Stev. 342.
V Trstu, v petek, decembra 1916.
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu Usta. Neirankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci} lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, utica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo ieto......
Za pol leta
za tri mesece..............
za nedeljsko izdajo za ceio leto . • • • *
za po! leta..............•
K 24.— , 12-. 6.-. 5.20 . 2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastareie številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone1
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . i.......... . . . mm po 20 vin.
Ogiasi v tekstu lista do pet vrst . .......K '-0.—
vsaka na dalj na vrsta............ . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ?n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoštnohrauilniČni račun Št. 841.652
mM noMStli ttosodKou.
Romunska bojišča. — Operacije in boji v Romuniji se nadaljujejo. Okoli 10.000 ujtenikov. Kapitulacija romunskih čet ob
Aluti.
Ruska bojišča. — Uspešni sunki naših patrulj in oddelkov čet na raznih točkah. Ruski pritisk v Karpatih znatno popustil. Na italijanskih, zapadnih in turških bo-
iiščih nobenih važnejših dogodkov.
Macedonsko bojišče. — Pri Trnovi Srbi
pregnani iz neke postojanke. Ponesrečen sunek Angležev v nižini Strume.___
Austrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. decembra 1916.
Vzhodno boiišče. — V vlaški nižini prodirajoče zvezne čete so zasedle včeraj Bukarešt in Ploesti. Avstrijske čete so prispele v Campino in zasledujejo iz Sina-e v južni smeri. Zvezne čete generala Falkenhavna so ujele včeraj 106 romunskih oficirjev in 9100 mož. V Karpatih je ruski pritisk znatno popustil; le severno doline Trotusu in pri Dornivatri je pn-č|o do slabefših ruskih sunkov, ki so bili odbiti. Pri armadi gen. polk. Tersztyan-szkega so dunajski brarnbovci in nemški oddelki, prebivši rusko predstražno črto, prodrli do sovražne glavne postojanke in so se po odbitju petih ruskih protisunkov vrnili s 40 ujetniki, tremi strojnimi puškami in eno rainovko. Z uspehi v Romuniji ie postal 6. december dan plačila za bolestno izdajstvo. Sijajen zmagoslaven po-hod je prlvedel zaveznike v osrčje Romunije. Četrta sovražna prestolica od izbruha svetovne vojne je zavzeta! S ponosom lahko gleda avstroogrska brambna sgla na one čete, ki so se — tekmujoč z nemškimi, bolgarskimi in osmanskimi četami — udeležile zmagoslavnih dejanj proti našemu najmlajšemu sovražniku: na naglo zbrane oddelke, ki so začetkom romunske vojne na Sedmograškem zajele prvi sunek, na naše gorske brigade, ki so bile v transsilvanskih alpah kos najtežjim nalogam, na čete, ki so se udeležile ofenzive na Vlaškem. in čudi na hrabre branitelje vzhouiie Serimograške in Gozdnih Karpatov, ob katerih odporu so se razbili ruski naskoki, na naše junaške pionirje ob dolnji Donavi, ki so izvršili eno največjih vojno-tehniških dejanj zgodovine* na našo artiljerijo in donavsko bro-dovje, ki se je tudi pred kratkim — pri odbitki ruskih napadov južno Bukarešta — zopet odlikovalo. Vsem njim gre naša zahvala!
Italijansko in jugovzhodno
bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša:
7. decembra 1916.	J ..
Eno naših pomorskih letalskih brodovij je dne 6. decembra zelo uspešno obmetalo z bombami letalsko postajo Beligna in baterije v Sdobbi in to kljub jako slabemu vremenu. Trije hangarji so bili zadeti. Vsa letala so se kljub močnemu streljanju vrnila nepoškodovana.
Brodovno poveljstvo.
nemško uradna poročilo.
BEROL1N, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. decembra 1916.
Zapadno bojišče. — Prestolonaslednikov^ armada: Na zapadnem bregu Moze so oddelki westfalskega pešpoika št. 16 po topovski pripravi vdrli v francoske jarke na višini 304, jugovzhodno /Maiancourta, znani iz prejšnjih bojev, in so zavzeli vrh griča. 5 oficirjev in 190 mož je bilo ujetih. S sunka v sovražne črte na »Mrtvem možu« so privedle napadne skupine s seboj 11 ujetnikov.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Zapadno Lučka so ob Lugi nemški in avstrijski oddelki vdrli v neko rusko predpostojanko. Posadka 40 mož je bila ujeta. Ponoči je bila postojanka držana proti petim napadom. Tudi zapadno Zalošč in Tarnopola so zamogie naše patrulje pri povratku iz zavzetih delov ruskih črt izročiti 90 oz. 20 ujetnikov. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Gozdnih Karpatih in majnih gorovjih Moidave od časa do časa naraščajoč topovski ogenj in predstražne praske, iz katerih so se severno Dornevatre in v dolini Trotosula razvili ruski napadi, ki so bili odbiti. — Mackensenova armada: Sloviti uspehi so ovenčali včeraj napore bojev, tekom katerih so Mackensenove, s sigurnim ciljem vodene čete devete in donavske armade v naglih udarcih pobile ob tla romunskega nasprotnika in privedena ruska ojače-nja. Voditelj in čete so prejele plačilo zmage: Bukarešt, glavno mesto sedaj zadnje žrtve ententne politike, Ploesti, Camphia In Sinaja so v naših rokah, potol-čeni sovražnik na vsej fronti na umikanfu proti vzhodu. Bojni pogum in žilava volja po zmagi sta omogočila napredujočim četam, da so premagale vedno nove napore.
Poleg nemških glavnih sil so se sijajno obnesle hrabre avstrijske, bolgarske in osmanske čete. Deveta armada ie naznanila od včeraj ujetih 106 oficirjev in 9100 mož. Operacije in boji se nadaljujejo. — Macedonska fronta: Pri Trnovi, vzhodno Černe, so znani mazurski pešpolk št. 146 in bolgarske stotnije vrgle Srbe iz postojanke, v kateri so se isti vgnezdili predvčerajšnjim. 6 oficirjev in 50 mož je bilo ujetih. V nižini Strume so angleški oddelki, ki so se poizkušali približati postojankam jugozapadno in jugovzhodno Seresa, vsled bolgarskega ognja pobegnili.
BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. decembra 1916.
Na zapadu in vzhodu nobenih posebnih dogodkov. — Poleg izgube trdnjave Bukarešt in važnih trgovskih mest imajo Romuni dne 6. decembra zavnamovati še eno divizijo, ki je, prisiljena ob Aluti v boj, kapitulirala z 8000 možmi in 26 topovi. — Srbski ponočni napadi pri Trnovi vzhodno Cerne so se izjalovili.
Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Bol§ersko uredno poročile.
SOFIJA, 6. (Kor.) Macedonska fronta: V kolenu Cerne včasih srdit topovski boj. S protinapadom smo vrgli sovražno pehoto, ki se je vzhodno Cerne pri Gradeš-nici približaia našim postojankam. Na obeh straneh Vardarja mir. Živahen topovski ogenj sovražnika posebno proti nemškim postojankam južno Bogorodice. Na fronti Belašice mir. Ob Strumi topovsko delovanje. Naš topovski ogenj je razpršil bataljon, ki je poizkušal prodirati preko severne obali Tahinskega jezera. — Romunska fronta: V Dobrudži obojestranski topovski boj v presledkih. Ob Donavi pri Tutrakanu, Oltenici, Rjahovu in Cemivodi topovski boj. Na Vlaškem so naše čete z drznim napadom ob dolnjem Argesu preprečile obupne poizkuse rusko-romunskih čet, da bi izvršile proti nam protinapade. Posebno srditi so bili napadi Rusov na črti Falstoca—Coeni. Bili so odbiti s težkimi izgubami za sovražnika, ki je ostavi! na bojišču številne mrtvece in ranjence. Mostove čez Argesu je sovražnik popolnoma uničil. Naše čete se nahajajo že 6 km pred utrdbami Bukarešta. V bojih ob bregovih Neajlova in Argesula je hrabra prva divizija od 28. novembra do danes ujela 16 Oficirjev in 840 mož, uplenila 5 havbic, 26 poljskih topov, 7 malih topov, 3! mu-iiicijskih voz, 8 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala. Na letališču pri vasi Danilovo smo uplenili med drugim dve letali.	_
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 6. (Kor.) iz glavnega stana se poroča: Kavkaška fronta: Na desnem krilu je ena naših stotnij z uspehom odbila napad treh sovražnih stotnij. — Na ostalih bojiščih nobenih važnih dogodkov.	_______
Cesar Karel in cesar VfUevn v mim glavnem stanu.
DUNAJ, 6. (Kor.) Cesar Karel je bil danes celi dan pri armadnem višjem poveljstvu in je sprejel dopoldne več višjih vojaških funkcijonarjev, da mu poročajo o položaju. Po eni uri popoldne je prispel nemški cesar s Hindenburgom, Ludendorff oni in oficirji svojega spremstva in je bi! sprejet od cesarja Karla, nadvojvode Friderika in načelnika generalnega štaba, feldmaršala Con rada. Prebivalstvo je prisrčno pozdravljalo oba vladarja, ki sta bila pod vtisom zavzetja Bukarešta in za-sedenja mesta Ploesti, ki je važno železniško križišče. Popoldne sta oba vladarja z vojaškimi posvetovalci natančno preštudirala sedaj ustvarjeni vojaški položaj, nakar se je cesar Viljem vrnil v glavni stan. Cesar Karel je poslal tekom večera vladarjema, ki nista bila navzoča pri sestanku, sledeč brzojavni pozdrav: »Nj. Vel. Ferdinandu, kralju Bolgarov, Sofija: V očigled sijajnim uspehom zveznih sil na Romunskem, katerih prednji oddelki so vdrli danes ponoči v sovražno glavno mesto, je moja srčna želja, da Ti povodom tega uspeha zvestega sodelovanja izrazim svoje veselje. S tem je bila izvršena važna etapa na poti, na katero nas je proti naši volji prisilil izdajalski sosed. Čestitajoč Ti tem povodom najiskreneje na sijajni soudeležbi Tvojih hrabrih čet, sem trdno prepričan, da se nam bo v bližnji bodočnosti posrečilo prepričati naše nasprotnike o nesmiselnosti nadaljnega prelivanja krvi.« Brzojavka sultanu v Carigrad se glasi: »Ravnokar se mi javlja o pohodu prednjih oddelkov zveznih sil v Bukarešt. Izražam nujno Vašemu Veličanstvu svoje popolno zadovoljstvo nad tem novim uspehom vojaškega skupnega delovanja, ki so se ga udeležile tudi hrabre čete Vašega Veličanstva. Čestitajoč Vam tem povodom kar najiskreneje, izražam nado, da nam bo usojeno, izvojevati v bližnji bodočnosti končno in definitivno zmago nad našimi nasprotniki.« — Zvečer je sprejel cesar ministrskega predsednika Koerberja, ki je bil dopoldne sprejet od nemškega
cesarja, v posebni avdijenci, da mu poroča o rezultatu vršivših se pogajanj, in je povabil ministrskega predsednika in podpredsednika prehranjevalnega urada barona Friesa na dvorni obed.
DUNAJ, 7. (Kor.) Cesar je s spremstvom iz glavnega stana prispe! semkaj in se podal v Schonbrunn._
Ementno časopisje o padcu Bukarešta.
AMSTERDAM, 7. (Kor.) Ententno časopisje zmanjšuje uspehe osrednjih držav v Romunijia a je prisiljeno, da prizna iste kakor tudi veliki plen na žitu, živini in petroleju. Angleško časopisje pravi celo. da je vsled tega plena postala angleška blokada brezpredmetna.
Padec BukareSta.
Dunaj, 6. decembra.
Operacije okoli Bukarešta so včeraj dozorele do odločitve. Vsa prizadevanja z dobruške fronte v vsej hitrici dovedenih močnih ruskih sil, da bi prodrle čez dolnji Argesul, so se izjalovila ob junaškem bolgarsko-turškem odporu, ki je na črti Oltenica—Budesci obrezuspešll vse sovražne napade.
Glavna moč podonavske armade je včeraj zopet prodrla čez Argesul proti jugozapadni in zapadni fronti trdnjave in je pričela s težkimi topovi obstreljevati zunanje utrdbe. Na severozapadni fronti trdnjave je posebna skupina prodrla bliže do trdnjave in je tudi začela obstreljevati utrdbe.
Odločilo je hitro prodiranje Falkenhay-nove armade, ki je s prednjimi četami že včeraj dosegla železnico Bukarešt— Ploesti in tako povzročila, da je bilo treba nujno rešiti vprašanje, ali naj se glavno mesto Romunske brani aH pa izprazni, kajti prodiranje Falkenhaynove armade je ogrožalo Bukarešt tudi z odrezanjem s severne strani. Kot nadaljna posledica teh dogodkov so se morale umekniti pred Si-najo tudi one romunske sile, ki so ostale v gornji prahovski dolini, in ni zelo verjetno, da bi se večini teh sil posrečilo rešiti se.
S prepustitvijo Bukarešta je prišla zmagovalcem v roke največja romunska trdnjava, najvažnejše komunikacijsko vozlišče in znatna množina vojnega materijala, ki se ni mogel odpraviti v ozadje, ker so naša konjica in lctalcl razdejali železniške proge v ozadju. Opustitev Bukarešta pa tudi kaže, da je nasprotnik popolnoma opustil Vlaško in da namerava v Moldavi nadaljevati vojno, ki je potekla zanj doslej tako neugodno. Sovražnikovi poizkusi, da bi se ponovno ustanovil ob Jalomiti, ne morejo imeti upanja na uspeli, ker zavezniki že stoje pred Ploesci.
Na vzhodni sedrnograški fronti in v Karpatih sta si bila včeraj uspeh in neuspeh v ravnotežju. Ruski pridobitvi ozemlja stoji nasproti zavzetje važne romunske postojanke po naših četah. Vsekakor je ukrenjeno vse. da se ruski uspeh lokalizira.
♦ » *
Wolffov urad poroča o zavzetju Bukarešta: 5. decembra ob 10*30 dopoldne je bil generalštabni stotnik Lange kot glasnik poslan k bukareškemu poveljniku s pismom generalnega vojnega maršala pl. Mackensena, s katerim se je zahtevala predaja trdnjave. Nadaljno pismo je naznanjalo poveljniku, da se prične trdnjava obstreljevati, če se glasnik ne vrne tekom 24 ur. Stotnik Lange, katerega je sprejel na črti romunskih predstraž neki general in so ga potem z zavezanimi očmi v avtomobilu odpeljali v Bukarešt, se je vrnil 6. decembra zjutraj pred potekom določenega roka. Vrhovni poveljnik romunske podonavske armade je odklonil sprejem pisma generalnega vojnega maršala pl. Mackensena, z utemeljevanjem, da Bukarešt ni trdnjava, temveč odprto mesto, ker da ni niti armiranih utrdeb niti za njih obrambo določenih čet, da ni uiti guvernerja niti poveljnika. Stotnik Lange je poudarjal značaj Bukarešta kot trdnjave in da tako okolišanje ne bo oviralo nemških operacij. 6. decembra zjutraj so zavzeli deli Schmettovega konjiškega zbora eno utrdbo na severni fronti, deli 54. ar-madnega zbora so pritisnili za njimi in zavzeli črto utrdb od Chiajne (zapadna fronta) do Odaile (severna fronta). Sovražnik se je upiral s pehoto, a je bil odpor hitro zlomljen. Z južne fronte sem so vdrli deli podonavske armade skozi utrdbeni pas v mesto- na odpor niso naletele. V Bukarešt prihajajoče čete so bile navdušeno pozdravljene in okrašene s cvetlicami. Generalni vojni maršal pl. Mackensen se je v avtomobilu pripeljal pred kraljevi grad, kjer so ga pozdravili s šopki cvetlic.
Italijanska zbornica.
Govor ministrskega predsednika Bosellija.
CURIH, 6. (Kor.) Italijanska zbornica se je včeraj zopet sestala. Po kratkem govoru predsednika Marcore, ki se je spominjal padlih in bojujočih se vojakov, je govoril ministrski predsednik Bo-selli, ki je predvsem pozdravil italijanski narod, se spominjal mučenikov za italijansko stvar v Avstriji in v nadaljnem očrta-val potek vojne, priznaval sicer, da so
avstro-ogrske armade še vedno ob vratih v Italijo, a zagotavljal, da Italijani onemogočijo vsak vdor. Glede Gorice je dejal: »Ta najlepši laški dragulj je iztrgan iz dolge uzurpacije Habsburžanov.« V nadaljnem je izvajal, da laške čete krijejo z boka zaveznike v Macedoniji, boreč se z njimi za osvoboditev Srbije in ohranitev Romunske. Laško vojno brodovje se množi in sovražnik ga ne upa izzvati v odkrit boj. Orožje se izdeluje v 2200 delavnicah; petina delavstva je žensk. Omenil je nato romunsko vojno napoved Avstriji in laško Nemčiji. O jadranskem vprašanju je dejal, da ni treba o njem nikakili pogajanj med zavezniki; končna zmaga zagotovi Italiji nadvlado v Adriji, ki pomenja za Italijo legitimno in potrebno obrambo in ki upoštevajoč pravične želje sosednjih slovanskih narodnosti in potrebe njihovega gospodarskega razvoja, tudi zagotovi nezastarajoče pravice italijanski narodnosti na vzhodnem bregu Adrije. Govornik predvideva in želi v bodoče prisrčnega, zaupljivega in delovnega skupnega delovanja Italije s Srbijo in Črnogoro na političnem in gospodarskem piolju. Vzpostavitev Srbije kot Belgije tvori bistveni cilj vojne. Omenjal je nato sodelovanja Italije v solunski akciji, kar da je obenem bratska pomoč Romunski. Glede sredozemskega vprašanja pa Italiji ne gre za nadvlado, temveč le za ravnotežje. Govornik trdno upa, da zmaga zagotovi ono ravnotežje v vzhodnem Sredozemskem morju, ki tvori glavno točko italijanske politike. Valona bo branik laškega stra-tegičnega položaja v Jadranskem morju in izhodišče bodoče laške trgovinske ekspanzije na Balkanu. Zasedenje južne Albanije je preprečilo vojno tihotapstvo v korist sovražniku. Glede grškega vprašanja je dejal, da so zavezniki skušali preprečiti notranje spore, ne da bi gojili protidinastično gibanje. Ko so se spori dozdevno poravnali, je Italija morala sodelovati tudi pri zadnjem bolestnem sporu ob ptriliki zahtevane izročitve grške artiljerije. Tudi ti spori so poravnani in upati je, da se bo v bodoče dalo izogniti večjim zapletom. Ne gre za prisiljenje naroda v vojno, ki mu ni do vojne, mora se pa zahtevati, da se mu odvzamejo materijalna sredstva za direktno ali indirektno podpiranje sovražnika. — Glede Carigrada se je Italija priključila dogovoru Francoske, Angleške in Rusije, da se v bodoči mirovni pogodbi prepusti Carigrad Rusiji proti primernemu jamstvu za prostost morskih ožin. Strinjaia se je s carjem, ko je vsemu poljskemu narodu zaiamčil edinost in samostojnost, proti proglasitvi samostojnosti Poljske po osrednjih drža-' vah, ki pa pomenja le razkosanje Poljske in protimednarodnopraven prenos suverenosti, s čimer se sili poljski narod v boj proti državi, kateri pripada po pravici, pa je italijanska vlada vložila formalen protest pri nevtralnih vladali. Italija ogorčeno obsoja deportacijo belgijskega prebivalstva iz Belgije in dejstvo, da ga Nemčija sili na delo zunaj dežele. Italija pa ne pozablja sredi teh nečloveških izgredov plemenite umerjenosti in svetosti svojih tradicij, kajti Italija je domovina mednarodnega prava m prvo jamstvo kulture. Razlastila je nam pripadajoči palazzo di Venezia. V kolonijah je vse v redu. Italijanski narod se vzorno drži discipline, ki mu zagotavlja zmago. Finance so kljub velikim izdatkom krepke in varne, kredit vzvišen, davčne žrtve ljudstva zagotavljajo Italiji kredit do zmage. Velike izdatke je imela država zaradi potresa in za ublaženje bede in škode v vojnem pasu. Sklepi pariške gospodarske konference veljajo samo za vojni čas. Italija je poskrbela, da se trgovinske pogodbe z vsemi državami končajo leta 1917, da bo potem imela svobodne roke. Nujno potrebna ie zgradba trgovinskega brodovja, ker se število laškega trgovinskega brodovja vsled sovražnikovega delovanja vsak dan zmanjšuje. Prevoz je sedaj petkrat dražji kot v rednih časih. Angleška bi skrbela za žito, premog, sladkor in železo, a ima sama težave zaradi pomanjkanja ladij. Treba je skrčiti porabo v vseh stvareh; posebno primanikuje premoga. Žrtev je treba, toda idealizira jih genij domovine, ki dovede do zmage. — Niti en poslanec ni vstal, ki bi, kot običajno, čestital ministrskemu predsedniku. Nato se je seja prekinila, da je Boselli ponovil svoj govor v senatu. Po zopetni otvoritvi seje se je iznova pokazalo, da Bosellijev govor ni zadovoljil zbornice, ker je nad 50 poslancev vseh strank vložilo oredlog, da naj se o vladni izjavi razpravlja v tajni seji. Posl. Barzilai je skušal s spominskim govorom o Italijanih, ki so bili zaradi veleizdaje usmTčeni v Avstriji, navdušiti zbornico. Ko je pripovedoval, kako sta Battisti in Sauro pred usmrtitvijo zaklicala »Smrt Avstriji!« in »Živela Italija!«, je nekaj poslancev v zboru ponovilo te besede. Navzoči 90 vstali, samo socijalisti so obsedeli molče. Nato se je pričelo srdito psovanje, pri čemer so se kričale besede »strahopetci«, »lopovi«, »širokoust-neži«, »prodani pridaniči«, »šarlatani«, »izdajice« itd., ne da bi bil predsednik mogel napraviti mir. Posl. Monteguarnie-rija, ki je neprestano kričal »Smrt Av-
striji!«, je vrgla božjast in morali so ga nezavestnega odnesti iz zbornice. Po če-trturnem hrupu je mogel Barzilai nadaljevati svoj govor, hvaleč kralja in vojvodo Aosta ter izražajoč željo, da bi Lahi osvojili Trento, Trst in Pulo. Po nekaterih drugih govorih v slavo takozvanih iiiiiče-nikov se je seja zaključila v znak žalovanja. Vladno časopisje se izraža odločno proti sprejetju predloga na sklicanje tajne seje, ker bi to napravilo razburljiv vtisk in imelo nevarne posledice.
KABINETNA KRIZA V ANGLIJI.
LONDON, 6. (Kor.) Bonar La\v je odklonil sestavo kabineta. Kralj je poklical k sebi Lloyda Georgesa.
LONDON, 6. (Kor.) Na nasvet Bonar Lawa je kralj zaprosil Lloyda Georgesa. naj prevzame sestavo kabineta. Lloyd George je ponudbo sprejel in bo poizkušal sestaviti itacijonalno ministrstvo brez ozirov na strankarske diference.
LONDON, 6. (Kor.) Bonav Law je odklonil sestavo kabineta z motivacijo, da nikakor ne more prevzeti mesta ministrskega predsednika.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) Odklonilna izjava Bonar Lawa glede sestave kabineta nikakor ne pomeni, da je Law iz-nrenienil svoje stališče, ker je vedno pripravljen služiti pod vsakim ministrskim predsednikom, ki je všeč narodu, nikakor pa ni bil za prevzetje ministrskega predsedstva. Cisto lahko se zgodi, da zavzame Lloyd George, ako ne bo siguren zadostne podpore spodnje zbornice, enako stališče kakor Lavv. V tem slučaju bo menda zopet Asquitn pozvan, da se postavi na čelo vlade.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Le pet ministrov je bilo navzočih pri konferenci s kraljem: Asquith, Lloyd George, Balfour, Bonar Law in Hen-derson. Konferenca je trajala poldrugo uro. Tudi drugi ministri so se padali v lKiiačo, a so se pečali z drugimi stvarmi.
Položaj v Atenah.
PARiZ, 6. (Kor.) Položaj v Atenah ie neizpremenjen. Ćete rezervistov krožijo neprestano po cestah. Kralj se mudi s člani kraljeve rodbine v gradu.
LONDON, 6. (Kor.) Čete zaveznikov so dne 1. t. m. pri zasedeniu odkazanih postojank zašle v past in so se čutile obko-ljene, še predno je počil kak strel. Predaja ali uničenje garnizije v Zappeionu po preteku premirja je bilo preprečeno le vsled tega, ker je neka francoska vojna ladja z izredno točnostjo spustila par granat tik kraljeve palače. Izgube Angležev znašajo 8 mrtvih in 4 ranjene. Po preteku premirja imajo Grki kontrolo pošte, brzojava iti železnic zopet v svoji oblasti.
Princ Hohenlohe svojemu uradništvu.
DUNAJ, 7. (Kor.) Skupni finančni minister Konrad princ Hohenlohe Schillings-flirst je sprejel danes predstavitev urad-ništva. Na pozdravni nagovor sekcijske-ga načelnika Szalayja je odgovoril pritic z zahvalo za zaupanje uradništva in uspešno podporo, nakar je nadaljeval: Smeri našega delovanja so jasne in točno odka-zane po mojih izvrstnih prednikih, prav posebno po nepozabnem delovanju Kallay-ja, čegar vzvišeni duh in dejanska sila sta v približno 20 letih ustvarila trdno zgradbo. Smatramo kot sameobsebi um-liivo, da se držimo natančne paritete in objektivnosti napram obema državama n.onarhije, ki se jima imamo v enaki meri zahvaliti, in da zastavimo vse sile, da zanesemo in razširimo blagoslove moderne kulture v onih krasnih deželah, ki so poverjene naši upravi in ko so neločljivo spojene s habsburško monarhijo. Minister se je spominjal nato težke izgube vsled smrti sekcijskega šefa ThalIoczyja in rekel: Ne moremo bolje počastiti njegovega spomina kakor s tem, da si vzamemo za vzor njegovo sijajno delovanje in njegov neomajni čut dolžnosti.
Grof Paar težko zbolel. DUNAJ, 7. (Kor.) Listi poročajo, da je prvi generalni adjutant cesarja Franca Jožefa, gen. polk. Edvard grof Paar, težko zbolel. Njegovo stanje je zelo resno.
PoMe o enakopravnosti.
Izvestni nemški politiki bi že privolili v božjem imenu, da § 19 državnih temeljnih zakonov o enakopravnosti narodov ostane še nadalje — pisana mrtva črka v teoriji. Ali da bi prešel v prakso — to pa ne! Tega oni ne bi dovolili. Sklicujejo se na razlike v razmerah v posameznih pokrajinah. Po mnenju-takih nemških politikov je v zakonu statuirana enokoprav-nost narodov praktično neizvedljiva, ako nočemo, da nastane v državi kaos v uradnem poslovanju. Posebno se sklicujejo na časovni red, po ktaerem so se krono vi ne priključale k Avstriji, pri čemer naglašajo, da ste Štajerska in Koroška stari nemški kronovini, nekdanji nemški zvezni deželi. Tu da nimajo Slovenci nikake pravice do uvaževanja v narodnem pogledu. Taka je ideologija, ki naj pokriva stremljenje onih nemških politikov po — nadvladju v državi. To ideologijo so si osvojili tudi nemški krščanski socijalci in s tem seveda
S i ran II.
»EDINOST- Stev. 342.
V Trstu, dne 8. decembra 1916.
tudi cilj nemških radikalcev, ki je: da bi se nenetnška plemena potisnila na stoipnjo državljanov drugega reda, toda — to se razume — z istimi dolžnostmi, ki jih imajo oni prvega reda. Tem nemškim politikom bodi v odgovor:
Predao ste Štajerska in Koroška postali takozvani »nemški deželi«, ste bili — slovenski. Koroška Je imela svoje slovensko državno pravo in je koroški vojvoda tudi pred nemškim cesarjem nastopal kot Slovenec. Če se je kdo v navzočnosti cesarjevi pritožil proti vojvodi, je bil ta dolžan braniti se le v slovenskem in v nobenem drugem jeziku. Koroški vojvoda je bil na nemškem dvoru vrhovni lovski mojster, ki Je razsojal v sporih o lovskih stvareh. In kadar ie spričo cesarja vršil ta posel, je razsojal le v slovenskem jeziku. Taka ie bila nekdaj jezikovna enakopravnost na Koroškem in Štajerskem! Se koncem U. stoletja je bila Koroška slovenska dežela, ki jej je bil uradno in pravno pripoznan slovenski značaj. Koroški vojvoda se je umeščal v slovenskem jeziku in s slovensko prisego, ki je bila v rabi do 17. stoletja, Da pa je nemški fevdalizem izpodrinil slovenski jezik iz njegovih pravic, ne velja to kot zakonito dejanje — tem manjc, ker je bil ta fevdalizem nasprotnik vseh ljudskih pravic. — Mariborska »Straža* svetuje našim nemškim krščanskim socijaJcem, naj bi sledil vzgledu nemškega centruma, ki v poljskem vprašanju ne sledi slepo nemškemu nacionalizmu, kakor delajo to oni glede vprašanja nemškega državnega jezika m jezikovne enakopravnosti nenemških narodnosti. Nemški krščanski socijalci se sklicujejo tudi na to, da naša ustava ni neizpremen-ljiva stvar in da je doslej po vseh važnih voinih dogodkih — 1849., 1859, 1866 — prišlo v Avstriji do dalekosežnih ustavnih izprememb. In to le po inicijativi krone. Tako tudi sedaj z odcepljenjem Galicije.
Rečeni list vprašuje, kako bi neki nemški krščanski socijalci sodili, če bi se taka usiljena ustavna izprememba ne imela obrniti proti §XIX. državnih osnovnih zakonov, proti enakopravnosti narodov, marveč proti ustavnemu zakonu o verski vzgoji v šoli? Ali bi tedaj še iskali zaveznikov pri nemških liberalcih in radikaicih? Ali ne marveč pri tistem načelu krščanske pravičnosti, na katero sedaj ti nemški krščanski socijalci popolnoma pozabljajo?! Potem bi bržk*me zopet klicali po krščanski solidarnosti.
Taki so ti nemški politiki — brez vsake doslednosti! Načela in ideje jim veljajo in ne veljajo. Kakor jim pač gre v prilog. Če se drugi — v obrambo svojih aspiracij
—	sklicujejo na minolost, na zgodovlnstke dogodke, čine in dokumente — kakor n. pr. Čehi na svoje državno pravo — se Nemci rogajo takim dokazom, jih smešijo in jim odrekajo vsako veljavnost. Tako so n. pr. vedno kričali, da Češko državno pravo ni — tako so govorili dobesedno — niti pipe tobaka vredno. Trdili so vedno, da to, kar je bilo nekdaj in je sedaj mrtvo, odpravljeno za vedno, ne more ustvarjati nikakega prejudica, da ne more tvoriti nikake podlage za kake a-spiracije v sedanjosti in bodočnosti, za sedanje moderno, za sodobno življenje. Državno pravo da je ob veljavo, ker na njega mesto da je stopilo moderno živo pravo. Vse drugače pa govore, če se ora sami morejo sklicevati na kako uzurpacijo iz minclosti. Potem je hitro zgodovina, so dogodki iz minolosti edino odločilen dokaz, po katerem naj bi se urejala tudi sodobna državna politika!
Kakor smo čuli gori: Ker so po važnih voinih dogodkih v državi nastotpale iz-premembe po inicijativi krome, naj bi tudi sedaj krona iz lastne moči in brez o<zira na vse druge činitelje izpremenila ustavo
—	seveda Nemcem v prilog. V nasprotnem slučaju pa bi seveda kričali za parlamentarizem in proti temu, da bi se kaj odločalo brez »ljudske volje«, brez sodelovanja ljudskih zastopnikov.
Kakor kaže! — to je njih parola. Na srečo države pa je naš novi cesar Karel v svojem prvem oklicu do narodov svečano manifestiral nekoliko drugačne nazore, pravičneje, in — modemeje. Svečano je proglasil kot svoj vladarski princip: enako pravico za vse, enakopravnost narodov in pravico teh do sodelovanja na določanju državne politike.
najudaneje častitke in najiskrenejo zahvalo za njihov slavni trud in za dosežene zmagonosne uspehe v prejunaški vodieni borbi proti našim sovražnikom, ter je pri tem izrazil tudi najtrdneje uverienje, da bo nadčloveško delo naše vojske in naše vojne mornarice ovenčano s popolno zmago. V došlih brzojavnih odgovorih se naproša predsednik deželne upravne komisije, da junaškemu prebivalstvu Istre, zvestemu cesarju in državi, sporoči naj-toplejo zahvalo za prisrčna čestitanja.
Predsednik: Lasciac.
O
kvalitetah 17. pešpolka, ki ga moremo s ponosom imenovati polk slovenskih fantov, predstaviteljev slovenske duše, gre danes le en glas proslavljanja m prihajajo od vseh poklicanih strani najlaskaveja priznavanja, ki so zadobila najvišjega in najveljavnejega izraza v odlikovanju, ki je je temu polku naklonilo Njeg. Veličanstvo cesar m kralj Karel, ne le s tem, da je ce-sarjeviča imenovalo imejiteljem tega polka in temu podelilo ime »cesarjevičeva infan-terija« marveč tudi s pismom, ki ga je vladar naslovil na župana ljubljanskega dra. Ivana Tavčarja, obvestivši ga, da sme polk rabiti srebrni rog, podeljen mu od občine ljubljanske. To pismo je vladar pisal županu izrednim potom, direktno, torej brez vsakega posredovanja, kar ie proti običaju in kaže, da je hotelo Njegovo Veličanstvo na izreden način odlikovati polk in občino, ki je središče naroda slovenskega in njega moralična predstavi-teljica. Danes moremo zabeležiti novo tako izpričevalo z merodajnega mesta. Neki župnik se je obrnil do poveljnika 17. pešp., polkovnika Ventourja s prošnjo, da bi nekemu njegovemu faranu podaljšal dopust. V odgovoru pravi poveljnik, da ga zelo veseli, da more izpolniti željo župnikovo. Prizadeva da si, da svojim vrlim, tako odlično hrabrim Kranjcem napravi kako veselje, ker so si to prednost odlično zaslužili. Ponosen je, da je poveljnik tega polka. Vsi so pravi junaki. »Za Vašo dobrohotno molitev za moj nadaljnji blagor, se Vam vele častiti, najuslužneje zahvaljujem, prosim Vas pa, da se spominjate v molitvi tudi polka kot celote in mu izprosite blagoslova Vsemogočnega,« Tako piše polkovnik 17-tih. Tako sodijo s poklicanih strani vojake junaškega polka.
Generalni polkovnik pl. Boroevič se je
tako-Ie izrazil o V. vojnem posojilu: »Osemnajst mesecev smo že vsak dan priča tople domovinske ljubezni primorskega prebivalstva. Ta ljubezen se gotovo tudi krepko izkaže pri vojnem posojilu. Mi na fronti smatramo samo po sebi um-ljivo za častno dolžnost, da zapišemo zadnji vinar, ki ga lahko pogrešamo. Kdo izven fronte bi hotel zaostati za nami? Sto podpisanih milijonov *e dobljena bitka! — Kdo bi se ne hotel soboriti v njej? In vsaka dobljena bitka nas približuje času, ko bomo mogli meč zamenjati s plugom, da bomo v miru mirno gradili dalie moč in veličino domovine. — Boroevič, g. p., 1. r.«
Čestitke deželne upravne komisije mejne grofije Istre. Povodom imnovanja njeg. c. in kr. Visokosti gospoda nadvojvode Ev gen a feldmaršalom in podelitve križa reda Marije Terezije njeg. c. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Frideriku, velikega križa Leopoldovega reda z v. d. njeg. prevzvišenosti gospodu zapovedniku vojne mornarice in veleadiniralu Antonu Hausu, pak imenovanja njeg. prevzvišenosti gospoda Frana barona Conrada Hotzendorfa feldmaršalom, je rečenim previsokim in visokim gospostvom predsednik deželne upravne komisije, dvorni svetnik Lasciac predložil v imenu komisije in istrskega prebivalstva, zvestega državi,
isova volna kuhinja. V pondeljek, 18. t. m., se otvori 5. vojna kuhinja aproviza-cijske komisije in sicer v prostorih bivše restavracije Gorza, S. Giacomo in monte šet. 22. Ta kuhinja bo oddajala hrano samo na dom. — Kdor se želi vpisati, se mora tekom prihodnjega tedna, to je v času od 11. do 16. t. m., prijaviti v izkazničnem uradu na trgu deila Valle, kjer dobi proti izkaznici za živila pristopno izkaznico. Tako bo mogel vsakdo, ki se vpiše, uporabiti svojo izkaznico še za nakup živil, predno jo odda. Priporoča se pa, da se dotične osebe še isti dan, ko so nakupile svoja živila, ali pa vsaj naslednji dan prijavijo v izkazničnem uradu, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. — Seveda tudi ni nobene zapreke proti temu, da se osebe, ki so že vpisane v kaki sedanjih kuhenj, vpišejo v novo otvorjeni kuhinji, ako jim je to ugodnejše z ozirom na njihovo bivališče. Tudi za take slučaje se je prijaviti v izkazničnem uradu.
Oddaja prašičev. Izmed vseh živil občutimo najbolj pomanjkanje masti. Ako ni hrana zadosti obeljena, je je treba več in tudi ne daje vsega, kar potrebuje človeško telo. Brez uživanja masti človek opeša in zboli. Masti so živalske in rastlinske. Živalske so izdatnejše in zato tudi več vredne, kakor rastlinske, (razna olja). Med ži-
valskimi je v obče najbolj v rabi svinjska mast, in dolžnost je vsakega gospodarstva, da doma pridela to prekoristno snov. Aprovizacijska komisija v Trstu je poskrbela tudi v tem oziru, da ne zagazimo v pomanjkanje. Nabavila je okrog 270 prašičev, katere te dni prodaja po zelo ugodnih cenah v rižarni pri Sv. Soboti od 9 do 12. pred pol dnem. Tržaška kmetijska družba opozarja na to ugodlno priHko o-količane, da pohite z nakupom, sicer se prašiči prodajo drugam. Te prašiče se je prvotno menilo dati kmetom na rejo, na car smo okoličane opozarjali, pa se je sedaj sklenilo, da se prodajo:
Dobrodelna prireditev c. kr. trgovske akademije. Vstopnice h glavni vaji za dobrodelno prireditev se dobivajo danes, v petek, v dvorani mestnega gledališča (ul. S. C ari o št. 2) od 3 do 4 pop. in sicer za šolsko mladino po 50 vm., za odrastle po 1 K.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi v nedeljo, 17. decembra 1916, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu dobrodelno prireditev v korist soške armade. Spored: 1. J. iaydn: Cesarska pesem. 2. S. Gregorčič: »Pozdravljen car stotisočkrat...« deklamacija. 3. 2iva slika. 4. a) Slovenska narodna, »Dva oblaka...« b) istrska narodna »Popihnul je...« c) E. Adamič: »Molitev«, enoglasni zbor s spremlj. klavirja, d) Dr. A. Dvorak: »Moravski dvospevi« št. 3. za sopran in alt s spremlj. klavirja. 5. Josip Ribičič-Ivan Grbec: »V kraljestvu palčkov«, bajka s petjem v 3 dejanjih. Osebe: Kralj, prvi svetovalec, drugi svetovalec, norček, Anica, prva vila, prvi stražnik, drugi stražnik, palčki, vile. Pevske točke spremlja orkester. Spored izvajajo učenci in učenke Ciril-Metodovih šol v Trstu. Začetek točno ob 5 popoldne. Cene: Lože po 10 K. Sedeži v dvorani od I—VIII vrste K 2, IX—XV vrste in na galeriji K 1'50, stojišče 60 vin., stojišče na galeriji 30 vin., za otroke 20 vin. Sedeži so od danes naprej v predprodaji pri vratarici Nar. doma. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbo«r ienske podr. CMD.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa v ul. Fabio Severo je 6. t. m. umrl fcrnovoj-niški pešec Anton N o č c. in kr. pešpolka št. 7. Pogreb se bo vršil danes, 8. t. m., ob 3 pop. iz omenjene bolnišnice na vo^ jaško pokopališče.
Odbor posestnikov hi posestnic toba-karen v Trstu in okolici sklicuje na 10. decembra t. L ob 3 pop. shod v modri dvorani telovadnega društva »Eintracht« v ulici Corcmeo 15 s sledečim dnevnim redom: 1. odobritev prošnje na c. kr. o-srednjo ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, ki se odpošlje potom c. kr. na-mestništva v Trstu, 2. slučajnosti. Vsi interesiram so vabljeni, da se v lastnem interesu udeleže shoda.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 9. t. m., se bodo prodajale na dražbi od dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca decembra leta 1914 na bele listke serije 136 in sicer razne prejšnje številke. — Isti dan od do 7 pop, se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca decembra leta 1915 na rdeče listke serije 138 in sicer od Št. 49.601 do St. 51.000.
K padcu Bukarešta. Juca: Pej kej denes taku zgućnejo? — Marica: Povejo, de je Buh v arešt pou.__
Podpisi no V. vojn8 pralSe. - 9.1 tet
Banca Commerciale Triestina K 3.000.00U Cassa di Risparmio Triestina K 500.000, Tržaška čistilnica mineralnega olja K 400.000, Mihael Truden K 50.000. Radoslav Petrič K 35.000, N. N. 28.000, Židovska cerkvena občina, baron Peter Morpurgo po K 20.000; Julij Levi K 15.000; N. N. K 12.000; A. Schurk, G. M. Petrič, Ed. Randcgger & Co., Pokojninski zavod, Aleksander Micicb, Flora Ba-rako-Scugiievich, Societi Triestina di Sconto e Čredi to po K 10.000; Alojzija Corncretto, N. N. po K 6.000; Jurij Jangachi, N. N., Jakob Perhauc, A. Paulin, Alojzija vdova Zebochin po K 5.000; Franc Tomicich, Marija Randegger, N. N. po K 4.000; Viljem Wurdack, K 3.500; Josip ^Saffaro, Ruger Rodrigues, JurlJ Trevislni, Marin Trevisini. W. Strehler, Athanassouja Frerds, Fani Graf. N. N po K 3.000; Alfonz Fabris, Gustav Wambrecht-
MALI OGLASI.
ZokUe
vsake v - ste kupuje Jakob Margon Via SoliUrio h t. 91.	756
Dobro vino In kislo vodo,
HO kislo Todo novi „Silrarrelec" razpošilja po povzetju A. O SET, posestnik in lastnik slatine po-Ita Gnštanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starih in novih za-maškov.	____ 3014
Hmifln *• kondenzirano mleko „Vollmilch". — riUUll Pojasnila daje Kari Rexinger, V. Kandler 7, II. nadstr. od 9-9in 2—3 pop.	(G)
l7AhVN70nfl gospa, srednje starosti, lepe zu-l&UUI UAtKSIIII nanjosti, dobre dražice išče .službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piše perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne piamene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. Edino3t», kateri pove tudi naslov _(O)
OsBkoBrstne žakliekop?jem -b?io
ul. Torrente 36.
in drobno. G. Stebel
7t9
MflVmDlffflfff T	P° 1° k£ »»prodaj
HUilllClUUU večja množina. Mlekarska zveza uliea Valdiri^o 29	772
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlja, električne svetiIjke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križi, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežic« za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfo" in drugo prodaja JAXOB LEVI, ulica 8. &Uelo štev. 19	2«
CESKO - BUDJEVJŠKA RESTAVRACIJA (Dos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste stev.
14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni
Hornusko kislo zelje
(originalni sodi).
Kisla repa, zelje, repa, korenje, jabolka.
Zaioga na debelo
Ulica SOSCG štev. 6. - BOICO.
M dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marcu (Morti, Trst, 0. Campanlle 21
Bl<flliff se tak°i postavljeno na Reki z k rUUIl dovoljenjem za Izvoz 2 vagona istrskih smokev, 2 vagona orehov, 1 vagon Frank „Velim Kolinska", 50 hI vina Marasca, tisoč posod riža v konservi z paradižniki. Naročilo pri Kari Rexinger, Via Kandler 7 od 9—97a in 2-3 p. (E)
IPriporožiilva tgrdka.
JI K svojim!
Priporočam si. občinstvu svojo
(Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo.
Utffl zlato in srebro po najvlillli [gnali.
S ovenska postrežba. MIHAEL ZTTR1N. TRS-T. Corso 47. TRST. Oor-o 47.
Pasi za prenos in platno za jadra. '
LUIGI ZUCT7LLST, odlikovana tovarna za&rinjui - --—--—______—____ "".
in asfaltov. Rojštev. 2. Urad ulica Ghega 2 jaaainHHBiMMiMBBiiBđMBlil specijaliteta: 7.»»tori za gostilne, kavarne, pro la n i	a VI •
jalne itd.	23*2 ; e
csaoccocscacacGoacj
cunje po K 150, barvane K —-80, volnena pokrivala K 3 50, bombaž K 6.—,	^ pletenine K 4*—, rabljeno obleko K 2*—,	* volno K 7*20, sivo volno K 6*—.	0
J Zalega Via Geppa štev. IS. - Kfitm °
acsocjacccocccaaac:
I Trst - Via Stadion 10 - Trst
! Odprt od 0' 2 Zu2če? napj
BI	_
I Cena: I. vrste K Z. II. vrste KI.
■BBaSBBBIZaBBBBafifll
K
B
H
r
Podružnica c. kr. priv.
Avstrijskega kreditnega ii¥9da
za trgovin* In obrt. TRST. Plaza Maria Teresa 2	DUNAJ, VIR. Zollergassa 2.
Od 20. nevembra do 16. decembra 1916 sprejema podpisovanja za
Peto avstrijsko vojno posojilo
obstoječe iz
a)	40 letnega 51///. atnort. državn. posojila, davka prostega, po K 92.507, z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 92.-7. netto.
b)	Davka prostih 5Va70 državnih zakladnic, vrnijivlh dne 1. junija 1922 po K 96.50 z odbitkom 0.50 bonifikacije, torej a K 96.-7. netto.
sanicr, Anton Sablich, Emil Bouillon, Ivana Oh-vari, N. N., Avgust Iacopig. predseamk c. kr. deželnega sodišča, Hektor Rauber po K 2.000; G. di Pietro Fidora, Franc Fayenz, Marta Wambrecht-samer, Franc Skilek, Franc Matejčic, Domenik Bassich, Aloiz Sirovica, Z EPPinser, Ana vdova Nallini, Ivan Brazzanovich, Marij Stoke!. Romei Malusa, Henrik Finzi. N N. Franc Skorkovsky. dr. Anton Zahorsky, Leopold Spitzer Julij Schmu-ckler, Franc Smejkal^Luka^Stupanch po K 1000.
Podpisi, izkazani od c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskga sklada: Leopold Funan K 500, Anton Trobec K 100, Josipina vdova Lonri K 800 don Franc Sila K 1000, Ana Colienz K 100, Tereza Bernetich K 100, Ana Pnvileggio K 50, Klement Marin K 250, A:oJz PaUanch K 300, Jos^ pina vdova Beilina K 100, Josipina Zorzenon K 50, Jožeia Ooriup K 50. Marija Ceccovin K 50, Alojzija Perich K 50, Lucija Mannlcb K 50, Josipina Cok K 50, Marija Jurissevich K 100, Ivana Rebula K 50. Paulich Marija K 1(H3 Katuna Je-rincich K 50, Josipina Degobis K 50, Uršula Pe-tersky K 50, Ana Moze K 50, Manja Caffau K 200, Marcela Tulgo K 100. Viktorija Y>t\\iiz*ro K100, Elija Lampe K 100, Antonija Zornada K lOO, Iv^na Maver K 200, Antonija Francoviih K 200, Jožeta Cuk K 100, Angela Bertonceij K 100, Antonija Bu-kavec K 50, Franc Bekar K 50, Franjo Bucan K 200, Marija Bukovez K 100.__
Podpis vojnega posojila ie dolžnost vsakega državljana.
Podružnica tega zavoda sprejema podpisovanja in z ozirom na eminentno domoljubni namen lega posojila daje vsa mogoča olajšanja in na željo razna pojasnila.
DRANSKA BANKA
v Trstu, VSa deila Cassa di Risparmio 5
( Lastno poslopje)
sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop.
peto
I. štiridesetletno 5
\ X
amort. državno posojilo davka prosto a K 92'—0|0 netto.
II. 1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste a K 96.— netto.
Uradne ure: 9-12 dop. — 3-5 pop.
ggaaEggggfia
Podružnica
Hngl©-M¥strilsk@ banke ¥ Trstu
Trst, Via Cassa di risparmio 15.	Sunaj, I. Sfra&schgasse 1.
sprojsma podpisovanja sa
oe
obstoječe iz dveh vrst in sicer:
I.	40 letnega 51///B amort. državnega posojila po K 92.50% z odbitkom V •/. bonifikacije, torej i K 92— netto.
II.	Davka prostih 5ya#/0 državnih zakladnic, vrnljlvih dne 1. junija 1922 po K 96-5070 z odbitkom Va9/0 bonifikacije, torej a K 96 —netto.
Sprejemajo se podpisovanja z vsem molčim olajšanjem in dajejo natančneje informacije v uradnih urah.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga s omajanlm poroftvom TRST - Plazza della Caserma ft. 2, I. nad. - TRST (v lastni hISi) vhod gp glavnih stopnjicah.

POSOJILA DAJE
ia vknjižbo 5 */§ */• na menice po 6*/# na zastave In amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
apraiama od ▼•akag«, t* tudi n\ ud in jih ofcrostoj • po
--41*-
Večie stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
"5ui« x5od nm	-»'"o p? «o	- ODDAJA
DOM^E NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
Poštno-hranilnični račun 16.004.	TELEFON št. 952
Ima varnostno COliCO (s&fe daposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varn« proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih Conah. STANIČ VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
Mu Bit: ed S do 12 dap. in od 3 do 5 pip. Izplačuje vsak delavnik ob araiiiti on h