170 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 171Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec Matija Križnar Le malo je slovenskih geologov in naravoslovcev, ki so bili pozabljeni ali namerno izpu- ščeni iz mnogih biografskih ali podobnih del. To na žalost velja za Franja (Franca) Uršiča (1898-1949), profesorja na kočevski gimnaziji in tudi geologa, paleontologa, planinca in naravoslovca v širšem smislu. V tem kratkem prispevku želimo iz pozabe potegniti njegovo izjemno naravoslovno, predvsem pa geološko in paleontološko opazovanje in raziskovanje, ki ju je izvajal v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno. Učitelj naravoslovja in skrbnik geološke zbirke Franjo Uršič se je rodil 19. junija leta 1898 v Metliki, kjer je verjetno končal tudi del šo- lanja. Maturo je opravil leta 1917, več o na- daljnjem izobraževanju pa ni znanega. Sre- di septembra leta 1922 je že zasedel mesto začasnega predmetnega učitelja na Državni realni gimnaziji v Kočevju (Stalež, 1925). Leta 1931 je opravil profesorski izpit in na- slednje leto prevzel učiteljevanje kot profe- sor geologije, mineralogije, fizike in kemije (Stalež, 1934). Vse do tedaj pa je delo na gimnaziji opravljal kot suplent (profesor pri- pravnik), ki je poleg glavnih predmetov ob- časno poučeval še nemščino, srbohrvaščino in zemljepis, kar je razvidno iz šolskih po- ročil. V šolskem letu 1931-1932 je postal tu- di varuh (kustos) gimnazijske geološke zbir- ke ter tudi fizikalnega in kemijskega kabi- neta. Skrbnik geološke (kasneje tudi mine- raloško-paleontološke) zbirke je ostal vse do začetka druge svetovne vojne. V tem času je torej skrbel za mnoge primerke mineralov, fosilov in kamnin, ki jih je pogosto zbiral in podarjal zbirki tudi sam. V šolskem letu 1938-1939 je po nalogu takratnega ministr- stva za izobraževanje na novo inventariziral gimnazijsko geološko zbirko. Tedaj je zbir- ka vsebovala 339 primerkov rud (rudnin), 94 primerkov kamnin, 90 primerkov fosilov ter nekaj modelov kristalov in ilustracij. Leta 1938 je Uršič šolski zbirki podaril kredno rudistno školjko Monopleura varians, ki jo je našel pri Novih Ložinah med Ribnico in Kočevjem, in eocensko školjko iz Stare Ba- ške (Izvjesta za šolska leta od 1929-1930 do 1939-1940). Kot profesor je bil Franjo Uršič tudi zelo dejaven pri vodenju različnih izletov (pred- vsem naravoslovnih in pohodniških). Ob enem izmed takšnih izletov je pisal tudi časopis: »V soboto, dne 26. septembra (op. p., leta 1936), so se odpeljali osmošolci kočevske gi- mnazije na ekskurzijo v Stari log pri Hinjah. Vodil jih je profesor Franjo Uršič, strokovnjak v mineralogiji in geologiji. Večina dijakov se je vozila z vozom, ki jim ga je dal na razpola- go »Dijaški dom«, samo trije so se odpeljali na kolesih. Opremljeni s krampi in drugim orod- jem so šli malo ven z vasi na teren kopat neke mineraloške posebnosti, namreč neke redke oka- menine školjk. Z uspehom izkopavanja so bili kar zadovoljni in svojemu profesorju za tako zajemljivo vodstvo prav hvaležni.« (Slovenski dom, 1936.) Poleg omenjenih šolskih zadolžitev je bil Franjo Uršič tudi nadzornik tako imeno- vanega Ferijalnega saveza, vodja skavtov ter strastni planinec in pohodnik (izvirno Steg izvidnikov in planink). O Franju Uršiču med drugo svetovno vojno lahko zasledimo le kratek zapis, da ga je oktobra leta 1943 nemška vojska ob zasedbi Kočevja postavila za novega župana (Ferenc, 1998). Še pred tem pa naj bi junija leta 1943 zaključil s poučevanjem na gimnaziji (50 let gimnazije, 1969), njegove nadaljnje usode po končani vojni pa ne poznamo. Po nepotrjenih podat- kih naj bi Franjo Uršič umrl leta 1949. Uršič kot geolog in paleontolog Zanimanje za geologijo, paleontologijo, hi- drologijo in druge naravoslovne vede je Fra- njo Uršič nadgrajeval tudi s strokovnimi in še danes redkimi razpravami in študijami. Osredotočal se je predvsem na raziskovanje okoli Kočevja, čeprav je terensko obdelal tu- di Kamniško-Savinjske Alpe in Zasavje. Vse geološko-paleontološke raziskave je objavil v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja, svojo pozornost je namenjal tudi nekaterim stratigrafskim problemom. Med prvimi članki je paleontološka razpra- va o kredni školjki Chondrodonta joannae iz okolice Kočevja. Že naslednje leto, le- ta 1932, je na svoje stroške (v samozalož- bi) izdal zanimivo razpravo o jurski školjki Diceras arietinum, ki jo je našel tudi blizu Seznam fosilov, ki jih je v šolskem letu 1938-1939 geološki zbirki kočevske gimnazije podaril profesor Franjo Uršič. Skupinska slika učiteljev Državne realne gimnazije v Kočevju leta 1929. Na sliki je gotovo tudi Franjo (Franc) Uršič, ki ga pa ne prepoznamo. Vir: 50 let gimnazije. 170 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 171Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec Matija Križnar Le malo je slovenskih geologov in naravoslovcev, ki so bili pozabljeni ali namerno izpu- ščeni iz mnogih biografskih ali podobnih del. To na žalost velja za Franja (Franca) Uršiča (1898-1949), profesorja na kočevski gimnaziji in tudi geologa, paleontologa, planinca in naravoslovca v širšem smislu. V tem kratkem prispevku želimo iz pozabe potegniti njegovo izjemno naravoslovno, predvsem pa geološko in paleontološko opazovanje in raziskovanje, ki ju je izvajal v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno. Učitelj naravoslovja in skrbnik geološke zbirke Franjo Uršič se je rodil 19. junija leta 1898 v Metliki, kjer je verjetno končal tudi del šo- lanja. Maturo je opravil leta 1917, več o na- daljnjem izobraževanju pa ni znanega. Sre- di septembra leta 1922 je že zasedel mesto začasnega predmetnega učitelja na Državni realni gimnaziji v Kočevju (Stalež, 1925). Leta 1931 je opravil profesorski izpit in na- slednje leto prevzel učiteljevanje kot profe- sor geologije, mineralogije, fizike in kemije (Stalež, 1934). Vse do tedaj pa je delo na gimnaziji opravljal kot suplent (profesor pri- pravnik), ki je poleg glavnih predmetov ob- časno poučeval še nemščino, srbohrvaščino in zemljepis, kar je razvidno iz šolskih po- ročil. V šolskem letu 1931-1932 je postal tu- di varuh (kustos) gimnazijske geološke zbir- ke ter tudi fizikalnega in kemijskega kabi- neta. Skrbnik geološke (kasneje tudi mine- raloško-paleontološke) zbirke je ostal vse do začetka druge svetovne vojne. V tem času je torej skrbel za mnoge primerke mineralov, fosilov in kamnin, ki jih je pogosto zbiral in podarjal zbirki tudi sam. V šolskem letu 1938-1939 je po nalogu takratnega ministr- stva za izobraževanje na novo inventariziral gimnazijsko geološko zbirko. Tedaj je zbir- ka vsebovala 339 primerkov rud (rudnin), 94 primerkov kamnin, 90 primerkov fosilov ter nekaj modelov kristalov in ilustracij. Leta 1938 je Uršič šolski zbirki podaril kredno rudistno školjko Monopleura varians, ki jo je našel pri Novih Ložinah med Ribnico in Kočevjem, in eocensko školjko iz Stare Ba- ške (Izvjesta za šolska leta od 1929-1930 do 1939-1940). Kot profesor je bil Franjo Uršič tudi zelo dejaven pri vodenju različnih izletov (pred- vsem naravoslovnih in pohodniških). Ob enem izmed takšnih izletov je pisal tudi časopis: »V soboto, dne 26. septembra (op. p., leta 1936), so se odpeljali osmošolci kočevske gi- mnazije na ekskurzijo v Stari log pri Hinjah. Vodil jih je profesor Franjo Uršič, strokovnjak v mineralogiji in geologiji. Večina dijakov se je vozila z vozom, ki jim ga je dal na razpola- go »Dijaški dom«, samo trije so se odpeljali na kolesih. Opremljeni s krampi in drugim orod- jem so šli malo ven z vasi na teren kopat neke mineraloške posebnosti, namreč neke redke oka- menine školjk. Z uspehom izkopavanja so bili kar zadovoljni in svojemu profesorju za tako zajemljivo vodstvo prav hvaležni.« (Slovenski dom, 1936.) Poleg omenjenih šolskih zadolžitev je bil Franjo Uršič tudi nadzornik tako imeno- vanega Ferijalnega saveza, vodja skavtov ter strastni planinec in pohodnik (izvirno Steg izvidnikov in planink). O Franju Uršiču med drugo svetovno vojno lahko zasledimo le kratek zapis, da ga je oktobra leta 1943 nemška vojska ob zasedbi Kočevja postavila za novega župana (Ferenc, 1998). Še pred tem pa naj bi junija leta 1943 zaključil s poučevanjem na gimnaziji (50 let gimnazije, 1969), njegove nadaljnje usode po končani vojni pa ne poznamo. Po nepotrjenih podat- kih naj bi Franjo Uršič umrl leta 1949. Uršič kot geolog in paleontolog Zanimanje za geologijo, paleontologijo, hi- drologijo in druge naravoslovne vede je Fra- njo Uršič nadgrajeval tudi s strokovnimi in še danes redkimi razpravami in študijami. Osredotočal se je predvsem na raziskovanje okoli Kočevja, čeprav je terensko obdelal tu- di Kamniško-Savinjske Alpe in Zasavje. Vse geološko-paleontološke raziskave je objavil v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja, svojo pozornost je namenjal tudi nekaterim stratigrafskim problemom. Med prvimi članki je paleontološka razpra- va o kredni školjki Chondrodonta joannae iz okolice Kočevja. Že naslednje leto, le- ta 1932, je na svoje stroške (v samozalož- bi) izdal zanimivo razpravo o jurski školjki Diceras arietinum, ki jo je našel tudi blizu Seznam fosilov, ki jih je v šolskem letu 1938-1939 geološki zbirki kočevske gimnazije podaril profesor Franjo Uršič. Skupinska slika učiteljev Državne realne gimnazije v Kočevju leta 1929. Na sliki je gotovo tudi Franjo (Franc) Uršič, ki ga pa ne prepoznamo. Vir: 50 let gimnazije. 172 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 173Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Kočevja. Istega leta je pripravil tudi prispe- vek o triasni školjki Halobia rugosa iz Ka- mniških Alp. Prav s temi članki je vzbudil pozornost takratnemu vodilnemu paleonto- logu in geologu Ivanu Rakovcu, ki je napi- sal kratke revizije in kritične preglede ter jih objavil v Geografskem vestniku (Rakovec, 1932a, 1932b, 1932c, 1933, 1934). Tukaj sta si Uršič in Rakovec očitno izmenjala tudi nekaj mnenj o Uršičevi določitvi fosila Ha- lobia rugosa, za katero je Rakovec trdil in vztrajal, da je ostanek korale iz terciarnih plasti (Rakovec, 1932b, 1933). Svoje dobro poznavanje geološke zgradbe in stratigrafije je Franjo Uršič združil v ob- sežni razpravi Stratigrafski pregled slojeva u okolini Kočevja v Dravskoj banovini. V tem geološkem prispevku je Uršič iz koralno- -rudistnega apnenca z orbitolinami opisal pet vrst koral Isastraea hoernesi, Lithoraea vaughani, Phyllosmilia transiens, Cyclotites nummulus in Cyclotites hemisphaerica ter eno iz rodu Montlivaltia. Iz iste plasti je Uršič omenil in verjetno v njej tudi našel rudistne školjke Caprina schiosensis, Requienia ammo- nia, Monopleura varias, Monopleura trilobata in nekatere druge (Dozet, Šribar, 1998). V mlajših zgornjekrednih plasteh je odkril tu- di rudiste Caprotina hirundo, Vaccinites oppe- li, Radiolites jouannetti in druge (Pleničar, 1965). S tem je Franjo Uršič še dodatno po- trdil starosti krednih plasti v okolici Kočev- ja, kar so mu potrdili tudi mnogi kasnejši paleontologi in geologi. Zadnjo obsežno geološko razpravo je Franjo Uršič napisal o geologiji in stratigrafiji ter- ciarnih plasti zahodne Slovenije. V delu je predstavil celo dve geološki karti in nekaj geoloških profilov. Podobno kot ostala dela je tudi to delo temeljito »razčlenil« Rakovec. Uršiču pripisuje tudi nekatere nove sodobne pristope pri izdelavi geoloških kart in po- jasnitev nekaterih starih stratigrafskih pro- blemov. Ivan Rakovec je svojo revizijo Ur- šičevega prispevka zaključil takole: »Vkljub vsemu temu pa je treba avtorju (op. p., Fra- nju Uršiču) priznati marljivo nabiranje oka- menin, neutrudljivo prizadevanje jih čim bolj stratigrafsko izkoristiti ter s tem pospeševati geološko raziskovanje naših krajev.« (Rako- vec, 1933.) Prav te besede so bile v tistih časih med obema vojnama na področju ge- ologije na Slovenskem zelo spodbudne. Še vedno pa ni povsem jasno, zakaj je Franjo Uršič po letu 1933 prenehal z objavljanjem geoloških člankov. Kasneje, sredi leta 1939, je v časopisu Kočevski Slovenec objavil zgolj nekaj poljudnih prispevkov (v nadaljevanjih) o hidroloških razmerah na Kočevskem (iz- virni naslov Vodne razmere na Kočevskem) ter pripravil neobjavljeni rokopis pregleda jam ozemlja v okolici Kočevja (Kranjc 1972). Uršič in ljubljanski muzej V arhivskih dokumentih, shranjenih v knji- žnici Narodnega muzeja Slovenije (arhiv Prošnja Franja Uršiča takratnemu Narodnemu muzeju za nakup novoizdanih muzejskih vodnikov. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1933/ št. 331. Foto: Matija Križnar. Paleontološka razprava o jurski školjki Diceras arietinum, ki jo je pripravil in samozaložil Franjo Uršič. Separat sodi med izjemno redke in je shranjen v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 172 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 173Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Kočevja. Istega leta je pripravil tudi prispe- vek o triasni školjki Halobia rugosa iz Ka- mniških Alp. Prav s temi članki je vzbudil pozornost takratnemu vodilnemu paleonto- logu in geologu Ivanu Rakovcu, ki je napi- sal kratke revizije in kritične preglede ter jih objavil v Geografskem vestniku (Rakovec, 1932a, 1932b, 1932c, 1933, 1934). Tukaj sta si Uršič in Rakovec očitno izmenjala tudi nekaj mnenj o Uršičevi določitvi fosila Ha- lobia rugosa, za katero je Rakovec trdil in vztrajal, da je ostanek korale iz terciarnih plasti (Rakovec, 1932b, 1933). Svoje dobro poznavanje geološke zgradbe in stratigrafije je Franjo Uršič združil v ob- sežni razpravi Stratigrafski pregled slojeva u okolini Kočevja v Dravskoj banovini. V tem geološkem prispevku je Uršič iz koralno- -rudistnega apnenca z orbitolinami opisal pet vrst koral Isastraea hoernesi, Lithoraea vaughani, Phyllosmilia transiens, Cyclotites nummulus in Cyclotites hemisphaerica ter eno iz rodu Montlivaltia. Iz iste plasti je Uršič omenil in verjetno v njej tudi našel rudistne školjke Caprina schiosensis, Requienia ammo- nia, Monopleura varias, Monopleura trilobata in nekatere druge (Dozet, Šribar, 1998). V mlajših zgornjekrednih plasteh je odkril tu- di rudiste Caprotina hirundo, Vaccinites oppe- li, Radiolites jouannetti in druge (Pleničar, 1965). S tem je Franjo Uršič še dodatno po- trdil starosti krednih plasti v okolici Kočev- ja, kar so mu potrdili tudi mnogi kasnejši paleontologi in geologi. Zadnjo obsežno geološko razpravo je Franjo Uršič napisal o geologiji in stratigrafiji ter- ciarnih plasti zahodne Slovenije. V delu je predstavil celo dve geološki karti in nekaj geoloških profilov. Podobno kot ostala dela je tudi to delo temeljito »razčlenil« Rakovec. Uršiču pripisuje tudi nekatere nove sodobne pristope pri izdelavi geoloških kart in po- jasnitev nekaterih starih stratigrafskih pro- blemov. Ivan Rakovec je svojo revizijo Ur- šičevega prispevka zaključil takole: »Vkljub vsemu temu pa je treba avtorju (op. p., Fra- nju Uršiču) priznati marljivo nabiranje oka- menin, neutrudljivo prizadevanje jih čim bolj stratigrafsko izkoristiti ter s tem pospeševati geološko raziskovanje naših krajev.« (Rako- vec, 1933.) Prav te besede so bile v tistih časih med obema vojnama na področju ge- ologije na Slovenskem zelo spodbudne. Še vedno pa ni povsem jasno, zakaj je Franjo Uršič po letu 1933 prenehal z objavljanjem geoloških člankov. Kasneje, sredi leta 1939, je v časopisu Kočevski Slovenec objavil zgolj nekaj poljudnih prispevkov (v nadaljevanjih) o hidroloških razmerah na Kočevskem (iz- virni naslov Vodne razmere na Kočevskem) ter pripravil neobjavljeni rokopis pregleda jam ozemlja v okolici Kočevja (Kranjc 1972). Uršič in ljubljanski muzej V arhivskih dokumentih, shranjenih v knji- žnici Narodnega muzeja Slovenije (arhiv Prošnja Franja Uršiča takratnemu Narodnemu muzeju za nakup novoizdanih muzejskih vodnikov. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1933/ št. 331. Foto: Matija Križnar. Paleontološka razprava o jurski školjki Diceras arietinum, ki jo je pripravil in samozaložil Franjo Uršič. Separat sodi med izjemno redke in je shranjen v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar. 174 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 175Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja nekdanjega Prirodopisnega oddelka, danes Prirodoslovni muzej Slovenije), smo odkrili tudi nekaj zanimivih pisem in dopisov, ki jih je napisal ali prejel Franjo Uršič. Prvo pismo Franja Uršiča iz septembra leta 1932 je v bistvu prošnja za nekatere paleontološke knjige o jurskih koralah in kredni favni. Da te literature v muzejski knjižnici ni, je Urši- ču odgovoril takratni muzejski naravoslovec Fran Kos. Skoraj leto kasneje se je muzej- sko ravnateljstvo zahvalilo Franju Uršiču za njegovo podaritev nekaterih geoloških član- kov. Vsesplošno naravoslovno povezanost z muzejem pa je Uršič dokazal tudi z naro- čilom dvajsetih novih vodnikov po muzeju. Šele nedavno smo v Prirodoslov- nem muzeju Slovenije med revi- zijo nekaterih geoloških zbirk odkrili tudi inventarne lističe, na katerih je pisalo »Fr. Uršič«. Z nadaljnjim raziskovanjem smo uspeli zbrati nekaj primerkov, ki jih je zagotovo nabral ali za mu- zej priskrbel Franjo Uršič, kar potrjujejo tudi pisava in letni- ce. Med njimi je nekaj primer- kov karbonskih rastlin in nekaj primerkov terciarnih fosilov iz Zasavja. Celotni sklop arhivskih dokumentov in majhna paleon- tološka zbirka omogočata skro- men, toda za slovensko geolo- gijo in naravoslovje pomemben vpogled v kratko, a plodno delo profesorja, geologa, paleontologa in naravoslovca Franja (Franca) Uršiča. Prošnja Franja Uršiča (podpiše se kot Franc) za izposojo nekaterih paleontoloških knjig iz knjižnice takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1932/ št. 633. Foto: Matija Križnar. Zahvala Franju Uršiču za podarjene separate člankov, ki jih je napisal sam in poslal muzejski knjižnici. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1933/ št. 559. Foto: Matija Križnar. Med primerki v geološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo našli tudi fosile, ki jih je zbral Franjo Uršič (zapis na priloženem lističu). Na fotografiji je kameno jedro miocenske školjke z neznanega najdišča. Foto: Matija Križnar. 174 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 175Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja nekdanjega Prirodopisnega oddelka, danes Prirodoslovni muzej Slovenije), smo odkrili tudi nekaj zanimivih pisem in dopisov, ki jih je napisal ali prejel Franjo Uršič. Prvo pismo Franja Uršiča iz septembra leta 1932 je v bistvu prošnja za nekatere paleontološke knjige o jurskih koralah in kredni favni. Da te literature v muzejski knjižnici ni, je Urši- ču odgovoril takratni muzejski naravoslovec Fran Kos. Skoraj leto kasneje se je muzej- sko ravnateljstvo zahvalilo Franju Uršiču za njegovo podaritev nekaterih geoloških član- kov. Vsesplošno naravoslovno povezanost z muzejem pa je Uršič dokazal tudi z naro- čilom dvajsetih novih vodnikov po muzeju. Šele nedavno smo v Prirodoslov- nem muzeju Slovenije med revi- zijo nekaterih geoloških zbirk odkrili tudi inventarne lističe, na katerih je pisalo »Fr. Uršič«. Z nadaljnjim raziskovanjem smo uspeli zbrati nekaj primerkov, ki jih je zagotovo nabral ali za mu- zej priskrbel Franjo Uršič, kar potrjujejo tudi pisava in letni- ce. Med njimi je nekaj primer- kov karbonskih rastlin in nekaj primerkov terciarnih fosilov iz Zasavja. Celotni sklop arhivskih dokumentov in majhna paleon- tološka zbirka omogočata skro- men, toda za slovensko geolo- gijo in naravoslovje pomemben vpogled v kratko, a plodno delo profesorja, geologa, paleontologa in naravoslovca Franja (Franca) Uršiča. Prošnja Franja Uršiča (podpiše se kot Franc) za izposojo nekaterih paleontoloških knjig iz knjižnice takratnega Narodnega muzeja v Ljubljani. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1932/ št. 633. Foto: Matija Križnar. Zahvala Franju Uršiču za podarjene separate člankov, ki jih je napisal sam in poslal muzejski knjižnici. Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, leto 1933/ št. 559. Foto: Matija Križnar. Med primerki v geološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo našli tudi fosile, ki jih je zbral Franjo Uršič (zapis na priloženem lističu). Na fotografiji je kameno jedro miocenske školjke z neznanega najdišča. Foto: Matija Križnar. 176 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 177Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Geološka bibliografija Franja (Franca) Uršiča: • Krečnjak sa Chondrodonta Joannae Chof- fat u blizini Kočevja u Slovenačkoj. Ge- ološki anali Balkanskog poluostrva, X, 2. Beograd, 1931. • Jurski apnenec z Diceras arietinum Lmk. v okolici Kočevja v Sloveniji. Kočevje, 1932. (Izdal v samozaložbi.) • Halobia rugosa Gümbel u šenturškim slo- jevima gornjeg triasa kamničkih Alpa. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 1. Beograd, 1932. • Stratigrafski pregled slojeva u okoli- ni Kočevja u Dravskoj banovini. Vesnik Geol. zavoda Kralj. Jug., knj. 2. Beograd, 1932. • Prilog geološkom poznavanju zapadnog oboda savske tercijarne zone u Slovenač- koj. Geološki anali Balkanskog poluostr- va, XI, 2. Beograd, 1933. • Vodne razmere na Kočevskem (1). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 18 (25. junij 1939), 2. (nepodpisan). • Vodne razmere na Kočevskem (2). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 19 (5. julij 1939), 2. (nepodpisano) • Vodne razmere na Kočevskem (3). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 20 (15. julij 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (4). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 21 (25. julij 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (5). Koče- vski Slovenec, leto II., št. 22 (5. avgust 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (6). Koče- vski Slovenec, leto II., št. 23 (15. avgust 1939), 2. Vodne razmere na Kočevskem (7). Kočevski Slovenec, leto II., št. 24 (25. avgust 1939), 2. • Kraške jame na Kočevskem ozemlju. (Neobjavljeni tipkopis, leto nastanka ne- znano.) Literatura in viri: Dozet, S., Šribar. L., 1998: Lower Cretaceous Shallow- Marine Sedimentation and Biota on Dinaric Carbonate Platform between Logatec, Krka and Kolpa (Southeastern Slovenia). Geologija, 40: 153-185. Ferenc, T., 1998: Obnova okrajnih glavarstev na Dolenjskem jeseni 1943 - Ob petinpetdesetletnici. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVIII: 59-74. Izvestje za šolsko leto 1930-31 do 1939-40, Državna realna gimnazija v Kočevju. Kočevje, 1931-1940. Kranjc, A., 1972: Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geografski zbornik, XIII: 131-194. Pleničar, M., 1965: O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega roga. Geologija, 8: 92-101. Rakovec, I., 1932a: F. Uršič, Jurski apnenec z Diceras arietinum Lmk. v okolici Kočevja v Sloveniji. Kočevje 1932. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1932b: F. Uršič, Halobia rugosa Gümbel u šenturškim slojevima gornjeg triasa kamničkih Alpa. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 1. Beograd, 1932. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1932c: F. Uršič, Krečnjak sa Chondrodonta Joannae Choffat u blizini Kočevja u Slovenačkoj. Geološki anali Balkanskog poluostrva X, 2. Beograd, 1931. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1933: Halobia rugosa Gümb. v šenturških skladih Kamniških Alp: odgovor. Geografski vestnik, 9: 197. Rakovec, I., 1934: Franjo Uršič, prilog geološkom poznavanju zapadnog oboda savske tercijarne zone u Slovenačkoj. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 2. Beograd, 1933. Geografski vestnik, 10: 192-193. Slovenski dom, dne 29. septembra 1936, št. 222: 2. Stalež srednjih in strokovnih šol v Sloveniji, šolsko leto 1925/1926. Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, Ljubljana, 1925: 48 str. Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana, 1934. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju. Zbornik, Gimnazija Kočevje. Kočevje, 1969: 147 str. Primerek fosilnih školjk, ki jih je zbral gimnazijski profesor in geolog Franjo (Franc) Uršič (1898-1949). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: David Kunc. Redek primerek rastlinskega fosila iz nekdanjega premogovnika pri Kočevju, ki ga je nabral Franjo Uršič (prepoznali smo njegov rokopis na priloženem lističu). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: David Kunc. 176 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 177Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franjo (Franc) Uršič Franjo (Franc) Uršič – kočevski profesor, geolog in naravoslovec • Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Geološka bibliografija Franja (Franca) Uršiča: • Krečnjak sa Chondrodonta Joannae Chof- fat u blizini Kočevja u Slovenačkoj. Ge- ološki anali Balkanskog poluostrva, X, 2. Beograd, 1931. • Jurski apnenec z Diceras arietinum Lmk. v okolici Kočevja v Sloveniji. Kočevje, 1932. (Izdal v samozaložbi.) • Halobia rugosa Gümbel u šenturškim slo- jevima gornjeg triasa kamničkih Alpa. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 1. Beograd, 1932. • Stratigrafski pregled slojeva u okoli- ni Kočevja u Dravskoj banovini. Vesnik Geol. zavoda Kralj. Jug., knj. 2. Beograd, 1932. • Prilog geološkom poznavanju zapadnog oboda savske tercijarne zone u Slovenač- koj. Geološki anali Balkanskog poluostr- va, XI, 2. Beograd, 1933. • Vodne razmere na Kočevskem (1). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 18 (25. junij 1939), 2. (nepodpisan). • Vodne razmere na Kočevskem (2). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 19 (5. julij 1939), 2. (nepodpisano) • Vodne razmere na Kočevskem (3). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 20 (15. julij 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (4). Ko- čevski Slovenec, leto II., št. 21 (25. julij 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (5). Koče- vski Slovenec, leto II., št. 22 (5. avgust 1939), 2. • Vodne razmere na Kočevskem (6). Koče- vski Slovenec, leto II., št. 23 (15. avgust 1939), 2. Vodne razmere na Kočevskem (7). Kočevski Slovenec, leto II., št. 24 (25. avgust 1939), 2. • Kraške jame na Kočevskem ozemlju. (Neobjavljeni tipkopis, leto nastanka ne- znano.) Literatura in viri: Dozet, S., Šribar. L., 1998: Lower Cretaceous Shallow- Marine Sedimentation and Biota on Dinaric Carbonate Platform between Logatec, Krka and Kolpa (Southeastern Slovenia). Geologija, 40: 153-185. Ferenc, T., 1998: Obnova okrajnih glavarstev na Dolenjskem jeseni 1943 - Ob petinpetdesetletnici. Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVIII: 59-74. Izvestje za šolsko leto 1930-31 do 1939-40, Državna realna gimnazija v Kočevju. Kočevje, 1931-1940. Kranjc, A., 1972: Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geografski zbornik, XIII: 131-194. Pleničar, M., 1965: O novih najdbah rudistov na območju Kočevskega roga. Geologija, 8: 92-101. Rakovec, I., 1932a: F. Uršič, Jurski apnenec z Diceras arietinum Lmk. v okolici Kočevja v Sloveniji. Kočevje 1932. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1932b: F. Uršič, Halobia rugosa Gümbel u šenturškim slojevima gornjeg triasa kamničkih Alpa. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 1. Beograd, 1932. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1932c: F. Uršič, Krečnjak sa Chondrodonta Joannae Choffat u blizini Kočevja u Slovenačkoj. Geološki anali Balkanskog poluostrva X, 2. Beograd, 1931. Geografski vestnik, 8: 153-154. Rakovec, I., 1933: Halobia rugosa Gümb. v šenturških skladih Kamniških Alp: odgovor. Geografski vestnik, 9: 197. Rakovec, I., 1934: Franjo Uršič, prilog geološkom poznavanju zapadnog oboda savske tercijarne zone u Slovenačkoj. Geološki anali Balkanskog poluostrva XI, 2. Beograd, 1933. Geografski vestnik, 10: 192-193. Slovenski dom, dne 29. septembra 1936, št. 222: 2. Stalež srednjih in strokovnih šol v Sloveniji, šolsko leto 1925/1926. Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, Ljubljana, 1925: 48 str. Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana, 1934. 50 let slovenske gimnazije v Kočevju. Zbornik, Gimnazija Kočevje. Kočevje, 1969: 147 str. Primerek fosilnih školjk, ki jih je zbral gimnazijski profesor in geolog Franjo (Franc) Uršič (1898-1949). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: David Kunc. Redek primerek rastlinskega fosila iz nekdanjega premogovnika pri Kočevju, ki ga je nabral Franjo Uršič (prepoznali smo njegov rokopis na priloženem lističu). Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: David Kunc.