HODIM
Lili  Novy
llodini m gledani pomlad, cvetlice, drevesa in ptice, slišim šumenje in klice: >Živeti — živeti — živeti sred zmeraj kipečih naslad !t
Hodim, poslušam in zrem to silno, brezskrbno veselje, ki ve le za eno povelje: »Živeti — živeti — živeti — življeaiju hiteti v objem!«
Hodim v to živost in vem, da ure se nič ne zaveda, ki rekla bo hladna in bleda: »Umreti — umreti — umreti je temna zapoved stvarem.«
Hodim v pomladno bridikost in čutim ob vsaki minuti, kar bujna priroda ne sluti: »Umreti — umreti — umreti veleva nam zadnja skrivnoist.«
Hodim in dvigam glavo, preganjam pretečo prikazen in strah, ki je jalov in prazen. Živeti — umreti — živeti — saj konca nikoli ne bo.
Hodim in čutim jo, slast c\etlice, drevesa in ptice, slišim šumenje in kiice: »Živeti — živeli — živeti! Življenju je dana oblast!«
329