KNJIZN'.v CELJE MOZIRJE Leto XXIII Številka 6 Junij 1991 LJUBNO jg&m* Ut Hi linli IÜ lit . Üfs I - HI ■ ovo sezono >vostmi Z lastnimi močmi v novo Slovenijo Končno znak Zgornje Savinjske doline Zelene zime in želja privabljati vse več gostov v vso Zgornjo Savinjsko dolino so vplivali na odločitev delavcev na Golteh, da bodo v letošnji sezoni poskušali kar najbolj posodobiti ta rekreacij-sko-turistični center. V ta namen nameravajo izgraditi akumulacijsko jezero, v katerem bo zbranih do 40 tisoč kubi-kov vode, ki jo bodo uporabljali za umetno zasneževanje pobočij. Akumulacijsko zajetje je potrebno, ker bi bili drugače stroški črpanja vode previsoki. Tako na Golteh računajo, da bodo že prihodnjo zimo v primeru pomanjkanja snega lahko kratke proge zasnežili v eni noči, celotni center pf približno v sedmih dnevih. Z akumulacijskim jezerom je povezana tudi čistilna naprava, pri obeh pa so v naj večji možni meri upoštevali ekološke zahteve in naravo. Na Golteh nameravajo izgraditi tudi trosedežnico, z umetnim zasneževanjem pa nameravajo podaljšati sezono od sredine novembra do sredine aprila. Pri tem bodo zgradili tudi apartmansko naselje z 200 posteljami, kar bo predpogoj za izvajanje programov tako v zimski kot letni sezoni. Naslednja načrtovana investicija na Golteh je popolna obnova hotela, ki ga nameravajo preurediti v hotel visoke B kategorije, da bo zanimiv tudi za zahodna tržišča. V hotelu nameravajo dograditi receptorski del, povečati restavracijo, zgraditi predavalnico... Načrtov jim vsekakor ne manjka, največja novost pa bo umetna stena v hotelu, ki bo poleti primerna za plezalce, pozimi pa jo nameravajo spremeniti v posebno atrakcijo, saj bo predstavljala plezanje po zaledenelih slapovih. S tem nameravajo dati hotelu popolnoma novo podobo in pripraviti nove programe, vse pa delajo v želji za izboljšanje turistične ponudbe in kvalitete. Razmišljajo še o mnogih novih investicijah, tako na primer postavitev šankomatov v hotelu, iBBBBM Obvestilo za javnost V zadnjem obdobju se na območju občine Mozirje razširjajo govorice o ustanovljenem »četniškem odredu«, ki deluje na tem območju. Takšne govorice povzročajo določeno stopnjo vznemiijenosti med občani, kar negativno vpliva na njihovo počutje. Vsled tega obveščamo javnost, da plasirane govorice preverjamo in pri tem do sedaj nismo prišli do podatkov, ki bi kazali na obstoj tega gibanja na našem območju. Dopuščamo možnost, da je izvor teh govoric iz dogodka z dne 12.5.91, ko se je skupina mladoletnikov iz območja občine Žalec vozila z osebnim avtomobilom, znamke R 4 iz smeri Gornjega Grada proti Mozirju. Skupina je na anteno vozila pripela večjo črno tkanino (v obliki zastave) na kateri je bila z belo barvo narisana mrtvaška glava. Voznik vozila je bil ustavljen izven naselja Nazaije ter z njim opravljen informativni razgovor. Zaradi kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. 1. SFRJ št. 16/74) je bil zoper voznika podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. S tem obvestilom želimo javnost seznaniti, da zadeve spremljamo in sprotno analiziramo ter ni bojazni za vznemirjanje. V cilju čim hitrejšega preveijanja takšnih ali podobnih govoric naprošamo občane, da nas v prihodnosti takoj obveščajo o zaznanih pojavih. KAREL TURK elektronski prodaji in kontroli kart in še mnogih novostih. Predračuni so delavcem Golt pokazali, da bi lahko zaradi novosti privabljali po 180 tisoč obiskovalcev, iztržili pa bi desetkrat več kot v lanski sezoni. Pri vseh teh načrtih pa na Golteh niso pozabili na propagando, trženje in prodajo. Kot vsem ostalim turističnim delavcem bo negotov položaj v Sloveniji prinesel negotov položaj v turizmu. Na Golteh sicer pričakujejo, da ne bodo uspeli z vsemi svojimi programi, hkrati pa pričakujejo večje število dnevnih obiskovalcev. Posebnost načrtov na Golteh je oživitev zaspane Logarske doline in priprava posebnih poletnih programov. Poleti je poslej na Golteh možno jahati, se voziti s padali, izposojati kolesa, plezati, v povezavi z Logarsko dolino pa ponujajo še obilo drugih aktivnosti. Na Golteh vseskozi poudaija-jo, da niso ločeni od ostale Zgornje Savinjske doline in da v želji po čimvečjem številu gostov ne -razmišljajo le o svojem centru. Nasprotno, goste bi radi privabljali za celotno Zgornjo Savinjsko, s tem pa bi dobili delo in zaslužek tudi domačini. Ob tem računajo tudi na ustanovitev turističnega podjetja z mešano lastnino. V tem podjetju naj bi v začetni fazi s svojim kapitalom sodelovali Merx Holding, Turist Moziije, RTC Golte in Savinja Moziije, radi pa bi pritegnili vse, ki vidijo svojo bodočnost v turizmu. Naloga tega mešanega podjetja naj bi bila predvsem propaganda in prodaja vseh, ki bodo soudeleženi v podjetju. Na Golteh poudarjajo, da vseh načrtov ne bodo mogli uresničiti brez sodelovanja vseh, ki jim turizem pomeni in bo pomenil kruh, hkrati pa računajo tudi na pomoč občinske mozirske vlade. Tako torej razmišljajo na Golteh, s tem pa dokazujejo, da seje v zgornjesavinjskem turizmu resnično nekaj premaknilo. In to na boljše. Upamo lahko le, da načrti golt niso osamljen primer in da bo Zgornja Savinjska dolina slej kot prej postala to, kar si vsi želimo — turistični raj. URŠKA SELISNIK Dolgo in predolgo je trajalo, da je mozirska občina, ki v vseh aktih opredeljuje turizem kot prednostno panogo, dobila svoj znak. Ob vseh razvojnih načrtih prav v tem času temeljito razpravljajo o najnovejšem. Pripravila ga je firma EPSI, s kopico pripomb na osnutek, ki so jih dali poslanci občinske skupščine, posamezniki, krajevne skupnosti in drugi turistični dejavniki, predlog tega razvojnega programa pa bodo poslanci sprejemali na seji vseh treh zborov 28. junija. Zelo na kratko o tem razvojnem programu. Vso dolino deli na tri področja. Prvo so Moziije, Rečica, Ljubno, drugo Luče, Solčava in Logarska dolina in tretje Gornji Grad s širšim zaledjem. Program pravzaprav utemeljuje izhodišča in omejitve kaj se kje sme in kaj ne. Seveda so to obvezujoče usmeritve, na podlagi katerih bodo izdelali ureditvene načrte in našli konkretne odgovore za vsako podrobnost. Žal je tako, da seje prava turistična sezona za Zgornjo Savinjsko dolino dejansko končala že pred začetkom. Ne čisto dobesedo, pavendarle. Prva naloga sedaj je, da čimprej poskrbijo za vso potrebno dokumentacijo in na podlagi razpisa izberejo izvajalce del. Seveda je še veliko nalog, kijih je treba uresničiti takoj. Sem sodi tudi ustanovitev turistično-infor-mativne službe, ki ne more več temeljiti na amaterizmu, kopja pa se lomijo glede tega, ali naj ima tudi komercialne naloge ali ne. Kakorkoli že, vsi podatki morajo biti zbrani na enem mestu in vsak Minuli teden je Gornjo Savinjsko dolino obiskalo dvanajst študentk višje šole za socialne delavke iz Ljubljane. Njihov obisk je sodil v njihov program praktičnega dela na terenu, saj v vsakem letniku štirikrat obiščejo razna slovenska področja in neposredno delajo z ljudmi, kar je pogoj za vpis v naslednji letnik. Tokrat so se odločile za mozirsko občino. Razlog so seveda poplave, oziroma odpravljanje njihovih posledic. Študentke iz skoraj vse Slovenije so obiskale 40 družin, pomudile so se v krajevnih skupnostih, pri župnikih v podjetjih in še kje, pogovarjale pa so se predvsem o Stiskah ljudi med samo vodno ujmo, kako so ljudje zadovoljni s pomočjo (in kako nekateri niso), veliko besed pa je bilo izrečenih glede tesnobe in strahu ljudi na najbolj ogroženih področjih, saj zaradi po- bo zanje nekaj prispeval, če ne drugače, ga bo k temu prisilila občinska zakonodaja. Veliko je seveda govora o bodoči podobi Logarske doline. Načrtov in idej je veliko, do končnega sprejema programa pa ostaja v veljavi moratorij za vse gradnje v tej obljubljeni deželi, (jp) časnosti (ne)obnavljanja jezov in drugih infrastrukturnih objektov ob vsakem večjem dežju grozijo nove poplave. Ker v mozirski občini ustreznih ustanov ni, so obiskale tudi dom za ostarele na Polzeli in zavod za usposabljanje duševno motenih otrok. Na sklepnem sestanku so vse po vrsti zagotovile, da so bile povsod lepo sprejete, pretreslo jih je, ko ljudje še danes jokajo,, ko podoživljajo prvonovem-brsko nesrečo, po njihovem so ljudje s pomočjo večinoma zadovoljni, ugotovile pa so tudi, da se ljudje v posameznih krajih v zvezi z delitvijo pomoči kar preveč »po strani« gledajo. Vse so tudi zagotovile, da je bila to ena doslej najbolj dragocenih izkušenj, ki jim bo še kako koristila pri kasnejšem opravljanju poklica, (jp) 26. junij — dan slovenske osamosvojitve Malo dni nas loči od dneva, do katerega smo se zavezali, da bomo uresničili plebiscitarno voljo in udejanili samostojnost neodvisne države Slovenije. Najkasneje 26. junija, če bodo okoliščine zahtevale drugače, pa tudi prej, bo republiška skupščina sprejela potrebne zakonske in ustavne odločitve ter razglasila samostojnost države Slovenije. To bo vsekakor zgodovinski dan, morda sploh najpomembnejši v narodovi zgodovini, zato ga bomo ustrezno proslavili in obeležili Ne le zato, da bi povzdignili državljanski ponos in samozavest, in tudi ne samo zato, da bi vsemu svetu in še posebej Evropi dokazali, da je slovenska država po volji ljudstva nepremakljivo dejstvo, ki ga civiliziran svet mora upoštevati in spoštovati, temveč še posebej in najprej zato, ker je uresničena zgodovinska težnja naroda in uveljavljena njegova plebiscitarna odločitev. Nobenega dvoma ni, da bo to dan spontanega veselja in praznovanja, dan novega slovenskega državotvornega po'nosa. Poleg formalne razglasitve samostojnosti v republiški skupščini bo po celi Sloveniji vrsta simbolnih prireditev. Vsaka bo na svoj način obeležila dan, ko bo Slovenija stopila na samostojno pot. Tudi v naši občini pričakujemo, da bo vrsta spontanih srečanj in prireditev, ki bodo izkazale privrženost slovenski osamosvojitvi To nenazadnje dokazujejo že podatki samega plebiscita pred pol leta, ko se je glasovanja o samostojni Sloveniji udeležilo 95% vseh Zgomjesavinjčanov, 93,5% pa se nas je izreklo za državo Slovenijo. Vsak stisk roke, družabna srečanja ob kresovih, kulturne, zabavne, verske in ostale prireditve v tem času, bodo po svoje prežete in povezane s tem zgodovinskim dogodkom za vse Slovence in ostale prebivalce Slovenije. V predsedstvu občinske skupščine smo se odločili, da posebnih prireditev izključno za to priložnost ne bomo organizirali, ker bi po naši oceni delovale preveč vsiljivo, preveč bi spominjale na stare čase, ko je bilo tovrstno slavljenje praktično obvezno. Ne vsiljena, prostovoljna srečanja, pa so mnogo bolj človeška, naravna in pristna Želim in pričakujem, da bomo korajžno, z jasnimi cilji stopili na samostojno pot, ki bo, še posebej v začetku, nemalo težka Vendar naši cilji in želje niso usmerjeni toliko v naš jutri, ampak v prihodnja leta in desetletja Delamo za generacije naših otrok in vnukov. ANDREJ PRESEČNIK ' Samos/oma SLOVENIJA 1991 Beseda urednika prvič... Čas neusmiljeno hiti, prehiteva nas. Prvo polletje je za nami, drugo tik pred vrati. Le odškmiti jih še moramo. Z vsem skupaj prihajajo na naše domove tudi nove položnice. Bistveno višji znesek je napisan na njih. Dvesto dinarjev! Zakaj? Cena za prvo polletje je bila (pre)nizka. Dogodki so nas prehiteli in predvsem presenetili Odločili smo se za 150 dinarjev, pa nas je tik pred tiskom presenetila marka (DEM). Nič ne moremo pomagati Takoj bodo vsaj za 40 odstotkov porastli stroški tiskarskih storitev v Ljudski pravici. Papir pa seje že letos podražil za več kot 100 odstotkov. Preživetje Savinjskim novicam zagotavlja torej 200 dinarjev. Na prvi pogled grozljiva številka, pa morda ni tako hudo! Pivo in pol na mesec, denimo. Želimo in upamo, da bomo ostali skupaj, da bodo vaše in naše Novice preživele. Pišete, da si jih želite. Pogoltnimo torej to grenko tabletko, ker so podražitve izven vseh naših moči Skupaj bomo ostali in preživeli seveda samo, če se boste vsi ponovno naročili; plačali položnice do 20 julija. ... in drugič V prejšnji številki niso bili objavljeni odgovori na pisanje g. Edija Mavriča. Protestov, ugovorov in celo groženj je bilo veliko, tudi z morebitno tožbo. Na žalost tudi z odpovedmi naročnine. Odgovore torej kljub vsemu (moramo) objaviti, v prepričanju seveda, da si takšnih Savinjskih no vic ne želite. Zato zares prekinjamo takšne in podobne polemike. Novice naj bodo novice, naj poročajo o nas in našem vsakdanjiku, raje o bodočih, kot preteklih dogodkih in dogajanjih. Veliko je tudi pripomb, da ste naročnino poravnali, a Novic niste dobili. Preverili smo in ugotovili, da ste vsi v računalniku. Pozanimati se bomo torej morali pri poštarjih. Kaj drugega v tem trenutku ni možno. Stanarine in storitve za 30 odstotkov višje Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje razpravljali tudi o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev. Za storitve so brez razprave sprejeli predlog o 30-odstotnem povišanju, pri stanarinah pa je šlo nekoliko težje. Predlog je bil namreč 47 odstotkov, po dokaj burni razpravi pa so se odločili za 30. V občini je trenutno 559 nosilcev stanovanjske pravice, od tegajih je do podražitve 160 prejemalo subvencije, (jp) Zgornjesavinjski odbor Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke in Pašna skupnost Stari stani organizirata 3. SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN pri pastirski koči na Starih stanih. Srečanje bo v nedeljo, 14. 7. 1991, s pričetkom ob 10. uri Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske Kmečke zveze — Ljudske stranke, Kmetijske zadruge in Občine Mozirje. Za pijačo in zabavo bodo poskrbeli organizatorji, za jedačo in prevoz poskrbite udeleženci sami. Srečanje je namenjeno predvsem sprostitvi po vsakodnevnih obveznostih in sproščenem pogovoru na svežem planinskem zraku. Poštnina plačana na pošti Mozirje »Z ljudmi v stiski moraš čutiti« Tri desetletja je že zvest veterinarski postaji Mozirje in ljudem v tej občini, ob dopolnjenih šestdeset letih življenja je bil polnih trideset let v operativni terenski veterinarski službi, ob tem dvanajst let občinski veterinarski inšpektor, po letu 1980 je opravljal naloge direktorja združene Savinj-sko-šaleške veterinarske postaje, danes je predstojnik veterinarske postaje Mozirje v sestavu celjskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo. Po diplomi je opravil podiplomski študij in magisterij in se s tem specializiral za zdravstveno varstvo in reprodukcijo govedi, opravil je mnogo strokovnih in raziskovalnih nalog in njegove izsledke še danes uporabljajo profesorji na univerzi in jih koristijo drugi raziskovalci, veliko je napisal strokovnih člankov in prispevkov, ki se jih skoraj ne da našteti, bibliografija je preveč obsežna, sodeloval je na strokovnih posvetovanjih in kongresih, lotil se je mentorstva na študentskem raziskovalnem taboru, pomagal mladim velenjskim raziskovalcem...; vse to ob rednem in zahtevnem delu veterinarja na terenu. ANTON RESNIK iz Mozirja je to. Nezakonski otrok iz kmečkega okolja, ki je leta 1944 ostal še brez matere (padla je pri osvobajanju Gornje Savinjske doline). Prepuščen sam sebi se je kljub ljubezni do tehnike odločil za veterinarja. Pripada drugi generaciji povojnih veterinarskih tehnikov iz leta 1952. V sebi je čutil, daje to premalo in je leta 1960 diplomiral na zagrebški fakulteti, se leto kasneje zaposlil v Mozirju in tu ostal, ob vseh prilikah za boljšo zaposlitev je ostal zvest dolini in njenim ljudem, zvest samemu sebi. Ob vsem tem za svoje in življenjsko delo svojih kolegov šteje izgradnjo sodobne veterinarske postaje v Mozirju. Zakaj? Uteme- ljen razlog ima zato, pa ne zaradi velikih naporov ob gradnji. Gre za ogromno pridobitev z novimi prostori, sodobno opremo tudi za zahtevnejše posege, z ambulanto, lekarno in tako naprej, končno gre za postajo in veterinarje z vozili, z radijskimi zvezami in še za kaj. Anton Resnik mlajšim kolegom nenehno polaga na srce, da vsega tega ne smejo izgubiti, v nobenem primeru. Zakaj ta njegov strah? Prvič zaradi tega, ker se dobro spominja svojih začetkov, ko so veterinarji hodili peš do gorskih kmetij, z majhno torbo in najnujnejšo opremo, odvisni od sebe in svojega znanja. Danes je drugače. Cestnih povezav je veliko, z vozili in opremo pridejo že skoraj do sleherne živali. Drugič zato, ker se znova pripravlja reorganizacija veterinarske službe, ki bo omogočala tudi veterinarsko službo z osebnim delom, privatno prakso torej. Seveda bo javna veterinarska služba ostajala naprej, rabila pa naj bi manj prostorov in »interesenti« zanje se že javljajo. Veliko govorimo o družinskih zdravnikih, tudi družinski veterinarji niso izjema pri tem. Seveda velja dejstvo, da so takšnega družinskega veterinarja v mozirski občini snovali in uresničevali vsaj zadnja leta. Včasih so imeli svoje postaje ob cestah, danes pridejo do vsakega rejca. To je še posebej pomembno, saj družbenih farm skorajda ni in kar 90 odstotkov živinoreje predstavljajo zasebni rejci. Zal tudi predelovalne industrije na tem področju ni, je le surovinsko zaledje in s tem pri dohodku na slabšem. Dejstvo je, da imajo ljudje veterinarje radi. Anton Resnik pravi: »Tudi po 30 letih službe v dolini ni človeka, ki bi se ga izogibal, ali on mene. Veterinar mora biti dober do človeka, mora v stiski čutiti z njim, obenem moraš biti nalogam dorasel tudi strokovno, saj le uspeh vliva zaupanje.« (jp) Novi radioamaterski operaterji z izpitno komisijo po uspesno opravljenih izpitih. Novi radioamaterski operaterji Meseca maja je po večmesečnem tečaju uspešno opravilo izpite za radioamaterske operaterje C in E razreda 24 tečajnikov. Med njimi je po stroki šest tehnikov, pet študentov elektrotehnike ter celo trije diplomirani inženirji. Tako se je Radioklub Mozirje kadrovsko spet močno okrepil, kar je po večletnem padanju članstva vsekakor razveseljiv pojav. K temu jeglavni del »prispevala« vodna ujma, saj se ob takšnih in podobnih katastrofah zelo prepričljivo pokaže in dokaže v svetu že zdavnaj uveljavljen in priznan humanitarni značaj radioamaterstva, pa tudi učinkovitost radioamaterjev v takšnih primerih. Novo ustanovljena sekcija Radiokluba Mozirje v Lučah bo tako imela že šest UKV operaterjev, prav tako pa bo tudi sekcija v Gornjem Gradu z devetimi operaterji na novo oživela. Upati je, da se bodo kljub hudi stiski za denar našla sredstva za nabavo najnujnejše tehnične opreme tako za matični klub v Mozirju kot za njegove sekcije v Lučah in Gornjem Gradu. Upravni odbor kluba tako postopoma realizira prizadevanja, da bi bili v vseh večjih, predvsem pa oddaljenih krajevnih skupnostih, usposobljeni in aktivni radioamaterski operaterji, ki bi poleg širjenja tehničnega znanja tudi v bodoče uspešno sodelovali v okviru civilne zaščite v slučaju naravnih katastrof ali hujših nesreč. LUDVIK ES 200 novih delovnih mest PRODAJALNA NOVO! NB TRGU 33 Obveščamo vas, da šivamo za vas! po vaših merah in željah vam hitro in kvalitetno sešijemo krilo, bluzo, hlače... Pridite in se prepričajte! Stopnja rasti zaposlovanja seje v mozirski občini bistveno zmanjšala že v letu 1988, že leto kasneje pa rasti skorajda ni bilo več. Število se celo zmanjšuje, razen v obrti in drobnem gospodarstvu pa je rast tudi pričela upadati. Skrbi še drug podatek. Že prej slaba izobrazbena struktura zaposlenih se niža inje pod vsemi povprečji. Podjetja za višje in visoke šole komajda še razpišejo kakšno štipendijo. V obdobju 89/90 so podjetja za 4. stopnjo razpisala kar 55 odstotkov vseh štipendij, za višjo in visoko le 28. Veča se tudi število brezposelnih. Maja letos jih je bilo že 400, predvsem na račun Gozdnega gospodarstva. Dejansko je brezposelnih 291, od tega 77 težje zaposljivih. Stanje je posebej kritično na demografsko ogroženih področjih Luč in Solčave, predvsem zaradi dejstva, da je tam največ delavcev gozdnega gospodarstva. Kritična številka trenutno je 200 nezaposlenih, višek ni toliko problematičen, saj so to delavci, ki ne želijo delati. Večja podjetja v zadnjem času vse bolj iščejo smotrno organiziranost in potrebe po določenih kadrih rešujejo z notranjimi prerazporeditvami. Možnost novih delovnih mest je torej predvsem v malem gospodarstvu, pri obrtnikih in podjetnikih, ki odpirajo nova delovna mesta. Zato bodo v mozirski občini ustanovili poseben sklad, s katerim želijo zagotoviti 200 novih delovnih mest. Iz tekoče proračunske rezerve za lansko leto so namenili 2 milijona dinarjev, računajo na sredstva, ki jih gospodarstvo prispeva za sofinanciranje novih delovnih mest, v sklad bodo namenili vse obresti, kijih dobijo z začasnimi krediti iz proračuna, računajo pa še druge vire. Za vsako novo delovno mesto (zaposliti se mora brezposeln delavec ali tehnološki višek) bodo iz sklada namenili 2.300 «•SECU-jev (60.000 dinarjev), zaposlitev mora veljati najmanj 5 let, obratovalnica mora imeti se- dež v občini, prav tako mora delavec stalno bivati v mozirski občini, pogoje pa bodo sprejeli poslanci na naslednjem zasedanju občinske skupščine. Glede zneska so seveda mnenja, daje prenizek, vendar so možnosti omejene in želijo vsaj na tak način spodbuditi zaposlovanje in pomagati. Če bo skupščina 28. junija predlog spre- jela, bodo sredstva na voljo že od julija dalje, koristili pa jih bodo lahko vsi, ki so novo delovno mesto odprli od 1. januarja dalje in seveda tisti, ki ga še bodo. Prav tako bodo do teh sredstev upravičene le obratovalnice z do 25 zaposlenimi, prednost pa bodo imele tiste, katerih dejavnost je tesno povezana s turizmom. Manj nesreč, hujše posledice S stanjem na področju prometne varnosti v mozirski občini gotovo ne morejo biti zadovoljni, še zlasti ne zaradi slabih obetov. Vzrok za slednje so katastrofalne poplave, ki so uničile ali hudo poškodovale večino prometnic, zlasti od Podvolovljeka do Luč in naprej do Ljubnega, o lokalnih in gozdnih cestah ter grozečih plazovih seveda ni treba zgubljati besed. Ovire v prometu so in še bodo vse vrste popravil, gradenj in sploh dela pri odpravljanju posledic poplav. Le nekaj številk. Lani se je na področju PM Mozirje zgodilo 27 prometnih nezgod, leto pred tem 32. Statistika torej pravi, daje stanje prometne varnosti boljše, vendar posledice nesreč govorijo drugače. Kar štiri osebe so izgubile življenje, 1989 le dve. Hudo telesno poškodovanih je bilo lani 11, leto poprej 22 udeležencev. Seveda s tem ne morejo biti zadovoljni. Delno je seveda to pogojeno s slabim cestnim omrežjem, ne smemo pa pozabiti voznikov in njihovega nekulturnega obnašanja. Posebej velja poudariti pešce, ki so bili v treh primerih smrtno poškodovani zaradi lastne malomarnosti in neupoštevanja predpisov. Najbolj ogrožen odsek je cesta Mozirje — Radmirje, ki je najbolj prometen in so tudi hitrosti najvišje. Represivni ukrepi organov za notranje zadeve so ostali približno na enakem nivoju kot leto prej, zaznali so 1.511 kršitev cestno-prometnih predpisov, od tega je bilo 1.011 predlogov za uvedbo postopka. Kar 206 predlogov je bilo podanih zaradi vožnje pod Dvajsetletnica, prapor in veselo srečanje Na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju so v soboto slavili invalidi občine Moziije. S slavjem so namreč obeležili 20-letnico delovanja svojega društva, obenem pa razvili nov društveni prapor. Ustanoviteljem društva in najzaslužnejšim aktivnim članom so podelili priznanja, seznanili so se z delom društva v preteklem obdobju in opravili še kaj drugega, pomembno pa je, da so bili srečni in veseli ob ponovnem snidenju, koso po- zabili za prenekaterö tegobo. Zbralo še jih je veliko (žal, bi lahko napisali, vendar tako je), ne zaradi udeležbe, zaradi števila, ki ga pogojujejo različni razlogi), uvodoma jih je pozdravil podpredsednik SO Mozirje in predsednik K$ Mozirje Rade Rakun, kije posebej poudaril pomen; tega društva, ki je del naše družbe in ga moramo tako obravnavati, posebej v današnjih tesnobnih časih, ko smo drug drugemu veliko bolj potrebni in si zato bližji; težave so seveda različne in jih različno premagujemo, vsekakor pa smo skupaj močnejši. Posebej je poudaril, da materialne dobrine pomenijo veliko, še več tople in prijateljske besede ter dodal »vaše delo se odraža v nesebičnosti in požrtvovalnosti, pa je največja odlika pomoči človeka človeku, ki je potreben pomoči.« Društvo danes šteje 818 članov, na sobotni slovesnosti so obširno spregovorili tudi o pestri dejavnosti v zadnjih letih in v vsem dvajsetletnem obdobju, v uvodu kronike pa poudarili težko usodo starejših ljudi in zlasti telesno in drugače prizadetih, zato mora društvo pomeniti središče skupnih prizadevanj in povezav zenotnim ciljem pomagati drug drugemu, da so drug drugemu prijatelji in razumevajoči med seboj. Razbitje prapora je bilo posebno doživetje, prijateljsko srečanje zatem pa še bolj. vplivom alkohola, veliko je bilo tudi drugih kazni, ustnih in pisnih opozoril. Na prvem mestu med udeleženci v nesrečah so vozniki avtomobilov, zatem pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem in tako naprej. Med vzroki je najčešča neprimerna hitrost, sledijo pa nepravilnosti pešcev. Tudi stanje v prvih letošnjih štirih mesecih je približno enako kot v lanskem letu. Kot kazniva dejanja so obravnavali pet prometnih nezgod, posledice v vseh primerih so bile hude telesne poškodbe, pri vzrokih pa se je zelo povečalo število vinjenih voznikov (kar ~ štiri od petih). Odseku ceste Mozirje — Radmirje se je po pogostosti nesreč pridružil odsek Radmirje — Luče. Kot prekršek so obravnavali še 40 nezgod in podali 257 predlogov za uvedbo postopka, kar 123 zaradi al- kohola. Miličniki si seveda prizadevajo, da ukrepajo zlasti pri tistih prekf-ških, ki so najpogostejši razlog za nesreče. Statistični podatki torej kažejo, da je stanje v prvih letošnjih štirih mesecih zadovoljivo, dejansko pa s tem stanjem nihče ne more in ne sme biti zadovoljen. Cestno omrežje je treba ponovno poudariti. Je v izredno slabem stanju, pravzaprav to že ni več. To posebej velja za odsek od Radmirja do Logarske doline. Opozorilne table in napisi ne zaležejo prav veliko, nesreč z materialno škodo je vse več. Opozorilo voznikov velja zlasti zaradi bližajoče se turistične sezone, saj vsemu navkljub pričakujejo večjo gostoto prometa, obenem pa se bodo na tej cesti izvajala različna dela in popravila, kar možnosti za prometne nezgode le še povečuje, (jp) Mercator — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. — 26 trgovskih poslovalnic v vseh krajih občine — pestra izbira vsakovrstnih potrebščin za dom, kmetijstvo, obrt, hoby,... — možnost ugodnega kreditiranja večjih nakupov blaga NA 6 OBROKOV — BREZ POLOGA NOVOST — brezgotovinsko kupovanje s KARTICAMI KLUB-a MERCATOR KLUB MERCATOR 'oftjjjL POSLOVNI SISTEM MERCATOR, D.D. LJUBLJANA, TITOVA 137 61113,061/ 371 282 NAM ZAUPANJE — VAM ZADOVOLJSTVO (Osamosvojitev! Ob razvitju so bili ponosni... ... srečni, veseli in za trenutek brez tegob O; kako čas hitro beži, naprej in predvsem nazaj. Zlasti kar se tiče osamosvojitvenih (ali samoosvojitvenih) teženj. In kako so si nekateri sorodni dogodki podobni, čeprav na povsem različni ravni Odločilni dan, 26. junij, se nam bliskovito bliža, kakor so 12. junija bliskovito minila tri leta, odkar so se prebivalci vasi Priho va z naj-večjo možno obliko demokracije odločili da se odcepijo (nisem zapisal osamosvojitev) od krajevne skupnosti Rečica ob Ša-vinji in se priključijo RS Nazarje. Vsi, prav vsi so priznavali in spoštovali utemeljeno voljo in pravico krajanov Prihove, upošteva! pa tega ni nihče, niti prejšnja niti sedanja občinska vlada, vsem obljubam navkljub. Celo pismenim in drugačnim zagotovilom. Briga jih toliko opevana in spoštovana volja večine ljudi Pa ne gre samo za vlado, posebej se je izkazal družbeni pravobranilec sa,noupravljanja Ker sem kot prebivalec Prihove, zgolj naključni in s prstanom Prihovke na roki, kar seveda ni posebno naključje, tudi sam imel prste vmes pri tej odcepitvi, mije grozil z javnim tožilcem in še s čim, pa se po dobrih treh letih ni zgodilo dobesedno nič. Briga vlado (in bivšo SZDL) za voljo ljudi Medtem seje krajevna skupnost Rečica že »osamosvojila«. Ni namreč izglasovala občinskega referenduma Ut samoprispevek in je razpisala svojega. Bil je izglasovan in Prihovci kljub svoji trdni odločitvi, da se izselijo v Nazarje, plačujejo prispevek Rečici, od katere nimajo nič. V Nazarjah so nas težko pričakovali. Rečica nas je želela lepo odsloviti, pa se je zataknilo. Zanimivo, prav pri Elkroju. Brez njega nas bi Rečica spustila iz svojega mačehov- skega objema, brez njega nas Nazarje ne bi sprejelo. Zanimivo zato, ker se je zapletlo pri zapuščinski razpravi, kot se zapleta prav v Elkroju in njegovim odcepitvenim težnjam. Zanimivo še enkrat. Kako se dogodki pokrivajo. Slovenci Še želimo odcepiti, osamosvojili Ponujajo nam, naj gremo stran, a nas nihče noče. Se bomo torej osamos vojili? To želimo in hočemo, pa kaj? Tudi im Prihovi smo se odločili, pa smo še vedno tam, kjer smo bili, še vedno plačujemo tistim, za katere smo se odločili, da jim ne bomo, še vedno se za nas nihče ne zmeni in tako dalje in tako dalje. Očitno vsem paše, daje stanje tako, kot je, pa pika. »Ne daj bože«, da bi nekaj takega veljalo tudi za Slovenijo! P. S.: Pa se Prihovi vseeno obeta nekaj novega Ne razdružitev, pač pa združitev! Preobrat, da je kaj. Prebivalci obrtne cone (od Gorenja — MGA Nazarje do mostu preko Savinje, če ne veste, kje je to) namreč upravičeno trdijo, da so na nikogaršnji zemlji. Prometni znak za naselje Nazarje je namreč pri črpalki, za »izhod« iz naselja pa na koncu nazorskega mostu. Se pravi, da jih ni in so se odločili, da se bodo združili s Prihovo, ki ima sorodne probleme, poleg lega pa smo oboji čisti mejaši Evo ti ga na, pa bo nastala koristna nova tvorba, obrt, podjetništvo in kmetijstvo. A ni lepo. Še lepše je, da bodo iz obrtne cone ob morebitnih popla vah, ki glede na sanacijo posledic lanske nesreče vsekakor niso izključene, lahko zbežali v prihovski hrib in tam dobili bratsko zatočišče. Le kam bomo zbežali Slovenci vsi skupaj, da nas ne bo odplavilo? (JP) Dolgo vroče poletje Dobro obveščanje krajanov Nasvidenje združenje, dober dan zbornica V Mozirju je bila druga in zadnja seja skupščine obrtnega združenja Mozirje. Zadnja zato, ker je združenje danes že zbornica in prav glede tega so se kopja najbolj lomila. Pred sprejemom statuta o ustanovitvi obrtne zbornice so ocenili delo zdaj že bivšega združenja^preteklem obdobju, Iprejeh finančno por in načrt, nato pa se je začelo zares. Večino članov skupščine je namreč najbolj zanimalo, zakaj ustanovitev zbornice dobesedno preko noči Spraševali so se, če je to le sprememba imena, kje so programi, kaj naj bi zbornica obrtnikom prinesla novega, boljšega in še kaj. Le na kratko o nekajurni razpravi Predsednik obrtniške zbornice Slovenije in obenem podpredsednik republiške gospodarske zbornice je posebej poudarit da ustrezne obrtne zakonodaje res še ni res je tudi da so programi in usmeritve nujni še bolj res pa je, daje z zadnjim majem prenehal veljati zakon o združenjih inje s 1. junijem že v veljavi zakon o zbornicah. Če torej statuta ne bi sprejeli bi bili obrtniki v občini Mozirje že naslednje jutro brez združenja in brez zbornice, skratka nič. Postavljeni pred dejstvo so člani skupščine statut sprejeli čeprav najbrž nikomur ni povsem jasno, zakaj takšen postopek. Še nekaj. Veliko je bilo ostrih besednih dvobojev med člani liberalne stranke in ostalimi člani združenja, prevladalo pa je vendarle mnenje, da morajo obrtniki predvsem strniti svoje vrste, presekati dvojnost in se skupaj boriti za svoj obstoj in razvoj, sajjim nihče ničesar ne bo podaril, kot jim nikoli doslej Uidi ni (jpf Matkov škaf je letos zakasnil, ljubitelji narave pa ne. Kdo bo koga branil? Nekaj o delu bodoče zbornice: Srečanje slovenske in avstrijske kmečke zveze Savinja se bo osamosvojila! so člani razpravljali tudi o njegovi razrešnici. Do tega naj ne bi prišlo, poslanci pa bodo na naslednji seji odločali o tem, da bi z njim sklenili pogodbo. Kdo bo torej koga branil, ali drugače — se bo ubranil pravobranilec, če poslanci ne čutijo potrebe po njegovem delu? nove Gornje Savinjske doline po poplavah, k čemur so sicer znatna sredstva prispevali tudi kmetje z obeh strani meje. Gostitelji so med drugim povedali, da bo v kratkem ustanovljena slovenska kmečka zbornica kot najpomembnejša ustanova, od katere bo odvisen razvoj kmetijstva v vsej Sloveniji. Tako bo imelo kmetstvo tri ustanove: zbornico, zadrugo in stranko kot politično ustanovo. Zbornica bo zastopala kmetstvo kot družbeni sloj, stranka je politična zadeva, z zadrugami pa so problemi. Zlasti zato, ker predvideni zakon o zadrugah organizacijsko ni sporen, sporno pa je lastništvo. Zato bodo še pred poletnimi počitnicami sprejeli zakon brez lastniškega dela, prav tako pa v tem času pričakujejo tudi sprejetje zakona o privatizaciji. Na vprašanje, kaj in kako je z (do)sedanjim ministrom za kmetijstvo, so odgovorili, daje prišlo v ljudski stranki do razhajanj glede poti za uresničitev ciljev, ne pa zaradi cilja samega. Dodali so še to, da so različna mišljenja v posamezni stranki nujna in potrebna. JANEZ PLESNIK Marsikateri nesporazum je hitro odpravljen, če je obveščanje tekoče in izčrpno. To velja kar v vsakem primeru, posebno pa še tedaj, ko gre za denar in njegovo delitev. Po ujmi, v novembru preteklega leta, so bili številni prebivalci doline hudo prizadeti, pomoč je prihajala po večih poteh in najpomembnejšo besedo pri pravični razdelitvi so imele krajevne skupnosti, če odmislimo podjetja, kjer so potekale reči preko oblastnih organov. In kot že rečeno, je delitev denaija vedno in povsod Pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih Velenje je bil pred časom sestanek sekcije staršev prizadetih otrok. Udeležilo se ga je 12 staršev prizadetih otrok od šestnajstih, kolikor jih imajo evidentiranih. Na sestanku so starši opozorili na celo vrsto težav, ki so povezane z rehabilitacijo in vzgojo njihovih slušno prizadetih otrok. Obenem so starši izmenjali izkušnje, saj vse pestijo enaki ali podobni primeri. Da bi zvedeli kaj več o teh težavah, smo za pogovor zaprosili predsednico sekcije staršev pri MOSP Velenje Natalijo Petrič. »Kot predstavnica staršev lahko povem, kakšni problemi pestijo nas starše, ki imamo slušno prizadete otroke. Prvi in največji problem nastane takoj, ko ugotovimo, da naš otrok ne sliši. Tudi pri zdravnikih nemalokrat naletimo na neodobravanje, oziroma nam ne verjamejo, kojim povemo, da smo ugotovili, da naš otrok ne sliši. Druga težava je pridobitev slušnega aparata. Postopek je zelo dolg, včasih traja več mesecev. Kaj to pomeni za otroka, ni treba posebej poudarjati. Potem imamo težave pri vzgoji in rehabilitaciji slušno prizadetih otork, kar je povezano z visokimi stroški. Veliki so izdatki za nabavo baterij, s prevozi na strokovno izobraževanje, v šolo, za sofinanciranje otrok v rejniških družinah, v internatu in še in še. Zato smo starši mnenja, da bi bilo potrebno odpraviti ali spremeniti cenzus pri dodeljevanju denarne pomoči družinam z invalidnimi otroki. Na sestanku smo tudi ugotovili, da v občini Velenje te pomoči ni. Težave so tudi z nabavo in servisiranjem pripomočkov za slušno prizadete, ker je večina aparatov uvoženih. Za uspešno rehabilitacijo je danes na razpolago cela vrsta pripomoč- V pomoč pri odpravljanju posledic novembrskih poplav v mozirski občini so se vključili tudi slovenski lovci. Predstavniki lovske zveze Slovenije so krajevni skupnosti Luče izročili 400.000 dinarjev; vsak lovec je namreč k lahko predmet hudih razprtij ali tudi drugih zapletov. Zato se zdi zelo pomembno ljudem na široko odpreti vrata obveščenosti. To so storili v krajevni skupnosti Ljubno v številki 1. Ljubenskega vev-nika. V njej je najprej podal uvodne misli predsednik KS Ljubno Rajko Pintar, ki je hkrati urednik glasila. Nato pa sledijo nanizani podatki o prejeti in izdani pomoči. Vsekakor bo to obvestilo zelo koristilo in potrdilo tisto staro načelo, da se odprte strani knjige kaj lahko berejo... A. V. Ker je poleg statuta obrtne zbornice najbolj pomemben poslovnik zbornice, ki praktično ureja njeno delo in opredeljuje dejavnosti, bi podal nekaj smernic oziroma nalog: Marsikdo se bo vprašal, kakšnega pomena je ustanovitev obrtne zbornice? Na to bi lahko odgovoril samo z eno besedo: »VELIKEGA«. Dobivamo nazaj tisto, kar so obrtniki pred 50 leti imeli in nato izgubili. Zato poudarjam, da moramo ta trenutek tudi pravilno dojeti in ga sebi v prid obrniti, da bomo imeli pravo obrtno zbornico. Ta bo taka kot ljudje v njej in tudi taka kot občina, v kateri živimo. S to zbornico se bomo poskušali približati družbi razvitih obcm, seveda, če bo to zbornico priznala za svojo partnerico tudi družba ter ji omogočila izvajati vse tiste naloge, ki so za podobne zbornice običajne. Seveda ne moremo čakati na državo, da bo to priznala, ampak na to biti pripravljeni, kot daje vse to že mogoče. V tujini je zbornica spoštovan partner države. Brez njenega sodelovanja in soglasja si oblast ne upa sprejeti nobenega področnega zakona. Zato se človek včasih čudi, da člani (obrtniki) vedno znova zahtevajo pravico o prostovoljnem združevanju, ne zavedajoč se posledic, ki jih lahko prinese neorganiziranost obrtništva. In kakšno naj bi bilo delo naše obrtne zbornice? Kot rečeno, oblast bo morala zbornici dati pooblastila, da bo sama odločala o prenekaterih stvareh, ki so sedaj v pristojnosti organov oblasti. Ravno tako si bo morala področna (ali občinska) zbornica zagotoviti na svojem področju pravice do odločanja v vseh vejah gospodarstva, izobraževanja ter v prihodnje tudi trženja. Zavedati se moramo nečesa, da obrtnikom na zahodu ni do povezovanja z ostalimi deli gospodarstva, ker zahtevajo in dobivajo ugodnejše pogoje poslovanja kot ostali del gospodarstva, n.pr. subvencije, cenejša pogojila, davčne olajšave itd. To je seveda normalno, ker obrtniki z svojim premoženjem jamčijo in se izpostavljajo večjemu tveganju. Mislim, da nas v občinskem merilu čaka velika in težka naloga. Kje smo in kje je naše gospodarstvo, vemo vsi. Očitno je, da nam ne bo nihče pomagal, če si ne bomo pomagali sami. Zato je naša naloga predvsem v tem, da ustvarimo kar najboljše pogoje za življenje in delo v naši dolini. Nobena dosedanja občinska oblast ni dala ničesar, če si nismo sami izborili. Tako smo ostali brez lokacij za gradnjo poslovnih objektov. Pri adaptacijah že obstoječih se zatika. Birokracija dela po starem, nenehne težave s telefonskimi priključki onemogočajo normalno poslovanje. Kompentence, kijih Sicer ima občinska zakonodaja, niso do kraja izkoriščene, ker jih nekateri delijo po svoji presoji, ta pa je usmeijena v preživelo družbeno ureditev. Nesmiselno je, da moramo na občinah iskati razna potrdila, ki se tičejo obrtne dejavnosti, to mora biti v bodoče omogočeno na enem mestu in v tej hiši. Prav tako izdaja obrtnih dovoljenj oziroma odločanje o prioritetnih obrtnih dejavnostih v dolini spada pod osnovne naloge bodoče obrtne zbornice. Razvoj gospodarstva v naši dolini mora biti naša glavna naloga in mi njeni glavni nosilci. Nikakor pa ne nekaj podjetij, ki danes že životarijo. V nasprotju z temi zahtevami ne bo naša naloga, da bi se ukvarjali z socialnimi vprašanji delodajalcev, temveč naj bo to stvar strokovnih združenj, ki pa morajo delati v tesnem sodelovanju z zbornico. Razni samoprispevki, komunalne storitve za obrt morajo biti dogovorjeni in pripravljeni s soglasjem zbornice, ali pa jih tudi v občinski skupščini ne bo moč sprejemati. Zaposlovanje v dolini postaja pereč problem, ki ga bomo rešili v tej krizni situaciji samo z subvencioniranjem in načrtnim zbiranjem sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Ker se določena sredstva že zbirajo (tudi za razvoj obrti) v občinskem proračunu, moramo doseči njihovo vračanje nazaj v obrt. Tako mora biti v bodoče z vsemi skladi, ki naj bi služili pospeševanju obrtnih dejavnosti. Denimo: sklad za pospeševanje razvoja obrti ne spada več na občino, animate na zbornico in občina naj eventual- na sredstva namenja njej. Obrtna zbornica mora doseči, da se v zakon ogradi avtomatična možnost nižanja in spreminjanja akontacij vsled stalnih nihanj naročil, nenadnih odpovedi naročnikov itd., koje obrtnik zgubil polovico ali celo tričetrtino naročil, kako naj potem plača dajatve? Kje so olajšave, ki so nekoč že bile? Olajšave za zaposlovanje, olajšave za učence pri obrtniku, olajšave za vlaganje v razvoj obrti itd. Pravni osebi priznava zakon 70%, obrtnikom pa le 30%. To je neveijetna neenakopravnost ki je ni možno razumeti. Ves razvoj doline naj bo načrtovan z našo prisotnostjo in sodelovanjem. V naši pristojnosti (zbornice) je vodenje registra obrti, ki omogoča vpogled, ali je nekdo sploh lahko obrtnik ali ne. Opredeliti se moramo o roku prehoda iz popoldanske v redno obrt. Odločanje o številu zaposlenih pri obrtniku naj bi bilo prepuščeno zbornici in ne občini. Gostinci, avtoprevozniki, podjetniki naj bi se pri obrtni zbornici povezovali v sekcijah, saj ne bo mogoče na tako majhnem območju ustanavljati več zbornic. Zbornica bo morala poiskati stik z šolskimi ustanovami za izobraževanje kadrov, ki jih sedaj nima. Vsi vemo, kam nas je pripeljalo usmerjeno izobraževanje, zato je nujno potrebno pridobiti kadre, kot so bili nekoč, od vajencev do mojstrov in seveda dalje v smislu razvoja sodobne obrti. Potrebno bo nenehno organiziranje seminaijev, tečajev in tako naprej. Ker je vsled stalnih sprememb zakonodaje potreba po svetovanjih čedalje večja, bomo organizirali strokovno svetovanje za vse člane zbornice. Kvaliteta tega pa bo odvisna od nas vseh, torej od števila in prispevkov članstva. Promocija blaga je seveda naloga, ki je ne bo moč začeti jutri in ki bo teijala veliko angažiranosti, strokovnega znanja, narekovale pa jo bodo potrebe na trgu. Vsled čedalje večjega povpraševanja po delu in naročilih bomo morali organizirano pristopiti k sodobnim in trenutno razpoložljivim informacijskim sistemom ter naše člane nenehno obveščati o prostih kapacitetah ter potrebah na trgu. Seveda pa ne smemo misliti, da lahko začnemo z vsem tem že jutri. Zakonodaja, nova ustava ter bodoča politična ureditev bodo narekovali vrstni red naših aktivnosti, na katere pa moramo biti že danes pripravljeni. Zato moramo predvsem urediti odnose med nami samimi in spremeniti svoje razumevanje oziroma pojmovanje do vloge obrtne zbornice. Skratka, bitka bo huda, administracija ima večino pooblastil čvrsto v svojih rokah in jih najbrž ne bo kar tako izpustila iz njih. Zato pa bomo morali v zbornico dobiti prave ljudi, ki bodo kos parirati tem strukturam. Na nas samih je, koliko teh pravic si bomo izborili, kajti družba, katera koli, nam jih sama od sebe ne bo dala. Seveda so vse to samo smernice za pripravo poslovnika obrtne zbornice Moziije, ki bo jasno opredeljeval posamezne naloge in dela te zbornice, le-tega pa mora v skladu s predpisi pripraviti za to usposobljena oseba ali institucija. Skratka, kakršnokoli improviziranje s pomočjo volonteijev ne pride več v poštev. Že na zasedanju mozirske občinske skupščine so poslanci v razpravi o letošnjem proračunu izrekli nekaj pikrih na račun družbenega pravobranilca samoupravljanja in na koncu tudi zmanjšali sredstva za njegovo delo. Na zadnji seji izvršnega sveta Slovenijo je obiskala delegacija avstrijske kmečke zveze, ki jo je vodil njen predsednik dr. Wilhelm Mölterer, z njim je bil tudi predsednik štajerske kmečke zveze dr. Alois Puntigam, gostitelji pa šobili Ivan Oman, dr. Franc Zagožen in Marjan Podobnik. To seveda velja za strokovno in prijateljsko srečanje ter za tiskovno konferenco, ki sojo ob koncu obiska pripravili na Jesovni-kovi domačiji v Šmihelu nad Mozirjem, na kmetiji torej, ki se ukvarja tudi s turizmom. Član predsedstva Republike Slovenije Ivan Omanje uvodoma poudaril, da so se zbrali zato, ker ob spremembah kmetijske zakonodaje v Sloveniji nujno rabijo avstrijske izkušnje, saj je njihova zakonodaja med najboljšimi v Evropi. Posebej je poudaril, da v Sloveniji te zakonodaje ne nameravajo prepisati, uporabili pa bi radi vsa pozitivna določila ter koristne izkušnje, s čemer so se strinjali tudi avstrijski gostje. Razloga, da so se zbrali prav v Šmihelu nad Mozirjem pa sta dva: želeli so opozoriti na težave kmečkega turizma, ki se mu ob drugih problemih pridružuje pomanjkanja turistov, na kar vpliva politična situacija, drugič pa zato, ker so neprijetno presenečeni nad počasnostjo ob- Žalostno, nesrečno in v nebo vpijoče je dejstvo, da o Gornji Savinjski dolini preprosto ni več mogoče napisati prispevka, v'katerem posredno in v zadnjem času povsem neposredno ne bi omenil novembrske poplave v Gornji Savinjski dolini. Prav tragično je to dejstvo. Sem pač Gornjesavinjčan, za kar mi mnogi pravijo, da greh ravno ni, lepo pa tudi ne. Naj bo tako, če pa koga zanima, zakaj se razburjam, naj se lepo odpravi (vsaj) do Ljubnega ob Savinji. Naj se pred vstopom v ta kraj (in obenem v ves gornji del doline) ustavi, pogleda in se zamisli. »Postoj popotnik« v tem primeru velja v vsej«švoji veličini. Pot naprej je komajda možna, in ob tem »komajda« naj bi obnavljali opustošeno dolino? Prav sarkastično zvenita zloglasni besedi »malo morgen«, sarkastično in cinično zato, ker je to edina zveličavna resnica veličastnih obljub zaveličanih republiških voditeljev. Vse živo so si (predvsem iz zraka) ogledali, vse živo so obljubili, danes so preveč zasedeni, celo v tem smislu, da bi še naprej obljubljali. Celo tako daleč gredo, da trdijo, kako imajo to dolino radi, kako nanjo niso pozabili, celo tako daleč, da sami sklicujejo sestanke in nanje ne pridejo; pač pošljejo vse leve in desne namestnike, ki jih opravičujejo, obenem pa jih vidimo po TV in slišimo na radiu, kje vsepovsod se mudijo. Bežijo od resnice. Ljudje od Podvolovljeka, Luč do Ljubnega ih navzdol pa so zgroženi, razočarani, obupani, prestrašeni. Narava, s človeško zlobo vred, je neizprosna. To je dokazala dvakrat v pičlem tednu dni. Na Ljubnem. Že sedmi mesec ljudje ob Savinji prosijo, moledujejo, zahtevajo, opozaijajo in počnejo še kaj drugega, pa se nivo NIVO-jevega in obnašanja drugih ni dvignil. In se je dvignila Savinja. Spodnjemu delu Ljubnega, ki je bil novembra dobesedno opustošen, stoji voda dobesedno za vratom. Kot mnoge druge, je odneslo tudi jez pod ljubensko cerkvijo. Voda ima prosto pot, divja naravnost in dela po svoje, zanimivo — v popolnem nasprotju z izračuni poklicanih strokovnjakov. V noči od poteka na soboto je ostalo le še poldrugi meter nasipa, ki varuje spodnji del Ljubnega. Še ena podobna »naravna nesreča« je potrebna, pa bo Savinja izbrala svojo pot, točno skozi naselje. Odveč so torej razprave glede lokacije mostu, obvoznice, odveč je nategovanje vojaškega mostu in še kaj; ob vsakem dežju ljudje enostavno ne morejo spati, dvakrat v tednu dni so se podnevi in ponoči borili proti vodi, proti človeškim neumnostim. Zaenkrat so se rešili, mimogrede postajajo živčni, razburjeni, besni; ne bi bil rad v koži tistih, ki so podstavili svoj hrbet za odpravljanje posledic. Grozi jim — nič krivim in dolžnim — vsaj linčanje; ljudje so sprti med sabo in sami s seboj, družba pa molči. Kje je že ta nesrečni prvi november, 26. junij je tik pred vrati. Pa kaj. Osamosvojitev je pač najbolj pomembna, čeprav najmanj tako v oblakih, kot sanacija Gornje Savinjske doline. In se je Savinja odločila, da se bo osamosvojila. Nezaupljiva, brez plebiscita in večinske volje si izbira svojo pot. Si jo bo res izbrala? JANEZ PLESNIK Kopica težav tare starše prizadetih otrok Pomagajo tudi lovci kov, kijih, kot sem dejala, pri nas ni mogoče dobiti, zato je naša želja, da bi morala država z ustrezno carinsko in davčno zakonodajo omogočiti nabavo omenjenih pripomočkov za slušno motene otroke. Nadalje, rehabilitacija invalidnih otrok bi po moje morala biti brezplačna. Posebno pereč je problem izobraževanja naših otrok. Želimo si več možnosti za pridobitev poklicev teh otrok, še posebej pa, da bi lahko svoje otroke vzgajali in usposabljali doma, ker ni hujšega kot trgati otroke od staršev in jih pošiljati v domove ali v rejništvo. Velik napredek je že v tem, da smo v Celju dobili dislocirano ambulanto, ki omogoča našim otrokom redno strokovno obravnavo in usposabljanje za redne pogovore ter izobraževanje na šolah, najbližjim njihovemu okolju. Naša naloga je tudi, da se pogovorimo z učitelji na šolah, kajti ti otroci potrebujejo več pozornosti, saj se z učiteljem sporazumevajo pretežno preko obraza in branja z ustnic. Starši smo opozorili tudi na težavo pridobivanja statusa invalidnosti, ki ga otroci pred 18. letom starosti ne morejo dobiti, s tem pa ne morejo uveljaviti pravic, ki jih sicer imajo invalidi. Končno tudi pri rejništvu ne gre brez težav. Pojavljajo se predvsem pri otrocih, ki se usposabljajo izven kraja, kjer živijo. Naj navedem konkreten primer: rejnica skrbi za dva slušno prizadeta otroka in ima priznan poln delovni čas, če pa je to mati, ki sama skrbi za dva slušno prizadeta otroka, ji tega statusa ne priznajo. Zato si matere želimo, da dobimo to pravico, in sicer — ob enem otroku polovičen status, pri dveh pa naj bi mati dobila polni status rejnice.« temu znesku prispeval 20 dina-ijev, akciji se je pridružilo tudi društvo slovenskih lovcev Furlanije — Julijske krajine, zvezi lovski društev Prlekija in Savinjsko-kozjanska pa sta svojo pomoč izročili že prej. Svoje nove prostore in boljše veze bodo pridobili kaj kmalu, čestitajmo jim. Zanje zvemo, ko jih potrebujemo Radioamaterstvo je v mozirski občini nedvomno premalo cenjeno in ovrednoteno, predvsem pa tudi premalo poznano. Ljubitelji te dejavnosti so pač posebni »tiči«, njihova dejavnost ni v vsakem trenutku na očeh javnosti, prav ta javnost pa njen pomen seveda spozna takrat, ko jo najbolj potrebuje. Zal ali na srečo je to prav ob težkih trenutkih, ob nesrečah, humanitarnih akcijah in podobno. Zadnji opomin ali opomnik za takšno trditev so bile novembrske poplave, ko so bili prav radioamaterji s svojimi zvezami edina vez med posameznimi kraji in s svetom. Vse drugo je za nekaj dni odpovedalo, stvar pa so v svoje roke vzeli ti zanesenjaki z delom ponoči in podnevi in še več. In ljudje skorajda niso »vedeli« zanje, na priznanja itak niso navajeni, njihova trofeja je kartica OSL, vidno znamenje njihove dejavnosti pa kvečjemu kakšen »lov na lisico«. Nerazumevanje, nepoznavanje in še kakšen podoben »ne« torej niso na mestu, dejstvo pa je, da ima radioamaterstvo v Moziiju ne glede na to bogato izročilo. Njegovi zametki segajo že v leta pred drugo vojno, med njo so tem redkim mojstrom Nemci pobrali vse aparate, kljub temu pa so se znašli, si izdelali nove postaje Ludvik Es je med drugim dve leti poslušal zavezniške radijske oddaje, oče pa je vse to posredoval naprej na pravo mesto. Po vojni je bilo na nekaj osnovnih šolah precej prosvetnih delavcev, ki so naprej razvijali to dejavnost, organizirani začetki pa segajo v leto 1968, ko so Ludvik Es, Milan Praznik, Lojze Vrtačnik, Milan Kojc in drugi združili svoje napore iz poprejšnjih let in ustanovili klub. Pred tem so seveda »lota-li« sprejemnike in bolj poslušali, zatem so si pridobili prostore, ki jih imajo še danes, kljub njihovim prostorskim ugodnostim pa ima- jo z njimi težave. Niso namreč ogrevani in zato pozimi, ko je za radioamaterstvo, konstruktorstvo in izobraževanje največ časa, ne morejo opravljati svoje dejavnosti. Radi bi imeli celo manjše prostore, samo da bi bili ogrevani, poleg tega pa sedanji za vzpostavljanje zvez niso primerni. Zato so se že pred leti odločili, da si bodo zgradili novo »postojanko« visoko pod Goltmi in po velikih naporih jim bo to v kratkem uspelo. Na Bursečnikovi kmetiji so naleteli na razumevanje, zastonj so dobili zemljišče in si postavili skromen dom. Ni treba posebej poudarjati, da so praktično vsa dela opravili sami, prav to »sami« pa pomeni peščico zanesenjakov. Radioamaterjev v dolini je veliko, v klubu jih je trenutno 37, dela (za klub) pa jih kakšnih deset. Financiranje je poseben problem in radioamaterji si na podlagi lastnih sposobnosti in veliko volje pomagajo na vse možne načine, veseli pa so, da se bodo njihove vrste kaj kmalu zelo okrepile. »Krive« so poplave. Radioamaterstvo je bilo namreč doslej razvito le v spodnjem delu doline, ob poplavah pa so njegovo vlogo in neprecenljiv pomen spoznali tudi v zgornjem. Tako trenutno poteka tečaj za operaterje, prav iz tega dela pa se ga udeležuje 20 kandidatov, ki bodo svoje teoretično znanje pridobili v aprilu. Problem je seveda oprema. Številčno je sicer na primerni ravni, je pa stara; na novo niti pomisliti ne upajo. Posebej poudarjajo vzgojni pomen svoje dejavnosti, kamor sodi poklicno usmeijanje, pa tudi že potrjeno dejstvo, da člani kluba nikdar ne zajadrajo na stranske poti, v radioamaterstvu vedno iščejo nekaj novega, odkrivajo nova področja, raziskujejo, se tako ali drugače bogatijo in navezujejo znanstva, si krepijo dušo in srce, drugim tudi. Zdravstvo in lekarništvo sedaj, zobozdravstvo kmalu Zdravstvo v mozirski občini je bilo do 1. aprila povezano v delovno organizacijo Zdravstveni center Velenje, zajema pa seveda splošno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarniško dejavnost. Splošno zdravstvo je bilo organizirano kot temeljna organizacija združenega dela s sedežem v mozirski občini, zobozdravstvo in lekarniška dejavnost pa kot enoti v sestavi temeljnih organizacij zdravstva in lekarne v Velenju. Po temeljitih razpravah na ravni mozirske občine so izoblikovali predlog, da naj bi osnovno zdravstvo in lekarna poslej delovala kot samostojna zavoda na območju Gornje Savinjske doline. Predloga o ustanovitvi teh dveh zavodov so poslanci mozirske občinske skupščine na zadnji seji prejšnji teden tudi sprejeli. Zobozdravstvena dejavnost naj bi do sprejetja ustreznih zakonskih rešitev ostala v zavodu Zdravstveni center Velenje kot enota, že v aprilu pa je tudi zobozdravstvo pričelo postopek za ustanovitev samostojnega zavoda. Dejstvo je, da se prav na zobozdravstvenem področju predvideva v večini privatna praksa, razen za preventivno predšolsko, šolsko in drugo osnovno zobozdravstveno varstvo. Seveda so v razpravi delovne teze zakona o zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstvenem varstvu in drugi sistemski akti, ki bodo izvajanje teh dejavnosti natančno opredelili. Po sprejemu obeh odlokov mora občina kot ustanovitelj imenovati oba vršilca dolžnosti, ki bosta pod nadzorstvom ustanovitelja opravila priprave za začetek delovanja zavodov s pogoji vred. (jp) Mercator — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Zadružni lokal Bife — Kegljišče v Lokah pri Mozirju od 22, junija 1991 dalje — RESTAVRACIJA s kakovostno gostinsko ponudbo tudi za najzahtevnejše goste. PREPRIČAJTE SE! Ustvarjalnost mladih kje si? V Mozirju so pred nedavnim prvič organizirali srečanje mladih tehnikov celjske regije in to je vsekakor prilika za razmislek o stanju tehnične kulture na področju mozirske občine. Seveda ob tem ne gre le za obvezni tehnični pouk na šolah, s katerim marsikdo gotovo ni zadovoljen, ampak za dejstvo, da v mozirski občini razen radioamaterstva ni organizirane nobene druge tehnične interesne dejavnosti izven šol. To so seveda letalsko in ladijsko modelarstvo, raketarstvo, zmajarji, široko področje elektronike, foto-amaterstvo, kovinarji, lesarji, različni konstruktorji, maketarji in seveda novejše tehnične dejavnosti, kj jih razvoj tehnike nenehno poraja. Sem ne prištevamo računalništva, kije za razvoj velikega pomena in se tudi na tem področju dokaj uspešno pojavlja. Vendar to ni samo sebi namen, je lahko le izredno učinkovit pripomoček pri tehničnem snovanju in ustvarjanju. Zal je občina Mozirje tudi ena redkih v Sloveniji, ki niti nima občinske zveze za tehnično kulturo. Že bežna anketa med šolarji pokaže, da danes v primerjavi s preteklimi časi doma le zelo poredko kaj »cimprajo«, gradijo in konstruirajo. Vzrokov je več. Med glavnimi so mediji in prava poplava zabavne elektronike, ki k razvijanju ustvarjalnih sposobnosti mladega človeka zelo malo prispeva. Zelo pomembna je osveščenost staršev in njihov odnos do tehnične kulture. Prav v tem pogledu je družba v preteklosti mnogo premalo storila. Čim širši razvoj različnih tehničnih dejavnosti med mladimi je za bodočnost velikega pomena. Povsod po svetu, kjer se tega zavedajo, posvečajo razvijanju tehničnih ustvarjalnih sposobnosti mladih veliko pozornost. Brez tega ni izumiteljstva, inovatorstva, višje produktivnosti in tehničnega napredka. Resnične interesne dejavnosti imajo lahko odločilen pomen pri usmerjanju v poklice pri privzgoji delovnih navad, pozitivnih osebnih lastnosti ter zdravemu duševnemu in telesnemu razvoju mladih ljudi. K pozitivnemu ustvarjanju usmerjen in motiviran mlad človek ne bo postal alkoholik, narkoman ali razkrojena osebnost. Osnovni problem mozirske občine je brez dvoma pomanjkanje organizatorjev in zanesenjakov s potrebnim strokovnim znanjem, ki bi bili kot pravi ljubitelji pripravljeni delovati na tem področju. K takšnemu stanjuje prispeval delež tudi mačehovski odnos do tehnične kulture v preteklosti. O tem pričajo grenke izkušnje posameznikov, ki so si pošteno prizadevali za napredek tehnične kulture, pa so doživljali le nerazumevanje, podcenjevanje in tudi krivice. Učitelji tehničnega pouka so marsikje zaradi neustreznih prostorskih in materialnih pogojev pa tudi zaradi zahtevnosti tega predmeta mnogokrat v nezavidljivem položaju. Poleg rednega pouka terja od njih mnogo truda in časa tudi prometna vzgoja, ki zaradi svojega izrednega pomena zahteva celega človeka. Izkušnje v mnogih drugih občinah kažejo, da so lahko prav tehnična društva in klubi z razvito dejavnostjo v veliko pomoč šolam tako pri vodenju tehničnih interesov dejavnosti kot pri samem tehničnem pouku. Nedvomno je potrebno v sedanjem kriznem času gledati predvsem naprej. Resje, da so finančne možnosti tako družbe kot staršev vse bolj omejene, resje, da dnevno doživljamo dogodke, ki nas potiskajo v malodušje, toda poti med razvite evropske družbe med katere se želimo čimprej uvrstiti, nam ne bo utrl nihče, če sije ne bomo sami. To pa nam bo omogočilo le ustvarjalno znanje. Mladi tehniki v Gorenju -Mali gospodinjski aparati V petek, 17. maja 1991, so v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah gostili mlade ustvarjalce osnovnih šol celjske regije: izvobčin Velenje, Žalec, Celje, Laško, Šentjur in Slovenske Konjice. To so mladi tehniki, ki so se pri pouku tehnike, zlasti pa pri različnih modelarskih krožkih, najbolj izkazali že na občinskih tekmovanjih. Regijsko tekmovanje pa so tokrat ob pomoči Gorenja Mali gospodinjski aparati pripravili na osnovni šoli v Moziiju, kjer so fantje po ogledu proizvodnje v tovarni najprej pisali in pokazali svoje teoretično znanje, nato pa kar najbolje poskusili iz elementov Fisher technic sestaviti mehansko stiskalnico. Dodobra so si jo najprej med ogledom proizvodnje vtisnili v spomin v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer so pravzaprav lahko spoznali vsa področja, s katerimi se srečujejo pri svojem ustvarjanju: vijačenje, kovičenje, varjenje, ročno in av- tomatsko obdelavo in vstavljanje elementov, pa seveda tudi predelavo plastike in pločevine. In rezultati? Na republiško tekmovanje mladih tehnikov, kjer tekmujejo najboljši posamezniki regijskih tekmovanj, sta se uvrstila Matej Zupanc iz Laškega in Marko Poličnik iz Velenja, ki sta, posebej še pri sestavljanju stiskalnice, pokazala veliko znanja in izvirnih rešitev. Jože Klemenšek, vodja tehnologije v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kije fante vodil skozi proizvodnjo in tudi ocenjeval njihove izdelke, pravi, da so veliko znanja sicer pokazali vsi fantje, zmagovalca pa še veliko svojega skoraj inventivnega duha. Upa, da bosta svoje znanje in sposobnosti pri nadaljnjem šolanju znala pravilno razvijati naprej, saj bi bili takšnih bodočih sodelavcev veseli povsod. DR Čeprav so si mladi tehniki z zanimanjem ogledali delo prav v vseh oddelkih Gorenja Mali gospodinjski aparati, so si še posebej pozorno ogledali delovanje mehanske stiskalnice, ki so jo nato na preskusu znanja poskušali kar najbolj točno izdelati tudi sami. Nov zdravstveni dom v Mozirju je pridobitev, ki jo je težko ovrednotiti v pravi meri in pomenu. Posmeha ni več — družinski zdravnik ostaja V Mozirju so odprli vrsto povsem obnovljenega in prenovljenega zdravstvenega doma. S tem so bile uresničene želje in potrebe, ki segajo še v leto 1978, vendar za kaj takega ni bilo nikoli poguma, predvsem pa ne denarja. Rešitev je bila seveda v ljudeh iz vse doline, ki so se z odločanjem o samoprispevku odločili tudi za zdravstveni dom, seveda v skupnem programu občinskega samoprispevka. Koliko to pomeni, je pravzaprav težko razložiti, že »golo« dejstvo, da je današnji zdravstveni dom vreden preko 10 milijonov dinarjev pove veliko. Predračun za omenjeno gradnjo je segel do številke 6 milijonov dinarjev, s smotrnim ravnanjem med gradnjo so to številko zmanjšali za poldrugi milijon, tako je novogradnja vredna okrog 4,5 milijona dinarjev. Seveda velja poudariti, da so poleg prebivalcev svoj delež prispevali tudi bivša zdravstvena skupnost, Zdravstveni center Velenje in drugi. Približno tako je v nagovoru dejal dr. Ivo But, predsednik gradbenega odbora, ki je dejal, da ta dom ni »naš«, temveč »vaš«, ko je nagovoril goste in krajane. Posebej je poudaril, da so sedaj pogoji za sodobno zdravstveno varstvo zagotovljeni, zdravstveni delavci pa zagotavljajo, da bodo po svojih močeh storili vse za zdravje sokrajanov, čeprav si seveda večjega števila obolelih ob novih prostorih in najsodobnejši opremi seveda še najmanj želijo. V slavnostnem govoru je dr. Franc Urlep najprej poudaril, daje dejstvo, da so dom kljub težkim razmeram zgradili v dobrem letu dni, pravzaprav edinstven podvig v slovenskem merilu. Dejal je tudi, da je ta dom vzorec urejevanja objektov za osnovno zdravstveno varstvo in obenem vzorec, ki se odreka vsakršnemu prostorskemu pretiravanju, razkošju in poveličevanju družbene skrbi za zdravstveno varstvo in nadaljeval: »Hiša je zgrajena tako, da omogoča kar najučinkovitejše delo družinskemu zdravniku in družinski medicini. Ta usmerja svojo pozornost predvsem v bolnika in v njegove stiske in težave. Model družinskega zdravnika smo razvijali v tej dolini intenzivno in zavestno vsaj deset let in bili velikokrat deležni posmeha, ker seje uradna medicina v tem času zavzemala predvsem za dispanzerje in je drobila zdravstveno varstvo na razne kategorije prebivalstva in razne skupine bolezni. Razvoj družinske medicine so zapisale v svoje programe vse stranke zmagovite koalicije in veseli smo, da postaja mozirski model priznan in spoštovan v Sloveniji. Zdravniki iz Zgornje Savinjske doline predavamo o njem na univerzi, o njem poročamo v strokovnih časopisih, govorimo na strokovnih srečanjih in na televiziji. Zdravstveni delavci v Mozirju nismo nikoli nestrpno zahtevali večjih sredstev za zdravstvo, ampak smo nenehno iskali notranje rezerve. Vodilo nam je bilo, da se moramo v zdravstvu obnašati kot dobri gospodarji na kmetiji, koder ne trpe lenuhov in prevelikega števila ust.« Naj dodamo še to, da sta v občini Mozirje na 1.000 prebivalcev zaposlena dva zdravstvena delavca, enako delo v drugih občinah pa opravlja od 4 do 8 delavcev, na 1.000 prebivalcev seveda. Preveč je vseh, ki so pomagali pri gradnji, da bi jih našteli in si zaslužijo pohvalo, povejmo le, daje bil izvajalec del Komunala Mozirje in morda še to, da sta likovna dela za lepši notranji videz prispevala Milica Zupan in Goran Horvat. (JP) Novo v zdravstvu, kaj pa turizem? Sredi prejšnjega tedna so se na skupni seji zbrali poslanci zborov skupščine občine Mozirje. Uvodoma so za podpredsednico izvršnega sveta mozirske občine izvolili Janjo Port, za člana izvršnega sveta, zadolženega za področje ljudske obrambe in notranjih zadev pa Nika Purnata. Naslednja točka je bila precej dolga in razvejana, upajmo pa, da tudi tokrat ne bo ostala večno neizpeta pesem, kot tolikokrat doslej. Gre namreč za razpravo o osnutku razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini. Takšne in podobne razprave trajajo že veliko let in še nekaj vode naj bi steklo po uničeni Savinji, da bi bile sklenjene. Nov razvojni osnutek je pripravila firma Epsi in v razpravi so bila mnenja precej deljena. Nekateri so imeli osnutek za utopijo, drugi za čisto realnost. Pridružimo se realnosti, ki pa ni rožnata. Znova je bilo poudarjeno, da naj bi bil turizem vlečni konj razvoja mozirske občine, da je Epsijev program vendarle dober, da pa je za njegovo uresničitev seveda potrebno zagotoviti pogoje. Te naj bi s pomočjo širše družbe zagotovila občina, kar predvsem velja za pripravo ustrezrtth zakonodajnih aktov in po mnenju razpravljalcev tudi za prevzem odgovornosti za uresničitev tega programa. Del tega uresničevanja naj bi bila zlasti akcija 200 novih delovnih mest, za kar je predviden poseben sklad, prednost pa naj bi imelo predvsem področje turizma. Poslanci so osnutek s številnimi pripombami sprejeli, dokončno pa bodo o njem odločali že najunijski seji. Toje pomembno, ker so bila na seji prisotna tudi mnenja, da naj bi vse gradivo temeljito pretehtali tudi po krajevnih skupnostih in predlog sprejeli na novembrski seji. Stvar bi se s tem seveda zavlekla in s tem bo gotovo izgubljen del letošnje turistične sezone, ki bo zaradi znanih razlogov že sicer močno okrnjena. V nadaljevanju so poslanci med drugim sprejeli še odloka o ustanovitvi zavoda za splošno zdravstvo Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in Zavoda za lekarniško dejavnost prav tako Zgornjesavinjske doline, seveda pa so obravnavali še vrsto drugih točk. (jp) Kleparji brez dela A vtoklejtarji v Gornji Savinjski dolini menda zadnje čase tarnajo, da so ostali skorajda brez dela. Čudno. V vse hujši denarni in siceršnji stiski bi človek pričakoval, da se bo vse več lastnikov železno (ijavih) konjičkov odločalo za popravila, takšna ali drugačna. Nekateri zlobno namigujejo, da se to ne bo zgodilo, ker je v dolini zadnje čase ogromno novih osebnih in drugih vozil. Res čudno, pa prav po poplavi. Programskemu svetu časopisa Savinjske novice Članek v 4. številki časopisa, izpod peresa Edija Mavriča »Druga plat medalje«, je povzročil razburjenje med širšim krogom ljudi, posebno pa med nekdanjimi borci NOV. Kopica neresnic in podtikanj seveda ne bi smela ostati brez ustreznega odgovora »druge strani«. Kljub dobremu običaju, da ob podobnih prilikah časopisi poskrbe res za »obe plati medalje,« se to v Savinjskih novicah ni zgodilo. Našega odgovora urednik ni objavil in tako omogočil »eno samo resnico«. Na ta način se Savinjske novice postopoma spolitizirajo in ne bodo več služile svojemu namenu. Kajti, če ima v njih prostor le ena stran, druga pa ne pride do besede, potem je to enostranska obveščenost, ali bolje nikakršna. Nismo za to, da bi v nedogled prali perilo, nismo pa za to, da bi le mi bili predmet podtikovanja in žaljenja, da ne govorimo o številnih družinah r dolini, ki so trpele pod bičem podobno »dobrih« ljudi, kot je opisal pisec nekdanjega gornjegrajskega župana Haudeka. Dejstvo je, da pisec niti ni usposobljen, niti nima moralne pravice trositi laži in razburjati ljudi, ki se seveda znašajo nad uredniško usmerjenostjo Savinjskih novic. Treba je končno vedeti, da je v dolini med najbolj zvestimi bralci veliko število nekdanjih borcev ali preganjancev prav tistega režima, ki ga Mavrič povzdiguje v nebo časti in slave. Je mar prav, da se bo sredina, ki misli drugače, obrnila od časopisa? Končno, ali je mnenje nekega »zgodovinarja«, ki to sploh ni, res več vredno kot čustva številnih ljudi, ki so trpeli pod ljudmi Haudekovega kova? Zaradi vsega naštetega zahtevamo objavo vsaj Požamikovega članka in s tem zaključek polemike. V nasprotnem primeru bomo poskrbeli za objavo v TV-15 in Delu. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Pravljica za lahko noč z napako Razlika med pravljico, ki jo mamica pripoveduje svojemu malemu nadebudnežu za sladek san in sestavkom g. Eda Mavriča v 4. štev. SN pod naslovom: »Druga plat medalje« je v tem, da ima prva za cilj pomiritev, druga pa razpihovanje strasti in žalitev. Obe pa sta neresnični. Sestavek g. Mavriča, z neresničnim opisovanjem bojev na Gornji Grad, žali vse borce, posebej pa še borce Zidanškove brigade. Resnici na ljubo moram g. Mavriču povedati, daje Zidanškova brigada v bojih za osvoboditev gornjega dela Doline (Luče, Ljubno, Gornji grad) nosila znatno večje breme, kot si on predstavlja. Poleg blokade postojank v Gornjem Gradu (bile so tri), je bila zadolžena za zavarovanje ozemlja proti vdoru iz smeri Kamnik in Mozirje. Iz obeh smeri je sovražnik hotel na pomoč napadenim postojankam in je brigada vložila ogromno napora, da mu je to preprečila. To delo sta opravila 1. bataljon proti Mozirju in 3. bataljon proti Kamniku, medtem ko je 2. bataljon operiral v samem Gornjem gradu. Prvotna naloga 2. bataljona je bila blokada postojank, da vojaki iz njih ne bi mogli na pomoč postojanki na Ljubnem. Dobri taktiki in odločitvam poveljujočega kadra gre zahvala, daje bil uspeh mnogo boljši. Vse tri postojanke so bile uničene. Številčno stanje sovražnika v postojankah je bilo pred napadom skupno 158 mož in to: v Graščini 126 vermanov, orožniška posadka je štela 15 mož in posadka v Rakovi hiši (sedanji zdravstveni dom) 17 mož vojaške gozdne zaščite. G. Mavrič! Odkod Vam podatek, daje bilo v Graščini le 15 mož? Po napadu na postojanki orožnikov in gozdne zaščite, se je del moštev obeh pridružil vermanom v Graščini. Tu se je torej zbrala kar čedna druščina, ki ji je načeloval »dobri človek« župan Havdek. Pogajanja s posadko v Graščini je vodil komandant IV. operativne zone, takratni major in sedanji generalpolkovnik v pokoju tov. France Poglajen — Krajnc. Pismo, ki ga je on napisal, je v postojanko odne- sel ujeti komandir posadke v Rakovi vili. V postojanki je prišlo do burnih razprav med obleganci. Večina je bila za vdajo, najbolj zagrizeni, s Havdekom na čelu, pa so temu nasprotovali. Zmagala je večina in zdrava pamet. L avgusta 1944 ob 10. urije nad Graščino za-vihrala bela zastava. Posadka se je predala. Vsi preživeli člani sovražnikove postojanke v Gornjem Gradu so imeli na voljo: ostati med partizani ali oditi k Nemcem v Mozirje. Seveda brez orožja. Svobodno so se odločili in svobodni odšli. Izjemaje bil le »dobri človek« župan Havdek in njemu pripadajoče spremstvo. Kako dober je bil župan Havdek, bi g. Mavrič lahko vprašal še živeče svojce velikih rodoljubov, ki so dali svoja življenja v celjskem Starem piskru, v mariborskih zaporih, pa v Avšvicu in drugih uničevalnih taboriščih, zaradi dobrote župana Havdeka. Nadaljnja usoda gornjegrajske Graščine pa je bila enaka usodi vseh poslopij (ali pa vaj večine), v katerih so bile nemške oziroma sovražne postojanke. Bila je požgana. Proti temu ukrepu bi bile vse prošnje zaman. Odločitev za požig postojanke je dalo pristojno poveljstvo, nikakor pa ne »domačin iz Moziija«, na katerega zlonamerno namiguje g. Mavrič. Tudi trditev, da bi bila požgana tudi cerkev, če ne bi zanjo pohlevno prosili nekateri domačini, je iz trte zvita. Da to ni res, dokazuje dejstvo, daje vodstvo Zidanškove brigade ukazalo svoji minerski grupi, daje od slemena do tal z miniranjem odrezala goreči del od preostalega dela in s tem preprečila, da bi se lahko ogenj razširil tudi na cerkev. O tem še danes priča ohranjeni del Graščine. Vse moje navedbe so zgodovinska dejstva in so dokumentirana, delno pa sem jih kot borec Zidanškove brigade tudi doživljal. Nihče mi o njih ni »pravil«, kot je to primer v pamfletu g. Mavriča. Bralcem, predvsem pa krajanom Gornjega Grada prepuščam oceno o upravičenosti spominske plošče na Steklu. Požarnik Matevž borec Zidanškove brigade Druga plat medalje... Takole je ujela kamera Cirila Šema odlagališče ob novi obvoznici. Za obiskovalce doline nič kaj lep prizor! Pisanje izpod kulice gospoda Edija Mavriča (ali kogarkoli že), objavljeno pod tem naslovom v Savinskih novicah št. 4 od aprila 91, nas je prav začudilo. Toliko neresnic in tendencioznega podtikanja na enem mestu bi neprizadeti čitalec lahko pripisal le kakšnemu navijaču okupatoija. Pisec seje lotil borcev Zidanškove brigade, ki smo leta 1944 ob vsesplošnem sodelovanju domačinov pregnali okupatorja iz Gornjega Grada. Gornjegrajci so med drugo svetovno vojno domala do zadnjega sodelovali v boju proti nacističnemu okupatoiju in za osvoboditev, zato ni veijeti, da bi se danes tega sramovali in slikali dogajanja drugače, kot so jih med vojno doživljali in soustvaijali. Za pisca, ki ima določen namen, seje pač najlažje sklicevati na govorice anonimnih ljudi, ki so ali pa jih ni. Pisni in originalni dokumenti (tudi okupatorjevi), ki pričajo o zgodovinski resnici, so že preveč. Lahko so celo nadležni tistemu, ki hoče stvari prikazati go svoje ali pa po volji neke politike. Čudimo se, kako morajo strasti in zanesenost dnevne politike tako izmaličiti zgodovinsko resnico in tako neokusno žaliti generacijo Savinjčanov, ki so prispevali k osvoboditvi Slovencev več kot dostojni delež. Pa pojdimo po sledeh trditev gospoda Edija Mavriča in njegovih instruktoijev: — Pisec članka trdi »graščina ni bila nikakršna utijena postojanka, v njej je bilo približno 10 do 15 nemških policistov, katerim je bilo ukazano naj predvsem čuvajo umetnine, katere so se nahajale v prostorih graščine...« Krasno! Za gospoda Mavriča je imel nemški okupator v Gornjem Gradu predvsem kulturno poslanstvo, da je čuval zgodovinske dragocenosti pred Slovenci?! Zidanškova brigada je v bojih za osvoboditev Gornjega Grada zajela 126 vermanov, 17 pripadnikov vojaške gozdne zaščite in 15 policistov ter gestapovcev. V graščini so bili vermani, ki so se jim pridružili še policisti, skupaj z nemškim županom. Če g. Mavrič ne bi zanemaril vermanov, bi vedel, da je bilo v graščini preko 120 oboroženih sovražnikovih vojakov. — Pisec članka dalje trdi, daje »do tistih usodnih dni (do osvoboditve Gornjega Grada, op. XI. SNOUB) življenje teklo bolj ali manj ustaljeno brez hujših pretresov oziroma teroija nad prebivalci s strani policije...« Gospod Mavrič ima vražjo srečo, da se takrat še ni rodil, kajti ni izključeno, da bi tudi on bil deležen takratnega »ustaljenega življenja brez terorja«, kar mu seveda nihče ne bi privoščil. Kakšno je bilo to »ustaljeno življenje brez teroija nad prebivalci«, povedo sledeča dejstva: Od 1941 do 1944 je okupator samo jz Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte ustrelil 38 talcev, na desetine družin je aretiral in pregnal v koncentracijska taborišča — večino v zloglasni Aušvic. Tam je večina njih našla svoj tragični konec v plinskih celicah.JSamo Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta so utrpeli 195 žrtev okupatoija. To so grozote, ki jih lahko namenoma prezre le hudoba. Morda bi se g. Mavrič le potrudil in se za resničnost pozanimal v Gornjem Gradu pri Kolenčevih, Prislanovih, Božičevih, Bizovnikovih, Brglezovih, v Novi Štifti pri Golobovih, Krznaijevih, Kuharjevih... ali v Bočni in Kropi pri Zmavčevih, Novšekovih, Grabneije-vih, Blašetovih, Eijavčevih, Pevčevih, Ogradnikovih, Kovačevih, Kranjčevih, Mlinarjevih, Kovšako-vih... Vsi ti in še mnogi drugi po vaseh Zgonje Savinjske in Zadreške doline so na lastnih življenjih občutili takratne čase okupatoijevega nasilja. Nismo prepričani, da seje tem in mnogim drugim žrtvam okupacije g. Mavrič sposoben opravičiti za žalitve, ki bodejo iz njegovega neokusnega pisanja. Naj jim poskuša pogledati v oči in reči: »nad vami ni bilo teroija«. — Borci Zidanškove brigade ne zamerimo piscu članka njegovo nevednost, da brigada ni požgala graščine. Minirala je le majhen del na jugu, od koder je streljal sovražnik. Graščina je bila požgana kasneje med vojno. Ne mislimo razlagati podrobnosti. Povemo naj le to, da seje večina zajetih vermanov priključila brigadi. Postali so borci NOV. Manjši del starejših pa je odšel domov. Izpuščeni na svobodo so bili tudi vsi zajeti policisti in pripadniki gozdne zaščite. Zloglasni nemški župan Ernest Kaudeck, po rodu Sudetski Nemec (in ne Ceh) pa je bil pred sodiščem obsojen na smrt in ustreljen. Zadre-čani se ga spominjajo kot zloglasnega in krutega nacista, kije oblečen v lovsko obleko ter z brzostrelko osebno sodeloval pri aretacijah kasneje ustreljenih in pri aretacijah njihovih družin ter drugih sodelavcev NOG. V Gornjem Gradu je bilo takrat zajetih tudi nekaj nemških učiteljev na čelu z nadučiteljem Hansom Wippe-lom. Wippel ni imel krvavih rok, čeprav je bil Ortsgruppenführer Štajerske domovinske zveze. Spustili in oprostili smo ga ter z učiteljicami napotili proti Moziiju. Hans Wippel živi danes v Eibiswaldu (Ivnik) v Avstriji. Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina med vojno skorajda nista imeli domačih izdajalcev in zaslužita si, da jih tudi sedaj ne bi bilo. Odbor XI. SNOUB MILOŠA ZIDANŠKA Spoštovani, Šiji: spet prosim za sodelovanje. Pripravljam raziskavo glasbene kulture v naši dolini Naslov raziskave bo verjetno: Delavska in kmečka glasbena kultura v Zgornji Xv jjijij Savinjski dolini Torej časovno stvari ne nameravam omejevati Zato me zanima: — imena še živečih starih godcev ali njih naslednikov, če se tudi ti ukvarjajo z :j:j:j Si: igranjem ali zborovskim petjem, j:*; — imena ljudi ki bi vedeli za stare običaje v zvezi z godci humoristi ob raznih prilikah so ti marsikatero rekli tudi opolzko, 5ŠS — katere godbene skupine so bile v vašem kraju, kdo jih je vodil itd., j:j:j: — običaji v zvezi z godci petjem in drugimi glasbenimi oblikami :j:j:j Vsak namig mi bo dobrodošel, tudi slike, sporedi in podobno dokumentacijsko ;X\ gradivo. Slednjega bom seveda po preslikavi vmii So bili v vašem kraju ljudje, ki so pisali ali skladali pesmi? £$ Prosim v«"------------------------------------------------------------------- NAROČILNICA Naročam vodnik ZGORNJA SA VINJSKA DOLINA po prednaročniški ceni 350,00 din Plačal(a) bom: — vodnik 350,00 din — komplet fotomonografija + vodnik 990,00 din Priimek: .......................... Ime: .......................... Naslov: ......................................................... Pošta: ........................... št............................. Reg. št. os. izkaznice: ........... izdane pri: ................... Leto rojstva: ..................................................... Naročilnica zavezuje naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. EPSI, podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o. Nazarje 22,63331 NAZARJE Datum: Podpis: POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo: — mrliška vežica Mozirje, kijih lahko izda Florjane F(gnc, Cesta na Vrhe 28 Mozirje, tel. št. 831-617 in — mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7 Ljubno, tel. 841-089 ali 841-211 ali 841-289. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721 -667 ali 721-395. IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11 /c, 63314 BRASLOVČE RDEČI KRIŽ MOZIRJE VABI VSE ZDRAVE OBČANE, KI SO DOPOLNILI 18 LET NA REDNO KRVODAJALSKO AKCIJO, KI BO 25. JUNIJA 1991 od 7. do 15. ure v ŠOLI NAZARJE in 26. JUNIJA 1991 od 7. do 14. ure v ŠOLI LJUBNO OB SAVINJI. DAJANJE KRVI JE PLEMENITO IN HUMANO DEJANJE. Ob nesreči, požar hiše prizadeta ŽUNTER Marija-VIDOŠEVIČ Josip Raduha 4 Luče ob Savinji se zahvaljujeva vsem, ki so nama pomagali ob nesreči 28. 3. 1991 in pri obnovi hiše. Iskrena zahvala vsem sosedom, gasilcem, Rdečemu križu, Krajevni skupnosti Luče, Kovinarstvu Ljubno, Socialnemu skrbstvu Mozirje ter vsem, ki so nama kakorkoli pomagali. Vedno hvaležna vsem • Žunter Marija Vidoševič Josip Raduha 4 Luče ob Savinji TURIST BIRO BITENC SONJA tel. 831-316 PO NOVEM DELUJE V DELAVSKEM DOMU NAZARJE OD 9. DO 15. URE Letovanje, izleti, zdravilišča na obroke do novega leta V SPOMIN 16. 5. 1991 smo se na pokopališču v Mozirju poslovili od naše dolgoletne sodelavke Jožice Rak Ohranili jo bomo v trajnem spominu Delavci upravnega organa Skupščine občine Mozirje Liberalno-demokratska stranka in Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo tudi letos omogočata udeležbo na številnih taborih po Sloveniji in tujini. Ponudba je zelo pestra, saj je na voljo 50 taborov v Sloveniji — od tega 17 mednarodnih — in okrog 700 taborov v 25 državah sveta. Tabori so tudi po vsebini zelo raznoliki, saj seje moč udeležiti ekološkega, mirovnega, planinskega, delovnega, zgodovinskega.... tabora. Pogoji za udeležbo so zelo preprosti: na domačih taborih je pogoj starost vsaj 16 let — oziroma odvisno od vsebine, na mednarodnih pa najmanj 18 let in znanje angleškega (izjemoma nemškega ali francoskega) jezika. Nekateri domači tabori: — Mednarodni študentski tabor REVITALIZACIJA KOZJANSKEGA 91 od 5. do 13. 7.91 — Srednješolski raziskovalni tabor RAZVOJNI POTENCIALI TRENTE od 5. do 15. 7. 1991 — Mednarodni študentski in srednješolski tabor REVITALIZACIJA KOSTELSKE od 17. do 29. 7.1991 — Mednarodni študentski raziskovalni tabor II. PRAGOZDNI TABOR od 31. 7. do 13. 8. 1991 — Mednarodni študentski raziskovalni tabor CELOSTEN POGLED NA POKRAJINO BRKINI od 28. 8. do 6. 9. 1991 — Tabor IV. LETNA ŠOLA NARAVOSLOVJA konec junija 1991 — Mednarodni ekološki tabor EKO RUŠE 91 od 23. 6. do 7. 7. 1991 — Raziskovalni tabor osnovnošolcev EKO RUŠE od 24. do 28. 6. 1991 — Naravovarstvena šola BOBO-VEK91 od 17. do 22. 9. 1991 — Mednarodni ekološko-razisko-valni tabor BISTRICA 91 od 25. 8. do 7. 9. 1991 — Mednarodni ekološko-razisko-valni tabor KRKA 91 od 8. do 28. 7. 1991 — Delovno-raziskovalni tabor OBNOVA JEZOV NA KOLPI od 5. do 11. 8. 1991 — Planinski delovni tabor TRENTA 91 od 5. do 20. 7. 1991 — Mednarodni mladinski delovni tabor HRASTOVEC 91 od 10. do 30. 9. 1991 — Mednarodni delovni tabor KRN 91 od 1. do 30. 7. 1991 (dve izmeni) — Delovno-raziskovalni socialni projekt LOGATEC 91 od 1. do 14. 7. 1991 — Terapevtski tabor AVTOPOE-ZA — PROCESI SAMOORGANIZIRANJA IN SAMOPOMOČI od l.do 14. 8. 1991 — Raziskovalni tabor za slepo in slabovidno mladino SPOZNAVANJE NARAVNEGA OKOLJA IN ŽIVLJENJA V TRENTI od 4. do 14. 7. 1991 — Tečaj za samostojno življenje BARBARIGA 91 od 15. do 25. 6. 1991 — Mednarodni delovni tabor DVA TOPOLA 91 od 1.6. do 16.9. 91 (štiri izmene) Informacije o mladinskih taborih — Poletni delovni tabor ŠOTO-ROVCEV ob Kolpi od 4. do 11. 8. 1991 v — Socialni delovni tabor RDEČEGA KRIŽA v Sevnici in Ilirski Bistrici od 14.7. do 27.7. in od 28.7. do 11. 8.91 — Mednarodni ženski tabor POMOČ ŽRTVAM NASILJA 91 od 10. do 25. 8. 1991 — Mednarodni strokovni tabor ŽENSKE ŠTUDIJE 91 od 18. do 21.9.91 — Projekt Medškofijskega odbora za študente ZA POLNO ŽIVLJENJE od 7. 7. do 25. 8. 1991 — Izobraževalni tabor v Ljutomeru BIOLOŠKO KMETIJSTVO od 7. do 21. 7. 91 — Mirovni tabor ALPE ADRIA od l.do 12. 8. 1991 — Mednarodna zgodovinska RAZISKOVALNA DELAVNICA V PIRANU od 15. do 18. 10.91 — Astronomski osnovnošolski ta- bor ILOVA GORA 91 od 21. do 26. 6.91 „ — Projekt ZA BOLJ HUMANO ŠOLO v Ljubljani od 19. do 26.8.91 — Tabor KULTURNA ANIMACIJA OTROK od 20. do 23. 6. 91 Vse podrobnejše informacije o določenih taborih in programih dobite na sedežu LDS v Mozirju, Hriberni-kova 2, Mozirje, tel. 831-577, vsak ponedeljek od 19. do 20. ure, kjer se lahko tudi prijavite. Franci Kotnik Stanovanjska zadruga GRADNJA Mozirje p.o. Graditelji, ne prezrite ugodnosti, ki vam jih nudi vaša zadruga! 1. Delež zadruge za opravljeno delo je le 2%. 2. Obveznosti do zadruge lahko poravnate na blagajnah HKS: Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava, Šmartno in Gornji Grad. S tem ste privarčevali provizijo pošte oz. banke. Račune lahko poravnavate tudi s čeki. 3. S kvalitetnim, ažurnim vodenjem materialnih in finančnih evidenc vam omogočamo nabavo materiala brez prometnega davka. 4. S pomočjo nas boste po poteku tekočega leta dokazovali upravičenost popusta pri odmeri davka na dohodnino. 5. Svetujemo in pomagamo vam pri pridobivanju gradbene dokumentacije in gradnji hiše. 6. Lahko vam vršimo gradbeni nadzor. 7. Posredujemo lahko tudi pomoč zunanjih strokovnjakov. 8. V sodelovanju z Obrtno kooperacijo vam nudimo izvedbo najrazličnejših obrtnih storitev: — izdelavo in montažo lesenih talnih ter. stenskih oblog; — izdelavo ter montažo stavbnega pohištva po naročilu; — izolacijo ter pokrivanje streh z najrazličnejšimi kritinami skupaj s kleparskimi deli; — montažo vseh vrst inštalacij ter naprav; — pleskarske storitve itd. 9. Kmalu vam bomo omogočili varčevanje ter najemanje kreditov pri hranilno kreditni službi MERCATOR-ZKZ Mozirje. 10. Zadružne trgovine vam nudijo najrazličnejše ugodnosti pri nakupu repromateriala: popusti, obročno odplačevanje itd. Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije p.o. DE obrtna kooperacija Republika Slovenija Skupščina občine Moziije (Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju) Na podlagi 8. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju v občini Mozirje, se razpisuje NATEČAJ za posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini, za posojila za novogradnje in adaptacije stanovanj v lasti delavcev, zaposlenih v zasebnem sektoiju v občini Moziije. Natečajna vsota znaša 378.900,00 din (sredstva združena v letu 1990). Posojilo lahko dobijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki so v preteklem letu združevali stanovanjska sredstva v občini Mozirje. Na natečaj lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje namenskega pravilnika in ki predložijo: — vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila; — kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje; — gradbeno dovoljenje (potrdilo o priglasitvi del pristojnega občinskega organa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje), če gradijo stanovanje oz. stanovanjsko hišo ali prenavljajo, z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca ali nadzornega organa za adaptacijo; — izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen; — podatke o zaposlitvi in dohodku interesentov v preteklem letu; -— podatke o skupnih dohodkih članov prosilčeve družine v preteklem letu; — zemljiškoknjižni izpisek. Natečaj za posojilo traja do vključno 19. 7. 1991. Prijave na natečaj prispele po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema LB-Splošna banka Velenje — Ekspozitura Moziije, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem. Pristojna komisija v okviru Odbora za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva pri SO Moziije, bo obravnavala vloge in po potrebi izvedla ogled bivalnih pogojev interesentov. Udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Razpisuje natečaj za NA J — Zg. savinjski želodec v letu 1991 Izbira oziroma ocenjevanje se bo vršilo v okviru 13. turistične prireditve OD LIPE DO PRANGERJA, v gostilni Štiglic-Čujež na Rečici, s pričetkom v soboto 6. 7. 1991 ob 14.00 uri. Vse proizvajalce in imetnike tega kakovostnega proizvoda naše doline obveščamo, daje potrebno želodce dostaviti v gostilno, v soboto 6. 7. do 12.00 ure, kjer se bodo šifrirali in pripravili na ocenitev. Dostaviti je potrebno cel želodec. Komisija bo od vsakega vzela vzorec, preostanek želodca lastniki dobijo po končanem ocenjevanju nazaj, v kolikor to želijo. Prvi trije želodci se obdržijo. Za vse udeležence bodo pripravljene nagrade, medtem, ko bodo najboljši trije bogato nagrajeni s praktičnimi nagradami. Uradni rezultati za NAJ — ZG. savinjski želodec bodo objavljeni zvečer na prireditvi pod trško lipo. Za objektivnost ocenjevanja in nagrade jamči TD Rečica ob Savinji in vabi vse, da se v čim večjem številu udeležite izbire. Priporočamo, da se poleg želodcev dostavi tudi potrdilo o pregledu živali ali proizvoda, vendar to ni obvezno. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA REČICA OB SAVINJI vabi vse ljubitelje razvedrila na 13. TRADICIONALNO TURISTIČNO PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA PROGRAM: četrtek: 4. 7.1991 — ob 18.00 uri nogometni turnir ženskih ekip petek: 5.7.1991 — ob 20.00 uri otvoritev slikarske razstave Jurija Repenška v osnovni šoli Rečica sobota: 6. 7.1991 ob 14.00 uri pričetek ocenjevanja želodcev za NAJ — Zg. savinjski želodec v gostilni Štiglic-Čujež — ob 19.00 uri otvoritev razstave domačih suhomesnih izdelkov, sirov in kruha s področja Zg. savinjske doline v osnovni šoli Rečica — ob 21.00 uri pod TRŠKO LIPO nastopajo: dalmatinska klapa NOSTALGIJA trio NASMEH iz RUŠ pri Mariboru citraš Karli GRADIŠNIK in javna razglasitev rezultatov za NAJ — Zg. savinjski želodec za leto 1991 nedelja: 7. 7.1991 — ob 16.00 uri pričetek šaljivih iger med turističnimi društvi občine Mozirje — ob 18.00 uri pričetek ljudskega rajanja z ansamblom Veseli Zasavci in bogatim srečelovom. VABIMO VSE, DA SE PRIREDITEV UDELEŽITE IN SI POPESTRITE TUROBNE DNI. Nas poznate? Uradno se naša stanovska organizacija imenuje Društvo računovodskih in finančnih delavcev Mozirje, ki združuje več kot štiristo delavcev te stroke. Za nami je že osemindvajset let organiziranega poslovanja po načelih stroke z zvestimi poveijeniki v podjetjih naše občine. Najbolj znani smo po organizaciji posvetovanj, seminarjev, skratka po izobraževanju strokovnih delavcev s področja računovodstva in financ. Skozi prehojeno pa nikoli nismo zanemarjali družabnega življenja. Številni uspešno izvedeni izleti dokazujejo tisto, čemur pri nas pravimo, nekaj več. Novi zakonski predpisi in odnosi v družbi pa so tudi v našem društvu povzročili nekaj težav. Novo nastajajoča privatna podjetja, ki vključujejo tudi strokovne delavce nimajo vedno na razpolago' vseh informacij o delu društva, izobraževanju, finančnem prispevku... Zato pozivamo vse, da sporočijo svoj naslov g. Boži Knapič, LB — tel. 831-730 ali g. Anki Rakun, Savinja — tel. 831 -842. S tem si bodo zagotovili sprotno obveščanje o vseh aktivnostih društva. O spremenjenih pogojih gospodarenja, privatizaciji in vodenju podjetij po novem je dne 17. 5. 1991 ob 12.00 uri v Delavskem domu v Nazarjah spregovoril najodgovornejšim osebnostim naše občine naš znani gost univerzitetni prof. dr. Dane Melavc, kije tudi sicer zvest strokovni sodelavec našega društva. Za njegovo nesebično pomoč se mu na tem mestu lepo zahvaljujemo. ANKA RAKUN Republika Slovenija Skupščina občine Moziije (Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva) Na podlagi 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev v občini Mozirje in na podlagi letnega plana 1991 za stanovanjsko gospodarstvo v občini Moziije, se razpisuje NATEČAJ za posojila vzajemnosti oz. solidarnosti v znesku 550.000,00 din za naslednje namene: 1. Posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. 2. Posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij, oz. racionalnejši način ogrevanja. Posojilo lahko dobijo delavci zaposleni v podjetjih in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki so zavezanci za davek iz OD v občini Mozirje. Na natečaj lahko kandidirajo interesenti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Mozirje in ki predložijo: — vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila; — kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje; —- gradbeno dovoljenje, če gradijo ali prenavljajo stanovanjsko hišo z veljavnim predračunom projektanta oz. izvajalca ali nadzornega organa za adaptacijo; — izjavo o vsoti že pridobljenih bančnih in drugih kreditov za stanovanjski namen; podatke o zaposlitvi in dohodku interesentov v preteklem letu; — podatke o skupnih dohodkih članov družine v preteklem letu (potrdilo o premoženjskem stanju); — zemljiškoknjižni izpisek. Natečaj za posojilo traja do vključno 19. 7. 1991. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev natečaja sprejema LB-Splošna banka Velenje — Ekspozitura Velenje, kjer lahko udeleženci dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem. Komisija za stanovanjska vprašanja solidarnosti bo obravnavala vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja, skladno s tonamen-skim pravilnikom s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila. Ugovore na navedene sklepe bo reševal Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini Mozirje. Domačini s Podhoma, Home in Grušovelj težko čakajo na most. TRGOVINA MERCATOR — ZKZ MOZIRJE Omogoča kupcem brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev — brezobrestno za en mesec — v vseh poslovalnicah Mercator ZKZ Mozirje. Nakupovalne kartice in vse informacije so vam na voljo na blagajnah HKS v Ljubiji, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah. KARTICA KLUBA MERCATOR — NAJHITREJŠA POT DO NAJBOLJŠEGA! Katja Pečnik, A tenka Punčuh, Sebastijan Mikla vžina in Sandi Žnidar -ko pred tekmovanjem v Novem mestu. Uspešni v »lovu na lisico« Amatersko radiogoniometrira-nje (krajše ARG) ali »lov na lisico« je zanimiva tekmovalna disciplina. Tekmovalci (lovci) iščejo s posebnimi sprejemniki (puškami) v gozdu skrite radioodajne postaje (lisice), ki se izmenoma javljajo z različnimi Morzejevimi znaki. Tudi ob nedavnem Srečanju mladih tehnikov celjske regije v Mozirju so se v tej disciplini pomerili učenci iz štirih občin. Ti se za takšna tekmovanja lahko vadijo le tam, kjer delujejo aktivni in tehnično ustrezno opremljeni radioklubi. Učenci mozirske šole so bili v tej disciplini uspešni, saj sta Sebastijan Miklavžina in Alenka Punčuh osvojila drugo oz. tretje mesto, Sandi Žnidarko pa je bil izven konkurence celo prvi. Za tekmovalce začetnike so to vsekakor lepi rezultati. Tudi na republiškem tekmovanju v ARG v Novem mestu so se štirje tekmovalci iz Mozirja lepo uveljavili. Sebastijan Miklavžina je spet osvojil drugo mesto in s tem srebrno medaljo, Katja Pečnik pa med 41 -imi tekmovalci še vedno odlično sedmo mesto. Za najboljše tekmovalce pripravlja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije nagradni tridnevni izlet v tujino, tega se bo udeležil tudi Sebastijan Miklavžina, ki je skupaj z ostalo ekipo dostojno zastopal celjsko regijo na tekmovanjih v Novem mestu. LUDVIK ES Tekmovanje po novem Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je pripravila zanimivo gasilsko tekmovanje. Zanimivo zaradi tega, ker je bilo prvič po sistemu izpadanja in drugič zaradi tega, ker je zmagovalna ekipa iz Slovenskih Konjic prejela meter visok umetniško izdelan kip sv, Florjana. Nastopilo je deset desetin iz Mežic, Slovenskih Konjic, Murske Sobote, Šmartnega ob Paki, Velenja in domačih društev. Poslej bo to tekmovanje tradicionalno, prestavili pa ga bodo na začetek maja. Zmagala je torej desetina iz Slovenskih Konjic, druga je bila Gorica ob Dreti in tretja desetina Rudnika Lignita Velenje. Pokrovitelj tekmovanja je bil izvršni svet skupščine občine Mozirje, njegov predsednik Alfred Božič pa je zmagovalni ekipi tudi podelil glavno nagrado. Občinsko tekmovanje z MK puško Občinska strelska zveza Mozirje je dne 2.6.1991 izvedla na strelišču v Mozirju občinsko strelsko tekmovanje z MK puško za posameznike. Tekmovanja seje udeležilo 17 strelcev iz osnovnih strelskih organizacij iz občine. Prvo mesto je dosegel s 169 krogi Peter Berložnik iz OSO Moziije, drugo mesto s 156 krogi Ciril Kolar iz sekcije Bočna in tretje mesto s 155 krogi Srečo Bolarič iz OSO Moziije. Prvi trije strelci so prejeli medalje. Tekmovanje je potekalo nemoteno pod strokovnim vodstvom občinskega sodnika Vladota Küster. STANE MIKLAVŽIČ Inštruiram angleščino! Vsi, ki bi želeli obnoviti, ponoviti ali utrditi svoje znanje angleščine —-pokličite 831-896. on Mercator — Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Stanovanjska zadruga GRADNJA Mozirjep.o.jepričela z delom. Sedež zadruge je v poslovnih prostorih Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, Cesta na Lepo njivo 6, v pisarni gradbenega referenta. Pokličite nas lahko na tel št. 831-521 int. 220. K sodelovanju vljudno vabimo vse dosedanje in nove člane! 3 Kako redki so letos lepi, topli in sončni dnevi! Tega se predvsem zavedajo v Nazarjah. Minulo nedeljo se je rodil takšen dan. Bila je nedelja, čas počitka, sprostitve in časa. Pa so »zagrmeli« v tovarni ivernih plošč. Hrupa so ljudje v Nazarjah in okoliških vaseh že itak vajeni in jih bolijo ušesa, če iverka slučajno ne dela. Po- časi se »navajajo« tudi na prah in plin, ki jih dušita, jim uničujeta strehe, avtomobile in še to in ono, zdravja posebej ne omenjamo. In v nedeljo okrog poldneva, točno opoldne bi lahko dejali, so v iver-ki delali s polno paro — delali so neznosne oblake prahu in dima in Nazarje z okolico je znova uživalo, le malo težko je dihalo. Zanimiva najdba Fužirjeva kmetija v Lepi njivi je gotovo ena starejših na tem območju. Pri hiši so skrbno shranjevali razne stare listine in predvsem knjige. Tudi stare podobe krasijo domačo dnevno sobo. Skrbno čuvanje starega hišnega »žegna« iz srede 18. stoletja in še marsikaj zanimivega je najti v tej ugledni hiši. Skozi stoletja se je pač dosti tega nabralo in kot kaže so že predniki cenili kulturno dediščino. Sedanji gospodar Franc Fužir pove, kako mu je njegov oče ob izročitvi posestva predal v čuvanje listino o »hišnem žegnu«, tako gre iz roda v rod. Mladi, ki sedaj prevzemajo kmetijo se prav tako zavedajo pomena dediščine svojih prednikov. Prav zanimiva najdba pa so stare vodovodne cevi, ki so se odkrile po naključju in to ob globokem oranju površin nekdanjega vinograda nad posestvom. Tam namreč urejajo travnik, med zemeljskimi deli pa so odkrili cevovod na zemljišču, ki mu po domače rečejo »Na groblji«. Očitno je bil že davno tod speljan vodovod do hiše, do kmetije. Predniki sedanjega gospodarja niso nikoli omenili tega vodovoda, torej lahko sklepamo, da je star najmanj 150 let. Navajeni smo odkrivati stare vodovodne cevi iz lesa, toda te, ki so se sedaj našle, so očitno iz zmesi živega apna in jajčnih beljakov ob dodatku soli. Seveda bi sestav točno pokazala analiza izkopanih delov cevovoda. Domneva pa temelji na znanem načjnu trdne gradnje nekdanjih gradov in podobnih zgradb. Vsekakor kažejo deli cevi še vedno neverjetno trdnost in odpornost v zemlji, dočim se na zraku zmes kruši. Doslej povprašani gradbeni strokovnjaki so zagotovili, da kaj podobnega niso poznali. Da pa je verjetno že opisana zmes, ki sojo vlivali v pripravljeno jamo za cevovod, vanjo vložili okroglo palico premera kakih 3 cm, to so verjetno namazali s kakšno maščobo, da so jo po strditvi zmesi lahko izvlekli in spet nadaljevali s podobnim postopkom. Vsekakor je najdba obogatila vedenje o nekdanjih vodovodih pri nas. Lahko bi k temu še dodali občudovanje iznajdljivosti naših prednikov, ki jo lahko vedno znova občudujemo, kajti to, da so se že davno uporabljale v podobne namene glinaste cevi, je znano in zgodovinsko ugotovljeno. Sedaj najdeni ostanki vodovoda pri Fužirje-vih pa nas podučijo o še drugih načinih napeljave vodnih cevi. Lovro Goličnik, šmihelski kronist ve povedati, da so nekoč tudi pri njih »vlivali« cevi za vodovod, vendar so v te svrhe rabili cement »roman«. Takšne cevi so se kar obnesle, vendar ne v gozdu, kjer sojih korenine dreves kmalu uničile. Vsekakor velja najdbo opisati, morda bo kdo od bralcev sporočil podobne primere ali celo opisal postopek za pripravo takšnega vodovoda, saj se kaj lahko domneva, da mojster, ki je vlival Fužirjeve cevi, ni tega le tam opravil; da je morda tudi drugod deloval podoben vodovod. A. VIDEČNIK Pravilna uporaba grbov Kraji, ki se lahko pohvalijo s izdelane po izidu navedenega za- svojim grbom, naj ga tudi stalno uporabljajo. Časi, ko je bilo kaj takega zavrto, so mimo in treba je vedeti, da pomeni grb nekaj zgodovinskega, nekaj spoštovanja vrednega. Prav zaradi tega moramo biti pozorni na pravilno uporabo grba, določneje podoba grba mora biti verna izvirniku. Vse bolj smo priča potvarjanju zunanje podobe grbov, ne le pri nas, tudi drugje se pritožujejo nad raznimi zlorabami in s tem nad omalovaževanju tega zgodovinskega obeležja. Grboslovje je resna znanost, ki ne dovoljuje samovolje v prikazovanju ali pa prilagajanja podobe grbov. Tega se moramo zavedati! Res je, da smo v prvem vodniku po dolini uveljavljali le gornjegrajski grb, ki ga je tedaj izbrskalo domače turistično društvo. Za druge tri trge smo grbe prvič objavili v navedenem vodniku, čeprav sojih pred vojno marsikje že rabili. Kot podlaga za tedaj upodobljene grbe je bila knjiga graškega univerzitetnega profesorja Hansa Pirchegger-ja, ki je skušal prikazati vse grbe nekdanje dežele Štajerske, torej tudi naše iz doline. Ne vemo zakaj se je Pirchegger odločil za tako izvedbo grbov, dejstvo pa je, da likovno niso odraz časa v katerem so bili podeljeni. Vendar, smo pač takšne uporabljali tudi v naših Savinjskih novicah. Po dolgem iskanjuje uspelo najti v arhivih dežele Štajerske v Gradcu kopijo listine nadvojvode Karla, ki je Mozirju leta 1581 podelil grb. Na podlagi barvne kopije z listine je nato akademski slikar Lojze Za-volovšek izrisal grb, ki je objavljen na platnici Podobe iz preteklosti Mozirja. Takega imamo tudi na vseh plaketah, ki so bile Matična kronika za maj ROJSTVA: Rodilo seje 17 dečkov in 9 deklic POROKE: Cajner Boris, star 22 let, iz Šmartnega ob Dreti 13 in Bre-zovnak Barbara, stara 25 let, iz Juvanja 5 a; Prislan Ivan, star 24 let, iz Radmirja 100 in Klemenčič Nataša, stara 23 let, iz Radmirja 90; Grosman Vincenc, star 27 let, iz Sp. Rečice 28 in Kočar Karmen, stara 27 let, iz Sp. Rečice 28; Zgojznik Drago, star 34 let, iz Lok pri Mozirju 12 in Orešnik Alenka, stara 22 let, iz Primoža pri Ljubnem 23; Ugovšek Ambrož, star 25 let, iz Florjana pri Gornjem Gradu 28 in Vezočnik Jožefa, stara 22 let, iz Tera 14; Petek Branko,vstar 27 let, iz Gornjega Grada 76 in Žerovnik Milena, stara 20 let iz Gornjega Grada 76; Zamernik Franc, star 26 let, iz Primoža pri Ljubnem 63 in Moličnik Anica, stara 21 let, iz Krnice 6; Atel- pisa. Zato smatramo, daje mozir-ski grb pravilno upodobljen! Za ostale tri primere pa bo treba poiskati listine s katerimi so bile podeljene pravice uporabe grba. To čaka zgodovinarje doline. Verjetno bo za Rečico, Ljubno in Gornji Grad treba iskati v Arhivu ljubljanske škofije, saj so ti trgi bili pod oblastjo gornjegrajske gosposke (samostana in pozneje škofije). Torej je domnevati, da bodo ustrezne listine v navedenem arhivu. Vsekakor bo treba stvari razčistiti. Kot že rečeno, ne gre uporabljati grbe kakršne bi si kdo izmislil. Za sedaj bo gotovo mogoče, namreč likovno pravilno podobo, uporabljati v mozirskem primeru, za druge trge bo začasno veljalo to kar imamo. Vendar pa je nujno kar se da hitro ugotoviti izvirno podobo še za grbe Rečice, Ljubnega in Gornjega Grada. Kot nam je vsem znano, so trški arhivi naših trgov leta 1943 izginili, bolje, bili so odpeljani in le nekaj tega je sedaj v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Če pa segajo ohranjene listine tako daleč nazaj, pa je treba dvomiti. Za Mozirje je že tako! A. VIDEČNIK 1991 šek Jože, star 24 let, iz Savine 91 in Kaker Pavla, stara 33 let, iz Luč 105; Podbrežnik Peter, star 27 let, iz Lenarta pri Gornjem Gradu 18 in Hribernik Irena, stara 23 let, iz Ljubnega ob Savinji 157. SMRTI: Poljanšek Ciril, star 61 let, iz Gornjega Grada, 130; Maurič Marija, stara 92 let, iz Šmiklavža 55; Drobež Martin, star 4 mesece, iz Florjana pri Gornjem Gradu 20; Zagožen Alojzij, star 71 let, iz Ljubnega ob Savinji 6; Zamernik Kristina, stara 85 let, iz Raduhe 36; Slapnik Alojz, star 83 let, iz Prihove 3; Štampfl Kristina, stara 87 let, iz Rečice ob Savinji 30; Eisenhower Julius, star 61 let, iz Nizke 18; Rak Jožefa, stara 48 let, iz Ljubije 23; Češnovar Helena, stara 85 let, iz Lok pri Moziiju 27; Irman Anton, star 49 let, iz Moziija, Ul. Vladi-miija Levstika 14. Cesarji v Mozirju so bili daleč znani rezbarji in pozlatarji. Takole so pred davnimi leti razstavili svojo dejavnost kar pred hišo, sredi mozirskega trga. Dežurna služba Elektro Celje Nadzorništvo Nazarje za mesec julij 91 od 1.7. do 7. 7. 1991 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 od 8.7. do 14.7.1991 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 od 15. 7. do 21. 7. 1991 Nadvežnik Srečo, Nizka, tel. 831-706 od 22.7. do 28. 7. 1991 Marolt Mar- ko, Mozirje, tel. 831-877 od 29. 7. do 4. 8. 1991 Jeraj Franc, Prihova,, tel. 831-910 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Veterinarsko dežurstvo 24. 6. do 30. 6. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 1. 7. do 7. 7. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 8. 7. do 14. 7. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-410 15. 7. do 21. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 Kino Dom Mozirje julija 1991 4. DOBRO JUTRO, VIETNAM — ameriški film — vojni 6. 7. MLADI EINSTEIN — avstralski film — komedija 11. JEZA — ameriški film — kriminalni 13., 14. JEKLENA MAGNOLIJA — ameriški film — ljubezenska drama 18. PRESTOPNIKI — avstralski film — drama 20., 21. PREKLETSTVO VOJNE — ameriški film — drama 25. ŠKANDAL V HOLYWOODU — ameriški film — akcijski 27., 28. ZALJUBI SE V VOHUNKO — ameriški film — krimi. komedija Kino »Jelka« Nazarje julija 1991 3 KLETNA KAVARNA — ameriški film — akcijski 6 — 7 JEO PROTI VULKANA, ameriški film — komedija 10 DOVOLJENJE ZA UBIJANJE — ameriški film — akcijski 13—14 AMERIŠKA N1DŽA III., ameriški film — spektakelj 17 POLICAJI IZ VRTISČA, ame- riški film — kriminalka 20 — 21 PRESTOPNIKI, avstralski film — triler 24 DNEVI GRMENJA, ameriški film — akcijski 27 — 28 CELIČNI TRIKOTNIK, ameriški film — triler 31 DARM AN, ameriški film — avanturistični Kino Ljubno v juliju 6. — 7. VII. KOBRA — ameriški film 14. — 15. VII. POLICIJSKA AKADEMIJA 5 — ameriški film, komedija 20. — 21. VII. ČLOVEK NA BEGU — ameriški avanturistični film 27. — 28. VII. TATOVI PORSEA — ameriški avanturistični film Ljubitelje filma tudi obveščamo, da bomo v mesecu novembru predvajali ameriško uspešnico leta »PLES VOLKOV«. Nove knjige v občinski matični knjižnici Ignac Orožen o Zdaj je na vrsti župnija Ljubno ob Savinji s tremi podružničnimi cerkvami, namreč Matere božje na Rasuljah, sv. Primoža (in Felicijana) v Semprimožu in sv. Miklavža v Rastkah. Ignac Orožen je opise objavil v nemščini v knjigi Dekanija Gornji Grad leta 1877. Cerkev sv. Marije na Rasuljah stoji na prijaznem griču, ki se dviga nad trgom Ljubno. Njena starost ni znana. O njenem stanju in premoženju v letu 1631 poroča vizitacijski zapisnik naslednje: »Ima tri oltaije: prvega v prezbiteriju, posvečenega blaženi Devici Mariji, drugega na ženski strani, posvečenega sv. Hieronimu, in tretjega sv. Jakoba. Oltar pred cerkvenimi vrati naj se uniči. Ima en vinograd, 35 krav, 12 ovc.«(1) Drugi vizitacijski zapisnik z dne L julija 1641 pravi: »Cerkev blažene Device Marije na Rasii-ljah (2). V njej so trije lepo okrašeni oltarji. Oltar pred cerkvenimi vrati ni bil uničen, kot je bilo odrejeno v prejšnjem zapisniku.« (D Sedaj je cerkev dolga 20 sež-njev in eno tretjino (3) in ima poleg glavnega oltarja Marijinega Vnebovzetja še oltar sv. Neže (na ženski strani) in nasproti oltar sv. Jakoba. Cerkvi sta prizidani dve kapeli, namreč sv. Jožefa na severni strani in sv. Florijana na južni. Do te prizida ve je moralo priti že pred letom 1683, ker je že 29. marca 1683 v Pakenštajnu Marija Saloma ovdovela Andri-jan, rojena Rosetti, podarila svoje vinograde iz Radmirja s stavbo in kletjo Marijini cerkvi v Novi Štifti in kapeli sv. Jožefa na Rasuljah (4); o tem je izdala tole odredbo: 1. vinograd obdelujeta obe cerkvi enako in tudi letino si delita; 2. zato naj vsako leto 20. marca v Marijini cerkvi v Novi Štifti berejo 6 svetih maš in 18. marca v kapeli sv. Jožefa na Rasuljah prav tako 6 svetih maš zanjo in za njene sorodnike. Nadalje sta tu še dve ustanovi: 1701, 10. septembra, je v Slo- venj Gradcu tamkajšnji župnik, ki opravlja jutranjo mašo, Andrej Maček, prej vikar v Črni, sicer pa doma z Ljubnega, naznanil, da daje za večno mašo cerkvi na Rasuljah, in sicer na novo uvedeni bratovščini sv. Jožefa. (...) 1770, 22. junija, je gospa Ana Wolf (5) na Ljubnem zapustila njivo s senom s travnikov, skednjem in hlevom ob Ljubnici kapeli sv. Florijana v Rasuljah zato, da bi se je spominjali z mašo. Mašo naj opravi župnik, ki uživa zapuščino, in sicer na pustno nedeljo. Zanimiv je lepi gotski kelih z napisom: »der khelich gehört vnsser lieben Frawen an der ras-sul 1512.« (6) Dolgo je bil pri cerkvi v Rastkah, v zadnjem času pa je spet v lasti cerkve na Rasuljah. Relikvije sv. Konstancija, mučenca, so prinesli sem 18. junija 1679 iz Rima. 1835 so na tej cerkvi opravili več zidarskih del (7), nato pa jo je 19. marca tega leta blagoslovil gornjegrajski dekan Franc Novak. Posvetil jo je lavantinski knezoškof Jakob Maksimiljan 18. maja 1873. Od štirih zvonov te cerkve je najmanjši iz leta 1668, veliki iz leta 1818, druga dva pa iz leta 1766. Pri tej cerkvi je župnijsko pokopališče, ki gaje posvetil gornjegrajski dekan Jurij Alič 15. aprila 1814 (8). OPOMBE: (1) V izvirniku latinsko. — (2) V izvirniku: »in Rassulie«. — (3) En seženj meri 1,90 metra. — (4) V izvirniku: »in Rosule«. — (5) Ali pa Volk. — (6) V prevodu: Ta kelih pripada naši ljubi Gospe na Rasuljah 1512. — (7) Dejansko so prejšnjo cerkev podrli z izjemo zvonika in kapele in zgradili sedanjo. — (8) Leta 1812 je namreč poplava spodkopala (odnesla) pokopališče pri farni cerkvi, zato so ga prestavili k podružnični. Uvod, prevod in opombe PETER WEISS I. LEPOSLOVJE: Novak B.: Pavlihova frača, Novak B.: Lipa zelenela je 3. 4. del, Lehmann: Dagmar, Felc: Duša imena, Woods: Na dnu jezera, Barber: Kairčanka, Lepage: Konec sedmega dne, Jhabvala: Vročina in prah, Irving: Enainsedemde-setkilogramski zakon, Kalevala: finski narodni ep, Colette: Claudinin dom, Zbrano delo Daneta Zajca, Svetina: Lovčeva hči, Plath: Stekleni zvon, Fuentes: Terra nostra, Leblanc: Arsene Lupin, gentleman vlomilec, Kafka: Proces, Gamier: Čakala bom noč in dan, Le Carre: Ruska hiša, Kundera: Neznosna lahkotnost bivanja, Nesmrtnost, Sala. II. STROKOVNA LITERATURA: Roter: Pozabljena preteklost, Kratkočasnik, Duhovi, prikazni, prividi (Iz zbirke Na meji resničnega), Zupančič: Top TV, Plant: Rožnati trikotnik, Šumi: Slovenija-umetnost-ni vodnik, Bischoff: Iskanje dinozavrov (3. del Časovnega stroja), Grošelj: Štirikrat osem tisoč, Sterle: Jesti modro. IH. MLADINSKA LITERATURA: Townsend: Resnične izpovedi Jadrana Alberta Krta..., Novak: Oblike sveta, Blyton: Zaklad grajskih ječ — 18. del zbirke 5 prijateljev. IV. VIDEO KASETE: Bogovi so padli na glavo, Ime rože, Zadnji kitajski cesar, Briljantina, Mati poslušaj mojo pesem, Odrešitev, V vrtincu, Gandhi, Bližnja srečanja tretje vrste, Trije mušketirji, Ivanhoe, Deset zapovedi, Devet tednov in pol, E)an potem, Moj otrok že ne, Doktor Živago, Na zlatem jezeru, Boter L, II. Od tod do večnosti, Metulj, Tom in Jerry Kid’ Show (4 deli), Nora zapornika, Zakaj te očka pušča samo. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO občine Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem —Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) S31-741 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 —Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211172 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.