tatjana Plaskan iz GZ Prebold in predsednica Sveta članic GZ Slovenije Vladka Bučevec, udeležilo 187 gasilk iz 15 slovenskih regij.
Udeleženke in goste je pozdravila in jim zaželela dobrodošlico organizatorka izobraževanja Tatjana Plaskan. V nadaljevanju so gasilke pozdravili predsednik Savinjsko--Šaleške regije Janko Žunter, predsednik in poveljnik GZ Prebold Branko Verk in Darko Kranjec, župan Občine Prebold Vinko Debelak, v imenu nagrajencev Matevža Haceta SŠR Franci Naraks in ob koncu predsednica Sveta članic GZS Vladka Bučevec.
Strokovna sodelavka na GZS Suzana Kralj je udeleženkam najprej spregovorila o davčnih blagajnah, ki predstavljajo precej drugačno in zahtevnejše
finančno poslovanje.
V nadaljevanju je udeleženke nagovoril namestnik predsednika GZS Janko Cerkvenik, ki je svoje predavanje posvetil razmišljanju o vodstvenih funkcijah gasilk na vseh področjih. Ob tem je pozval vse gasilke, naj se odločijo kandidirati in se potegovati za vodstvene funkcije v gasilski organizaciji.
Med članicami v gasilskih društvih je vedno več opera-tivk, ki jih zanimajo izkušnje s posameznih intervencij. Poveljnik OGP Mestne občine Celje in poklicni gasilec Vasja Krenker ter namestnik poveljnika GZ Celje Franc Gabršek sta udeleženkam predstavila intervencijo ob požaru plinskega voda pod mostom na Čopovi ulici v Celju ter posebnost intervencije ob požaru skladišča celjskega podjetja Alpeks.
Če želijo biti gasilci uspešni ob posredovanjih morajo biti tudi zdravi. Kako k zdravju pripomoremo z zdravo hrano, je bila naslednja tema izobra-
ževanja, o kateri je spregovorila Bilka Baloh, Darja Rojec pa je govorila o zdravem pristopu življenja k bolezni in pri tem izpostavila svojo zgodbo. Povedala je, da je pred 21 leti prvič zbolela in ker je sama okusila to grenko plat življenja, se je odločila, da bo svoje izkušnje delila z drugimi in tako opozarjala ženske, kako pomembno je, da so pozorne na vsako spremembo na telesu.
Zadnja tema tokratnega izobraževanja je bila evakuacija ob požaru ali drugi nesreči, o kateri je spregovoril član komisije za preventivo pri GZS Ciril Tomše. Udeleženkam je povedal, kako se izvaja evakuacija in na kaj morajo biti pozorni, ko prvič vstopajo v prostor ali objekt. Ob zaključku predavanja so izvedli evakuacijo iz dvorane, izobraževanje pa je zaokrožila Vladka Bučevec, ki je udeleženke seznanila s spremembami posebnih pravil gasilske službe, ki se nanašajo predvsem na članice in naj bi bile potrjene na Plenumu GZS.
D. N.
Kuhinja za dojenčke
Delavnica pomoči pri kuhanju za dojenčke, ki so jo pripravile braslovške patronažne medicinske sestre, se je izkazala kot zelo dobrodošla.
V torek, 12. aprila, so štiri patronažne medicinske sestre, ki delujejo na območju braslovške občine, v gasilskem domu v Grajski vasi pri Gomilskem pripravile prav posebno kuharsko delavnico. Namenjena je bila namreč pripravi hrane za dojenčke.
Patronažne medicinske sestre Jelka Pečar, Martina Lesjak Povše, Tajana Vrbnjak in Urška Flajs so zbrale »braslovške« dojenčke od starosti
4 do 7 mesecev in jih skupaj s starši povabile na brezplačno kuharsko delavnico po zgledu knjige Dojenčki za mizo avtorjev Rebeke Mahorič in Iztoka Jančarja. Kuhanja se je ob mamicah in očku udeležil tudi braslovški župan Brani-mir Strojanšek, ki je pomagal tudi pri organizaciji prostora za delavnico. »Povabile smo vse naše mamice, ki smo jih obiskale po rojstvu v tem starostnem obdobju od 4. do 7.
Delujemo preventivno
Na športnem letališču v Levcu so razglasili rezultate regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela na temo »Naravne in druge nesreče - Delujemo preventivno« s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami celjske izpostave UR-SZR.
230 avtorjev je prispevalo 220 likovnih izdelkov in 30 literarnih del. Za najaktivnejšo šolo so izbrali Osnovno šolo Antona
Aškerca Velenje, za najaktivnejši vrtec pa Vrtce Občine Žalec. Med posamezniki iz Spodnje Savinjske doline so se priznanja in nagrade veselili Nika Arlič, Rok Pikl, Val Škrubej (vsi Vrtci Občine Žalec, Prežihova 2), Ema Nana Šuster (Vrtec Žalec, OE Levec), Marcel Semprimo-žnik (OŠ Vransko - Tabor) in Lina Klara Roter (OŠ Petrovče).
Ob tej priložnosti so si otroci ogledali različne predstavitve reševanja ob nesrečah, in sicer
Neodvisna zveza združenja šoferjev in avtomehani-kov Slovenije (NZZŠAMS) in Združenje šoferjev in avto-mehanikov Savinjska dolina (ZŠAM) sta drugo aprilsko soboto na avto poligonu in v učilnici v Ločici ob Savinji pripravila prvo odprto državno tekmovanje poklicnih voznikov 2016. V štirih kategorijah (tovornjaki do 5 in nad 5 ton, avtobusi in hitrostno testiranje v cestnoprometnih predpisih) je nastopilo 41 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih ZŠAM.
V kategoriji tovornjakov do 5 ton je postal državni prvak Štefan Ozvaldič, drugi je bil Žarko Seražin (oba ZŠAM Savinjska dolina), tretji pa Simon Salezi-na (ZŠAM Laško). V kategoriji tovornjakov nad 5 ton je zmagal Zlatko Hribernik (ZŠAM Savinjska dolina), drugi je bil
Prehodni pokal sta Romanu Tekavcu (ZŠAM Savinjske doline) podelila Milan Pečnik in Bojan Predovnik.
Slavko Oštir (ZŠAM Velenje), tretji pa Peter Jančič (ZŠAM Laško). V kategoriji avtobusov je zmago slavil Tone Kanič, drugi je bil Anton Otavnik (oba ZŠAM Savinjska dolina), tretji pa Jože Podjavoršek (ZŠAM Velenje). V hitrostnem testiranju cestnoprometnih predpisov je zmagal Vojko Verdev, drugo mesto je osvojil Zlatko Hriber-
nik in tretje Urška Grobin (vsi ZŠAM Savinjska dolina). Ekipno je prehodni pokal osvojilo ZŠAM Savinjska dolina, drugo mesto ZŠAM Laško in tretje ZŠAM Velenje.
Pokale sta najboljšim podelila predsednik NZZŠAM Slovenije Milan Pečnik in športni referent zveze Bojan Predovnik.
T. Tavčar
Planinci z novim vodstvom
Na zboru Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki je bil tudi volilni, so se zbrali člani in gostje. Društvo šteje kar 370 članov in se po številu članov uvršča med prvih deset v savinjskem meddru-štvenem odboru, v katerem je združenih 56 društev in klubov.
Kot je povedal dosedanji predsednik Toni Ramšak, je društvo skoraj v celoti realiziralo letni program dela, le nekaj pohodov so morali zaradi slabega vremena odpovedati, zelo dobro pa so bili obiskani
na novo vpeljani sredini pohodi. Požrtvovalni markacisti so ob planinskih poteh postavili nove smerne table, ki jih je v višini 75 odstotkov financirala Planinska zveza Slovenije. Podobne načrte imajo tudi za letošnje leto.
Na zboru so izvolili nove organe društva. Novi predsednik je Franci Kumer, načelnik vodniškega odseka je Bine Šketa, načelnica mladinskega odseka Judita Anzelc, načelnik marka-cijskega odseka Darko Dobnik, vodja orientacije pa Dean Ma-tjašič.	T. Tavčar
Franci Kumer - novi predsednik PD Dobrovlje Braslovče.
meseca starosti, da ne bi bila katera prikrajšana. Udeležile so se pač tiste, ki so želele,« je povedala Urška Flajs in dodala, da novorojenčke, ki so se rodili kasneje, že obiskujejo, na delavnico pa jih bodo skupaj z mamicami povabile v začetku jeseni. O prvi delavnici je še dejala: »Vse, kar smo skuhali, smo tudi pojedli. Še zmanjkalo je. Po pozitivnem odzivu bomo to delavnico še ponovile.«	L. K.
Novi predsednik in jutranja telovadba
helikopterske enote Slovenske vojske, Poklicne gasilske enote Celje in Kinologov reševalnih psov Celje.	T. T.
Udeleženci jutranje telovadbe
Društvo upokojencev Prebold ima od letošnjega marca dalje novega predsednika. Miran Borišek iz Prebolda je po dolgih letih predsednikovanja zamenjal Ivana Stepišnika. Novi odbor je vpeljal še eno
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
novost, ustanovili so namreč sekcijo jutranja telovadba.
Gre za telovadbo 1000 gibov, ki je vseslovenski projekt in strokovno deluje v okviru društva Šola zdravja Slovenije s sedežem v Domžalah. »Po začetnih občutkih in odzivnosti se bomo pri tem društvu tudi mi organizirali kot skupina. Takšnih skupin je v Sloveniji zdaj že okrog devetdeset,« nam je povedala Marta Praprotnik, ki je že ves čas vpeta v delo DU Prebold. »Že dalj časa smo iskali možnost, da bi s to telovadbo začeli tudi v Preboldu. Rešitev se je izkazala povsem
naključno, ko se je v Prebold priselila gospa Blanka Bogataj, usposobljena vaditeljica, ki je bila je pripravljena prevzeti tovrstno zadolžitev v društvu. Telovadba poteka vsak dan ne glede na vreme, razen ob sobotah in nedeljah. Telovaditi nas je začelo 18 članov društva, zdaj nas redno telovadi okrog 35, med nami pa je tudi 5 do 8 moških,« še pove Praprotnikova.
V Gaju je prostora za vadbo dovolj, tudi ob slabem vremenu, saj lahko telovadijo pod streho velikega nadstreška pri društveni hiški.	D. N.
_SaAurUs&e/.daiitte/A
PO DOLINI
april 2016
15
Napev pomladi iz grl 795 mladih pevcev
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je izzvenela območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Napev pomladi 2016. Na dveh koncertih, ki sta potekala v sredo, 6., in v četrtek, 7. aprila, je nastopilo sedemnajst osnovnošolskih zborov, skupaj pa kar 795 mladih pevk in pevcev.
Pevce in številno občinstvo je najprej pozdravil Marko Re-pnik z žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in poudaril, da ga veseli tolikšna udeležba zborov in njihovih pevcev. Tako se namreč za otroško in mladinsko
zborovsko petje po osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline ni bati.
Na prvem koncertu je nastopilo deset zborov z osnovnih šol Žalec, Petrovče, Griže, Vransko - Tabor, Braslovče, Polzela in POŠ Trje. Občinstvu je program predstavilo pet mladinskih pevskih zborov ter štirje otroški in en mlajši otroški pevski zbor, v katerih prepeva 487 pevk in pevcev. Na drugem, četrtkovem koncertu je nastopilo 308 pevk in pevcev, ki so se predstavili v dveh mladinskih, štirih otroških in mlajšem otroškem pevskem zboru z osnovnih šol Prebold,
Šempeter, Polzela in Žalec. Območno revijo je strokovno spremljala Danica Pirečnik, ki bo nastopom zborov podala tudi pisno strokovno mnenje in oceno.	T. Tavčar
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
i TOofflBHBI i
Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec
Otroški pevski zbor OŠ Braslovče
Mladinski pevski zbor OŠ Petrovče
Otroški pevski zbor OŠ Griže
Mladinski pevski zbor OŠ Prebold
avtohišadrev
□rsšinja vas 4Ba, 33D1 Petrovčs
03 713 60 581 03 713 60 60
AVTOMOBILSKE ELEKTRONIKE ŽILA
IZDELAVA, KODIRANI E, POPRAVILO IN ZAMENJAVA
OHIŠIJ AVTOMOBILSKIH KLIUČEV
www.avtoelektronika.com
Otroški pevski zbor OŠ Šempeter
16
april 2016
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Petnajsti pohod žalskih lekarn
Savinjčani se lahko vsako leto udeležimo tudi pohoda za zdravje, ki ga organizira Javni zavod žalskih lekarn v sodelovanju z Občino Žalec in ob pomoči vodnikov planinskih društev Galicija in Žalec.
Letošnji pohod je bil že 15. po vrsti, udeležilo pa se ga je kakih 600 pohodnikov. Na pohod so se podali iz Športnega centra Žalec preko Gotovelj, Podloga, do Jame Pekel in preko Požarišča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti nad Gotovljami. Nekaj udeležencev pa je ubralo krajšo pot iz Žalca in preko Gotovelj do cilja.
Na cilju je pohodnike pozdravila direktorica žalskih lekarn Nataša Čater in ob tem izrazila zadovoljstvo nad še enim uspešno izvedenim pohodom in udeležbo, ki potrjuje, da so ljudje ta pohod sprejeli za svojega. V izjavi za Utrip pa je med drugim dejala: »Z udeležbo smo zelo zadovoljni, to še toliko bolj, saj je dan prej in zgodaj zjutraj rahlo deževalo. Zdaj nas greje sonce in je vse še toliko prijetnejše. Sicer pa smo tudi tokrat poskrbeli za dobro počutje pohodnikov po prihodu na cilj. Poleg zdravega obroka, mesne ali zelenjavne enolončnice, jabolk in čaja ter glasbe se lahko na stojnicah razstavljavcev
Pohoda za zdravje se je tudi letos udeležilo nekaj sto pohodnikov.
seznanijo z izdelke za zdravje. Pripravili smo tudi nekaj nagrad za udeležence pohoda in s tem še popestrili naše druženje. V veliko veselje je videti nasmejane obraze ljudi, ki so veseli, da so nekaj naredili zase in za svoje zdravje.«
Za nekaj besed smo prosili tudi novega načelnika PD Galicija Igorja Seniča, ki je skupaj z vodniki iz njihovega društva in vodniki PD Žalec skrbel za nemoten in varen potek pohoda. »Z veseljem vsako leto pomagamo pri organizaciji tega pohoda, ki je res nekaj posebnega, predvsem pa zelo množi-
čen, kar zahteva tudi temu primerno organizacijo. Na pohod se dobro pripravimo in tudi tokrat smo pregledali celotno traso, da na poti ne bi bilo ka-šnih ovir, zlasti skozi gozdnati predel. Na samem pohodu ni bilo težav in vsi udeleženci so pot uspešno prehodili ter se na koncu z veseljem predali veselemu druženju.«
Med množico veselih poho-dnikov smo jih nekaj povprašali, kako so doživeli pohod. Marjan Sitar nam je povedal, da se z veseljem udeležuje pohoda, manjkal je le dvakrat ali trikrat. »Ta pohod je res nekaj
posebnega, zato organizatorjem vse čestitke. Vedno znova je zelo prijetno in tudi danes ni nič drugače. Svoje je sedaj dodalo tudi vreme, ki zjutraj ni obetalo tako lepega dne. Vse je super in lepšega nedeljskega dopoldneva si človek skorajda ne more želeti, še zlasti če ob tem naredi nekaj za svoje zdravje. Sicer zelo rad hodim, skoraj vsako nedeljo grem na Hom ali Golavo, večkrat tudi na Mrzlico ali kam drugam.« Njegov sokrajan Anton Pod-koritnik iz Šešč pa pravi, da je prvič na tem pohodu in da je res enkratno in vredno pohva-
Anton Podkorotnik
liti organizatorje, nato pa dejal: »Vsem, ki se še niso udeležili tega pohoda, priporočam, da to storijo naslednje leto, saj jim ne bo žal. Zase lahko rečem, da kar veliko hodim in sem navdušen planinec. Pri PD Za-
Igor Senič
bukovica sem vključen tudi v skupino, ki se vsak mesec ob četrtkih poda na kakšen izlet ali pohod. Odslej, če bom le zdrav, tudi ne bom manjkal več na tem pohodu za zdravje.«
D. Naraglav
Slavospev ženskam in materam
Pripravljeni na novo sezono
Prireditev so obogatili številni nastopi.
V kulturnem domu v Taboru so pred mesecem dni pripravili kulturno prireditev, posvečeno ženam in materam, ki so jo poimenovali
NJEJ.
Rdeča nit prireditve je bil slavospev ženskam in tudi ma-
teri domovini, ki je ena in edina, tako kot je ena in edina tudi mati, ki nas je rodila, nas vzgaja in skrbi za nas in nas pripravlja na samostojno življenje. Ženske so vpete v dogajanje v ožjem in širšem okolju: v družini, v delovnem okolju in
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA
(brezplačno ob nakupu korekcijskih očal) v torek, 17., sredo, 18. 5. in v torek, 24. 5. (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico!
Nova kolekcija sončnih očal, 10-50 % popusta!
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optlka.simona@slol.net www.optika-slmona.si
močno tudi v društvenem in kulturnem življenju. Pomembno vlogo imajo skozi zgodovino tudi v poeziji in prozi naših in tujih pesnikov in pisateljev.
Učenci od prvega do petega razreda POŠ Tabor so ta dan skupaj z razredniki in šolskima pevskima zboroma ter njihovima zborovodkinjama udeležence prireditve s pesmimi, plesi in z recitali popeljali po širni Sloveniji.
Program sta vodila Miha Terglav in Urh Vodopivec Skok. Miha je predstavil Pavčkove pesmi, Urh pa je bil v vlogi Jurija, glavnega junaka Pavčkove knjige Juri Muri po Sloveniji. Prav gotovo so učenci s svojim nastopom mamicam in babicam podarili najlepše darilo.	D. N.
Nekaj utrinkov iz Centra varne vožnje na Vranskem
V Centru varne vožnje AMZ Slovenije na Vranskem se je v nedeljo, 10. aprila, na brezplačnem preventivnem dogodku »Motoristi, zapeljite v novo sezono pripravljeni« zbralo skoraj 500 motoristov iz vse Slovenije.
Avto-moto zveza Slovenije je dogodek pripravil skupaj z Agencijo za varnost v prometu. V centru so se lahko preizkusili v spretnostni vožnji s trial motorji, zmagovalec preizkušnje pa je prejel darilni bon za intenzivni tečaj varne vožnje. Nekaj ponudnikov je ob tej priložnosti prodajalo motoristično opremo.
Motoristi so z Vranskega
odšli bolj pripravljeni na mo-	dogodkov in tečajev, ki jih
toristično sezono, mnogi pa	pripravljajo v Centru varne
so se odločili, da se bodo v	vožnje na Vranskem. prihodnje udeležili podobnih T. T.
¡CEH
ZA VSE M
¿7VZFN1NW
POHOD NA GOZDNIK
SOBOTA, 14. MAJ, OB 8.00
3, 2, 1 START
SOBOTA, 21. MAJ, OB 9.00
CICIOLIMPIJADA - MI SMO PRVI
SREDA, 25. MAJ, OB 17.00
CICIOLIMPIJADA - VRTCI
ČETRTEK, 26. MAJ, OB 17.00
WWW.ZKST-ZAl.EtSI
RazpnimoJadra
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
NAPOVEDNIK
april 2016
17

OBČINA ŽALEC
Sobota, 30. april, od 18. ure
Kres do nebes; PGD Žalec.
Nedelja, 1. maj, med 5.30 in 10.30
prvomajske budnice z Godbo Liboje;
Žalec, Petrovče, Kasaze, Liboje.
Nedelja, 1. maj, med 6. in 12. uro
prvomajske budnice z Godbo
Zabukovica;
po zaselkih KS Griže.
Nedelja, 1. maj, od 9. ure dalje
prvomajsko srečanje na Brnici.
Torek, 3. maj, ob 19.30
Cvetje v jeseni, izviren slovenski muzikal;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 5. maj, ob 11. uri
odprtje razstave Telo in prostor; OŠ Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon.
Sobota, 7. maj, ob 7. uri
Sitarnik, PD Šempeter; odhod s Petrovega trga v Šempetru.
Sobota, 7. maj, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi
lipami;
Gotovlje.
Sobota, 7. maj, med 10. in 12. uro
pogovorna delavnica za mlade,
izvaja TD Žalec;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sobota, 7., in nedelja, 8. maj, ob 18. uri
območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin; Glasbena šola Risto Savin Žalec.
Sobota, 7. maj, ob 20. uri
Pesem v maju;
cerkev sv. Pankracija na Ponikvi.
Nedelja, 8. maj, ob 6. uri
pohod na Veliko Planino; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica.
Nedelja, 8. maj, ob 8.30
teniški turnir - »Maj open«; teniška igrišča na Trju.
Nedelja, 8. maj, ob 16. uri
Podajmo jim roko, dobrodelni koncert za družino Jerman; Dom kulture Svoboda Griže.
Nedelja, 8. maj, ob 17. uri
Citre in kitara, Doroteja Bedenik in Suzana Hebar Čamer; koncert za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje.
Ponedeljek, 9. maj, med 13. in 20. uro
javno opazovanje prehoda Merkurja čez Sončevo ploskvico; Astronomski observatorij Srečko Lavbič, POŠ Trje.
Ponedeljek, 9. maj, ob 18. uri
nastop Blaža Košca (rog) in Tilna Kočevarja (bariton); dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Ponedeljek, 9. maj, ob 19. uri
Savinjčani beremo 2015/2016
(zaključna prireditev);
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 10. maj, ob 19. uri
koncert Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Glasbena šola Risto Savin Žalec.
Sreda, 11. maj, ob 7. uri
pohod Seniorji na Boč; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Četrtek, 12. maj, ob 17. uri
odprtje razstave Kolaž v grafiki Jerneje Menzinger; ekomuzej v Žalcu.
Petek, 13. maj, ob 18.30
recital pianistke Neže Pogačar; dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Petek, 13. maj, ob 19.30
odprta vaja APZ Risto Savin ob začetku TLK 2016; Savinova hiša.
Petek, 13. maj, ob 20. uri
98. kavarniški večer z Daretom Gozdnikarjem;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje.
Sobota, 14. maj, ob 8. uri
Razpnimo jadra: pohod na Gozdnik;
start pri grobovih talcev v Zabukovici.
Sobota, 14. maj, med 10. in 12. uro
odprtje Tedna ljubiteljske kulture
(TLK);
Folklorna skupina Galicija, Godba veteranov Žalec, otr. delavnice, pevski nastopi; Šlandrov trg, Žalec.
Sobota, 14. maj, ob 19.30
13. Festival vokalne glasbe Sredi zvezd;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Nedelja, 15. maj, ob 16. uri
miting za domoljubje; Šentjungert.
Ponedeljek, 16. maj, ob 17. uri
Pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 16. maj, ob 19. uri
Utrip domoznanstva:
KPD Šešče, krožek ročnih del
Čipke;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Ponedeljek, 16. maj, ob 19.30
Trio, komedija Gledališča Koper; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 17. maj, ob 15.30
Dom Nine Pokorn se predstavi (Dom Nine Pokorn, 051 390 913).
Torek, 17. maj, in sreda, 18. maj, ob 19. uri
muzikal Peter Pan v izvedbi učencev GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sreda, 18. maj, ob 16. uri
zaključek študijskega krožka Zdrave jedi iz krušne peči z vsebino »kaše«; Kale 17.
Četrtek, 19. maj, ob 6. uri
pohod na Golico, PD Zabukovica; odhod iz Migojnic.
Četrtek, 19. maj, ob 10. uri
Huda mravljica, interaktivna plesna predstava; za osnovne šole in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 19. maj, ob 17. uri
Po pravljici diši, s Tanjo Pilih; Krajevna knjižnica Ponikva.
Četrtek, 19. maj, ob 19. uri
predavanje Robija Špilerja in Tjaše Štruc:
Manj je več: Manj gonje za
materialnostjo,
več pozitivnih občutkov;
Medobčinska splošna knjižnica
Žalec.
Petek, 20. maj, ob 16. uri
praznik vina;
avla Dvorca Novo Celje.
Petek, 20. maj, ob 19.30
Trio, komedija Gledališča Koper; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sobota, 21. maj, ob 5. uri
Vrhovi prijateljstva: Snežnik; odhod iz Migojnic, PD Zabukovica.
Sobota, 21. maj, ob 6. uri
pohod na Golico; pohod seniorjev na Javorniški Rovt in Planino pod Golico;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 21. maj, ob 6. uri
pohod na Golico, PD Liboje; zborno mesto pri Kili Liboje.
Sobota, 21. maj, od 7. ure
31. Fuchs Relly - HP Galicija; KS Galicija.
Sobota, 21. maj, ob 9. uri
Razpnimo jadra: 3, 2, 1 ... START;
začetek športne akcije; Športni center Žalec.
Sobota, 21. maj, ob 9. uri
košnja na star način; Bobovnikov travnik.
Sobota, 21. maj, ob 20. uri
proslava ob 1000-letnici Drešinje
vasi;
Gasilski dom Drešinja vas.
Sobota, 21. maj, ob 19.30
Planinski pevski zbor Žalec,
koncert ob 20-letnici;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Nedelja, 22. maj, ob 19. uri
Pesmi srca, KUD Bereginja; koncert za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Nedelja, 22. maj, ob 19. uri
plesno-glasbena prireditev Ples kot ars vivendi (TLK); dvorana Hmeljarskega doma Šempeter.
Ponedeljek, 23. maj, ob 19.30
JALTA, JALTA, muzikal za potujoči abonma in izven; Zagrebško gledališče Komedija; parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec (odhod ob 15. Uri).
Torek, 24. maj, ob 19. uri
predavanje Brede Stele Skrivnosti izza tančice
(predavanje o petih iranskih ženskah);
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 25. maj, ob 17. uri
Cici olimpijada - mi smo prvi; za 1. razrede OŠ žalske občine; Športni center Žalec.
Sreda, 25. maj, ob 18. uri
Po pravljici diši, z Ireno Štusej; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 25. maj, ob 19. uri
Narava in vloga ženske, predavanje Zlatke Jambrovič; Savinova hiša.
Četrtek, 26. maj, ob 17. uri
Cici olimpijada;
za otroke Vrtcev Občine Žalec;
Športni center Žalec.
Petek, 27. maj, ob 17. uri
pionirsko gasilsko tekmovanje za pokal KS Petrovče; igrišče ob vrtcu v Petrovčah.
Petek, 27. maj, ob 18. uri
nastop Matjaža Kreče (kitara) in Andraža Freceta (harmonika); dvorana GŠ Risto Savin Žalec.
Petek, 27. maj, ob 18. uri
odprtje likovne razstave; Dom kulture Svoboda Griže.
Petek, 27. maj, ob 19. uri
odprtje razstave SPOZNANJA: Zdenko Huzjan (slike), Anja Krajnc (kipi), Nataša Prosenc (video); Dvorec Novo Celje.
Petek, 27. maj, ob 19.30
slavnostna seja KS Petrovče; ob 20. uri koncert MPZ KD Petrovče;
Gasilski dom Drešinja vas.
Sobota, 28. maj, ob 5. uri
pohod na Kamniški vrh (in Korošaške slapove), odhod iz Migojnic, PD Zabukovica.
Sobota, 28. maj, ob 9. uri
teniški turnir na teniškem igrišču v Petrovčah in namizni teniški turnir v telovadnici OŠ Petrovče.
Sobota, 28. maj, ob 9. uri
košnja po starih običajih; Obrezov kozolec v Zaloški Gorici.
Nedelja, 29. maj, ob 7. uri
9. pohod od Starega Piskra
do spomenika talcem pod
Gozdnikom,
odhod iz Migojnic, PD
Zabukovica.
Nedelja, 29. maj, ob 13. uri
nogometni turnir vaških skupnosti: ob 13. uri osnovnošolci, ob 15. uri člani;
igrišče v Dobriši vasi.
Ponedeljek, 30. maj, ob 18. uri
Po pravljici diši, z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Liboje.
Torek, 31. maj, ob 17. uri
Po pravljici diši, z Ireno Verbič; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 31. maj, ob 17. uri
košarkarski turnir; igrišče v Drešinji vasi.
Sobota, 28. maj,
Dom na kališču - Mali Grintovec (1813 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 1. maj, ob 8. uri
prvomajski pohod na Dobrovlje; zbirno mesto POŠ Letuš; ŠD Savinja.
Nedelja, 1. maj, ob 10.30
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
PGD Grajska vas. Sreda, 4. maj,
zasavska planinska pot - Janče (792 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Ponedeljek, 9. maj, ob 17.30
baletna predstava Pepelka (izvedba Čarobna dežela v sodelovanju
s SNG Opera in balet Ljubljana); Dom kulture Braslovče.
Sobota, 21. maj,
pohod ob polni luni na Celjsko kočo;
PD Dobrovlje Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 30. april, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold.
Sobota, 30. april,
kresovanje pri mostu v Šeščah; PGD Šešče in KUD Šmrkl.
Sobota, 30. april,
kresovanje;
športno igrišče v Mariji Reki; ŠD Marija Reka.
Sobota, 30. april,
kresovanje pod Golavo; Športni center Matke; PGD Matke.
Sobota, 30. april,
družabni večer ŠD Kaplja vas.
Nedelja, 1. maj, ob 9. uri
prvomajski pohod; ŠD Marija Reka.
Nedelja, 1. maj,
pohod v neznano; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas.
Nedelja, 1. maj, ob 11. uri
srečanje na Šmiglovi zidanici.
Petek, 6. maj,
pohod na Kal; DU Prebold.
Petek, 6. maj,
71. obletnica zmage nad fašizmom; Letuš;
KO ZB NOB Prebold.
Petek, 5. maj, od 16. do 20. ure in sobota, 6. maj, od 8. do 18. ure
sejem rabljene športne opreme; Režajeva domačija; SK Prebold.
Sobota, 7. maj, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold.
Sobota, 7. maj, ob 7.30
pohod po grajskih poteh; zbor pred graščino v Preboldu; ZND Prebold.
Sobota, 7. maj,
pohod na Krim; PD Prebold.
Sobota, 7. maj,
interni klubski turnir;
OŠ Prebold;
NTK Partizan Prebold.
Nedelja, 8. maj,
pohod na Blegoš; PD Prebold.
Vsak ponedeljek v maju ob 17. uri
pogovorne delavnice na temo medgeneracijskih odnosov; stara sejna soba Občine Prebold.
Sreda, 11. maj, ob 19. uri
Večer na zofi: predstavitev kratke kriminalne drame Najdena; preboldski dijaki medijske šole; Občinska knjižnica Prebold.
Sobota, 14. maj,
teniški turnir (žrebanih) dvojic; teniška igrišča pri bazenu; ŠD Partizan Prebold.
Sobota, 14. maj,
turnir v namiznem tenisu; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas.
Nedelja, 15. maj,
pohod na Travnik; PD Prebold.
Nedelja, 15. maj, od 16. do 18. ure
dan muzejev: ogled Muzejske zbirke Prebold skozi čas; Muzejska zbirka Prebold skozi čas; ZND Prebold.
Torek, 17. maj, ob 19. uri
Večer na zofi: odprtje razstave ob 90-letnici Pihalnega orkestra Prebold;
Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 17. maj, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja,
trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold.
Četrtek, 19. maj, ob 17. uri
dan preboldske košarke; športna dvorana OŠ Prebold; KK Prebold 2014.
Petek, 20. maj,
letni koncert zborov; športna dvorana OŠ Prebold.
Sobota, 21. maj, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold.
Sobota, 21. maj, ob 20. uri
slavnosti koncert ob 90-letnici Pihalnega orkestra Prebold; športna dvorana OŠ Prebold.
Sobota, 21. maj,
izlet v Kumrovec; KO NOB Prebold.
Sobota, 21. maj,
izlet v neznano; PD Prebold.
Sobota, 21. maj, ob 18.59
S kolesom po Škotski; potopisno predavanje J. Jerman; Dragov dom na Homu; PD Zabukovica.
Sreda, 25. maj, ob 19. uri
S knjižnico po svetu: Vatikan, Rim, Pompeji, Neapelj, Vezuv; predava Janja Tratnik; Občinska knjižnica Prebold.
Sobota, 28. maj,
športno druženje mladine; športna igrišča ob bazenu; ŠD Partizan in ŠZ Prebold.
Sobota, 28. maj,
letni koncert MoPZ KUD Svoboda Prebold;
Občinska knjižnica Prebold.
Sobota, 28. maj, ob 19.30
Schonbrunn v Preboldu; park pred Aninim domom.
Nedelja, 29. maj,
9. pohod Stari pisker Celje -Gozdnik;
KO ZB NOB Prebold
Torek, 31. maj, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici s Simono Ž. Repnik;
Občinska knjižnica Prebold
18
april 2016
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Trianglov pomladni večer
Tone Partljič v Braslovčah
Na Trianglovem pomladnem večeru v petek, 2. aprila, v novi avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so številni poslušalci prisluhnili dvoboju dveh a capella zasedb, in sicer Šaleškemu študentskemu oktetu in Oktetu 9.
Po nekaj zapetih pesmi obeh a cappela zasedb je Uroš Kuz-man predstavil Šaleški študentski oktet (ŠŠO), Mato Zgajner pa Oktet 9 iz Celja, oba sta namreč povezovala prireditev.
Oktet 9 je moška vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center, v kateri pod umetniškim vodstvom profesorja Gregorja Deleje prepeva devet nekdanjih dijakov gimnazije. S svojo ustanovitvijo v šolskem letu 2005/06 je zasedba popestrila žlahtno tradicijo vokalne glasbe na Gimnaziji Celje - Center in pod svoje okrilje sprejela tudi fantovske glasove, ki so tako dopolnili tradicionalno gimnazijsko dekliško zasedbo.
Šaleški študentski oktet (ŠŠO) je ena od zasedb z ver-
Pevci v akciji
jetno najbolj zavajajočim imenom pri nas. Niso ne najbolj šaleški in niso več študentje ter sploh in nikakor ne oktet. Šaleški študentski oktet sestavljajo sedanji in bivši študentje vseh treh slovenskih univerz. Sestav je bil zasnovan že takrat, ko so fantje peli še v pevskem zboru Gimnazije Velenje, zdaj pa že enajsto leto nastopajo po različnih odrih doma in v tujini. Oktet sestavlja devet pevcev, umetniški vodja pa je njihov član Domen Strupeh.
V zabavnem in sproščenem vzdušju sta se nato »udarila« med samo. Dve prepoznavni a cappela zasedbi regionalne kulturne naveze Triangel sta bili humorno vokalno bitko s popularnimi zimzelenimi in ljudskimi napevi ob blizu in daleč. Več znanja in sreče pa so imeli ob koncu člani Šaleškega študentskega okteta. Obiskovalci so uživali ob petju in smehu obeh vokalnih skupin, k temu pa so svoje dodali tudi voditelja in obiskovalci.	T. Tavčar
Predstavitev Toneta Partljiča v avli Doma kulture Bra-slovče je del novega ciklusa dogodkov, ki jih Prosvetno društvo Braslovče pripravlja v sodelovanju s Slavkom Pez-dirjem, priznanim slovenskim gledališkim kritikom in novinarjem. Ciklus Srečanje z umetnikom bo prinašal vpogled v življenje in delo znanih slovenskih ustvarjalcev. Letos skupaj z moderatorjem načrtujejo dva dogodka.
Številne poslušalce je najprej pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Jerneja Kolar in Tonetu Partljiču izročila monografijo o Braslovčah. Pozdravu je sledil zelo zanimivo strukturiran pogovor, skozi katerega je Slavko Pezdir predstavil Toneta Partljiča, priljubljenega in priznanega slovenskega komediografa, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade
Med predstavitvijo Toneta Partljiča
za življenjsko delo. Obiskovalci dogodka so lahko spoznali Toneta Partljiča v različnih vlogah: v vlogi umetnika, učitelja ... Značilnost njegovega pisanja sta večinoma satira in humor, včasih tudi sarkazem, izhodišče pa etična, deloma cankarjan-ska prizadetost ob povojnem dogajanju, pogosto z opaznimi
avtobiografskimi prvinami. V dramatiki obdeluje tudi motive Cankarjevih učiteljev, kmetstva in narodnoosvobodilno borbo ter se posveča satiričnim komedijam o sodobnosti. Njegovo delo zaznamuje predvsem kritično in človeško prizadeto pisanje o času in razmerah.
T. Tavčar
Nastop Tschejefel tria iz Avstrije
Razstavljal Mladen Melanšek
V preboldski občinski knjižnici so v torek, 5. aprila, odprli razstavo ilustracij Mladena Melanška. Gre za ilustracije, ki jih je ustvaril za svojo prvo samostojno knjigo za otroke Polhec Polde, in ilustracije, ki krasijo otroške knjige Jaša na Deteljniku, Medvedek peče slovensko potico, Tanka črta odgovornosti
Zelo zanimiva in za oko prijetna razstava bo na ogled do konca aprila v času odprtosti knjižnice. O Mladenu Melan-šku smo doslej že marsikaj napisali, mnogi pa ga poznajo tudi osebno, saj je zelo vsestranska oseba, komunikativen človek, likovni ustvarjalec, ki je svoje ilustratorske korenine pognal ob sitotiskarskem delu, še prej pa kot ustvarjalec stri-
Avtor med svojimi ilustracijami, na mizi nekaj knjig, ki jih je ilustriral.
pov. Sicer pa je Mladen, kot smo že zapisali ob lanski predstavitvi njegove knjige Polhec Polde, človek različnih ustvarjanj in konjičkov. Ukvarja se z lokostrelstvom, strelstvom, glasbo ... Igral je v različnih za-
sedbah in različne zvrsti, med drugim že dvanajst let igra v spremljevalnem kvartetu Uroša Periča. Pohvali pa se lahko tudi z izjemnimi športnimi in drugimi dosežki, ki bogatijo njegovo biografijo. D. N.
V Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje je prvo aprilsko nedeljo potekal 5. koncert ci-trarskega abonmaja. Tokrat se je številnemu občinstvu predstavil Tschejefel trio iz Avstrija.
Trio sestavljajo mladi kreativni in ambiciozni avstrijski glasbeniki, ki želijo na odru v živo uresničiti svoje ideje, vizije in sanje ter predvsem dati glasbi s svojimi aranžmaji osebno noto. V zasedbi imajo citre, violino, harfo, diatonično harmoniko in vokal, s pomočjo katerih popeljejo poslušalce skozi različne žanre - od ljudske glasbe različnih narodov preko klasike do džeza.
Ime skupine sestavljajo angleške začetnice imen članov, zapisane po nemško.
Johanna Dumfart je v Linzu in Celovcu študirala klasično solopetje. Na Mozarteumu v Salzburgu je diplomirala iz dia-tonične harmonike, opreklja in
S koncerta Tschejefel trio
petja. Trenutno poučuje na različnih šolah v Gornji Avstriji.
Fabian Steindl je rojen v Špi-talu ob Dravi. Končal je študij citer in diatonične harmonike na Mozarteumu v Salzburgu. Je večkratni nagrajenec različnih glasbenih tekmovanj ljudske glasbe in tudi resnejših tekmovanj Prima la musica v Avstriji ter Ernst Volkmann v Nemčiji. Deluje kot predavatelj na glas-
benih seminarjih v alpskem prostoru.
Lisa - Katharina Hörzer iz Leobna je obiskovala glasbeno gimnazijo v Gradcu. Diplomirala je iz violine, zborovodstva in ljudske harfe na konservato-riju v Celovcu. Igra v različnih orkestrih, poučuje na šolah in posreduje svoje znanje ljudskega petja in jodlanja na glasbenih delavnicah. T. Tavčar
Prva razstava projekta Zlata paleta Erotika v umetniški produkciji
V Kulturnem domu Polzela bo do 29. aprila na ogled letošnja prva razstava likovnih del v okviru projekta Zlata paleta v osnovni tehniki in grafiki.
Številne obiskovalce je ob odprtju pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar, strokovno mnenje o razstavi pa je podal mag. Zoran Poznič.
Podpredsednica Zveze likovnih društev Slovenije Leonida Goropevšek je podelila priznanja in certifikate dvainsedem-desetim avtorjem iz petnajstih slovenskih likovnih društev. Iz likovne sekcije KUD Polzela so bila za razstavo izbrana dela Klavdije Sitar, Irene Pevnik, Mojce Korošec in Anice Tam-
Anici Tamše izroča certifikat podpredsednica Zveze likovnih društev Slovenije Leonida Goropevšek.
še, prejemnici dveh certifikatov. Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili tamburaši KUD Polzela pod
vodstvom Mije Novak in duet Ana in Rok Bastl, razstavo pa je odprl polzelski župan Jože Kužnik.	T. T.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu ste lahko prisluhnili predavanju Alenke Domjan o erotiki kot sestavini umetniške produkcije skozi tisočletja.
Predavanje je izhajalo iz zgodovinskih podob specifičnih družbenih, socialnih in geografskih okolij ter njim pripadajočih ideologij. Avtorica se je naslanjala na čustveno globino in likovno prvino v podobi telesa, s poudarkom na obdobjih in posameznih avtorjih, ki so prikrito obravnavali žensko ali moško telo (mitologija, krščanska ikonografija) ter brez zadržkov sledili figuralnim upodobitvam od prazgodovine do danes,
S predavanja v Savinovi hiši
torej tistim, ki jih je Eros najmočneje zaznamoval.
Ob tem je tekla diskusija tudi o telesu, o njegovem doživljanju in razumevanju; o resničnem (mojem telesu kot objek-
tu), o tistem, ki ga vidijo drugi, o opazovanem (skozi znanost) in o imaginarnem telesu - četrtem telesu, skozi katerega se zrcalijo vsa občutja in psihološka stanja.	T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
KULTURA
april 2016
19
Mali Savinjčani so brali tudi letos
Gerbičevo priznanje Petru Napretu
Skoraj 700 otrok, starih od 4 do 6 let, je v občinah Spodnje Savinjske doline sodelovalo v projektu branja za mlade Tudi mali Savinjčani berejo.
Prva zaključna prireditev je bila v torek, 12. aprila, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu za otroke iz Vrtcev Občine Žalec. Na kar tri prireditve je v spremstvu staršev in starih staršev prišlo 349 malčkov. Po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik in ravnateljice Vrtcev Občine Žalec Natalije Starič Žikič so z zanimanjem spremljali predstavo Lili in čarobni meč, ki so jo odigrale vzgojiteljice žalskih vrtcev, sledila pa je podelitev medalj. Vsi otroci so ponosno stopili na oder, kjer jim je podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec čestitala in izročila medaljo v obliki knjige z napisom Tudi mali Savinjčani beremo.
Dan za tem je bila zaključna prireditev tudi na Vranskem, nato na Polzeli in v Preboldu. Otrokom so medalje podeli-
Dr. Hana Šuster Erjavec med podeljevanjem medalj mladim bralcem
li župan Občine Tabor Anton Grobler, župan Občine Vransko Franc Sušnik, župan Občine Polzela Jože Kužnik in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Kulturne programe pa so po posameznih občinah prav tako pripravile vzgojiteljice ali šolski otroci.
Projekt Tudi mali Savinjčani berejo je oblika spodbujanja družinskega branja. Starši skupaj z otroki prihajajo v knjižnico, doma jim berejo, otroci pa
vzgojiteljicam v vrtcu pripovedujejo o prebranem in narišejo kakšen motiv iz prebrane knjige.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so zelo zadovoljni, ker je zanimanje za sodelovanje v tem projektu tako veliko. Veseli so, ker starši čutijo pomembnost in koristnost branja in da so vzgojiteljice v vrtcih kljub številnim obveznostim tako zelo naklonjene in predane sodelovanju.	T. Tavčar
Tajda Randl navdušila
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravila koncert, na katerem se je pred polno cerkvijo predstavila njihova učenka, mlada pianistka Taj-da Randl iz Šempetra.
Pod mentorskim vodstvom profesorice Melite Estigarribia Villasanti je pripravila izjemno zanimiv in glasbeno dozorel program, v okviru katerega so se predstavili tudi številni gostje. Koncert je bil rezultat dobrega sodelovanja Glasbene šole Risto Savin Žalec z Župnijo Polzela, saj se je glasbena šola prvič predstavila v cerkvi sv. Marjete, in Osnovno šolo Polzela, ki je popestrila kon-
Nastopila Tajda Randl
cert z nastopom pevskega zbora Polžki pod vodstvom Mojce Rodič. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus je ob koncu koncerta izrekel čestitke za izvrsten nastop nastopajo-
Dialog v Žalcu
V Savinovem razstavnem salonu bo do 30. aprila odprta razstava Dialog, ki sodi v redni program projekta Prostost, telo in medij v prehajanju. Tokrat se predstavljata Ema Kugler (film) in Vera Stankovič (kiparske kompozicije). Avtorici in njuna dela je ob odprtju razstave predstavil kustos Matjaž Brulc.
Ema Kugler je intermedial-na umetnica. Svojo ustvarjalno pot je začela sredi osemdesetih let in od tedaj se je preizkusila v več umetniških disciplinah - kot režiserka, scenaristka, scenografinja, kostumografinja, montažerka, multidisciplinarna umetnica, avtorica številnih performan-sov, likovnih instalacij in vi-deofilmov ter več dolgometra-žnih filmov.
Vera Stankovic in njene kiparske kompozicije
Vera Stankovic je zaključila študij in magisterij slikarstva ter študij elektrotehnike v Beogradu. Deluje kot kiparka, slikarka, pedagoginja, oblikovalka vidnih sporočil in interdisciplinarna ustvarjalka sodobne umetnosti, ki že več kot desetletje živi in ustvarja v Ljubljani.
Glasbenim pedagogom so v Cerknici podelili nagrade in priznanja Zveze slovenskih glasbenih šol, poimenovane po Franu Gerbiču. Med prejemniki priznanja za izjemne uspehe na področju glasbene vzgoje in izobraževanja je bil tudi Žalčan Peter Napret.
Peter Napret pravi, da priljubljenost citer med mladimi raste. Kot pedagog poučuje violino in citre na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in citre na Glasbeni šoli Moste - Polje v Ljubljani, peto leto pa je tudi umetniški vodja citrarskega abonmaja pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Je tudi pobudnik in soustanovitelj Citrarskega društva Slovenije, v okviru katerega organizira regijska in državna tekmovanja citrarjev. Poleg tega je pobudnik številnih ci-trarskih koncertov, organizator poletnih šol in seminarjev ter član številnih strokovnih komisij na tekmovanjih v Sloveniji in Nemčiji. V okviru Citrarskega društva Slovenije vodi citrarski orkester, petnajst let pa deluje tudi v Slovenskem citrarskem kvartetu. Poleg Petra Napreta je s Celjskega priznanje prejela tudi profesorica violine Alenka Firšt, zaposlena na Glasbeni šoli Celje.
T. Tavčar
Peter Napret
Pesem staršem in letni koncert
čim in mentorici in se zahvalil za sodelovanje družini Randl, ravnateljici OŠ Polzela Ber-nardki Sopčič, župniku Jožetu Kovačcu in Občini Polzela.
T. Tavčar
Župnija sv. Pavel in KD Antona Schwaba sta prejšnji in ta mesece pripravila dva koncerta. Najprej 10. dobrodelni koncert Pesem staršem, na katerem so zbirali denar za streho župnijske cerkve, in v soboto, 9. aprila, letni koncert Komornega pevskega zbora Glas srca.
Jubilejni, 10. koncert Pesem staršem so pripravili v Dvorani Prebold, za odlično glasbo pa so poskrbeli ansambli Mladika, Ta pravi faloti in Petka, pevka Bernarda Rošer, otroški pebski zbor Sončki, mladinski pevski zbor Šempavske iskrice, moški pevski zbor in Komorni pevski zbor Glas srca KD Antona Schwaba, mešani pevski zbor Župnije sv. Pavel ter desetletni Urh Štrakl, ki je že od rojstva slep, narava pa ga je obdarila z zelo lepim glasom. Svoje sta k prijetnemu dogodku prispevala voditelja Janja Ulaga in Klemen Bunderla.
Komorni pevski zbor Glas srca in solistka Bernarda Rošer
Domačega župnika Damjana Ratajca sta najprej preizkusila v vlogi napovedovalca vremena, nato pa ga presenetila s prvim strešnikom za cerkev, ki naj bi novo streho dobila že konec letošnjega julija.
Letni koncert v znamenju ljudskih pesmi pa je KD Antona Schwaba pripravilo v dvorani Aninega doma. Pevke in pevci Komornega pevskega zbora Glas srca, ki ga vodi
Ana Rudnik - Pavlica, so se najprej predstavili s pesmijo Škrjanček poje, žvrgoli. Članica zbora in solistka Bernarda Rošer pa je s svojim izjemnim glasom obogatila pesmi Goreči ogenj in Nocoj pa, oh, nocoj. Kot gostje so nastopili člani Ansambla Vikend, za konec pa so pevke in pevci KPZ Glas srca postregli še z venčkom ljudskih pesmi.
D. N.
Prišla je pomlad
Rdeča nit razstave Dialog s kiparsko instalacijo Vere Stankovic in filmom Eme Kugler je človeško telo s svojo izraznostjo v kontekstu sodobne vizualne umetnosti. Razstavo sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Žalec.	T. Tavčar
Pod tem naslovom je v avli Gradu Komenda samostojno razstavljala Savina Vybihal. Razstavo sta pripravila Društvo Dobra ideja in Telosvat-ba.
Avtorica riše in slika že od otroštva. Po izobrazbi profesorica športne vzgoje je zadnjih 25 let najbolj poznana kot televizijski obraz različnih, tudi strokovnih oddaj, v zadnjih desetih letih pa kot avtorica strokovnih člankov zdrave telesne vadbe v reviji Vzajemnost. Svoje programe za bolj zdravo in kakovostno življenje združuje pod skupnim imenom Telosvatba. Pred slabim letom dni je izšel njen knjižni prvenec - priročnik Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehnice.
Dela, ki jih je Savina predstavila na razstavi, so ustvarjena v različnih, predvsem mešanih tehnikah (akril, lak,
Savina Vybihal pri enem od svojih del
risba, olje ...) in so nastala v zadnjem letu. V času razstave je pripravila tudi slikarsko delavnico, povezano z deli, razstavljenimi le ob odprtju (reciklažno slikanje z odsluženimi ličili). Razstavo sta odprla župan Občine Polzela Jože Kužnik in malteški vitez
Stanko Novak, slikarski dogodek pa so popestrili glasbeni gostje, in sicer flavtistka Katarina Nikolčič, dijakinja 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Vid in Ajda Vybihal ter Bernard in Estera Kužnik.
T. Tavčar
20
april 2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ob 70-letnici dan odbojke
Šempeter je bil v nedeljo, 10. aprila, v znamenju 70-le-tnega jubileja odbojke v Šempetru. Ves dan so v športni dvorani potekale najrazličnejše tekme in predstavitve tamkajšnjega odbojkarskega kluba, vrhunec dneva pa je bila druga četrtfinalna tekma končnice državnega prvenstva, v kateri so se odbojkar-ji domačega kluba pomerili z najboljšo slovensko ekipo ACH Volley.
Odbojkarski praznik so začeli z jutranjim turnirjem kadetinj A-lige, popoldan pa nadaljevali z revijalno tekmo bivših odbojkarjev OK SIP Šempeter, ki je poskrbela za zelo zanimiv uvod v četrtfinal-no tekmo.
Jubilej so ga kronali s celodnevnim dogajanjem, pred četrtfinalno tekmo pa smo se pogovarjali s predsednikom OK Šempeter Sebastjanom Cilenškom, ki je tudi trener šempetrske članske ekipe. »S praznovanjem smo pravzaprav nekako začeli že včeraj,
ko sta v Prevaljah in Framu nastopili ekipi male odbojke, nato pa popoldan nadaljevali v domači dvorani s tekmami tretje lige. Obe ekipe sta presenetili in zmagali, tako proti prvouvrščeni ekipi Šentvida kot tudi proti drugouvršče-ni ekipi Radencev. Tako so tretjeligaške ekipe zaključile sobotni dan z zmagami. Z zmagami smo nadaljevali tudi danes dopoldan, ko je potekal turnir kadetinj. Te se bodo morda uvrstile na zaključni turnir, kar bo odvisno od rezultatov čez štirinajst dni. Danes dopoldan je v Hočah pri Mariboru, na svojem zadnjem turnirju v A-ligi, zmagala tudi naša kadetska ekipa, ki je ekipo Fužinar Metal Ravne premagala z 2 : 0 in ekipo Hoče z 2 : 1 in se kot prva v skupini uvrstila na polfinalni turnir, ki bo predvidoma 8. maja.
Zelo sem vesel, da so se odzvali na revijalno tekmo tako rekoč vsi nekdanji igralci in nam s tem polepšali in popestrili visok jubilej šempetr-
ske odbojke, ki so ji tudi sami dali neizbrisen pečat. Danes je tako na igrišču kar 24 zvenečih imen šempetrske odbojke in ob njihovi igri, ki ni rezul-tatsko obremenjena, čeprav tekmovalnosti med ekipama ne manjka, lahko le uživamo. Pravi odbojkarski spektakel pa še prihaja in vem, da se bodo moji fantje dobro borili in pustili srce na igrišču. Če bi dobili vsaj en niz, bi bilo že izjemno, še kaj več pa skoraj čudež. Ne glede na končni izid smo lahko veseli tega zgodovinskega trenutka šempetrske odbojke in bomo s ponosom nadaljevali svoje poslanstvo tudi v prihodnje.«
Kot je napovedal Sebastjan, so se njegovi igralci res dobro borili in bili zlasti v tretjem nizu zelo blizu želenemu cilju, da bi dobili vsaj en niz. Žal jim to ni uspelo, saj je izkušeni gostujoči igralec Andrej Flajs preprečil presenečenje in Ljubljančani so s tremi zaporednimi točkami dobili tudi zadnji
Ekipi nekdanjih igralcev sta jubilej popestrili z revijalno tekmo.
Med tekmo, ki je v dvorano privabila veliko navijačev, so organizatorji poskrbeli tudi za dodatno popestritev. Občinstvu so se predstavile ekipe šempetrske odbojkarske šole in plesna skupina Plesnega kluba Moove, na krajši slovesnosti pa so ob 70-letnici podelili priznanja. Priznanje za dolgole-
tno in prizadevno delo v klubu so prejeli Marjan Volpe, Alojz Žnidarič, Bojan Voh, Alojz Došler, Tadej Ferme, Stanko Prislan, Milan Pulko in Štefan Božič. Priznanje za dolgoletni prispevek pri uspehih in razvoju kluba pa so podelili podjetju SIP Šempeter, Občini Žalec, Osnovni šoli Šempeter in Kra-
jevni skupnosti Šempeter. Iz rok predsednika Sebastijana Cilenška so priznanje prejeli direktor prodaje in marketinga podjetja Sip Andrei Cosovici, žalski župan Janko Kos, športni pedagog na OŠ Šempeter Peter Huš in predsednica KS Šempeter Zdenka Jan.
D. Naraglav
Ekipa Šempetra s trenerjema pred začetkom tekme z ekipo ACH Volley
Ena izmed akcij med četrtfinalno tekmo
Dobitniki priznanj za dolgoletno delo v klubu
Dve medalji za šahista Andreja Štrucla Zaključek zimske tekaške lige
V Mariboru je že pred časom potekalo letošnje posamično in ekipno državno
šahovsko prvenstvo gluhih. Tekmovanja se je z ekipo Društva gluhih in naglušnih Celje, ki pokriva savinjsko regijo, udeležil tudi Šempetran Andrej Štrucl, član Šahovskega društva Savinjčan Šempeter.
Na državnem prvenstvu, ki ga je organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor, je poleg njih nastopilo še pet drugih regijskih društev (Ljubljana, Celje, Slovenske Konjice, Krško, Murska Sobota). Savinjsko regijo so poleg Andreja Štrucla zastopali še šahisti Draškovič, Kolar in Golob. Priigrali so si prvo mesto ter tako ubranili že lani osvojeni naslov državnih prvakov. Na drugo mesto se je uvrstila
Zmagovalne ekipe, v sredini s pokalom v rokah Šempetran Andrej Štrucl, ob njem ostali člani ekipe (levo ob njem in za njim)
ekipa MDG Ljubljana, na tretje pa šahisti DGN Podravje Maribor.
Med posamezniki je zmagal Anton Pelko iz MDG Ljubljana, drugo mesto je osvojil njegov društveni kolega Sta-
nislav Veršič, na zmagovalno stopničko pa se je kot tretji najboljši povzpel Šempetran Andrej Štrucl in svojemu društvu poleg ekipne zlate priigral še bronasto medaljo.
D. N.
Mednarodni šahovski turnir
Na Osnovni šoli Sladki Vrh je potekal 22. mednarodni velikonočni šahovski turnir. Tekmovanja se je udeležilo 105 šahistov iz Slovenije, Av-
strije in s Hrvaške, odigrali pa so enajst kol.
Zmagovalec turnirja je postal velemojster Mladen Palac s Hrvaške, na peto mesto se je
kot najboljši Slovenec uvrstil mlad perspektivni štirinajstletni šahist, mojstrski kandidat David Brinovec iz Šahovskega kluba Žalec.	T. T.
Konec marca se je zaključila savinjska zimska tekaška liga 2015/2016, ki jo je letos organiziralo Tekaško društvo Sa-vinjčan. Liga je od novembra lani do marca letos zajemala deset tekaških preizkušenj, ki se jih je udeležilo 32 tekmovalcev - zanesenjakov. Ti so tekli v vseh vremenskih razmerah, tudi v močnem sneženju, ko so premagovali vzpon na Rinko.
Absolutni zmagovalec in zmagovalka lige sta postala Milan Roškar in Natalija Pristov-nik oba iz Slovenskih Konjic, ki sta iz rok predsednika TD Savinjčan Borisa Podpečana prejela pokal.
Ligo, v okviru katere so udeleženci skrbeli za vzdrževanje
Z ene od tekaških preizkušenj
tekmovalnega ritma, je spremljalo veliko dobre volje, saj je vsaki tekmi sledilo družabno druženje v prostorih v Športnem centru Žalec, kjer nikoli ni manjkalo smeha, zadnji tekmi pa je sledila tekaška poroka
zmagovalcev.
24. aprila bo TD Savinjčan organiziral II. festival teka Savinjske doline, v okviru katerega bodo lahko udeleženci lige nadaljevali s tekmovalnim ritmom.	T. Tavčar
Lucy osnovnošolska podprvakinja
Na Otočcu je drugo aprilsko nedeljo potekalo osnovnošolsko šahovsko državno prvenstvo za učenke in učence do 9 let, na katerem si je Lucy Brinovec z OŠ Šempeter priigrala 2. mesto.
Tekmovanja se je udeležilo 108 mladih šahistov. Lucy Brinovec se je s tremi zaporednimi zmagami takoj prebila na vrh razpredelnice. V 4. krogu je sledil poraz z letošnjo dvakratno državno prvakinjo Tajo Guid, v naslednjih treh krogih pa je dosegla še dve zmagi in remi ter se tako zasluženo uvrstila na 2. mesto. T. T.
Zlati pas Čačka
2. in 3. aprila je v srbskem Čačku potekal 45. jubilejni mednarodni turnir Zlatni pojas Čačka 2016 (Zlati pas Čačka).
Kiti Smiljan iz KK Nestor si je priborila 3. mesto med mladinkami.
L. K.
C) / . ^			
LU^vuv		april 2016	21
	ŠPORT		
Velik uspeh braslovških odbojkarjev Uspešna deskarska sezona
Članska ekipa v sezoni 2015/16 - stojijo od leve proti desni: trener Simon Božič, Matic Rojnik, Matic Teršek, Maj Marovt, Gal Ibrišimovič, Bojan Tamše, Luka Volovlek, Tadej Žerjav; čepijo od leve proti desni: Luka Strojanšek, Martin Šoštarič, Urban Kotnik, Martin Marovt, Rok Volovlek, Nejc Strojanšek; manjkata Jan Hribernik in pomočnik trenerja Tomaž Marovt.
Po štirih letih igranja v tretji državni odbojkarski ligi so se letos Braslovčani zopet uvrstili v višji rang tekmovanja - v II. SOL.
Ekipa pod vodstvom trenerja Simona Božiča, ki je sestavljena izključno iz doma vzgojenih igralcev, je suvereno osvojila prvo mesto v III. ligi SOL. Bra-slovški odbojkarji so nanizali trinajst zmag in le dva poraza,
nasprotnikom pa prepustili le šest nizov. Uspeh ni naključen, saj v Športnem društvu Bra-slovče že vrsto let zelo dobro delajo z mlajšimi selekcijami, ki prav tako posegajo po visokih mestih v državnem prvenstvu. Trener članov je lahko v letošnji sezoni v ekipo vključil kar nekaj mladih perspektivnih igralcev, ki so prispevali k uspehu.
V soboto, 9. aprila, so se z za-
Prva je bila uspešna
Ekipa U15 po zmagi nad KK Nazarje Input
Ekipi mlajših in starejših fantov Košarkarskega kluba Prebold 2014 sta uspešno zaključili prvo tekmovalno sezono 2015/2016 v 2. slovenski košarkarski ligi. Na zadnji tekmi v domači dvorani v tej sezoni so prvo aprilsko nedeljo po podaljšku premagali KK Nazarje Input (76 : 72).
V rednem delu se je tekma končala z rezultatom 70 : 70, v podaljšku pa so ob veliki podpori s tokrat res polne tribune zmagali domači košarkarji. Poleg staršev in drugih podpornikov preboldske košarke so na tekmi v Preboldu glasno navijali tudi mlajši člani KK
Prebold 2014. Člani selekcij U15 in U13 so po tekmi prejeli diplome Košarkarske zveze Slovenije, člani šole košarke pa poleg čestitk tudi sladko presenečenje.
Preboldski košarkarji pa zdaj ne počivajo. Od 15. do 17. aprila so sodelovali na mednarodnem košarkarskem turnirju Plave zvezde v Beogradu za memorial Vukašina Kovačevica, na katerem so se v kategorijah U11 in U16 pomerili s hrvaškimi in srbskimi ekipami.
Zelo naporno sezono, predvsem z vidika zagotavljanja finančnih sredstev in števila
Na turnirju v Beogradu so košarkarji v selekciji U11 osvojili 2. mesto, desetletni Nejc Tevžič pa je postal najkoristnejši igralec (MVP) v svoji kategoriji po izboru vseh trenerjev na turnirju.
Max Kralj Kos, član slovenske deskarske reprezentance, je uspešno zaključil sezono 2015/2016. V zanj najatraktivnejši disciplini snežni žleb je na tekmi evropskega pokala v švicarskem Davosu zasedel odlično 2. mesto, prehitel ga je le Rus Avtaneev. Z zbranimi 580 točkami EC je Max pristal na odličnem skupnem 3. mestu.
Poleg tekem evropskega pokala se je od skupno štirih tekem svetovnega pokala WC udeležil dveh. V japonskem Sapporu in ameriškem Mammothu je obakrat zasedel odlično 19. mesto. Marca se je v predsedniški palači udeležil uradnega sprejema pri predsedniku države Borutu Pahorju in tudi sprejema zimskih špor-
Brata Kralj Kos, v ozadju vitrina s priznanji in pokali
tnikov na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Zimsko sezono je uspešno zaključil tudi Maxov mlajši brat Bono, ki si je poleg 1. mesta na tekmi otroškega državnega pokala na Krvavcu v slo-
pestylu prideskal tudi naslov šolskega državnega prvaka, se uvrstil v finale mednarodnega pokala Qparks tour v Avstriji ter tako na evropskih tekmovanjih osvojil svoje prve točke FIS.	T. Tavčar
dnjo tekmo od domačih gledalcev poslovile braslovške odboj-karice, ki so nastopile v I. DOL. Žal so v drugi četrtfinalni tekmi proti ekipi iz Nove Gorice doživele še drugi poraz in končale sezono na končnem šestem mestu. Gledalci so bili lahko kljub porazu domačink s tekmo zadovoljni in so za prikazano igro zaploskali obema ekipama.
T. Tavčar
Ekipe Zelene Doline v finalih
terminov za treninge, bodo popestrili s piknikom za vse člane, starše in druge sorodnike, donatorje in sponzorje, organizirali bodo še kakšno prijateljsko tekmo, vsem zainteresiranim pa se bodo mladi košarkarji predstavili tudi na dnevu preboldske košarke 19. maja ob 17. uri v preboldski športni dvorani.	D. N.
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki jo trenira Jernej Gologranc, je prejšnji mesec na treh tekmah slavila zmago, enkrat je igrala neodločeno in prejšnji torek izgubila proti Krimovkam. Trenutno je na 8. mestu lestvice 1. A državne rokometne lige. Žalske mlajše deklice A in B so si po v marcu priigranih finalih kadetinj in starejših deklic A priigrale še »svoj« finale.
V tekmi 17. kroga 1. ADRL je članska ekipa RK Zelene Doline Žalec v gosteh že konec marca premagala ekipo ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina (19 : 33, polčas 10 : 19). Potem je v tekmi 18. kroga 2. aprila igrala neodločeno proti RK Ljubljana (28 : 28, polčas 12 : 16). V tekmi 19. kroga teden kasneje je v gosteh premagala ŽRK DP--Logik Branik Maribor (27 : 29, polčas 11 : 15), prejšnjo soboto pa je v domači tekmi 20. kroga z rezultatom 29 : 17 (17 : 8) nadi-grala ŽRK Brežice. Prejšnji torek je pričakovano klonila proti ekipi ŽRK Krim (42 : 26, polčas 20 : 9). Članice do konca ligaške sezone čakata še dve domači tekmi, tekma 22. kroga proti Ž.U.R.D. Koper (7. 5.) in prestavljena tekma 16. kroga z ekipo ŽRK Velenje (še ni datuma).
Kadetinje so se pod vodstvom Aleša Filipčiča aprila uspešno borile v hudi konkurenci finala za uvrstitev od 1. do 6. mesta
Zeleni Katja Čerenjak (levo) in Jasna Turnšek v spopadu z Brežičankami minulo soboto v domači dvorani v Žalcu.
v državi. Med tremi finalnimi ekipami z vzhoda (poleg Žal-čank še Celjanke in Zagorjan-ke, vse so v finale prinesle po 4 točke z medsebojnih bojev) so se doslej najbolje odrezale, saj zasedajo trenutno 2. mesto na lestvici finala. V domači dvorani v Žalcu so premagale kadetsko ekipo ŽRK Krim Mercator (31 : 27), v gosteh pa so po trdi bitki in obema ljubljanskima ekipama naklonjenemu sojenju ukradle po eno točko z dvema neodločenima izidoma, in sicer ŽRK Ljubljana (34 : 34) in ŽRK Olimpija (19 : 19).
Mlajše deklice A in B, ki jih trenira Tana Sutaj, so že pred zadnjim krogom (nocoj se ml. deklice A merijo z ŽRK Branik Maribor, mlajše deklice B pa z ŽRK Rače) nesporne zmagovalke lige vzhod, saj sta bili ekipi
na 13 tekmah ne le neporaženi, večino nasprotnic sta povsem nadigrali. Ekipi sta si prislužili finale državnega prvenstva (sodelujejo zmagovalne ekipe lig vzhod, zahod in center), ki se za mlajše deklice A obeta sredi maja prav v Žalcu.
Le starejše deklice A, ki se pod vodstvom Aleša Filipčiča ravno tako borijo v finalu za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državi, so izgubile doslej vse tri finalne tekme (proti ekipi Logatca, Vrhnike in Olimpije) in so trenutno na 4. mestu. T. T.
Mešana ekipa rokometašic različnih selekcij RK Zelene Doline Žalec se bo jutri, v soboto, 23. aprila, ob 20. uri v dvorani I. OŠ Žalec na prijateljski tekmi pomerila z državno žensko rokometno reprezentanco Egipta (U18).
V1
Štiri zmage Marko balkanski prvak
V košarkarski ligi Nova KBM so Hopsi s Polzele za obstanek v ligi odigrali šest tekem in štirikrat zmagali ter dvakrat izgubili.
Varovanci trenerja Boštjana Kuharja so pred domačimi navijači premagali Šenčur 82 : 76, nato Portorož 88 : 78, Lastovko 85 : 67 in v gosteh Elektro Šoštanj 100 : 70.	T. T.
Atletski veteran Marko Božiček s Polzele je na bal-kanijadi v atletiki v Bukarešti odlično nastopil.
Marko je kljub težavam zaradi poškodbe osvojil naslov balkanskega prvaka v teku na 60 metrov z ovirami, v teku na 400 metrov pa je osvojil drugo mesto.
T. T.
Marko Božiček
22
april 2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Vaš vladar Mars bo maja potoval retrogradno po znamenju Strelca. To pomeni, da vse ne bo šlo gladko po načrtih. Zavedati se je potrebno, da je Mars planet energije, velik bojevnik, ki lahko mimogrede povzroči konflikt ne samo z okolico, ampak tudi notranji. Iz znamenja strelca se bo Mars 27. maja vrnil v škorpijona, kar bo predstavljalo veliko mero nakopičene energije, s katero bo potrebno ravnati skrajno previdno. Vse, kar vam ne bo všeč, bo potrebno reševati sproti in ničesar prepuščati naključju. Več gibanja, rekreacije in športa bo pomagalo, da boste pokurili presežek energije. V ljubezenskih odnosih bo prasketalo od strasti, lepo vam bo.
Ob dnevu žena in materinskem dnevu
♦ BIK Maj je čas vladavine vašega znamenja, zato se boste v tem času odlično počutili. Vaša vladarica Venera bo do zadnje tretjine meseca potovala po vašem znaku, kar bo več kot odlično. Do 22. maja bo Merkur, ki je zadolžen za delo, potoval retrogradno po vašem znaku, zato bo ta čas dober za razreševanje starih zadev. Za novosti bo čas v drugem delu meseca več kot idealen, še dodatno zaradi dobro položenega Jupitra, ki bo prav tako začel potovati direktno. Odlični bodo tudi stiki s tujino, kar morate izkoristiti v svoj prid. Pomlad se bo odvijala pod zelo prijaznimi vplivi planetov, še zlasti Sonca (počutje), Merkurja (dogovarjanje), Venere (ljubezen, denar) in Jupitra (priložnosti). Kaj bi si sploh lahko želeli še več?
♦ DVOJČKA Sonce bo vstopilo v vaš znak že 20. maja in s tem se bo začel čas vladavine vašega znamenja. 24. maja bo vstopila v vaš znak tudi Venera, ki bo poskrbela, da bodo učinki vaših prizadevanj vidni tudi v denarnici. Tako »oboroženi« z odličnimi energijami boste kos še tako zahtevnim projektom. Vsekakor do 22. v mesecu ne uvajajte novosti, saj čas zanje ni primeren. Kasneje boste imeli prosto pot. Mars, ki je retrograden v opoziciji z vašim znakom, vas opozarja, da bodite strpni in tolerantni. Zaradi njegovega položaja boste naleteli na ovire, vendar jih boste s potrpežljivostjo in z iznajdljivostjo znali premagati. Na čustvenem področju bo najlepše v zadnji tretjini meseca. Čari pomladi vas bodo občasno čisto razorožili, romantika bo v zraku.
♦ RAK Pridni in delovni boste, zato boste občasno malodušni, saj vaše napredovanje ne bo tako zelo vidno, kot bi želeli. Bodite vztrajni, saj se vam bo vse obrestovalo. V prvih treh tednih so mogoči nesporazumi, zato bi bilo dobro dvakrat preveriti vse informacije. V tem času se vam odsvetujejo večji nakupi, najemi posojil in sklenitev pomembnejših dogovorov. V zadnji tretjini meseca bo vse steklo gladko, kar vas bo vidno sprostilo. Zadnji majski dnevi bodo zelo zanimivi in strastni na čustvenem področju. Lahko, da se vas bo ponovno dotaknila nedorečena ali nerešena situacija iz preteklosti. Toda tokrat jo boste uspešno razrešili.
♦ LEV Večje število planetov v ognjenih znakih v maju vam je pisano na kožo, zelo boste aktivni. Mars in Saturn bosta ves mesec retrogradna, zato se bo marsikje zatikalo. Situacije se ne bodo odvijale gladko, potrebno bo veliko potrpljenja in prilagajanja. Moči boste imeli več kot dovolj, pomembno bo samo to, da se ne boste spuščali v spore, ki ne bi nikamor vodili. V prvih treh tednih se osredotočite na zaostanke in redno delo, v zadnjem delu meseca pa bo nastopil čas, ki bo ugoden za uvajanje novosti. V ljubezni bo lepo, znali si boste vzeti čas in uživati v vsem, kar vam nudi življenje. Samski boste uživali v družbi, zato ne izpustite prav nobene priložnosti za sprostitev.
♦ DEVICA Dobro počutje zaradi velikega števila planetov v zemeljskih znamenjih vam bo vlilo dodatnih moči za dosego vaših ciljev. Za nameček bo 9. maja končno nastopil direkten hod tudi dobrotnik Jupiter, ki bo potoval po drugi dekadi vašega znaka. Kljub zelo ugodnim trendom velja večja previdnost v komunikaciji v prvih treh tednih zaradi vpliva vašega glavnega planeta Merkurja, kasneje pa vam bo dana pot prosta. Tisti, ki še samevate, lahko v tem času najdete svojo ljubezen. Zato izkoristite priložnosti, pojdite v naravo, v družbo, obiskujte prireditve in zablestite. Tudi vezanim bo zelo lepo v družbi partnerja.
♦ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo do 24. v mesecu potovala po znaku bika, v katerem je tudi »doma«, zato bo imelo njeno delovanje dvakratno moč. Izkoristite njene čudovite vibracije sebi v prid. V prvih treh tednih velja previdnost v delovanju zaradi retrogradnega Merkurja, ne uvajajte novosti, tudi retrogradni Mars in Jupiter jih ne podpirata. Čas zanje bo primernejši v zadnji tretjini meseca, ko se bo začelo izboljševati vaše finančno stanje in tudi Jupiter bo nastopil direkten hod. Od 20. maja dalje boste vitalnejši, počutje bo iz dneva v dan boljše. Zaživelo bo tudi vaše družabno življenje, prebudili so bodo novi interesi. V vaše življenje lahko vstopijo tudi novi ljudje. Pomladanski čas boste preživljali zelo prijetno.
ŠKORPIJON Pomlad bo nudila svoje čare, vendar boste vi zelo osredotočeni na svoje delo in uresničitev ambicij. Zaradi retrogradnega gibanja vašega vladarja Plutona in sovladarja Marsa se bo vse odvijalo za vaš okus prepočasi. »Potrpljenje« bo še vedno ključna beseda, ki naj bo vaše vodilo pri delovanju. Mars se bo 27. maja zaradi retro gibanja vrnil v vaš znak, kar bo zavrtelo film nazaj in lahko se boste ponovno soočili s situacijami, za katere ste menili, da so že preteklost. Tokrat boste lahko marsikateri dali epilog in pred tem kaj spremenili ali popravili. Naj se vam pri tem ne mudi, naj vas vodi modrost. Na zasebnem področju bo zanimivo in prijetno, še zlasti ob začetku in koncu meseca. Nekdo vam bo hotel nasprotovati, vendar se lahko ob tem ujame v vašo
STRELEC Vaš vladar Jupiter se bo 9. maja končno obrnil v direktno smer, kar bo predstavljalo konec določenih omejitev. Mogočni Saturn, ki je zadolžen za delo, bo še vedno potoval po drugi dekadi vašega znaka in bo ves mesec retrograden, prav tako bo prvi tudi Mars, ki se bo v zadnjih dneh maja celo vrnil v znak škorpijona. Z energijo bo potrebno ravnati zelo previdno, še zlasti pa bo potrebno paziti, da ne bo prišlo do kakšnega spora. Merkur bo v prvih treh tednih podpiral reševanje starih zadev, čas za novosti pa bo primeren v zadnjem delu meseca. Vezani boste morali biti v zadnjem delu meseca strpni in zelo tolerantni v svojih razmerjih. Imeli boste občutek, da je partner vse preveč zahteven in nepopustljiv. Pošteno se boste morali vprašati, ali ima prav ali mu delate krivico. Samskim bo čas mineval prav zanimivo in prijetno.
♦ KOZOROG Vladavina zemeljskega znamenja in večje število planetov v tem znaku je voda na vaš mlin. Vaš planet vladar Saturn je sicer še vedno retrograden in potuje po znaku Strelca, vendar vas to ne bo oviralo na vaši poti. Ne bo manjkalo idej, čas za njihovo uresničitev pa se bo verjetno malce zamaknil od predvidenega. Računajte na zamude zaradi vpliva retrogradnega Merkurja in Marsa. Sicer je potrpežljivost vaša vrlina in tudi v tem mesecu jo boste potrebovali. Naj bo vaš moto ta mesec, da se tudi počasi daleč pride. Venera v zemeljskem znaku Bika prinaša na čustvenem področju dobre energije. Vezani lahko svoja razmerja v tem romantičnem pomladanskem mesecu utrdite, samski pa najdete nova poznanstva.
♦ VODNAR Vaš vladar Uran bo potoval po znamenju ovna in vam bo postregel z idejami in zamislimi, kako naprej. V prvih treh tednih ne bi bilo primerno, da jih uresničujete zaradi vpliva retrogradnega Merkurja, Marsa in Jupitra. Z vstopom Sonca v dvojčka, kar se bo zgodilo 20. Maja, in kasneje še Venere 24. maja se bo začelo za vas zelo ugodno in zanimivo obdobje, ki bo vplivalo na razvojno dinamiko dogodkov. Vaša vitalna energija bo v porastu, počutje pa iz dneva v dan boljše. Na zasebnem in čustvenem področju vas bodo pomladanski dnevi, še zlasti pa večeri, znova in znova očarali. Vezani boste uživali v svojih razmerjih, samski pa boste morda našli svojo sorodno dušo.
RIBI Vaš vladar Neptun bo maja potoval skozi vaše znamenje, zato ostanite zvesti svojim načelom in prepričanjem, ki vas bodo vodili. Ne rinite z glavo skozi zid, še zlasti ne v začetku meseca, takrat vam bo namreč nasprotovalo večje število planetov v retrogradnem gibanju. Bistveno več energije boste imeli v zadnjih majskih dneh, ko boste dobili zaveznika v Marsu, vendar previdnost ne bo odveč. Mimogrede lahko pride do spora, ki bi ga kasneje obžalovali, posledice pa težko popravili. Pomladanski čas bo postregel z romantičnimi trenutki. Ne ostajajte doma, izkoristite vsak prosti trenutek in ga preživite kar najlepše.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica in Civilna iniciativa Zabukovice že peto leto za svoje krajanke pripravijo kulturno prireditev s pogostitvijo.
Letos je prireditev potekala 19. marca ob 16. uri, ko smo se v velikem številu zbrali v prenovljenem gasilskem domu v Zabukovici. Vsako leto povabimo k sodelovanju različne izvajalce. Letos so bili častni gostje pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec na čelu s svojim dirigentom, ma-žoretna skupina iz Liboj, Vrtec Zabukovica, harmonikar Miha s kitaristom, Tjaša, ki je zaigrala na električni klavir, Maša z deklamacijo, vaški pevki Milka in Estera ter seveda legendarne Ubrane strune, ki vedno poskrbijo za dodatno dobro glasbeno vzdušje.
Prireditev si je ogledalo tudi več častnih gostov, in sicer ravnatelj žalske glasbene šole, ravnateljica žalskih vrtcev, podžu-
panja Občine Žalec, predsednik KS Griže, predsednica Društva upokojencev Griže ...
V majhnem kraju smo ponovno pokazali, da znamo stopiti skupaj in v slogi izpeljati prireditev, s katero se želimo krajankam zahvaliti za dober odnos in medsebojno spoštovanje. Zahvaljujemo se vsem
sponzorjem, ki nam pomagajo, da lahko pripravimo pogostitev. Vsem, ki se dobrovoljno in prostovoljno tudi v prostem času, za katerega pogosto trdimo, da nam ga primanjkuje, udeležijo prireditve v našem kraju in nas počastijo s svojim nastopom.
PGD Zabukovica in Civilna iniciativa Zabukovice
Vrtec Polzela praznuje 40. rojstni dan
V četrtek, 24. marca, je Škratov vrtec Polzela, ki deluje pod okriljem OŠ Polzela, praznoval. Začetek ustanovitve in postavitve samostojne stavbe vrtca na Polzeli sega namreč v leto 1976. Srčno, razgibano in veselja polno prireditev so torej poklonili 40. obletnici obstoja vrtca na Polzeli.
Na prireditvi, ki so jo poimenovali Nekoč in danes, so simbolično predstavili vsebine, ki jih preko različnih oblik dejavnosti in projektov najmlajši spoznavajo vse šolsko leto. Do zadnjega kotička napolnjeno dvorano sta nagovorila ravnateljica Bernardka Sopčič in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Ravnateljica je v nagovoru kratko predstavila zgodovino, razvoj in delovanje vrtca nekoč in danes, župan pa je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem vrtca in sodelovanjem ter se s cvetjem in z darili zahvalil vsem zaposlenim za predano in požrtvovalno delo. Vsi obiskovalci so prejeli zbornik vrtca, ki so ga izdali ob slovesnem dogodku.
Glavnih nastopajočih je bilo prav vseh 270 otrok 16 oddel-
Najbolj so očarali najmlajši.
kov škratovega vrtca, ki so pogumno nastopili pred številnim občinstvom. S svojimi vzgojiteljicami so pripravili pravi spektakel, ki je vseboval plesne,
glasbene, športne in gledališke točke, veseli dogodek pa so zaključili z napevom Vse najboljše in se seveda posladkali s torto.	T. Tavčar
Nepričakovano
Nekega dne smo v šoli imeli zanimivo gasilsko predstavitev, kjer so na kratko povzeli razne požare in njihovo rešitev.
Govorili so o olju vročem in o rdečih aparatih gasilnih, pa o raznem ognju pekočem, o načinih gašenja pravilnih.
Čista bedarija, če mene vpraša se, bilo mi je dolgčas kot še nikoli, to zame čisto neuporabno je, pa še dlje sem moral ostati v šoli.
Nek petek moja starša od doma sta šla menda na občino neke zadeve uredit. Ker velik sem že, ostal sam sem doma, lepo sem ju pozdravil in šel se učit.
Tisti dan sem sam se odločil, da okusno kosilo bom pripravil, zato olje v lonec sem natočil in na vroč štedilnik ga pristavil.
Čakal sem, da se dobro segreje, in odšel ven pred hišo telefonirat, na olje se spomnil šele kasneje, ko dim začel je iz okna prodirat.
Hitro stekel sem goreče olje gasit, že največji lonec sem z vodo napolnil, in se pripravljal na vroče jo olje polit', ko sem gasilske predstavitve se spomnil.
Premislil sem si in hitro okno odprl, nato nazaj v kuhinjo se pognal. Od strahu na ves glas sem se drl, ko sem videl, da olje sem na črno zažgal.
Zatem urno štedilnik izklopil sem, in z mokro brisačo lonec pokril, tako vroče olje po pravilih sem k sreči še pravi čas pogasil.
S tem preventivno sem končno preprečil posledice hude kakršne koli, ob tem nisem se ponesrečil, a zgodba z oljem se ne sme ponoviti nikoli.
Sedaj bi z velikim veseljem se udeležil podobnih predstavitev, ki na zanimiv način poučile bi me za vsak takšen problem najti rešitev.
Marcel Semprimožnik, 8. a OŠ Vransko-Tabor
mrežo.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
MLADI
april 2016
23
Dan zdravja z Dejanom Zavcem
To sem jaz
Da je vredno vztrajati na poti, za katero se odločiš je v Žalcu povedal Dejan Zavec
V petek, 8. aprila, so zaposleni na I. OŠ Žalec s koordi-natorico Alenko Žnidar pripravili zanimivo dopoldansko dogajanje ob svetovnem dnevu zdravja in tako že osmič zapovrstjo pripravili celostni dan dejavnosti, v katerem so združili projekta zdrava in eko šola, gost prireditve pa je bil boksar Dejan Zavec.
Dan so začeli z jutranjo telovadbo v telovadnici šole, kjer so z navdušenjem pozdravili slovenskega boksarskega šampio-na Dejana Zavca. Žalski učenci so mu z zanimanjem prisluhnili, saj je Dejan simpatično, kot zna le on, spregovoril z njimi in jim razložil, da je potrebno v življenju dobro izkoristiti čas, poskrbeti za znanje in vztrajati na poti, za katero se odločiš.
Preko dopoldneva so učenci pod vodstvom učiteljev in zunanjih sodelavcev spoznavali vsebine o čuječnosti, skrbi
za zdravje, zdravilnih zeliščih, zdravi prehrani in piranskih solinah. V skrbi za zdravo telo so nekaj časa namenili tudi gibanju na svežem zraku, sprostitveni jogi in šolskemu preigravanju nogometa. Zanemarili niso niti zdrave prehrane, saj je bil šolski jedilnik za ta dan skrbno izbran in sestavljen iz živil ekološke in bio predelave, ob degustacijskih mizah pa so ves dan okušali zdrave dobrote, ki so jih predstavljali različni pridelovalci od blizu in daleč.
Tudi z letošnjim dnevom dejavnosti so celostno nadgradili znanje, predvsem pa poskrbeli za celostno vzgojo mladih v odgovorne posameznike, ki se zavedajo pomena zdravja in znajo za svoje zdravje tudi poskrbeti. Vsi so bogatejši za vtise s srečanja s športnikom velikega formata in njegove iskrene besede. Dejan Zavec je sinonim veličine preprostega človeka, ki
je v življenju z vztrajnostjo dosegel šampionsko zgodbo. »Je borec z veliko zgodbo. Zgodbo, ki lahko zlomi srce. Med njim in tabo ni tako velike razlike v moči, kot je v volji. Najprej so se mu smejali, nato ga ignorirali, a on se je boril in zmagal. Zanj ni bilo predaje, ne omejitev, ne pravil, ne strahu. Ne vem, koliko ga je zares bolelo ... Bolečino je skrival tudi pred tistimi, ki smo stali v njegovem kotu. Trdo je treniral. V telovadnici je štel samo ponovitve, ki so bolele, ker je samo takrat verjel, da lahko postane prvak. A ni ga trening naredil zmagovalca. Zmagovalca ga je naredilo tisto nekaj v njem . tiste zmage, o katerih ne vemo ničesar,« je njegovo pot do veličine označil njegov kondicijski trener Tomi Jagorinec. Njegova zgodba nas je navdahnila, da bomo lažje vztrajali in še bolj skrbeli za svoje telo in duha.	T. T.
Pravljični maraton
Irena Verbič in Nina Trbovšek med pripovedovanjem pravljic
1. aprila so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili že deveti pravljični maraton. Posvečen je 2. aprilu, mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Na ta dan se je rodil veliki pravljičar Hans Christian Andersen, avtor nepozabnih pravljic Grdi raček, Cesarjeva nova oblačila, Palčica, Svinjski pastir, Bedak Jurček ...
Knjižničarke so letos povabile na pravljične ure otroke iz vrtca. Ker je bil letošnji pravljični maraton 1. aprila, sta knjižničarki Irena Verbič in Nina Trbovšek otrokom predstavili nagajivega Kljukca. Le kdo od starejših se ne spomni nagajivega in vedno nasmejanega navihanega Kljukca, ki ga je ustvaril Nace Simončič. Naš odlični lutkar je Kljukcu dal
Zadnji marčevski dan je v športni dvorani OŠ Braslovče potekal dobrodelni koncert za šolski sklad z naslovom To sem jaz, na šoli pa poteka tudi projekt s tem naslovom.
Ker šola premore ogromno talentov, se je pelo, plesalo, igralo in ustvarjalo ob živi sceni, kar pomeni, da so učenci skozi program ustvarjali svoje umetnine, ki so se prikazovale na platnu. Izdelki, ki so bili ustvarjeni med programom v delavnicah, bodo razstavljeni v jedilnici šole. V program so se številčno najbolj vključili učenci razredne stopnje in učenci podružničnih osnovnih šol Gomilsko, Letuš in Trna-
Nič in vse
S prireditve v braslovški osnovni šoli
va. Iz njihovih točk je žarela prisrčna otroška igrivost. Pri učencih predmetne stopnje pa je že prišel do izraza talent bodisi za rap, igranje instrumenta, pisanje rim, petje ali ples,
seveda so se predstavili tudi mladi športni talenti. Športna dvorana je bila polna, da je pokala po šivih, kar kaže, da starši in kraj dihajo s šolo.
T. Tavčar
Petrovčani so tokrat navdušili s predstavo Nič in vse.
Zadnji marčevski dan so osnovnošolci iz Petrovč pripravili predstavo, prepleteno z glasbo, besedo, igro, plesom, tokrat z naslovom Nič in vse. Sodeč po bučnem odzivu občinstva, je šola opravičila naziv najbolj kulturne šole v Sloveniji, ki ga je OŠ Petrovče prejela lani.
Nastopajoči, okrog 250 se jih je zvrstilo pred polno dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, so predstavili potovanje od prazgodovine do danes, od posameznih glasov
do elektronskih zvokov, od preprostih besed do zapletenih besedil, od spontanega giba do ubranega plesnega koraka, od NIČ do VSEGA, kot je pripovedoval že naslov predstave. Predstavo so skupaj z učenci ustvarili mentorji Anita Žolnir (zborovodkinja OPZ Petrovče in POŠ Trje, MPZ Petrovče, MePZ Galicija in vokalno-instrumentalne skupine), Marjana Lešnik (vezna besedila, dramski vložki, deklamacije), Valentina Aše-nberger (zborovodkinja pe-
trovškega cici zbora), Mateja Brežnik (zborovodkinja cici zbora na POŠ Trje), Maja Bu-bik (plesna skupina) in Zala Valenčak (članica likovnega snovanja).
Vsebinsko so predstavo pod mentorstvom Dejana Koše-nine dopolnili z živo sliko na platnu, ki je služila kot scenska podlag, hkrati pa je predstavljala časovni kažipot, in s tehnično podporo luči in zvoka, za kar sta poskrbela Sergeja Dvornik in Franci Falant.
T. T.
tudi svoj prepoznavni glas. Ker so Kljukčeve navihane zgodbe še vedno aktualne, so se najmlajši zabavali ob njegovih dogodivščinah ter dogodivščinah Urške in Smukca. Kljukec je ustanovil živalski vrt, bil je na taborjenju, mimogrede pa je dobil tudi novo prijateljico. 130 otrok se je od 9. do 12. ure zabavalo ob poslušanju pravljic.	T. Tavčar
ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK IN ŠOLARJEV NA DEBELEM RTIČU
Območno združenje Rdečega križa Žalec bo od 1. do 8. avgusta 2016 v sodelovanju z ZZZS organiziralo zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču.
Letovanja se lahko udeležijo otroci in mladostniki od 5. do 19. leta starosti, ki imajo v medicinski dokumentaciji v letih 2015 in 2016 zapise o najmanj dveh hospitalizacijah ali so bili najmanj dvakrat bolni.
Nastanitev: Mladinski dom Veverička Debeli rtič.
Termin: 1.-8. 8. 2016, avtobusni prevoz z Avtobusne postaje Žalec.
Cena za 7-dnevno letovanje:
-	87,00 evrov za otroka,
-	10,00 evrov za otroka iz socialno ogrožene družine.
Razpis je v celoti objavljen na spletni strani http://zalec.ozrk.si, kjer sta na voljo tudi prijavnici. Prav tako ju lahko dobite na sedežu RKS OZ Žalec. Prijavnico in potrdilo zdravnika pošljite do 31. 5. 2016 na naslov: RKS OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec, ali po e-pošti: zalec.rk@ gmail.com.
24
april 2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ko imajo hormoni žur
Takšen je namreč naslov knjige, ki jo je v preboldski občinski knjižnici na tradicionalnem Večeru na zofi v pogovoru z Janezom Vedenikom predstavila avtorica Minka Gantar, priznana slovenska nutricionistka in svetovalka za zdrav način življenja.
Vsak človek ve, da imajo včasih njegovi hormoni žur. Kako vemo? Kup stvari je narobe v glavi in telesu. Minka Gantar je ena izmed tistih žensk, ki se ni sprijaznila s tem in je želela izvedeti, zakaj, kako, na kakšen način ... In ne samo to, našla je tudi zanimive rešitve in jih zbrala v knjigi, ki premore kar preko 400 strani in več kot 800 barvnih slik. Knjiga govori o tem, kako reprogramirati svojo samopodobo, kako omiliti stres, prinaša recepte za pripravo hitrih, zdravih in okusnih kosil, ki pomagajo pri zdravem prehranjevanju in hujšanju, prinaša ideje za zdrave obroke, rešitve, kako si na naraven način pomagati pri težavah s ščitnico, podrobneje govori o hormonskih izzivih pri odraščanju, materinstvu, obdobju mene, o zeliščih, ki vplivajo na hormonsko ravnovesje, zajema jedilnike za hujšanje in seznam živil po glikemičnem indeksu, s pomočjo katerega je mogoče nadzorovati vnos kalorij.
»Hormoni povezujejo čustva, misli in telo. Hormoni so komunikacijski sistem v telesu. Ko ste v harmoniji, so v harmoniji tudi hormoni, počutite se odlično, občutek imate, da ste nepremagljivi in da zmorete vse, česar se lotite. Kaj pa narediti, ko hormonsko stanje zaniha? Enkrat ste vzneseni, drugič pa povsem na tleh; en-
krat hujšate, drugič se nenadzorovano redite; enkrat ste dobre volje, drugič jokate že ob vsaki malenkosti; enkrat bi spali ves dan, drugič pa bedite vso noč . Ko se človek znajde v koktajlu hormonov, ki delujejo čisto po svoje, je včasih težko. In prav zato je nastala knjiga Ko imajo hormoni žur,« pravi Gantarjeva.
Hujšanje s pomočjo GI
»Glikemični indeks je vrednost, ki pokaže količino glukoze (krvnega sladkorja), ki se je sprostila v krvi. Ogljikovi hidrati (kruh, riž, testenine .) z veliko sladkorja imajo GI nad 50. Pri živilih z zmernim GI, ki vsebujejo manjše količine sladkorja, se vrednost GI giblje med 35 in 50, živila z malo sladkorja pa imajo razmeroma nizke vrednosti GI 35 in manj. Načelo glikemičnega indeksa pravi, da seštejemo vsoto vseh živil v obroku in jih delimo s številom živil. Tako dobimo srednji glikemični indeks. Na primer krof, ki ima GI 75, hitro dvigne nivo sladkorja v krvi. Ker nimate veliko fizičnega dela, ga vaše telo s pomočjo inzulina shrani v maščobne celice, kjer čaka kot uskladiščena energija. Če pred krofom popijete še navadni jogurt, ki ima GI 35, je to skupaj s krofom GI 110. Če to delimo z dvema živiloma, dobimo srednji glikemični indeks 55 in se še vedno redimo. Vse se spremeni, če pojemo še nekaj mandeljnov, ki imajo GI 15, tako dobimo skupni GI 125. To delimo s tri in dobimo GI 41,66, kar omogoča hujšanje. Iz tega sledi, da hujšate, kljub temu da ste se sladkali s krofom. Moje
Minka Gantar s svojo knjigo
sporočilo je enostavno: Uživaj-mo ob dobri hrani brez občutka krivde. Ni smisel v tem, da ne jeste, smisel je v tem, kaj jeste in v kakšni kombinaciji,« poudari Minka Gantar.
Energijski centri - čakre
V nadaljevanju je Gantarje-va predstavila, kako harmonija ponovno oživi naša čustva, misli in telo. Izvedeli smo, kako povečati telesno energijo, kakšni so znaki pomanjkanja hranilnih snovi, kako prepoznavamo in pozdravimo podzavestna prepričanja in reprogramiramo podzavest ter svobodno izražamo svojo resnico.
»Vse to vodi do ljubezni do sebe, ki je v današnjih časih še kako pomembna. Poznamo več kot 400 vrst hormonov. Ti se proizvajajo v žlezah z notranjim izločanjem, ki so v neposredni povezavi z energijskimi centri - čakrami. (Beseda čakra pomeni krog oziroma vrtinec svetlobe in je mogočno magnetno središče, op. p.) Prva čakra je spolna čakra in je v povezavi s spolnimi žlezami
Novo upanje za zdravljene odvisnike
Alkohol je najbolj razširjena, legalna in družbeno sprejemljiva droga v Sloveniji. Visoka poraba alkohola v Sloveniji je problem že vrsto let, saj je pitje alkohola del slovenske kulture. Alkoholizem je prekletstvo, ki lahko prizadene več generacij, zato je toliko pomembnejša zaobljuba vseh, ki so se odločili, da bodo dali življenju novo kakovost in se odpovedali alkoholu. Na tem področju deluje tudi novoustanovljeno Društvo zdravljenih odvisnikov Novo upanje Žalec.
Na aprilskem Utripu domo-znanstva v žalski knjižnici v ponedeljek, 4. aprila, sta predsednik Bojan Štorman, tudi sam zdravljeni odvisnik, in strokovna vodja Marjetka Polak, univ.
V žalski knjižnici se je predstavilo Društvo zdravljenih odvisnikov Novo upanje Žalec.
dipl. psih., specialistka klinične psihologije, predstavila delovanje društva. Gosta sta spregovorila o različnih temah, in sicer o posledicah čezmernega uživanja alkohola in s tem povezanimi duševnimi motnjami,
tar
M
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega
- spolnimi hormoni in reprodukcijo (tukaj sem, zaupam življenju). Blokirata jo strah in krivda. Druga čakra je v povezavi z vranico in nadledvični-ma žlezama, proizvaja se stresni hormon kortizol, ki stara, in hormon DHEA, ki obnavlja (čutimo mir). Povezana je z občutkom zadovoljstva, zavira pa jo razočaranje. Tretja čakra leži nad popkom in vpliva na trebušno slinavko - hormon inzulin - zmožnost »prebavlja-nja« življenja (zmorem, grem s tokom), zavira pa jo jeza. Četrta čakra je v srčnem predelu in vpliva na priželjc oziroma timus. Ta srčna čakra vpliva na imunski sistem, srce, pljuča in prsi (občutimo ljubezen). Povezana je z odpuščanjem, zavira pa jo zagrenjenost. Peta čakra leži v predelu grla in je v povezavi s ščitnico, rečemo ji tudi grlena čakra (izražam
in govorim resnico). Zavirata jo sovraštvo in občutek, da ste v življenju žrtev. Šesta čakra vpliva na hipofizo in je povezana s tretjim očesom - centrom, kjer se proizvaja rastni hormon (vidim resnico), zavirata pa jo samokritika. Sedma čakra pa vpliva na hipotalamus in epi-fizo, kjer se proizvaja hormon sreče. Ta temenska čakra je v povezavi z vsem božanskim, z ustvarjenjem (zaupam v božje vodstvo, vem, da bo vse tako, kot mora biti), zavira pa jo strah,« še pravi Minka Gantar.
Zakaj po 17. uri ni dobro jesti sadja?
Najenostavnejši odgovor je, ker povzroča naval lakote, pravi Gantarjeva in obrazloži, kaj se zgodi v telesu, ko jemo sadje za večerjo. »Po domače povedano: ura je 18. in ker smo se odločili, da bomo shujšali, jemo za večerjo samo sadje. Po navadi ne pojemo samo enega sadeža, pojemo nekaj mandarin oziroma jabolk. Naenkrat pride v telo veliko sadnega sladkorja - fruktoze, ki povzroči dvig krvnega sladkorja. Telo sprosti inzulin, ki v celoti »pospravi« hranila. Zaradi velike količine sladkorja se maščobne celice zaklenejo za 5 ur. Do 23. ure so celice zaklenjene, ne dajo nič od sebe, lahko pa shranjujejo. Na žalost nas okrog 21. ure popade neustavljiva želja po sladkem (za-
radi padca sladkorja v krvi) in v ustih se nabere slina. Takrat nam prija nekaj sladkega, na primer košček čokolade. Celice se bodo spet zaklenile za 5 ur, torej do dveh zjutraj. Zdaj bi telo lahko začelo izdelovati rastni hormon, ki je potreben za obnovo celic, če bi imeli material za izdelavo tega hormona in bi hujšali, ko bi spali. Rastni hormon je namreč v odrasli dobi odgovoren za procese obnavljanja v celicah, tkivih, kosteh, hrustancu in mišicah. Dejaven je predvsem med spanjem in začne delovati po približno dveh urah in pol spanja. Odgovoren je tudi za hujšanje med spanjem in ohranjanje vitkosti. Da telo izdela rastni hormon, potrebuje beljakovine oziroma aminokisline arginin, lizin, triptofan, glutamin in tirozin. Poleg tega potrebuje tudi vitamine B3, B6 in C-vitamin ter minerale kalcij, magnezij, kalij in cink. Vse to dobimo z uživanjem beljakovin in zelenjave. Uživati je priporočljivo mleko, navadni jogurt, skuto, perutninsko meso, ribe, morsko hrano in zelenjavo, na primer papriko, olive, paradižnik, kumarice, bučke . To naj bo vaša večerja , ki bo poskrbela za lepo postavo, vi pa poskrbite, da boste dovolj spali,« še svetuje Minka Ganter, vse to in še več pa lahko preberete tudi v njeni knjigi, ki jo je predstavila v Preboldu.
D. Naraglav
Dneva pasjih tekmovanj
www.davidovhram.si
o alkoholu kot najlažje dostopni drogi med mladimi ter enem izmed najpogostejših vzrokov za povzročitev prometnih nesreč in nasilja v družini. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih.
Ohranjanje abstinence v Društvu zdravljenih odvisnikov Novo upanje Žalec najde razumevanje in sprejemanje. Člani skupaj hodijo korak za korakom do kakovostnejšega in zadovoljnejšega življenje v popolni abstinenci. T. Tavčar
Kinološko društvo Pluton Žalec je prejšnjo soboto in nedeljo na svojem društvenem in vadbenem prostoru
na Ložnici pri Žalcu organiziralo dvodnevno pasje tekmovanje. V soboto je potekalo tekmovanje v agilityju, ki se ga je s svojimi psi udeležilo 153 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj iz Italije, Avstrije in s Hrvaške. Nedeljske 2. državne tekme Rally obedience pa se je s svojimi psi udeležilo 53 tekmovalcev.
Agility je kinološki šport, pri katerem mora pes na poligonu, ki je lahko na prostem ali v zaprtem prostoru, premagati točno določeno zaporedje različnih ovir, vloga človeka pa je, da ga vodi in pravilno usmerja. Na sobotnem tekmovanju v agilytiju so nekaj zelo dobrih rezultatov s svojimi psi dosegli tudi tekmovalci iz domačega KD Pluton. Miha Grešak je s svojo psičko Tivo v kategoriji A1 medium osvojil 2. mesto, Melisa Tratnik je s psičko MonAmi v kategoriji A1 large zasedla 4. mesto, prav tako 4. mesto je s psom Boyjem v kategoriji A 2 small osvojil Milan Koren. Dober nastop je uspel tudi Andreji Jakopič, ki je z Blis v kategoriji A3 large zasedla 8. mesto.	D. N.
Melisa Tratnik je s psičko MonAmi osvojila 4. mesto.
Agility sta kinološki šport in zabava hkrati.
Naročnik oglasa: Golec - Dolar Romana s.p., Šlandrov trg 11, Žalec
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
april 2016
25
Naš junak planiške velikanke	Pri stotih še čila in zdrava
Taborski župan Anton Grobler podeljuje darilo taborskemu skakalnemu junaku Ernestu Prišliču.
Še ena življenjska modrost
Daniela Savinek s svojimi gosti
Letošnja Planica je bila res sanjska, in to tako po slovenskih zmagah, številu obiskovalcev kot s svojo novo podobo. Del teh sanjskih dni je bil tudi Savinjčan - Taborčan iz Črnega Vrha, Ernest Prišlič, član sekcije za skoke Smučarskega kluba Zagorje, ki je na uradnem preizkusu velikanke opravil dva izjemna poleta, dolga 239 in 246 metrov, kar je tudi 5. najdaljši polet na svetu in drugi slovenski najdaljši polet. Daljši od njega je bil le nenadkriljiv Peter Prevc.
Žal izjemna poleta Ernestu nista omogočila, da bi se lahko preizkusil tudi na tekmi, saj doslej še ni osvojil točk svetovnega pokala in tako tudi ni mogel nastopiti v konkurenci. Najbrž pa ni več daleč čas, ko se bo to zgodilo in bo postal član Janusove ekipe. K temu ga bodo nedvomno spodbudili tudi letošnja Planica, njegova izjemna poleta in ne nazadnje slovesen sprejem njegovih sokrajanov 25. marca pred gasilskim domom PGD Ojstriška vas Tabor, kjer je za še prijetnejše vzdušje skrbel domači ansambel Navihani muzikantje.
Prijeten sprejem z glasbo
Njegov prihod domov je pospremilo gasilsko vozilo domačih gasilcev, pred domom pa so ga pričakali njegovi sorodniki, prijatelji, znanci, njegova trenerja iz SK Zagorje Zvone Pograjc in Cene Ko-ritnik, ljubitelji smučarskih skokov, ki so z veseljem prisluhnili njegovim besedam in besedam uradnega povezovalca sprejema Blaža Kovčeta, ki je predstavil tudi njegovo športno pot in njegove dosežke. Savinjsko-zasavskega skakalnega junaka je nagovoril tudi župan Občine Tabor Anton Grobler in mu ob tem izročil priložnostno darilo -bon z vpisano rekordno daljavo 246 m in prav toliko evri, nato pa še košaro z domačimi suhomesnatimi in drugimi dobrotami, ki si jih bo lahko Ernest v teh dneh vsaj malo privoščil, saj morajo skakalci
sicer zelo paziti na svojo prehrano in kilograme.
Uradnemu delu sprejema je sledilo veselo druženje ob glasbi Navihanih muzikantov, Ernest pa je bil seveda deležen številnih čestitk. Ob tem so oživeli tudi spomini na njegove začetke in prvo zlato medaljo, ki jo je osvojil kot član mladinske skakalne reprezentance (Ernest Prišlič, Anže Semenič, Cene Prevc in Jaka Hvala) na svetovnem prvenstvu v Liberecu na Češkem leta 2013. Enak dosežek je takrat zabeležila tudi ženska mladinska skakalna reprezentanca (Špela Rogelj, Ema Klinec, Katja Požun in Urša Bogataj). Češki Libe-rec je tako postal kraj, kjer so tako slovenska dekleta kot tudi fantje postavili nov mejnik slovenskega vrhunskega športa.
Ernestova športna pot
Ernest Prišlič je svojo športno pot začel leta 1998 (mesec dni pred dopolnjenim petim letom starosti) v Mostecu pri Ljubljani, v takratnem Smučar-sko-skakalnem klubu Ilirija. Pozneje je treniral kot član SK Žiri, nato pa je svojo športno pot nadaljeval v SK Zagorje.
Da ta šport pozna tudi padce in poškodbe, je spoznal že v prvem mesecu svoje športne poti. Na 18-metrski skakalnici je zapeljal iz smučine in se kotalil vse od rampe preko odskočne mize do dna skakalnice. A to ga ni ustavilo, saj se
Ernest Prišlič
je že tri dni po nesreči vrnil na trening. V osmem letu starosti je že stal na zmagovalnem odru in začel zbirati priznanja in pokale. Bil je tretji na tekmi v kraju Ponikve na Primorskem. Leta 2012 je prvič kot predskakalec preizkusil pla-niško strmino in poletel 169 m, v drugo pa pristal pri 189 metrih. Tekmoval je v FIS in kontinentalnem pokalu in osvojil 5. mesto. Njegov največji uspeh je že omenjena zlata medalja z ekipnega mladinskega svetovnega prvenstva na Češkem leta 2013. Isto leto je v Planici popravil svoj osebni rekord (198,5 m) in leto kasneje osvojil tretje mesto v International Ski Federation's Cup v Brattelboru. Lani je prvič v svoji karieri poletel preko 200 m in pristal pri 227,5 m ter postal 5. najdaljši Slovenec ter 32. slovenski skakalec, ki je preletel 200 m. Na kontinentalnem pokalu v Ameriki pa si je priskakal tretje mesto.
In letošnja Planica je bila tudi zanj nekaj posebnega. Po vsakem skoku je pristal krepko čez 200 m, vse to pa kronal z izjemnim poletom 246 m. Njegova športna pot se je tako zaokrožila in potrdila z novim osebnim rekordom, hkrati pa tudi željo, da postane del skakalne reprezentance in vse skupaj nadgradi še z dobrimi rezultati na tekmovanjih svetovnega pokala. Želimo mu, da bo uresničil svoje želje in tako še kdaj razveselil svoje sokraja-ne, klubske tovariše, Zasavce in Savinjčane, ki nas na skakalno zgodovino vežejo tudi uspehi bratov Debelak.
D. Naraglav
Daniela Savinek je praznovala 100. rojstni dan. Ob tem
visokem življenjskem jubileju so jo v polzelskem domu upokojencev obiskali župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, v imenu bra-slovških upokojencev Tone Repnik, Anton Korošec, Ida Čremošnik, v imenu KO RK Majda Vršnak, osebje doma z direktorico Evo Lenko in njeni najdražji.
Daniela Savinek se je rodila 4. aprila leta 1916 v kmečki družini Čulk - Rojnik v Polj-čah pri Braslovčah, kjer je preživela otroška leta. Otroška in kasnejša vojna leta ji niso bila postlana z rožicami, kar pa jo je okrepilo ter naučilo skromnosti in gospodarnosti.
Poročila se je leta 1938 z Leopoldom Savinkom in se preselila v Rakovlje pri Bra-slovčah. Pred hišo je takrat cvetelo 150 vrtnic, ki jih je Polde skrbno negoval. K hiši je Danica prinesla doto, zato ji je bilo dodeljeno solastništvo. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčeri Erna in Vilma ter sin Franc. Odgovorno je skrbela za družino in posest, mož pa je bil zaposlen pri gozdni milici in kot logar. Gostoljubno je sprejemala moževo lovsko zeleno bratovščino. Vsako nedeljo je otroke in kasneje vnuke pogostila s pito ali z zavitkom. Veselile so jo rože, zato se je udeleževala hortikulturnih predavanj in izletov po domovini in tujini v organizaciji bra-slovške kmetijske zadruge.
Po moževi smrti leta 1990 je urejala posest, občasno so ji na pomoč priskočili tudi otroci. Rada je bila Braslovčanka, in to kar 70 let. Bila je delovna, živela je z naravo in njenimi zakoni. Sin si je z družino zgradil prizidek k hiši, kamor se je vselil leta 2006, po njegovi smrti leta 2008 pa se je morala preseliti k starejši hčeri Erni na Polzelo, kjer je vsak sončen dan pešačila in ugotavljala, da je Polzela lepa, saj imajo Pol-zelani skrbno in lepo urejene domove in vrtove.
Od leta 2013 živi v domu upokojencev na Polzeli, kjer
se ima, pravi, zelo dobro, saj je osebje doma zelo prijazno. Leta 2014 je s prerezom traku predala namenu prizidek doma in se vanj tudi vselila. Ima redne stike s svojimi sorodniki, hčerama Erno in Vilmo, vnukinjo
Darjo in vnukom Klemenom, ter prijatelji, Dušanom in Janezom, Sašo in Evo, Anicama ... Kljub visokim letom je čila in bistrega duha, vsak dan veliko bere, tudi časopis Utrip Savinjske doline.	T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
^fžalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
so ob sobotah med 16.00 in 18.00.
Ponirkov INFO center je odprt med tednom od 12.00 do 20.00, ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 20.00.
.————■ Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si
kmetijskih in gozdarskih strojev
26
april 2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Dnevi evropske kulturne dediščine Mesto pod škornjem
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v soorganiza-ciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec organizirala regionalno srečanje Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) in Tedna kulturne dediščine (TKD). Dogodek so v četrtek, 24. marca, pripravili v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
Po uvodnem pozdravu direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Žele-znik in vodje Urada za negospodarske javne službe na Občini Žalec Nataše Gaber Sivka je Nataša Gorenc, koordinato-rica DEKD na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenija, predstavila vseevropski projekt DEKD, katerega namen je spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. Podrobneje je predstavila letošnjo temo DEKD »Dediščina okoli nas« oz. »Dediščina, ki nas obdaja«. Vse prireditve in dogodki se bodo zvrstili v tednu od 30. septembra do 7. oktobra letos. Rok za prijavo posameznih dogodkov pa je do danes (22. aprila).
V programu so se predstavili Milena Antonič z mariborske območne enote ZVKDS,
Med nagovorom Nataše Gaber Sivke
Nataša Gorenc med predstavitvijo DEKD
Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec), Marjana Krumpestar in Milana Klemen s celjske območne enote ZVKDS, Elizabeta Kos (Vrtci Občine Žalec), Nataša Jesenko in Majda Pur (OŠ Polzela), Tanja Goropevšek (Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko) in Danijela Jeršič (OŠ Vransko - Tabor) ter Uroš Govek (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec).
T. Tavčar
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so odprli zanimivo razstavo Muzeja novejše zgodovine Celje Mesto pod škornjem.
V	uvodnem pozdravu je Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, povedala, da Muzej novejše zgodovine Celje obdobju druge svetovne vojne posveča pomemben del svoje strokovne pozornosti. Avtor razstave, dr. Tone Kregar, je v svoji predstavitvi povedal, da gre za izbor najbolj povednih Pelikanovih fotografij iz obdobja okupiranega Celja med letoma 1941 in 1945. Muzej novejše zgodovine Celje hrani več kot 30.000 fotografij in steklenih plošč celjskega fotografa Josipa Pelikana (1885-1977) ter predstavlja eno izmed največjih in najbolje ohranjenih fotografskih zapuščin v slovenskem prostoru. Josip Pelikan je vse od svojega
dr. Tone Kregar (desno) ob zanimivi razstavi na prostem
prihoda v Celje leta 1920 pa do smrti vztrajno fotografiral in s tem dokumentiral tukajšnjo deželo in njene ljudi. Po njegovi zaslugi je Celje verjetno najboljše fotografsko dokumentirano mesto iz druge svetovne vojne v Sloveniji.
V kulturnem programu sta sodelovala mlada harmo-
nikarja Glasbene šole Risto Savin Žalec Tinka Leskošek in Luka Čotar, ki igrata pod mentorstvom mentorice Na-taliie Ermakove.
Razstava, ki je postavljena na ploščadi pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, bo na ogled do 2. maja.
T. Tavčar
Letos poudarek na 25-letnici osamosvojitve
Predsednik Adi Vidmajer med podajanjem poročila
V prostorih Gasilskega doma Žalec je v četrtek, 7. aprila, potekala skupščina Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, ki je bila tudi nekakšen uvod v letošnje prireditve, posvečene 25-letnici osamosvojitvene vojne in priborjene samostojnosti.
Že lansko leto je bilo za slovenski narod praznično leto, saj smo obeleževali 25-letnico začetka osamosvojitvenih procesov, ki so se sicer začeli porajati že leta 1987 s 57. številko Nove revije, nadaljevali pa s spomladanskimi državnimi volitvami leta 1990, neoddajo orožja TO jugoslovanski armadi, disperzijo orožja na tajne lokacije in 23. decembra 1990 s plebiscitom, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo in tri dni pozneje tudi razglasili svojo samostojnost in enotnost. Priložnosti za obujanje spominov na tisti čas lani tako ni manjkalo, prav tako ne dogodkov, posvečenih osamosvojitvenim procesom. Enako je in bo tudi letos, saj se bomo spomnili dogodkov, ki so zaznamovali mesece pred 25. junijem in dan, ko je parlament sprejel Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s katero je nastala dr-
žava Slovenija. Spomnili bomo na osamosvojitveno vojno in čas po njej do 25. oktobra 1991, ko so zadnji vojaki jugoslovanske vojske odšli s slovenskega ozemlja.
V duhu spomina na jubilejni leti je potekala tudi tokratna skupščina, ki se je je poleg članov udeležilo tudi precej gostov. Med njimi tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Venčeslav Ogrinc, župan Občine Braslovče Bra-nimir Strojanšek, podžupana občin Polzela in Prebold Igor Pungartnik in Franc Škrabe, častni občan Občine Žalec Janez Meglič, predsednik žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever Rado Ga-šparič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik ... Uvod v skupščino je popestril Andraški oktet, ki je zapel tudi državno himno, zanimiv pa je bil tudi nastop tolkalcev Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Dejana Tamšeta, ki so v dvorano pospremili tudi veteranski prapor.
Zbrane veterane in goste je pozdravil predsednik Adi Vid-majer, ki je po izvolitvi organov skupščine podal tudi poročilo o delu veteranske organizacije v preteklem letu. Ob tem
je izpostavil nekaj dejavnosti v povezavi z jubilejem, razna tradicionalna športna tekmovanja in uspehe, druženje članov v Preboldu in na ekskurziji v Beli krajini, na pohodih in prireditvah in druge aktivnosti ter sodelovanje z ostalima veteranskima organizacijama, svoje poročilo pa je sklenil z besedami: »Veterani smo in moramo biti ponosni na dogodke in dejanja v času slovenskega osamosvajanja, čeprav z grenkim priokusom, saj smo si takrat predstavljali nekoliko drugačno prihodnost, drugačno državo. Ne glede na vse vztrajamo in s ponosom ter prostovoljnim delom gradimo poslanstvo veterana. Z dobrim sodelovanjem med OZ ZVVS in krovno organizacijo ZVVS si utiramo pot med ljudi, ki nas spoštujejo, cenijo, ker vedo, da smo bili v času osamosvajanja s srcem za domovino. Bili smo zraven in tako naj ostane tudi v bodoče.«
Po poročilih in potrditvi vseh poročil je Adi Vidmajer, ki je bil v času osamosvojitvene vojne poveljnik 81. območja TO Žalec, predstavil tudi letošnji program dela, ki ga uspešno izvajajo že od začetka januarja. V tem zimskem mesecu so se nekateri člani združenja ude-
ležili tradicionalnega pohoda po poteh pohorskega bataljona in pohoda v Marijo Reko ter smučarskih tekmovanj v Cerknem in Golteh. Poleg tega v tem času potekajo srečanja z učenci devetih razredov po spodnjesavinjskih osnovnih šolah, v okviru katerih mlade seznanjajo z bližnjo zgodovino osamosvojitve, ki je zajeta v publikaciji S srcem za domovino. V naslednjih tednih in mesecih se bo zvrstilo več raznih športnih tekmovanj, pohodov in drugih veteranskih srečanj. Med drugim bodo 14. maja obeležili dan slovenske vojske in veteranov, dan prej tudi 26. obletnico neoddaje orožja in MSNZ. Junija bodo številne prireditve ob 25-letnici osamosvojitve, osrednja proslava za Spodnjo Savinjsko dolino pa bo v Žalcu v ponedeljek, 20. Junija. Isti dan bodo v Zaloški Gorici slovesno odkrili spominsko obeležje pred nekdanjim največjim skladiščem orožja in minskoeksplozivnih sredstev JLA v Sloveniji, ki ga je enota TO 30. junija 1991 uspela brez boja zavzeti. Veterani se bodo teh dni spominjali tudi na osrednji veteranski proslavi v Velenju 22. junija, na osrednji državni proslavi in proslavah, ki jih bodo pripravili ob dnevu
državnosti v ostalih spodnje-savinjskih občinah. Pestro bo tudi v drugi polovici leta. Julija bo 30. tradicionalni pohod veteranov na Triglav, avgusta bo zanimivo ribiško veteransko prvenstvo Slovenije, septembra se bodo zbrali na tradicionalnem športno-družabnem srečanju vseh treh veteranskih organizacij v Preboldu, udeležili se bodo teniškega tekmovanja dvojic v Hrastniku, srečanja veteranov na Mrzlici, se podali na strokovno ekskurzijo, na Cerju pa se bodo ob svetovnem dnevu miru udeležili srečanja veteranov. Oktober je vsako leto v znamenju Črete, obeležili bodo tudi 26-letnico Manevrske strukture narodne zaščite,
25. obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA ... Novembra se bodo že tradicionalno srečale veteranske družine, organizator letošnjega srečanja je Občina Prebold, udeležili se bodo republiškega prvenstva veteranov v kegljanju v Celju, leto pa bodo zaključili s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti in s srečanjem predsedstva ter pripravo programov in aktivnosti za naslednje leto.
Ob tej priložnosti so veteranom spregovorili tudi gostje in pohvalili delo organizacije ter njihovo poslanstvo pri ohranjanju spomina na prelomni čas slovenske zgodovine, skupščino pa so zaključili s prijetnim druženjem.	D. Naraglav
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA
april 2016
27
Praznik slovensko-ameriškega prijateljstva?
S spominsko slovesnostjo 2. aprila v Andražu nad Polzelo so se številni zbrani poklonili spominu na ameriške letalce, člane posadke v sestreljenem ameriškem letalu, ki je pred 72 leti strmoglavilo na območju Andraža nad Polzelo.
Nagovoru gostitelja župana Občine Polzela Jožeta Kužnika so sledili pozdravi ministrice za obrambo Andreje Katič, majorja Tomas Walsha, predstavnika zračnih sil ZDA, ki je presenetil z nagovorom v slovenščini, in ameriškega veleposlanika v Sloveniji Brenta
Roberta Hartleya. Osrednji slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da se z visokimi predstavniki ZDA trudijo, da bi to postal osrednji praznik, ki bi slavil slovensko-ameri-ško prijateljstvo in zavezništvo.
Ali bo praznik v Andražu postal simbol slovensko-ameriškega prijateljstva?
Petnajsta zračna sila, ki ji je pripadala tudi posadka, je bila mlada. Fantje so bili stari od enaindvajset do petindvajset let in samo eden je bil že poročen. Osem članov posadke je umrlo. Dva sta se rešila s padali, vendar so ju zajeli Nemci in sta konec vojne dočakala
v ujetniških taboriščih. Tudi preživela sta žal že pokojna. Kljub temu pa je bila to izkušena posadka. Leteli so na letalu B-17, leteči trdnjavi, ki so jo poimenovali »Dark eyes« (temne oči). Letalo je bilo šti-rimotorni bombnik in je bilo zgrajeno leta 1941 v tovarni
Boeing. Za sabo je imelo 80 bojnih poletov. Mnogi od teh so leteli tudi nad ozemljem bivše Jugoslavije, celo nad Mariborom, za katerega vemo, da je bilo med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano in posledično tudi uničeno mesto v bivši Jugoslaviji.
»Brez sodelovanja, brez dialoga, brez medsebojnega spoštovanja med narodi dobrih rešitev ni mogoče najti. Bili smo zavezniki pred tri četrt stoletja, zavezniki smo danes,« je dejal slavnostni govornik.
Slovesnosti v Andražu so se udeležili tudi francoski veleposlanik v Republiki Sloveniji Pier Francois Mourier, obrambni in vojaški ataše podpolkovnik Todd Scattini, namestnik poveljnika letalske enote Aviano polkovnik Bryan Wolford, slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin, namestnik brigadirja Slovenske vojske in pomočnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Bojan Pograjc ter mnogi drugi člani diplomatskega zbora in predstavniki vojske. V programu, ki ga je vodila Jolanda Zeleznik, so sodelovali praporščaki, Vokalna skupina Draž in Policijski orkester.
Ob koncu slovesnosti sta predsednik RS Borut Pahor in veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Robert Hartley k spominskemu obeležju položila venec, prireditev pa so sklenili s preletom dveh ameriških vojaških letal iz vojaškega oporišča Aviano. Za koordinacijo poleta je skrbel Matija Zupančič, ki je pred štirimi leti diplomiral na ameriški letalski akademiji.	T. Tavčar
Predsednik Borut Pahor in veleposlanik Brend Robert Hartley ob polaganju venca
VELIKA RAZPRODAJA
-iJ
ezagozen
Zagožen d.o.o. Cesta na Lavo 2a, 331C Žalec
Obveščamo vas, da na lokaciji MINERVE Žalec čistimo skladišče! VSE MORA VEN !
Predmet razprodaje so proizvodi nekdanje Minerve, in sicer:
■	PE-cevi za vodo, plin, kanalizacijo in spojke od 0 1/2" do 0 630 mm (na razpolago so koluti in palice po 6 m oziroma 12 m)
■	zaščitne cevi Mapitel za kabelsko kanalizacijo od 0 40mm do 0 160mm (v kolutih in 6 m palicah)
■	rebraste PVC drenažne cevi Midren za melioracije od 0 50 mm do 0 160 mm (v kolutih)
■	PVC UKC gladke cevi za zunanjo kanalizacijo od 0 110 mm do 0 500 mm ( v palicah od 1 m do 5 m dolžine)
■	PP HK gladke cevi in fitingi za notranjo hišno kanalizacijo od 0 32 do 0 160
■	PP rebraste cevi Terakan za zunanjo kanalizacijo od 0 250 mm do 0 1000 mm
Na razpolago so tudi ostanki od proizvodnje( krajši kosi cevi, jaški, fazonski kosi ...).

Cena razprodaje je enotna in sicer 1,5 €/kg cevi + DDV
Delovni čas in lokacija razprodaje: od 18.4.2016 dalje od 7. do 15. ure na lokaciji Ložnica pri Žalcu 37 do popolne odprodaje
sestavil
Boris
atletski rekvizit
za metanje
12. črka abecede
makedonski politik, narodni heroj-pero (19181941)
tine orel
mesto v ukrajini
N
perunika (bot.)
lesena stenska obloga
sin
irena emeršič nataša lačen
karl settz	masa, ki pritiska na podlogo, sila gravitacije, s tehtanjem določena masa
	
	državna blagajna
	debela zimska hruška
kos lesa za sekanje	
velikan, orjak (knjiž.)	
mlado govedo
vrvar (nar.)
levi pritok rena
grška muza ljubezen. pesništva
poldrag kamen navadno zelene barve
jud
avans, nadav
politično zavetišče
pisateljica muck
kemijski znak za aluminij
družabna igra na črtah s kamenčki ali fižolom
23. črka abecede
reka na škotskem
jaz (lat.)
katja tratnik
grški otok
napoved igralca pri kartanju siromašen človek
egipčanska boginja plodnosti
rastlina s tri robnim steblom in cveti v klaskih
čebelja paša
ameriška pisateljica amy
prostor ob morju
indijski hrast
motor z notranjim izgorev.
SPREMUEVAL OGNJA
mesto v m jan m aru
nemško mesto
največja arterija
slovenska igralka rina
borut robežnik
površinska mera
ita. slikar lelio
drča za spuščanje lesa (nar.) udarec ptice s kljunom
sever
(FW-)
francoski
fizik francois
izrastek na glavi
pripadnik sasov
slovenski kipar stane
oltarna plošča
italijanski begunec iz istre po 2. svetovni vojni
ton e, zvišan za polton
puccinijeva vezi lia
trda snov
alpinist česen
kemijski znak za fosfor
pretepač
tekmovanje pri starih grkih
oblasta bakterija
paradiž, eden
ameriška
rock skupina
stena
slovenski pisatelj miha slo. igralec ivo
finsko jezero
kavkaša vas
N
kraj pri domžalah
pomnilnik računalnika
tone novak
zibanje
I
velika soba
nina ivančič
vinko tušek
tomaž arhar
zgradba, struktura
predstojnik pravoslav. samostana
kem. znak za jod
belgijski pisec octave (1856-1919)
himalajska koza


A
krogla (knjiž.)
indonezusko otočje v arafurskem morju
ŠPANA: družabna igra MENSA: oltarna plošča MAUS: belgijski pisec AUL: kavkaška vas KLERŽO: debela hruška EZUL: italijanski begunec MATE: slovenski pisatelj KAVS: udarec s kljunom
Nagradna križanka »RIZA KEBAB«
Rešitev križanke »Brglez«, objavljene v marčevski številki Utripa: NAŠE-TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-PRAZNUJTE-Z-NAMI-TUDI-VELIKO-NOČ. Izžrebani nagrajenci: 1. Anton Fonda, Kamenče 15, Braslovče; 2. Barbara Čeh, Drešinja vas 4 b, Petrovče; 3. Eva Skok, Gomilsko 20 a, Gomilsko.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje je Brglez d. o. o.,Vransko 17, Vransko. Pokrovitelj tokratne križanke je RIZA KEBAB, Dževar Bedžeti, s. p., Dolenja vas 105, Prebold.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 5. 2016.
28
april 2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SaAjlnis&e/. datine/S
Ob 20. jubileju tudi najdaljša salama Več kot 97 milijonov litrov mleka
Dobitnici salame velikanke
izmeri ugani njeno dolžino. Dolžino salame velikanke je uspelo uganiti dvema udeleženkama, in sicer slovenski rojakinji Emmi Sitter iz Av-
strije in Savinjčanki Jožici Lesjak. Jubilejna 20. salamija-da jim bo tako ostala v še lepšem spominu.
D. Naraglav
Zmagovalec jubilejne salamijade Milan Benko (četrti z leve), drugouvrščeni domačin Pavle Stropnik (peti z leve) in glavni organizatorji Branko Ribizel (šesti z leve), Brane Šporn (prvi z leve) in Janez Šumak (tretji z leve) ter izdelovalec salame velikanke Bernard Kamenik (drugi z leve)
V Domu kulture Braslovče so prejšnjo soboto slovesno razglasili zmagovalce letošnje 20. salamijade, ki jo vsako leto organizira Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Lovsko družino Braslovče in tamkajšnjim društvom podeželskih žena. Ob jubileju so podelili priznanja za dolgoletno delo pri organizaciji salamijad ter ugibali dolžino doslej najdaljše salame, ki je merila kar 2735 milimetrov.
Jubilejno,	tradicional-
no etnološko in kulinarično obarvano prireditev so začeli ljudski glasbeniki Braslovški ajnzarji. Udeležence je nagovoril predsednik TD Braslovče Branko Ribizel in pozdravil izdelovalce salam in druge udeležence tega zanimivega dogodka. Po nastopu Krajcarjev, ki so ta večer skrbeli za zabavo in ples, je moderator večera predstavil zgodovino salamijade v Braslovčah. Sledila je krajša slovesnost, na kateri je župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki je tudi podpredsednik Turističnega društva Braslovče, podelil priznanja najzaslužnejšim za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji salamijad. Priznanje so prejeli Danijel Cokan, Anton Klokočovnik, Boštjan Kragl, Janko Pirnat, Dominik Pon-gračič, Anton Ramšak, Branko Ribizel, Branko Šporn in Janez Šumak.
Predsednik ocenjevalne komisije Janez Šumak in vodja prireditve Brane Šporn sta podala poročilo o poteku in ocenjevanju letošnje salamijade. Šestčlanska komisija je imela tudi tokrat precej dela, saj je morala oceniti kar 46 salam in podeliti točke za njihov zunanji videz, vonj, prerez in okus. Največ točk je prejela salama Milana Benka iz Čemšenika, na drugo mesto se je uvrstila salama domačina Pavla Stropnika, na tretje pa salama Felicijanovih iz Boštanja pri Sevnici. Četrto mesto je osvojil Adi Laznik iz Tabora, peti pa je bil Bernard Kamenik iz Šoštanja, ki je izdelal tudi salamo velikanko. Organizatorji namreč vsako leto pobirajo stave z oceno dolžine salame, zmaga pa tisti, ki po uradni
Rekorden letnik vin
Na društvenem ocenjevanju Društva savinjskih vinogradnikov so kar 55 vin ocenili z zlato diplomo. Padla je najvišja povprečna ocena vin doslej, in sicer 19,03 za predikatno vino sovinjon Mirka Krašovca.
Društvo savinjskih vinogradnikov je tudi letos pripravilo ocenjevanje vin. Člani društva so v ocenjevanje prinesli kar 84 vzorcev vin letnika 2015 in starejšega letnika. Večina je bila vin normalne trgatve, nekaj vzorcev je bilo poznih trgatev in izborov, ocenjevali pa so tudi penino. Komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika je bila presenečena nad kakovostjo vin lanskega letnika in kar 55 jih je ocenila z oceno za zlato diplomo, 18 jih je prejelo srebrno, zaradi napake ali bolezni pa je izločila 11 vin. Povprečna ocena vin je bila 18,11 (18,10 zadošča za zlato diplomo). Najvišje je bilo ocenjeno predikatno vino izbor so-vinjon Mirka Krašovec (19,03). Diplome bodo vinogradnikom podelili na prireditvi Praznik vina 2015, ki bo 20. maja ob 16. uri v Dvorcu Novo Celje. T. T.
Zelemenjava in dobrodelnost
Jutri, v soboto, 23. aprila, in potem še 14. maja bo na žalski tržnici med 9. in 12. uro ponovno potekala Zelemenjava, ki je sicer del širše vseslovenske akcije.
Kot je povedala članica društva Ajda, ki bo organiziralo akcijo v Žalcu, bodo poleg menjave zelenjave, sadik in semen zbirali tudi prostovoljne darove (shranke in zelenjavo) za brezdomce v žalski Eureki. Vabljeni vsi ljudje dobre volje in tisti, ki jim je ideja zelemenjave blizu.	L. K.
	TRGOVINICA
iLCLEnUlLHlU»	
	ZELENO ZLATO
	na žalski tržnici
Bogata ponudba	Ponedeljek—petek: 8.00-16.00
dobrot savinjskih	Sobota: 8.00-12.00
kmetij!	T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je lani ustvarila 57,7 milijona evrov prihodkov in zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom (270 tisoč evrov dobička). Na slovesnem dogodku v Slovenj Gradcu je podelila priznanje največjim proizvajalcem mleka za leto 2015, za mlečno kraljico 2016/2017 pa so okronali 20-letno študentko Urško Pevec iz Zibike (Šmarje pri Jelšah).
Zbrane je nagovoril direktor mlekarne Marjan Jakob, ki je o odkupu mleka povedal: »Surovo mleko v Mlekarni Celeia odkupujemo z lastnega odkupnega področja od 17 kmetijskih zadrug in tako skrbimo za več kot 1400 družin s 1200 proizvajalci mleka in približno 200 zaposlenimi. Mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljemo v mlekarno, je slovensko mleko. V letu 2015 smo odkupili več kot 97 milijonov litrov slovenskega mleka, kar je za 8 odstotkov več kot v preteklem letu. Odkupujemo izključno samo slovensko mleko, smo v večinski zadružni lasti in tako soustvarjamo razvoj slovenskega podeželja ter mlečne industrije. V letu 2015 smo ustvarili 57,7 milijona evrov prihodkov. 75 odstotkov prodaje je bilo ustvarjene na domačem slovenskem trgu in 25 odstotkov prodaje na tujih trgih. Poslovno leto smo v Mlekarni Celeia zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom. V mlekarni ocenjujemo, da se bodo dinamične tržne razmere, ki so zaznamovale leto 2015, nadaljevale tudi v letu 2016. V letu 2015 sta bila na področju mlečno predelovalne industrije pomembna dva mejnika: odprava mlečnih kvot (1. aprila 2015) in rusko--ukrajinski spor. Posledice se izražajo v padcu cen mleka in očitno je, da pridelovalci mle-
Priznanje prejemata Andrej Bizjak in Franc Satler.
ka izgubo dohodka nadomeščajo s povečevanjem pridelave mleka. Po podatkih in trendih prvih mesecev bomo v Mlekarni Celeia v letu 2016 presegli mejo odkupa, 100 milijonov litrov slovenskega mleka, kar predstavlja nadaljnjo rast med 6 in 8 odstotki.«
Leto 2016 bodo v Mlekarni Celeia zaznamovali tudi investicijski ciklus, gradnja skladišča repromateriala in nakup nove polnilne linije, ki bo omogočala povečani odkup mleka usmeriti v proizvodnjo mlečnih izdelkov blagovne znamke Zelene doline. Zahtevne tržne razmere jih v Mlekarni Celeia še naprej spodbujajo, da vlagajo v lastno blagovno znamko in jo krepijo (vsako leto na trg dajo več kot 15 novih izdelkov) in vstopajo v nove kategorije mlečnih izdelkov.
Že 34. zapored je mlekarna podelila priznanja največjim proizvajalcem mleka. Največji proizvajalec med kmetijskimi zadrugami je Koroška kmetij-sko-gozdarska zadruga, ki je v preteklem letu za Mlekarno Celeia proizvedla in prodala kar 26.211.081 litrov mleka. Med posameznimi proizvajalci mleka sta največ mleka proizvedla in prodala Harald in Nina Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu (1.129.806 litrov).
Med zadrugami v Spodnji Savinjski dolini je največ mleka oddala Mlekarska zadruga Arja vas (3.365.432), sledijo KZ Polzela (2.650.895), Hmezad KZ Gotovlje (2.614.162), Hmezad KZ Braslovče (1.840.776), KZ Vransko (1.714.035), Hmezad KZ Petrovče (1.498.253) in KZ Savinjska dolina (1.271.393).
Med posameznimi pridelovalci v Spodnji Savinjski dolini pa so največ mleka oddali Franc Satler iz Založ (450.832), Benjamin in Estera Flere iz Le-tuša (449.089), Primož Cizej s Polzele (448.540), Peter Rakun iz Trnave (423.140), Andrej Brišnik iz Prekope (418.944), Marjan Škafar iz Gotovelj (412.223), Marko Šuper s Ponikve (409.899), Andrej Bizjak s Polzele (375.429) itd.
Ob koncu srečanja pridelovalcev mleka je sledilo kronanje mlečne kraljice, ki ga je opravil predsednik nadzornega sveta mlekarne Marjan Pušnik. S svojim znanjem s področja kmetijstva in mlekarstva si je krono prislužila 20-letna študentka Urška Pevec iz Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, ki je v enoletni mandat prejela krono z biseri, umetniško stvaritev Zlatarne Celje, obleko modne oblikovalke Maje Štamol ter v enoletno uporabo avtomobil Spark LS Chevrolet. T. Tavčar
Pred delom blagoslov traktorjev
Traktorje in traktoriste je blagoslovil prof. dr. Metod Benedik.
Poseben odbor andraške župnije je v Andražu skupaj z Občino Polzela ob začetku prvih pomladanskih opravil na poljih že šestič pripravil blagoslov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije in traktoristov.
Kmetje in drugi obiskovalci so se v andraški cerkvi sv. Ni-
kolaja najprej zbrali pri sveti maši, ki jo je ob somaševa-nju domačega župnika Jožeta Kovačca vodil pater prof. dr. Metod Benedik iz Celja. Na prostoru pri pokopališču se je potem zbralo 165 kmetov s traktorji, nekaj le s traktorskimi ključi. Zbrane sta pozdravila župan Občine Polzela
Jože Kužnik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Ob blagoslovu traktorjev so prejeli podobo sv. Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov. V nadaljevanju so si obiskovalci lahko ogledali kmetijske stroje različnih proizvajalcev, prireditev pa so popestrili Pihalni orkester Premogovnika Velenje in an-draški harmonikarji.
T. Tavčar
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PO DOLINI / INFORMACIJE
april 2016
29
Za strpnost in dialog med verami
Škofijska Karitas Celje se je zaradi migrantske krize odločila v svojem Škofijskem domu v Vrbju pripraviti niz tedenskih srečanj pod skupnim imenom Več vem, manj me je strah, ko na vrata potrka neznani brat. Širši javnosti bodo predstavili islam, njegove vrednote in kulturo, muslimanski svet, možnosti dialoga islama in krščanstva ter sobi-vanje različnih z različnimi.
Kot nam je povedal generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat, želijo s temi predavanji razbiti predsodke o islamu. »Vse skupaj se je pravzaprav rodilo iz naših srečanj z begunci, migranti ali pribe-žniki, kakorkoli jim že rečemo. To so ljudje, ki so iz neke druge kulture, neke druge vere, iz nekega drugega izkustva. Ob srečanjih z njimi smo opažali, da zelo malo poznamo tako njihovo vero kot njihovo kulturo. S temi predavanji in različnimi govorci želimo osvetliti način življenja muslimanov, njihove vrednote, islam kot njihovo vero, da bi jih lažje razumeli, lažje sprejeli in tudi lažje sobi-vali z njimi,« je še dejal Matej Pirnat.
Prvo predavanje z naslovom Moje poti po arabskem svetu je v četrtek, 31. marca, pripravil Mohor Hudej, pisec, knjižničar in turistični vodnik. Na prvi aprilski četrtek pa so v goste povabili imama islamske verske skupnosti Celje Nazifa ef Topu-za, ki je predstavil islam, njegove vrednote, kulturo in življenje muslimanov, na koncu pa je odgovarjal na vprašanja udeležencev, ki so povsem napolnili predavalnico.
Organizator tedenskih srečanj Matej Pirnat nam je povedal, da se ga je zelo dotaknila izjava predavatelja, ki je dejal, da je na svetu zelo veliko muslimanov, a zelo malo pravega in čistega islama. »Dejstvo je, da je islam religija, ki si zelo prizadeva za mir, strpnost, sožitje, na drugi strani pa je lahko zelo zlorabljena. Mislim, da zelo malo vemo o islamu in mu pogosto pripisujemo veliko nasilnost, zelo veliko tistega, kar ne sodi v islam. Na svetu je 90 odstotkov muslimanov, ki spoštujejo islam in njegova načela, deset odstotkov pa je tistih, ki islam zamenjujejo z nasiljem. Na Karitasu si želimo in prizadevamo za čim več spoštovanja med nami in tudi zato, da res v vsakem človeku, ne glede na njegovo vero, spol, raso, ali narodnost, prepoznamo njegovo človeško dostojanstvo in čim več naredimo, da to dostojanstvo tudi ohranimo.«
O muslimanih in islamu
Na predavanju v Vrbju je imam Nazif ef Topuz, ki že od leta 1993 živi v Celju, predstavil zgodovino islama, njegovo razširjenost, njihovih pet stebrov vere in islam danes.
Kot pravi, je islam velika religija. Muslimani verujejo, da se je bog Alah preko nadangela Gabriela razodel preroku Mohamedu. To je zabeleženo v sveti knjigi islama Koranu, ki je ubesedeno Mohamedovo sporočilo in je najčistejši izraz brezpogojnega monoteiz-ma. Islam pomeni pokorščino bogu, s čimer je povezan tudi izraz diin, ki obenem pomeni
Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Žalec Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrata Prešernova ulica 6 3310 Žalec tel.: 03/57 28 635, 041 496 145 e-pošta: kza.zalec@gmail.com
Klub zdravljenih alkoholikov Žalec je društvo, ki ponuja zavetje, domače vzdušje in pomoč vsem, ki so se odločili, da alkohol ne bo več vodil njihovo življenje. Sestanki Društva KZA Žalec potekajo vsak četrtek ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Žalec. Vabljeni vsi, ki imate težave z alkoholom in/ali s tabletami. Prav tako so dobrodošli tudi vaši svojci.
P00AJM0
jih mm
8. maj ob 16.00 KUD Svoboda J v	Griže
Stopimo skupaj
in pomagajmo družinici, ki je zaradi zahrbtne bolezni izgubila ljubljeno mamico.
Za pomoč družini v obliki donacije
je pri Delavski hranilnici odprt poseben transakcijski račun: SI56 6100 0001 3488 294, namen vplačila "Donacija za družino Jerman"
Nastopajoči:
9 OŠ GRIŽE
9 VRTEC GRIŽE
_ NAVIHANI MUZIKANTI IN MAJ VERDEV
9 MIRAN RUDAN
_ LJUDSKE PEVKE PONIKVA
V ZAKA PA NE _ ANSAMBEL
G0ZDNIK 9 ŠANI ŠENI 9 ANSAMBEL SMEH 9 UBRANE STRUNE
ANSAMBEL P0KL0N
MOŠKA VOKALNA 9 SKUPINA UN'S TRB0UL
Koncert bo povezovala:
^ MAJA G0RJUP ZDOVC
način življenja in religijo. Islam se naslanja na tradicijo svetopisemskega očaka Abrahama, zato ga skupaj z judovstvom in krščanstvom uvrščamo med abrahamske religije. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico boga človeštvu, pri čemer podaja Koran poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v katoliški cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila, to so sunitska, šiitska in haridžitska veja. Nekateri priznavajo sufi-zem, mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od Senegala do indijske podceline, prištevajo bodisi k sunitom bodisi k šiitom. Islam velja za drugo najbolj razširjeno veroizpoved na svetu. Danes se med muslimane prišteva 1,3 milijarde ljudi, kar je približno petina svetovnega prebivalstva.
Pet stebrov ali šarti islama
»Naše versko življenje ureja pet stebrov vere, tako imenovani islamski šarti. Prvi steber je Šahada, ki pomeni izpovedovanje, da ni drugega boga poleg Alaha in da je Mohamed njegov poslanec. Ponavlja se večkrat na dan. Drugi steber je Salat ali opravljanje molitve. Zapovedano nam je, da petkrat na dan opravimo obvezno molitev, vsaka molitev pa ima svoj čas (ob zori, takoj po poldnevu, sredi popoldneva, takoj po sončnem zahodu in ko se znoči). Naslednji steber je Saum ali post v mesecu ramadanu, kar pomeni, da vzdržite brez hrane, pijače, spolnega odnosa in drugih stvari, ki kvarijo post od zore do sončnega zahoda. Ramadan je
Predavanja na temo islama in povezovanja med verami so vzbudila veliko zanimanja.
čas za učenje Korana, samodiscipline in za dobrodelnost. Četrti steber naše vere je Zakat, kar pomeni, da je vsak Musliman, ki ima določeno količino imetja, dolžan vsako leto del tega (2,5 %) dajati kot zakat in s tem pomagati pomoči potrebnim in biti dobrodelen. Zadnji steber pa je Hadž ali romanje v sveto mesto Meko, kjer se je med 567 in 572 letom rodil Mohamed,« je povedal celjski imam Nazif ef Tapuz in nato pojasnil nekatere neresnice v povezavi z begunci in migranti v zadnjih mesecih. »Najbolj pogosta zmota o islamu in muslimanih je, da morajo biti muslimanke zakrite, kar seveda ne drži, saj zakrivanje telesa v islamu ni obvezno. To se je razvilo iz islamske kulture, ki poudarja skromnost in ponižnost. V Franciji živi tri milijone muslimank, burko (pokrivalo čez obraz) pa je do prepovedi nosilo zgolj 367 žensk. Zakrivanje telesa pravzaprav zahtevata samo dve državi na svetu, in sicer Saudska Arabija in Iran. Število muslimanov, ki tam živijo, pa znaša le en odstotek svetovne populacije muslimanov. Pravzaprav je na svetu več držav, ki nošenje burke prepovedujejo, kot tistih, ki jo zahtevajo. Napačno je tudi mišljenje, da so vsi muslimani Arabci. V resnici je teh le 20 odstotkov, kar 62 odstotkov pa jih sploh
Nazif ef Tapuz
ne živi na Bližnjem vzhodu. Za lažjo predstavo še povejmo, da je 22 odstotkov kristjanov Afričanov, kar je zelo podobna številka, pa vendar nihče ne trdi, da afriški kristjani predstavljajo prevladujoč trend krščanske kulture.«
Predavanji tudi maja
Udeleženci smo ta večer odhajali domov z novimi spoznanji o islamu in njegovih načelih ter temeljnih dolžnosti vernikov. O sobivanju islama s krščanstvom pa je teden dni pozneje govorilo predavanje prof. dr. Draga Ocvirka, teologa in religiologa. Včeraj, 21. aprila,
Matej Pirnat
je bil gost Vael Hanaun, Sirec palestinsko-slovenskega rodu in prevajalec, ki je občinstvu predstavil svojo zgodbo, kaj pomeni biti krščen, ljubiti islam in imeti Slovenko za ženo. Zagotovo zelo zanimivo bo tudi 5. maja, ko bo gost Wadie Kidess, sodni tolmač za arabski jezik, podjetnik in svetovalec. Naslov njegovega predavanja je Pričevanje sirskega kristjana. Na zadnjem predavanju iz tega cikla pa bodo govorili o azilni politiki in integracijskih ukrepih za begunce v Sloveniji, o čemer bo predavala Tamara Antonaz, dolgoletna sodelavka MNZ v sektorju za azil.
D . Naraglav
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
Potrebujete DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
TRAKTORJI JOHN DEERE IN DRUGE ZNAMKE ter ostala mehanizacija, tudi po naročilu. MERKS d. o. o., Šentvid pri Grobelnem. Zanesljiv in ugoden partner! Info: www.merks.si, 03 809 0008
PRODAMO samohodno vrtno KOSILNICO AL-KO-Comfort in EKOLOŠKI JABOLČNI KIS. Info.: 031 734 139
IŠČEM manjše STANOVANJE, možnost NAJEMA za daljše obdobje. Možna tudi pomoč pri gospodinjskih opravilih.
Info.: 051 772 185 (Urška)
j	Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Nik Žalec: 713 30 90, Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Ttgovine: Žalec: 713 30 82, Griže: 713 30 80, Tabor: 703 43 70, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Miinju: 834 52 50, Jaka Zagorje: 566 02 80. Trgovina in bar Vrbje:713 30 86 (trgovina), 713 30 87 (bar).
Spoštovani in zvesti kupci!
Pred nami so prvomajski prazniki. Narava se je prebudila in nas s svojo lepoto vabi v svoj objem. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili tudi v našem
kolektivu. Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Petrovčah in Žalcu, kjer se boste posladkali s kakovostnimi sladoledi različnih okusov in tudi z drugimi slaščicami.
Želimo vam lepe praznične dni ter obilo užitkov v naravi in ob sladkanju z našimi dobrotami.
Prisrčno vabljeni!
lCnlalrtiv fi rii/T7niii I!it/il Jtralo^r
30
april 2016
KRONIKA / INFORMACIJE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Le kdo ve, kaj je to življenje? Sreča, ki vzdrži trpljenje. Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JULIJANE REHER
s Pernovega 14 b pri Žalcu (17. 2. 1935-15. 3. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, sveče in za svete maše. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar za lepo opravljen obred, Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa, skupini M.J.A.V. za lepo
odpete pesmi, JKP Žalec in gospodu župniku Janku Cigali. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem podjetja Novem, kolektivu pogrebne službe Ropotar in KZ Gotovlje. Hvala!
Žalujoče: hčerke Darja, Slavica in Blanka z družinami
V SPOMIN
Letos bo minilo petnajst let, odkar ni več med nami našega atija
SLAVKA REHERJA
s Pernovega 14 b pri Žalcu (18. 5. 1937-11. 10. 2001)
Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v svojem spominu.
Ati in mami, pogrešamo vaju. Nekoč, nekje, bomo spet skupaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete
MARIJE SEDOVŠEK
iz Žalca (23. 12. 1934-22. 3. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala osebju ZD Žalec in Splošne bolnišnice Celje za lajšanje njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku in pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Spomin je kot roža, ki cveti, kot sonce, ki svetlo žari. Zato boš, draga Gelca, z nami večno živela tudi ti...
V SPOMIN
16. aprila sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša ljubljena
ANGELA SREBOT
iz Kasaz
Radi se je spominjamo in še vedno jo zelo pogrešamo. Prižigamo ji svečke in s hvaležnostjo polagamo cvetje za vso ljubezen in dobroto. V mislih in srcu je z nami na vsakem koraku. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu in skupaj z nami ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi njeni
Pogrebna služba - cvetličarna
MORAMA-

GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
DARKU in MARIU BANFIČU
Minilo bo skoraj že 14 let, odkar si naju zapustil, dragi Darko, in minilo je tudi že leto dni, odkar te več ni, dragi Mario.
Neizmerno vaju pogrešava. Želiva si, da
kjerkoli sta zdaj, naj mir vaju obišče,
v svetlobi naj bo vajino bivališče, ljubezen in srečo sta nam oba dajala, zato vedno v naših srcih bosta ostala ...
Mamica Irena in ati Danijel
Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 16. maja 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI
v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
SKRB ZA BIVANJE
Vzdrževanje večstanovanjskih stavb, preskrba mesta Žalec s toplotno energijo
V	podjetju Sipro sledimo vsakoletnim načrtom, ki jih etažni lastniki sprejemajo v letnih planih vzdrževanja. Iz leta v leto opažamo večje zanimanje za dela, ki vplivajo na manjšo porabo energije in s tem zmanjšanje stroškov na vseh področjih. Sem spadajo tudi večje investicije, na primer obnova ovoja večstanovanjske stavbe.
V	letošnjem letu je v načrtu izvedba toplotnega ovoja stavbe na desetih objektih, s katerimi upravljamo. Obnova ovoja stavbe je zahteven postopek, ki terja ogromno znanja in izkušenj vseh vpletenih v projekt, zato sodelujemo samo s preizkušenimi izvajalci, ki imajo dobre reference. Načeloma so si lastniki enotni pri izbiri izvajalcev, problemi nastanejo ob izbiri barv fasad, saj se ob tem porodi kar nekaj različnih želja. Ob tem je potrebno upoštevati posamezna priporočila in odloke, ki veljajo v posameznih občinah. Obnova ovoja stavbe terja sicer strošek, ki ga mora lastnik plačati ob sanaciji, a zagotavlja druge pozitivne stvari, na primer lepši zunanji videz stavbe, poveča se vrednost nepremičnine, vpliva na ugodnost samega bivanja v stanovanjih, zmanjšajo se stroški ogrevanja ...
Lastniki so nekaj let namensko varčevali v rezervnem skladu in imajo za ta namen privarčevanih večino sredstev. Upravnik priskrbi, da prejmejo etažni lastniki tudi nepovratna sredstva v višini med 20 % in 25 % iz Eko sklada. Če zmanjka sredstev za plačilo investicije, omogoči podjetje Sipro ugodno kreditiranje. Po navadi etažni lastniki po takšnih prenovah razmišljajo, da so končali z energetsko prenovo njihove stavbe, vendar se priporoča (priporočilo, da se izvede še pred sanacijo ovoja stavbe) tudi posodobitev ogrevalnih sistemov v objektu, da se sistemi hidravlično uravnotežijo. Sledi ukrep, kot je toplotna izolacija podstrešja in kleti, zamenja se stavbno pohištvo na skupnih delih. Za zamenjavo stavbnega pohištva v stanovanju se odloča vsak lastnik sam, ki dodatno pripomore k toplotni izolaciji stanovanja. Opozarjamo pa na pravilno prezračevanje stanovanja.
Kot upravniki toplovodnega sistema v žalski občini načrtno skrbimo za vzdrževanje in obnovo toplovodnega sistema. V srednjeročnem načrtu 2015-2025 je obnova večine toplovodnega omrežja (več na spletni strani podjetja). V teh letih predvidevamo tudi zamenjavo enega izmed kotlov v kotlarni, zamenjati moramo cirkulacijske črpalke s sodobnejšimi s frekvenčno regulacijo, ki napajajo razvode do posameznih stavb. Posodobiti moramo celoten nadzorni sistem ogrevanja (centralno kotlarno, toplotne postaje v stavbah). Načrtujemo tudi, če bo država razpisala nepovratna sredstva, projekte, s katerim bi zadostili vsaj 20 % OVE in SPTE. Trenutne razmere glede cen ener-gentov (ugodne cene plina in predvsem padec cen kurilnega olja) z ekonomskega vidika niso takšne, da bi prešli na druge energente (pelete). Predvidene pa so tudi dodatne priključitve stavb na toplovodni sistem.
Kot smo že uvodoma navedli glede stroškov, kje so lahko prihranki, je ena izmed možnosti tudi ta, da po sanaciji ovoja stavbe lastniki pri upravniku in kurilnemu odboru vložijo vlogo o zmanjšanju priključne moči, ki vpliva na višino fiksnih stroškov. Vloge obravnava kurilni odbor enkrat letno, in sicer predvidoma junija. K vlogi morajo lastniki priložiti (pogoji za spremembo) projekt z izračunom za zmanjšanje priključne moči. V toplotni postaji morajo etažni lastniki vgraditi regulator pretoka, ki ga določi projektant. Vsem lastnikom priporočamo, da pošljejo vloge upravniku, ko bodo zaključili z vsemi energetskimi prenovami. Istočasno predlagamo, da se ob izračunu izdela tudi »energetska izkaznica« za celotno stavbo in določijo »korekturni faktorji«, ki se prav tako določijo v skladu s PURES - 2 in pripadajočimi tehničnimi smernicami.
Navedli smo le nekaj večjih ukrepov, ki jih izvajamo, da poskušamo zmanjšati stroške uporabnikom. Poudariti želimo, da se bosta z vsemi temi ukrepi kakovost ogrevanja in bivanje uporabnikov povečala. Na februarski redni seji je bil s stanjem toplovodnega sistema seznanjen tudi Občinski svet Občine Žalec, ki na samo delovanje podjetja Sipra, d. o. o., kot upravnika večstanovanjskih stavb in upravnika toplovodnega sistema v žalski občini, ni imel pripomb.
Ker lastništvo kotlovnic in toplovodnega omrežja v Žalcu še ni rešeno, bo ena izmed večjih nalog po sklepu kurilnega odbora kot upravnika toplovodnega sistema v sodelovanju z Občino Žalec ureditev lastništva, zato bomo začeli s postopkom vpisa v zemljiško knjigo.
Sipro, d. o. o., Pečnikova ulica 1, 3310 Žalec, informacije: 03 71 21 360, 71 21 361, 71 21 364, tajnistvo@sipro.si, www.sipro.si	OGLASNO SPOROČILO
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
april 2016
31
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, tete in tašče
TEREZIJE ROJNIK roj. PUNCER
iz Podvrha 16 (14. 10. 1914-3. 2. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje,
darovali cvetje, za svete maše, cerkev in za lačne otroke. Hvala gospodu škofu in vsem duhovnikom za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornicama za lepe besede slovesa, pevcem in citrarki za poslovilne pesmi ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, ker usoda je tako hotela, da cesta prekmalu te nam je vzela!
V SPOMIN
27. aprila bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
IGOR PANIČ
Pod smrekami 18, Šempeter (4. 9. 1975-27. 4. 2006)
Bil si vesel in nasmejan, tak ostajaš v naših srcih. Hvala vsem, ki z mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Mami Marija, sestra Mojca in brat Tomaž z družino
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi.
V SPOMIN
25. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga
TEREZIJA ČEPIN
iz Žalca
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA LUSKARJA
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Branku Zemljaku in gospodu dekanu za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogreb. Hvala bratoma in sestri, gasilcem PGD Gotovlje, ključarjem, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, pevcem, zastavonošem ter vsem znancem in sosedom za podarjene svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Kristina z družino in sin Ivč z družino

Še dosti, dosti bi povedal, a vse besede v prsih mro. (Karel D. Kajuh)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata
STANKA ZUPANCA
po domače Žolnirjevega Stanka iz Gotovelj (7. 11. 1929-30. 3. 2016)
se zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
^—SaAiini^Ae/jio^lne/S
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.

Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko pa dobro veš, da ga več ne bo.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti ob izgubi našega moža, očeta, dedija, brata in strica
MIRKA TURNŠKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen svečani obred, zahvala tudi cerkvenim pevcem ter pogrebni službi Ropotar.
Z žalostjo v srcu njegovi domači
•m
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, tatija, dedija in brata
ANTONA PINTERJA
iz Griž (16. 1. 1934-23. 3. 2016)
se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustno ali pisno sožalje, iskreno zahvaljujemo.
Zahvala rudarjem rudarske čete Zabukovica za častni sprevod in rudarjem Premogovnika Velenje za častno stražo ter poslovilni govor. Hvala Godbi Zabukovica, Čebelarskemu društvu Griže, PD Zabukovica in vsem praporščakom. Zahvala župniku gospodu
Planincu za opravljen obred. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete žalostinke in gospe Ropotar za besede slovesa. Hvala Cvetličarni Damjana Griže in JKP Žalec. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo
rcj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
25. aprila bo minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in brat
EDI PETEK
iz Migojnic (11. 4. 1946-25. 4. 2006)
Iskrena hvala vsem, ki mu poklonite trenutek spomina in mu na njegovem zadnjem domu prižigate sveče.
Njegovi domači
ZAHVALA
V 87. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi ata, deda in tast
VIKTOR KOCELI
iz Žalca, Velenjska cesta 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in OK ZB NOB Žalec za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi patru Viktorju za opravljen obred, pevcem, govornici in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: sin Branko in hči Nika z družinama
V SPOMIN
TADEJ PUNCER
iz Sp. Gorč (10. 7. 1980-26. 4. 2002)
Le spomin je ostal in tega nam ne more vzeti nihče, kakor nam ne more vzeti bolečine, ker te ni več med nami!
Pogrešamo te vsi, ki te imamo radi!
32
april 2016
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Krompir že v zemlji
Ob prazniku obrti najstarejša obrt s Tino
Lepo in toplo vreme je kot nalašč za sajenje krompirja in kmetje so to v prvih aprilskih
dneh s pridom izkoristili.
Tudi Pongračevi iz Pariželj so na njivi na braslovškem polju
posadili nekaj arov srednje sorte maribar, ki je zelo priljubljena zaradi dobrega okusa. T. T.
Na sliki sta Blaž in Anja pri sajenju, na traktorju pa lastnik Franc.
Z mopedi tokrat v Afriko
Tokrat so se na zanimivo pustolovščino z mopedi odpravili brez spremljevalca.
Štirje člani Avto-moto kluba Savinjska dolina iz Vrbja pri Žalcu so se prejšnji petek, 15. aprila, odpravili na osem tisoč kilometrov dolgo pot v Maroko, ki naj bi jo opravili v največ 24 dneh. To so Bojan Žolnir, Andrej Čehovin, Dušan Pungartnik in Frenk Železnik, njihovo prevozno sredstvo pa so Tomosovi motorji, trije APN 6 in colibri 14
V, ki je tudi najstarejši, letnik 1971.
V preteklih letih so motoristi, združeni v Avto-moto klub Savinjska dolina, izpeljali vrsto potovanj z mopedi. To potovanje tako ni njihovo prvo, so se pa na pot prvič podali brez spremljevalnega vozila, zato so morali svoje konjičke naložiti zelo racionalno. Na potovanje so se morali tudi fizično pripra-
S: GLASBENA SOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC VABI K VPISU!
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v petek, 27. maja 2016 od 15.30 do 18. ure v prostorih glasbene šole v Žalcu.

i v
mag. Gorazd Kozmus ravnatelj
Več na: www.gszalec.si
ñ
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec vas od 23. do 26. 5. 2016
vljudno vabi tudi na TEDEN ODPRTIH VRAT.
51 krvodajalcev v Šempetru
Četrto letošnjo terensko krvodajalsko akcijo v Spodnji Savinjski dolini so v prostorih Osnovne šole Šempeter organizirali žalsko območno združenje RKS, Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter in Transfuzijski center Celje.
Kri je darovalo 51 krvodajalcev, kar je šest manj kot lani. Letos bodo pripravili še šest krvodajalskih akcij. Naslednja bo v prostorih Gasilskega doma Prebold 16. junija, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure.
T. T.
Obrtnike in podjetnike je zabavala atraktivna Tina G.
Na letošnjem praznovanju 40. obletnice Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec je po formalnem delu srečanja za duhovito nadaljevanje druženja s svojim »stand-up« programom poskrbela Tina Gorenjak.
Elegantno črno opravo mo-deratorke iz prvega dela je za-
menjala za atraktivno plesno in kabarejsko opravo plesalke in pevke ter dodobra nasmejala občinstvo.
Na nastopu z dvema sople-salkama je v svoj iskrivi govorni del spretno vpletala obrtništvo, tudi tisto »najstarejšo« obrt, za katero že od nekdaj vsi vemo, a je hkrati najbolj
»skrita javna stvar«. Baje tudi najdonosnejša, a najmanj obdavčena. No, Tinina predstava je imela namen zabavati, kar ji je odlično uspelo. Morda pa je imela tudi kakšen stranski učinek, ampak je ostal skrit. Govorimo seveda o davčnem razmisleku, da ne bo pomote.
D. N., L. K.
S plesom okoli sveta
viti, saj bodo dnevno prevozili okrog 400 kilometrov. Vozili se bodo mimo Benetk, potem pa bodo šli po Azurni obali in naprej po vzhodni obali vzhodne Španije. Morje bodo prečkali v Gibraltarju, potem pa čez Atlas in proti Rabatu oziroma Casa-blanci, kjer se bodo obrnili in vrnili proti domu. T. Tavčar
Okoli sveta so nas popeljale baletke GŠ Risto Savin vseh starosti (tudi fotografija na naslovnici).
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu izvedla letno predstavo baletnega oddelka šole z naslovom S plesom okoli sveta, v kateri so prikazali glavne značilnosti najznamenitejših plesov iz različnih dežel.
Predstavili so se prav vsi učenci, ki obiskujejo oddelek plesa, in sicer učenci plesnega vrtca, plesnih pripravnic in baleta. Zanimanje za predstavo je bilo izjemno, saj so sicer brezplačne vstopnice za dve predstavi pošle že v nekaj dneh, tako da že tri tedne pred predstavo ni bilo na voljo prostih vstopnic, kljub temu da je šola pripravila dve ponovitvi predstave.
Scenarij, režija, koreografija in idejna kostumografija je delo profesorice baleta na žalski glasbeni šoli Ines Mandelj, v vlogi povezovalke in stevarde-se, ki je publiko popeljala okoli sveta, pa se je predstavila sicer profesorica petja na šoli Biljana Ivanovic.
Zbrane obiskovalce je pozdravil ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, ki je čestital vsem sodelujočim na predstavi za izjemno ustvarjalnost, poudaril pa je tudi, da se
nahajamo v letu, ko Slovenija praznuje 200 let javnega glasbenega izobraževanja, in v letu, ki napoveduje praznovanje 60-le-tnice obstoja Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec. T. Tavčar