Profesor To{ je bil rojen 1931 v Sv.
Andra`u v Slovenskih goricah. Gimnazijo
je kon~al na Ptuju, medicinsko fakulteto
pa leta 1957 v Ljubljani. @e istega leta je
od{el na Dansko, kjer je z dodatnimi 13
izpiti nostrificiral ljubljansko diplomo in
postal leta 1960 danski zdravnik. ^ez {est
let je bil `e specialist otorinolaringologije
in doktor znanosti. Leta 1970 je bil
imenovan za rednega profesorja na
univerzi v Odense, vendar tega mesta ni
zasedel. Raje je do leta 1980 ~akal na
profesorsko mesto v Gentofte, saj je tam
dobil lasten laboratorij in laborantko.
Zaradi tega so bili v Odense nekateri kar
hudi, ~e{ ta tujec ni zadovoljen niti s
profesuro v provinci. Od 1980 do
upokojitve 2001 je bil redni profesor in
predstojnik oddelka za
otorinolaringologijo v Gentofte University
Hospital v Kopenhagnu.
Profesor To{ je objavil vsaj 600 raziskovalnih ~lankov in
spisal 10 knjig o otologiji, otokirurgiji, otonevrokirurgiji in
rinologiji.
Prof. To{, kako ste se za~eli ukvarjati z raziskovanjem?
Za~el sem takoj po nostrifikaciji. S tem delom sem se
ukvarjal ves ~as ob slu`bi, nadaljujem ga tudi sedaj. @e od
vsega za~etka sem imel v bolni{nici Glostrup svoj
laboratorij, v bolnici Gentofte pa sem dobil velik laboratorij
z laborantko, ki {e danes dobro deluje. Sodelavci v
laboratoriju so bili mladi zdravniki, ki so v prostem ~asu kaj
radi pomagali pri raziskavah, saj so vedeli, da bo njihovo
delo objavljeno. Imeli smo tudi klini~nega asistenta, ki je
polovico ~asa pomagal pri pouku {tudentov, polovico pa
delal v laboratoriju. V bolni{nici je bila tudi velika
strokovna knji`nica, ki je preskrbovala zdravnike z vso
potrebno literaturo iz Danske in iz tujine. Raziskave so bile
zame vedno konji~ek. Podobno, kot sem bil zadovoljen, ~e
mi je uspela nova operacija, se bil ponosen tudi na objavo
raziskovalnega ~lanka v priznani reviji.
Ker je bilo takratno znanje o sluznicah gornjih in spodnjih
dihalnih poti pi~lo, sem sku{al s kvantitativnimi metodami
analize sluzni~nega respiratornega psevdostratificiranega
kolumnarnega epitela in `lez prispevati k razumevanju
delovanja dihalne sluznice. Pozneje sem raz{iril raziskave
na bronhialno sluznico otrok in odraslih v fiziolo{kih in
patolo{kih razmerah pri akutnem in kroni~nem bronhitisu,
pri kadilcih in ljudeh, ki so bili izpostavljeni prahu.                
V sredini 70. let smo za~eli raziskovati
sluznico nosa in nosnih votlin, sluznice
evstahijeve cevi in srednjega u{esa. Z
obse`nimi klini~no-morfolo{kimi
raziskavami vnetij srednjega u{esa pri
otrocih mi je uspelo pojasniti zgodnjo
visoko incidenco te bolezni in
mehanizme trajnega predrtja bobni~a.
Vendar ste se ukvarjali predvsem s
klini~nimi problemi.
Moje delo je zahtevalo, da sem sluznice
dihal lo~eval vzdol`no na 2 do 3 sloje,
kar je zahtevalo mikrokirur{ko tehniko s
stereomikroskopom pri dvajsetkratni
pove~avi. Tako sem se `e zelo zgodaj
nau~il mikrokirurgije, ki sem jo nato
lahko uporabljal pri otokirur{kih posegih.
V za~etku 60. let sem tako postal
otokirurg. To je bil ~as, ko so v literaturi
tedensko objavljali nove tipe operacij, jaz pa sem jih uvajal
na na{em oddelku.
Seveda so bile na{e raziskave vendarle klini~no utemeljene.
Poleg tega, da smo re{evali prakti~ne probleme, je res, da
smo tako tudi menjali koncepte, posebno v patogenezi. Z
raziskovanjem pnevmatizacije mastoida smo uspeli ovre~i
dotlej veljavno hereditarno teorijo o slabi pnevmatizaciji
mastoida in dokazati, da sekretorni otitis in infekcije
srednjega u{esa spremenijo sluznice, kar povzro~i
sekundarno zmanj{ano pnevmatizacijo mastoida. Precej
smo se ukvarjali tudi z operacijami srednjega u{esa pri
holesteatomih otrok in odraslih ter analizirali rezultate
raznih rekonstrukcij. Veliko dela smo opravili tudi pri
obdelavi po{kodb srednjega in notranjega u{esa. Dosti ~asa
sem posvetil raziskovanju patogeneze in zdravljenja nosne
polipoze in invertnih papilomov.
Kaj bi lahko svetovali mladim raziskovalcem?
Naj bodo trmasti, ~e pa se pojavijo tehtni razlogi, lahko
v~asih tudi odnehajo. Kaj s tem pravzaprav mislim, lahko
ilustriram kar s svojo izku{njo.
Moja prva klini~na dela v 60. letih so bila usmerjena v
raziskave histiocitoze X. Namenil sem se pisati disertacijo in
sem zbral lepo serijo teh redkih bolnikov z
otorinolaringolo{kimi simptomi. Imel sem `e tudi skoraj vso
literaturo, okrog 500 publikacij, kar je bilo za tiste
predinternetne ~ase veliko delo. Ko sem po klinikah {e kar
iskal bolnike, sem naletel na ortopeda, ki je podobno kot
jaz pripravljal disertacijo o isti bolezni. Ker se je kolega
ONKOLOGIJA / pogovori
leto X / {t. 2 / december 2006
Rastko Golouh
Poletni pogovor s prof. dr. Mirkom To{em
113
Prof. dr. Mirko To{
2_2006_prelom.qxd  11/30/2006  7:47 PM  Page 113
ukvarjal s pripravo dela o histicitozi dalj ~asa od mene, sem
se umaknil in za~el zbirati material za disertacijo o povsem
drugi temi, o razvoju in strukturi dihalnih sluznic. ^ez nekaj
let je ortoped svojo disertacijo napisal, in ker je bila pred
zagovorom vsem dostopna, sem jo prebral. Mentorja,
onkolog in patolog, sta `e dovolila objavo in zagovor je bil le
{e formalnost. Vendar mi zadeva ni dala miru. Ker sem imel o
tej temi zaradi predhodnega dela precej podatkov, sem na
javnem zagovoru kot ~lan ob~instva avtorju oponiral, kar je
bilo takrat zelo redko in se je zgodilo morda na vsakih deset
let, ~eprav je imel vsak zdravnik pravico doktorandu
oponirati »ex auditorio«. Nenavadno je bilo tudi, da sem kot
specializant tako ugovarjal slavnima profesorjema. Opozoril
sem na mnoge napake, med njimi tudi na to, da so zamenjali
srednje uho z notranjim. Ker so sku{ali moje pripombe
bagatelizirati, sem jim povedal, da bi v ortopediji taka
zamenjava pomenila, da ne lo~i{ med hrbtenico in
medenico. Naslednji dan so ~asopisi na veliko pisali, da se
o~itno na to bolezen najbolj spoznajo otorinolaringologi in
da bi morali za mentorja postaviti tudi otologa.
Dokazali ste, da so nekatere operacije nepotrebne.
Ob koncu 70. let smo objavili danes kar razvpito delo o
efektu placebo pri operaciji dekompresije endolimfati~nega
sakusa pri Menierovi bolezni. Dokazali smo, da je
zdravljenje te bolezni samo z mastoidektomijo enako
uspe{no kot kombinirano zdravljenje z mastoidektomijo ter
z isto~asno dekompresijo in drena`o sakusa, torej
dekompresija ne prispeva k zdravljenju. Posebno v Ameriki,
kjer je bila kombinirana operacija zelo priljubljena, je to
povzro~ilo pravo revolucijo in na mnogih kongresih so
potekale debate pro et contra. Ker smo svoje bolnike
spremljali {e mnoga leta, smo lahko znova utemeljeno
dokazovali, da mastektomija brez dodatnega posega
povsem zadostuje.
Leta 1976 ste odkrili pomembne stvari tudi v onkologiji.
V 70. letih smo za~eli objavljati serijo publikacij o kirurgiji
nevrinomov slu{nega `ivca. Namesto dotedanje
nevrokirur{ke metode, kjer so morali dislocirati del
mo`ganov, sem za~el s translabirintnim pristopom. Tako se
izognemo mo`ganom in se 8. mo`ganskemu `ivcu
pribli`amo neposredno, ohranimo vse okolne bistvene
strukture, tumor pa z metodami mikrokirurgije odstranimo v
nekaj urah. Na{a klinika je postala na tem podro~ju ena
vodilnih v svetu. Ker prihajajo k nam vsi tovrstni danski
bolniki, imamo danes obdelano veliko serijo pacientov,
veliko opravljenih posegov in tako velike mo`nosti za
znanstveno delo. Uspelo nam je dokazati, da tumor v 80 %
raste, vendar v mnogih primerih tako po~asi, da operacija
{e dolgo ~asa po diagnozi ni indicirana. Zaradi zgodnje
diagnoze in dobrega sledenja se torej prevalenca
nevrinomov akusti~nega `ivca na Danskem ve~a.
Kako smo pri{li do takih sklepov? V prvem, 7-letnem
obdobju raziskav (1976–1983) smo na{li 278 tumorjev, od
tega je bil le eden intrameatalen. V drugem obdobju
(1983–1990) smo odkrili 337 tumorjev in {e vedno je bil
samo eden intrameatalen. V tretjem 5½-letnem obdobju
(1990–1995) smo diagnosticirali 355 tumorjev, med njimi je
bilo `e 28 intrameatalnih. V zadnji 6-letni periodi
(1995–2001) pa je bilo med 380 tumorji kar 168
intrameatalnih. Vsi intrameatalni tumorji so bili
diagnosticirani z MRI in prepri~ani smo, da so bili na tem
mestu `e ve~ let. Leta 2000 smo se odlo~ili, da jih ne bomo
ve~ operirali. S sledenjem na{ih bolnikov smo ugotovili, da
je od vseh tumorjev postalo ekstrameatnih le 18 %, pa {e
teh pri starej{ih bolnikih ni treba odstraniti. Taki odlo~itvi
sledijo skoraj povsod v svetu.
Pri nas cvete v medicini predvsem v zadnjem ~asu
zasebni{tvo. Izku{nje so razli~ne. Kako je z javnim in z
zasebnim zdravstvom na Danskem?
Danci pla~ujemo tako visoke davke, da imamo s tem
zagotovljeno popolno zdravni{ko oskrbo, hkrati pa javnemu
zdravstvu zaupamo. To zadostuje za pribli`no 98 %
populacije. Tako ima vsak dr`avljan pravico do svojega
dru`inskega zdravnika, pa tudi do svojih izbranih
specialistov. Dodatno zavarovana sta le ostala 2 % ljudi.
Bolni{nice in klinike so praviloma javne ustanove. V
zadnjem ~asu je sedanja danska, desno usmerjena vlada
sku{ala pospe{iti privatizacijo. Sprejela je zanimiv ukrep.
^e si ~akal na operacijo ali kakr{no koli zdravljenje v
bolnici ve~ kot dva meseca, je dr`ava obljubila, da ti bo
delno pla~ala pregled in zdravljenje v zasebni ustanovi.
Nenadoma so vzniknile {tevilne majhne zasebne klinike in
~akalne dobe so skoraj izginile. Nastal je le ekonomski
problem. Cena povsem enako izvedenega posega je bila v
zasebni kliniki na primer 35.000 kron, v javni bolni{nici pa
le 3000–6000 kron. Taka razlika je bila eden od razlogov, ki
so povzro~ili reakcijo v javnem zdravstvu. Oddelke v javnih
bolni{nicah so za~eli {iriti, opremili so ve~ operacijskih
dvoran, bolni{nice so zaposlile ve~ zdravnikov, “javne”
~akalne dobe so se skraj{ale in nove male zasebne klinike
so zamrle. Toda preostale zasebne klinike ~akajo na novo
prilo`nost in s tem silijo javne bolni{nice k racionalizaciji.
Res je dala dr`ava nekaj denarja za skraj{anje ~akalnih list,
toda ve~ino denarja so morale pla~ati javne bolni{nice za
zasebno zdravljenje pacientov s svojega obmo~ja. Tako
nastala konkurenca med javnim in zasebnim sektorjem bo
mogo~e celo v prid bolnikom. 
Za ilustracijo te zgodbe je morda zna~ilen primer mojega
oddelka v Gentofte. Kopenhagenski okraj, ki je lastnik
bolni{nic, je hotel leta 2001 priklju~iti ORL-oddelek bolnice
Glostrup, ki je skrbela za 250.000 prebivalcev, k na{emu
oddelku v bolni{nici Gentofte. Dobili smo sicer zdravnike
in medicinsko osebje ter bolnike, dveh operacijskih sob, ki
smo jih ob tem pove~anju dela potrebovali in so nam jih
obljubili, pa ne. Odprli smo jih lahko {ele leta 2005,
predvsem zaradi pritiska zasebnih klinik, ki bi z veseljem
prevzele na{e bolnike.
V Sloveniji smo pri~a vse ve~jemu {tevilu prito`b bolnikov
zaradi neu~inkovitega, poznega ali celo napa~nega
zdravljenja. Prvi ukrep zdravstva v takih primerih je
analiza problema, ki ga opravijo strokovnjaki na tako
imenovanih notranjih in zunanjih izrednih nadzorih. Kdo
ureja ta vpra{anja pri vas: zdravni{ka zbornica, zdravni{ka
dru{tva, ministrstvo?
Nih~e od teh, ki ste jih na{teli. Strokovno delo v bolni{nicah
vodijo, organizirajo in nadzorujejo predstojniki oddelkov.
ONKOLOGIJA / pogovori
leto X / {t. 2 / december 2006
114
2_2006_prelom.qxd  11/30/2006  7:47 PM  Page 114
Oni vodijo strokovno delo, organizirajo stalno
izobra`evanje in raziskovanje. Napredek zagotavlja stalna
selekcija zdravnikov. Zunanjih nadzornih obiskov ne
potrebujemo. Morda je zanimivo, da je kljub tem
preprostim metodam danska medicina danes z raziskavami
v svetovnem vrhu.
Javnost mo~no zanima napredek v medicini. Poleg spleta
pripomorejo k temu tudi tisk in elektronski mediji.
Diskusije o kloniranju, raziskavah mati~nih celic,
medicinskih posegih, bioetiki postajajo vse bolj vro~e
predvsem med laiki. Pri nas se vklju~uje v javne diskusije
dokaj intenzivno tudi rimskokatoli{ka cerkev. Kako je na
Danskem?
Seveda so mnenja ljudi o teh vpra{anjih tudi pri nas
razli~na. Na Danskem prevladujejo protestanti, vendar se
danska cerkev ne spu{~a v javne debate.
Za ta pogovor ste me ljubeznivo povabili na svoj slovenski
dom na Bledu, ~eprav `ivite prete`no na Danskem. Leta
2001 ste postali ~astni doktor Univerze v Mariboru. Kak{ni
pa so va{i strokovni stiki s slovensko medicino?
Re~em lahko, da so dobri. Mnogi otologi iz Ljubljane in
Maribora so bili na mojem oddelku eno- ali dvotedenski
gostje, pogosto pa sem bil predavatelj na sekcijskih
sre~anjih slovenskih otologov. Mariborska medicinska
fakulteta me je istega leta naprosila, da kot redni profesor
prevzamem katedro za otorinolaringologijo. ^eprav bodo
prva predavanja {ele februarja 2008, se `e pripravljam.
Za slovo kak{na anekdota?
Na Danskem je predvsem v dveh zadnjih desetletjih postalo
povsem obi~ajno, da se vsi prebivalci med sabo tikajo. V
bolni{nici se danes vsi zaposleni med sabo tikajo. Bolniki
tikajo zdravnike, zdravniki tikajo bolnike. Tak na~in je veljal
med zdravniki istih let ali istega polo`aja `e od nekdaj,
danes pa velja to za vse, ne glede na polo`aj ali izobrazbo.
Prehod z vikanja na tikanje od za~etka ni bil vedno lahek,
posebno te`ek je bil za profesorje in primarije. 
Neko~ sem se med operacijo sprl z mladim anestezistom.
Ker mi je v besu zmanjkalo besed, sem mu rekel: »Od kdaj
se pa midva tikava?« On pa mi je ljubeznivo odvrnil: »Ti me
kar vikaj, ~e se ti tako zdi.« Ta anekdota je ve~ let kro`ila po
danskih bolni{nicah.
■
ONKOLOGIJA / pogovori
leto X / {t. 2 / december 2006
115
2_2006_prelom.qxd  11/30/2006  7:47 PM  Page 115