Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) A- TJ v o d. I. Zmoter. 1. Nazorni nauk: Nazorne in govorne vaje, oprte na stvari iz otrok.ove bližine. Imenujejo naj se stvari v šoli, doraa in v okolici z lahko razločljivimi znaki (svojstvi in dejanji) vred; podatki o raznih človeških tvor- nostih (rokodelstvu, obrtu in umetnosti); imena živali, rastlin in rudnin. — Učenci naj se vadijo izgovarjati glasovnočisto in razločno. 2. Slovnica: Učenci naj se vadijo ponavljati in tvoriti kratke stavke; razstavljajo naj stavek v besede, zloge in glasnike. Samoglasniki, soglasniki. Spoznavajo naj samostalnik (razen abstraktnegai. — Velika začet-na črka pri prvi besedi v stavku in pri lastnih imenih. Pika. 3. Pravopisje in spisje. Učenci naj prepisujejo posamične besede in kratke stavke. II. Navodilo. Prvi šolski dan je najbolj važen in marsikteremu mlademu učitelju dela prva solska ura, zlasti prvi šolski nastop, nemalo preglavico. Zato je treba, da se učitelj posebno dobro pripravi za pouk, da si koj s prvim nastopom pridobi učence za-se. Drugi dan se šele prava šola, redno učenje začne, namreč uoitelj začenja učence s »šolskim življenjem" po malem seznanjati. „0 vedenju šolarjev" (disciplinarnih pravilih) v šoli in zunaj šole naj jira vsaki dan nekaj pove. Razlaganje takih kratkih naukov naj ne traja nikoli črez četrt ure, ali k večjemu pol ure, in v obče vsaka vaja naj ne trpi več nego pol ure. Drugi šolski dan naj seznani učitelj učence s prostornim razmerjem, kakor: desno, levo, zgoraj, spodaj itd. (Vaje z rokami in oomi.) Tretji dan naj jih seznani s ploščico, črtalnikom, gobico in cunjico. Ako je bilo že drugi šolski dan nekako redno učenje, ako je raoral učitelj že drugi šolski dan dobro prem isliti, kaj bode svoje nevedne prvence učil in vadil, mofa si za tretji in naslednje šalske dni tvarino posebno prirediti, zakaj ravno prvotne vaje v prvem in drugem šolskem tednu so za učitelja, ki iraa raalo izkušnje v prvem poueevanju, prav malo znane. V prvetn in drugern šolskem tednu naj učitelj ne pričenja še s čitanjem in pisanjem in tudi ne s prvim nazornira naukoin. Poleg predvaj zajezikov nauk (nazorne in govorne vaje) t. j. privaja na šolo, vedenje v šoli in zunaj šole itd., naj jernlje tudi predvaje za pisanje t. j. seznanje s prostornim razmerjem, risanje pik, navpična (stenoravna) črta, vodoravna črta, nagnjena (poševna) črta, (lasna in senčna črta), kot, okrožena lasna črta, pentlja (kljukica). Zaradi predvaj za uho in govorila (vaje posluha in jezika) niora učitelj seznaniti učenoe iz nazornega nauka z najbližnjirai rečmi, ki ga obdajajo in sicer: Šolska oprava (ploščica, črtalo, kreda, goba, šolska tabla itd.: sobna oprava (rniza, postelja, omara, ura, ogledalo itd.); deli sobe; deli hiše; obližje hiše (skedenj, hlev, vrt, dvorišče). Sedaj pridejo na vrsto predvaje za uho in govorila (vaje posluha injezika) in sicer: razstavljenje stavkov v besede; razstavljenje besed v zloge; razstavljenje zlogov v glasove; navajanje oistih glasov. Poleg tega povej in zapoj učitelj učencera kako lahko pesmico ter povej kako kratko otroško pripovedko in zastavi kako zastavico. Nihče naj pa ne misli, da mora vse prav tako in v tern vsporedu jemati, kakor smo tu napisali. Marsikaj bo treba izpremeniti, raarsikaj pridejati in razŠiriti, kakor sploh naneso razmere. Prav toplo pa pokladamo vsem učiteljem na srce, da vse predvajo prav pridno ponavljajo z učenci, zakaj: »Repetitio est mater studiorum". V vsem tem pouku mora pa biti skrit nekak sistem t. j. vse se mora zlijati, vse vjeraati, vse mladino buditi, veseliti, učiti in odgojevati. Sedaj šele, ko so te predvaje teraeljito prebavljene — na tej podstavi se lahko prične s c i t a n j e m i n p i s a n j e ra. _E_5. Predvaje. (Pripravljalni pouk.) I. Predvaje za jezikov nauk. Ljubi otroci! Zelo me veseli, da ste se zbrali v tako velikem številu danes pri meni. Upam, da se vam bode pri meni dopadlo, in da boste tudi v prihodnje radi hodili k meni v šolo. Jaz imam otroke zelo rad, pripovedujem jirn večkrat lepe pripovedke ter jih učim mnogo lepih stvari. Vi morate pa zato v šoli prav lepo in mirno sedeti, pazno poslušati, kar vam bodem pripovedoval ter vse storiti, kar bodem tirjal od vas. Vsakemu izmed vas hočera sedaj-le odkazati svoj prostor (sedež). Na ta prostor se mora vsakdo, ko pride v šolo, prav lepo vsesti. (Učitelj posadi po velikosti učence v klopi; pokaže jim, kam naj obešajo oblačila in kam spravljajo šolsko orodje.) Ljubi otroci! Zdaj sedite vsak na svojem prostoru; semkaj sedite vselej, kedar pridete v šolo. Vidiš, ti sediš v l.j ti v 2., ti v 3. klopi itd. Sedaj-le bi rad vedel, kako je vsakerau izmed vas im;e>,.Nekatere že poznarn, vendar vseh pa še ne. Kdo mi jaooe povedati svoje ime? Dobro. Ali jaz bi prav rad, da vstaneš in prav glasno odgovoriš: nMeni je irae I van." Kda rnibode še povedal svoje ime? Kako je pa tebi ime? In tebi? Kako pa tebi? Ali si rad prišel v šolo? Kdo si pa ti? Ti? Korau je še Janez ime? (Več učencev kliče ob enem: meni.) To se mi ne dopada, da kličete vsi hkrati. Kdor mi hoče odgovoriti, naj vselej v z d i g n e roko. Vidite tako-le. (Učitelj se vsede v klop in pokaže.) Kdo mi torej hoče še povedati svoje irae? Zdaj ste lepo pokazali. Tako morate vselej storiti, kadarkoli mi hočete kaj povedati. Kako je torej tebi irae? Meni je ime Karol. Ti si sicer lepo povedal, a ne glasno. Vidiš, oni-le v zadnji klopi te niso slišali. Jaz pa govorim tako glasno, da me vsakdo sliši in razume. Ali si me slišal ti v zadnji klopi ? ,,Sem." Reci: »Slišal sem vas " Povej mi zdaj svoje ime. prav glasno. Kdo nii hooe povedati svoje ime prav glasno in lepo? Zdaj hooem pa vaša imena še enkrat imenovati. Kdor bode slišal svoje ime, naj vzdigne roko in naj reče prav glasno: ,,Tukaj!" Torej : Slavoj, Ivan, Stanko, Silvo itd. Stoj, tam-le vidim več rok. Kako je tebi ime? Meni je ime Ivan (Janez). In tebi? Meni je ime Ivan (Janez). Pa tebi? Meni je ime Ivan (Janez). Torej je več Ivanov (Janezov) v šoli. Vi vsi ne boste vedeli, katerega Ivana (Janeza) menim, kadar pokličem lvan (Janez). Vidiš, Ivan (Janez), ti iraaš še neko drugo ime. Tudi tvoj oče so Ivan (Janez); ali, kadar se podpišejo, ne zapišejo sarao Ivan (Janez), arnpak Ivan (Janez) N. Tvoj oče iinajo torej dve imeni; pa tudi vsi drugi učenci irnajo po dve imeni. (Dalje prih.)