Irma Oman (1897-1985)
Spet je nasiala nova vrzel v vrstah borcev in bork narodnoo-svobodilneaa bojti: .W. maju nas je zn vedno zapustila naša draga Irma Oman. nnjsiarejša člunica knijevne ur/ianizacije ZB Mosie-Selo. Izmučila jo je dolgotmjna in ztdibniui botezen.
Izhiijtilti je iz kraja nekduj za-suinjene slovenske Primorske. Rodihi se je 18. 7. 1897 v Stever-janu pri (iorici koi najmlajšo hči ši>lskenci nudučitelja tovariša Ko-mmdiju.
Nu ziičelku pi ve svelovne vojne jt morulu v sturši. sestrami in brati bciuti prcd Soško frontu iz Ste-n-rjana, kraju njenih brezskrbnih oiroških lel.
\tixelili so se i Mariboru in tam je lrmn u.spešno končala šolonje. Sluibovala je v Radvanju ir. Httj-dini pri Puiju in kui odličnn peda-goginju imela lepe uspehe. Druga svetovna vojna jo je zatekla v Ma-riboru. Začela se je iijemi trnova pot. Poročena s predvojnim ko-miinisiom Pelrorn Omanomje kaj kmulu spre^idela, da se bo treba unuikniti pred mariborskimi nemčurji, ki so dobro poznali njeno privrienost slovenstvu in njeni odkriti odpor proli petoko-lonašcm. Umaknila se je s svojo druiino no moievo domačijo v Žabnko.
Ze prve dni oktobra 1941 je bila v svojem sianovanju gostite-Ijiai prvegu ustunovnegu sesianka OF r Zubnici. kmerega pobud-niku sla bilti njen mo: in pisalelj Tone Šifrar.
Prvo srečanje z ncmško žan-dtinnerijo  in  domohranci ji  ni
vzelo poguma. Nasprotno. Vse svoje si/e je dala na razpolugo OF. A ktivisii in parlizani v vsej okolici so jo poznali le pod ilegalnim imenom MALKA.
Ko! sekretarku Antifašistične fronte fena je zdruievala vse na-predne žene, ki so bile zavedne Slovenke. Bilu pa je tudi blagajnt-čtirka odbora OF. Večkral je imela v svojem stanovanju prei-skave, vendar zaradi svoje iznajd-Ijivosri niso nikoli odkrili skriva-lišča, polnega materiala OF. Za-radi svojeati vsestranskega delo-vanja zo narodno osvobodiiev je bila odlikovana z medaljo zaslug zti narod.
Njeno delo pa se v povojnem času ni spremendo. A ktivnaje bila pri obnovi naše domovine, zlasti poirtvovnlno pa je delovala pri akcijah RK, za kar je tudi prejela več priznanj.
Sievilni udarci usode, kol so smrti staršev, vseh bralov in sester, predvsem pa tragična smrt moža, kisoga 26. II. 1944prednjenimi očmi in očmi 13-lelnega sina Igorja ubili črnorokci, so puslili v njej neizbrisne sledove. Vso brid-kosr pa je zadrievala v sebi, med-lem ko je njena zunanjost izraiala zvrhano mero optimizma. Ohra-nili jo bomo v trajnem spominu. ANICA KOČEVAR