a N8h k. k. HofbibUothek, Wien St. 3. V Gorici, 15. januarija 1881. „Soea" whaja vsak petek in velja t poito prejemana ali v Goric: na dom poSiljana: V»e leto ..... f- 4-50 Poi leta ........ 5J.30 (6etwt leta . . • • « 1-20 Pri oj:nanilik i» I'rav taka $t\ „»o- i/anicoA" te plaSuje za uavaduo tristop- no wito: 8 kr. «e se tiika 1 krat J n n n „ | » ZaveLe crke po proitoru. Tedaj XI. Posamezne itevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starcra trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della caserma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredniStvu „Soce" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, navoonina pa opravni§tvu,.Socew na Korenji v Sticsa-vi hiSi it 10 II. nadstr. Rokopisi ae ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujcjo. — Delakera in drugim nepromoJnim se naro&nina sniza, akoie oglaie pri uredniitvu, Primorski Slovenci, vstanimo! in. Ko smo se pred nekimi tedni razgovarjali na tern me#tu» videli smo ocitno, da primorskhn Sloven-cem preti pogiu od Nemcjje in od Italije, Ta nevar-noBt ne mine vsled prijaznih diplomatskik obra/.ov, povrfinih, zacasuih in ne merodajnih zvez ali prijaz-nih casniSkih razprav in pogovorov. Ako ima Nemcija v svojih nafirtih avstrijsko-nem§ke pokrajine, ka-,# tere so zafieli avatrijski ' idajalski Schonererji vedno drzniSc snini poaujati fpruski NemCiji, je potem go-tovo, da mora ta drzava prisvojiti si tudi kosavstrij-akega Primorja s potrebnimi lukami. Zarad narod-no-gospodarskih dobickov mora preMi tudi po Trstu in zarad zveze po suhem tudi po uaSem Primorji. Kupcjjski in v obce nacijonaino-ekonomieni dobiCki bi primorske Slovence v prvi vrsti gpravill pod prusko pikelhavbo. Jtalijanaka bi tudi zarad kupcije pograbila Trst; ali ona Primorce ljubi tudi zarad povecanja in okro-Jenja svojib mej, Matetijahii dabidki tedaj nagaojajo imeuovaoi ndevlasti, da bi tudi primorske Slovence spravile pod svoj jarera. Narodnostiii princip jiina je samo zunanji povod, s katerim slepiti diplomate, na-rode in primorako liudstvo. Nenieija bi se tega po-voda ne imela, ko bi ji avstrijska vlada vsaj povi&no ne napravljala pot s tem, da Slovence ponenicuje. Pa tudi IUliji ni tolltar nmr m pcSdico Lahov, kcli-kor pa m imenovane materijalne dobifike. Ker pa denasuji dan diplomati ne morejo takd lebko izvrse-vati svoje agresivne politike, porabljajo slepivno narodnostni princip za svoje grablje, in kjer niso tla §e dovoij pripravljena, pa umetno in naglo propagando raz&irjajo za p timer uo potujcevanje in ugodno mislje-nje. Motijo se po takem primorski Furlani in Itali-jani, da jih hofie Italija spraviti pod svoja kriia iz narodnostne ljubczni. Pa taki poraiSljaji bi nas ne brigalt, ko bi izmi^ljcna ljubezen sosedujih nam so-vrainih drLav tudi primorskih Sloveucev ne hotela sadusiU v svojem objetji. Avstrijska zunanja politika pa mora iz enakih oarodnogospodarskih in vojmh obzirov gledati, da Tista in oa5e Primorske ne izgubi, kakor bi to ozeinlje rada pod se spravila Nemcija in Italija. Pomisliti je §e, da so avstrijske pokrajine v kupLijskem o/.iru bolj navezane na avstrijski severni del Adrije nego Nem-Cija in Italija. Avstrijski politiki ni tedaj potreba kazati narodnostne ljubezui, ko jo druge sile opomi- njajo, da si naSe Primorje obdrzi hi utrdi. Ako hoCe tedaj avstrijska poiitika politico skrbeti za naSe Primorje, primorski Slovenci zato Se 11 vale dolzni niso, ker Avstriji mora biti mar za Primorje ne zarad Sloven-cev, ampak zarad Avstrije same. Mi bi po takem lahko roke krizera ddali, ker je avstrijska politika prihiljena zarad svojega uamena varovati m&Q Primorje. Na§a brctzskrbnost bi nam dobro dela, ko bi avstrijska vlada vse primorske zivlje utrjevala inbra-nila s pravimi poi.iocki. Ali ona je dozdaj Slovence ponemcevala in poitalijancevala. Kar ni ie Avstriji nevarnih 2ivljev v Primorji, jih ona s potujcevanjem §e mnozi. Slovenca na Primorskem nem6iti ali ituli-janfiiti, se pravi avstrijski politiki objadrauskemmorji nevarnost pove6evati, Dozdaj je samo znano in o-citno dokazano, da prezi samo nemSka in italijanska sila po avstrijskem Primorji; nikjer pa ni sliSatl, se celd slutiti ne, da bi kaka slo/anska sila hotela po-grabiti to pokrajuo zarad primmskih Sloveiuev. Primorski Slovenes tudi ne gleda hinavsko, skrito ali o-Cittio cez avstrijske meje, kakor ima Avntjija ravuo na Primorskem zlasti veleizdajakev italijun^kega rodu. Nubi'ii politifien razlog ne more opravi&ti avstrijske politike, ako primorske Slovence tujci v vseu mero-dakih ozirih. \ Avstrijska politika je tedaj prisiljena tudi v na-rodnem obzim pravicna biti pritnorskim Slovencem, ne zarad Sloveucev, ampak zarad last nib nalog. Slovence te pokrajine niuia faslopv hvaleien biti avstrijski vladi, ako bi urn izkazovala narodno pravico, kukor je dozdaj ne izkazuje. Naopak, avstrijska vlada mora primorskemu Slovencu sama biti livalezna, da jo opominja na svoje pravice m svoj potrebni razvoj. Take hvale^nosti se avstrijska vlada §e ni za-vedela. Nehvale^nost bi uteguil primorski Slovenec povracati z enako nehvaleznostjo. Ko vidi Slovenec te pokrajine, da bi uteguil priti pod Nemcijo alijlta-lijo, ne bilo bi se mu cuditi, ko bi ostal nasproti ta-kirn avstrijskim nevarnostim mla5en ali indiferenlen. V resnici si on utegne inisliti, da hujSe ko petujeenje ga ne^aka nikoder. AH vendar je zvest Avstrijec bil in ostal; za Avstrijo rad kri preliva. Zakaj ta pri-kazen ? Te2ek je pravi odgovor, in dati ga vendar mo-ramo. Nemcija in Italija gospodujeti skoro samo uad Neraci in Italijaui. Zarad narodnostnth prepirov si ne delati skrbij. Kar dobiti pod svojo oblast, vse se mora podvreci, vse se mora ravnati po vseobsezni vecini Nemcev in Italijanov. V dokaz so podjarmljuni USTEK. Leto dni med Slovaki. I. Kader se elovek napoti na tuje med neznane ljudi, ua%dajejo ga razne misli: kakSni so namrec lju-dje in kak§»i kraji, de^ela, v kateri prebivajo. Enake misli rojik ^o tndi meni po glavi, ko sem zapustil lansko leto Dunaj in se napotil na gornje Ogersko. Iz zemljepisa sem vedel, da pridem med Slovane, Kemce; pa tudi sem slutil, da bodem tu pa tarn ke-daj srecal kakega potomca Arpadovega rodii, dena§-njega Magjarja. In to, kar sem dozivel, videl in se nancil v tej meni novi de2eli; namenil sem se poro-cati brez vsacega reda; zlasti kar vem o Slovakia, porocai bom na tanko, ker je potrebno, da se dobro seznanimo z zapuScenimi brati na Ogerskem. Pri§ed§i v doloCeno mi vas „Vsi svetniki,tt pol ure hoda od mesta Podgrada, sprejra<5 me priprosti ljudje z navadnim ndobre rano", ter so se kar zateli z mano pogovarjati, kakor da bi bili stari znanci iz tiste stare kreme na koncu vasi, v kateri se shajajo redno vagcanje ob nedeljah in praznikih, pa tudi v tednu. se izgube" mnogokrat ovdee „Vseh svetoikov" v to na pol podrta koCo, kjer se posvetujejo o ot- Poljaki na severji in slovenski Rezijani v novejsem Casu na jugu. Enaka osoda bi unicila tudi primorske Slovence v oblasti Nemcijo ali Italije. Take ve-Sike in po narodnostl enojne drzave ne delajo razlike pri pescici na novo pridobljenili, ce tudi drMvljauov tuje narodnosti. Kar pa se godi v takih drzavali, ni dovoljeno, da bi se podnemalo v Avstriji. Palacky je rekel, da ko bi Avstrije ne bilo, bi morala nastati. Ta obLe znani imenitni izrek ima svojo korenino v pogledu na razliiue narode v Avstriji. Od takrat se je ze inuogo spremenilo tudi v veliki ev-ropski politiki, in denasnji dan bi se bil slavni otee Palacky ze nekoliko pomislll, predno bi bil izgovoril stavek enakega pomena. Ko je videl, da Nemci no-ce jo biti pravicni drugim avstrijskim natodom, izrazii je na posebnem dokumentu svoje obupauje nad bvo-jim izrekom. V resnici, Avstrija je potrebna, pa ne zarad tega, da bi kaka narodnost gospodovala nad drugo, ampak zarad enakopeavnosti, ki se mora izvrsevati proti vsem avstrijskim narodom. Ni tujiti, da ni lazi nparat vladanja v enem samem jeziku nad enim samiin narodom ; laze je celo gospostvo v enem ^sariiem jeziku nad mnozico razliLnih narodov. Ali zgodovina je ua-rodna plemeua geografsko loCila in tudi debla istih piemen tje in sem pometala. V Avstriji je ista zgo-dovi'na razne narodnosti zdiuiila; vsled enake osode jim je prenasati prijetnosti in nepriliCnosti. Ysied iste zgodovinskc osode pa tudi ni, da bi en narod gospo-doval nad drugim, da si bi bila taka razmera za do-tiLni narod prijetniSa, in bi bil drzavni stroj priprav-uiSi. Doba pa, v kateri so se narodi drugim vdajali in vklanjali Cm meje naravnih in narodno-individual-nih pravic, je vsled posebne konstelacije evropskih velevlastij in piemen za vselej presla. Romani, Ger-mani in Slovani niso po posebnostih toliko razlicni, da bi Clovestvenemu napredku eni delali zapreke drugim. Vsled vecih ali manjSih moCij in sil se pa tudi ni bati, da bi eno pleme pokoncalo skupnost drugega plemena. Ze se kaZejo nasledki teh sploSnejsih resnic v 2ih mejah v razlftuih diiavab. V Avstriji politikom Se na misel ne pride, da bi delali, n. pr. krivico Nemcem ali Italijanom. InSe tedaj se oglasajo nem§ki in italijanski diplomati, kedar v Avstriji kriviLne oblasti ali krivicae pravice odjemlje avstrijska vlada tukajSnjim Nemcem in Italijanom. Vsled narodnostnega principa se ne sine nic zgo-diti Nemcem in Italijanom v Avstriji. Isti princip pa mora veljati tudi za druge narodnosti, tedaj tudi zaSlovane. cinskih zadevah in pijejo iganje ravno tako, kakor mi vodo. V tej ktcmi bodemo se §e videli kedaj. Moji ljudje so me popraSevali to in ono, kako je na Dunaji reksi, da malokedaj pride kak gospod s ce-sarskega mesta k njim; iz mojih ust se dosedaj niso sliSali besede, in kar v znak so padli, ko sem jim jel odgovarjati slovenski. „Slovjak je pan', cudili so se. Ko sem pa razne reft pripovedoval, kar majaliso z glavami; najstareji se je pa potipal za uSesom re-kofi, apan net Slovjak": in niso res umcli moje slo-ven§Cine. Napdaled videvSi, da ne gre tako, moji mo-2je pa so samo slovaSki govorili; to in ono smo si pa vendar morali dopovedati, zmislim se, in govoril sem v vseh meni znanih slovanskih jezikih; cesar niso umeli slovenski, povedal sem srbski, 3e§ki itd., kakor sem znal; moji ljudje pa so oci obracali, po-gledovali drug drugega. Se le zdaj mi je bilo prav 2al, da sem uekedaj v svojem rodoljubji tako malo cislal Majarjevega Slavjana, to je tistega lista, v ka-terem je gosp. Majar pisal v vseh slovanskih jezikih, pa vendar v enem jeziku. Kaj ko bi se tega jezika naucil, kjer je tudi pritaknenega nekoliko slovaSkega idijoma, morebiti bi me umeli bratje Slovaki? Spo-razumeti se je bilo treba, ali kako ? Kaj pa, mislil sem pri sebi, ko bi se poprijel mimike. In glej, z mimiko sem vec dosegel. Dasi nisem umetuik v mi-miki, uekje doma sem nekedaj (kaj enakega videl pri neki popotujoCi dru2bi, katera je na koncu mesta svoj > Sator razpeia iu w kasala v tej umetoQsti pd Ijud- Btvom, vendar je pomagalo, da a/no se umeli. Tako si elovek pomaga iz prve stiske. Cez dva tedna ni bilo treba mimike. Osoda Slovakov je sllna 2alostna. To resnico bomo dokazali o priliki, ko bodemo govorili o soli in druStvenem zlvljeuji. Zlasti porofiilo o soli utegne zanimati naSe vrle ucitelje. Za sedaj bodi dovoij, Ce Vam povem naslednio priliko. SlovaSki narod je po-doben Sloveku, kateiremu se je razbila ladija sredi morja: reSitev mu ne prihaja od nikoder, ali zdajci zapazi slamko na povrStni morskej ne dalefi od sebe, elovek se lovi za njo, kakor da bi raogel s tern reSiti svoje 2ivyenje. Glejte, to je o kratkem zgodovina se-danjega slovaSkega naroda. Nekateri primerjajo radi narode popku (knospe); pravijo, narod se razSirja, kakor popek, brst All kakor ima vrtnar oblast nad eveticami in rozami na svojem vrtu, ravno tako se godi v zgodovini. Zarja lepe bodoCnosti je prisijala narodu slovanskemu, kateri je bil vsvojil na konci V. ali napoeetku VI. sto-letja CeSko in Moravsko in prodri Se celo dalje proti zahodu. Tu se je osnovala velika moravska drzava, podobna popku v najlep§em razvoji. Iz Moravske se je loeil eden del Slovanov in se je naselil na gornjem Ogerskem 1). Ti Slovani so tu ziveli v iniru; razyija-li so se krepko. Pa nenadoma pridrvi strasua nevihta, katera je pokoncala slovansko upanje na vekomaj. Velika moravska drlavapadel. 907. Ta velika nesreca ! im* je ponQlftop* ogerske Sloyane od avojih eqo* Avstrija mora tcd.ai.na enafcopraTOOSt, osnovana biti, tudi ko bi ne hotela pripozoavati tega nacela. Zananjc siie so na to stran raogocen zapovcdnik; pa tudi notranji dabidki siliio avstrijsko vlado za izvrSt-vanje istega principa. S kriviino silo Avstrija. nic ne opravi, po podeljevanji in izvrSevauji ena^nvnoati se ji pa tudi hudega ni bati. .Za Avstrijo so najncvarniSe one mejnapokmjine, v katerih zive izkljucno prebivalci iste natoAqo^i, za sedaj iz za vso bodocnost. Avstrijski Nwnci se na talc odpad pripravljajo v mejnih pokrajin*!*. 8i%*kor pa jim ni mishti, dabipripadJi pruski Siatfiji* aSihka tudi oni Nemci, ki so po avstrijskih notfrajinak raz-troseni mcd drugimi narodi. Ako delate tedaj Ntinci proti Avstriji, delajoobcnem za propaj inpogio oiiih avstrijskih Nemccv, ki so zaklinjeni med druge u* strike nuvode, Ta ueprilika mora tudi Neince ouo* zarjati, da je boljSe skupno ostati pri Avstriji, K*8a> pa zrtvovati mnogo zameSanih svojih rojakov. Ako pa hocejo Se dalj« dldati za Avstrijo, inorajo se udrefi principijaluemu gospodstvu. Noben narod ne wara biti Ncracu sluiabuik, zarad tega da jc avstrrjsk prc-bivalec. S sdo pa tudi avstrijsk Nemec nadalje nic vefi ne opravi pri drngih avstrijskih narodih. Ista mofc, katera avstrijskega Nemca varuje pred krivico, mora se vzbuditi tudi za druge narode. Nemca in Italijana, kakor smo rekli, nadzoruje ze zdaj v Avstriji zunaiije diploinatifoo oko tudi o prilikah. kose jima picice hudega ue prigodi. Nemec in Italijan sta v Avstriji veliko zagre§ila proti Slovanu in Slovencu, ker sta videla, da avstrij-ski Slovan je razkosau iu geogiafsko razdejau. Videla sta, da vsak slovanski veci in manjSi narod je bolj alt nianj razlicen od drugega po razvoju in zarad spe-cificnih tezenj in naporov posaraeznih Slovanov tudi duSevno iu moralno odlocen in osainljen. Iz istega vzroka gospoduje zdaj Madjar nad Slovakom in v ueki meri tudi uad Srbom in Hrvatom. Tu In tarn se ti-ranizuje, ker so videli, dA Slovan je povsod sam brez druge sobratske tudi moraine pcmofii. V resuici tu je koreuina vsega zlega, katero §e v denasuji dobi brez strahu kopiCijo drugi narodi tia avstrijske Slovane. Ko bi bili Slovani v Avstriji bolj zdruzeni ali bolj vneti eni za druge, imeli bi isto moc vsakodobno vlado prisiliti do izvrsevanja enakoprav-nostuega v Avstriji edino mogoccga nacela. Dajebila tedaj mogoca ueenakopravnost v nasi diiavi, imajojse znhvaliti Slovani v prvi vrsti — sebi sainim I In do-kler ne bodo [solidarno in zauesljivo za bodocnost postopali, do tedaj bodo gospodovali nad njimi Nemci iurclativno vselej druge narodnosti. V Avstriji 2jvecemu Slovanu ni treba zugati z izdajo, kakor delajo neniski Schonererji; v Avstriji iinajo dosti moci, ako hoiejo to pot spoznati za pravo. Palacky je tudi rekel, da Madjari, ki so se zaklinili Hied severne in juine avstrijske Slovane, so na vefi.io razkosah poslednje. Za preteklost prica zgodovina, da je izrek resnicen; za daljnjo bodocnost ga pa nam ni treba podpisovati. Brez fantasticnosti bi uteguili trditi, da se bo neusmiljeno maScevala zgodovina nad Madjari, ako bodo druge narodnosti Se nadalje unice-vali, kakor jih zdaj nezaslisano in brezobzirn'o izpod-kopavajo. Avstriji pa mora biti v prvi vrsti mar, lie da gleda inlacno zatiranje slovanskih' r.arodov, ampak da vzbuja in krepi izro&nj ji Slovanstvo. Avstrijski Slovan sprevidi, da mora Avstrija ostati ia da ostane samb mprt pogoji enakbpraVnosti.' Avstrijski Slovan" sprevidi, da vsted svoje osode se sam najiaie in naj-varniSe razvijc v Avstriji, ako ista Avstrija svojo na-logo prav lime. — Dozdaj so avstrijske vlade to prvo ualbgo krivo umevale, 7 prvi vrsti Slovanora na Skodo. Iz istega vzroka inajo Slovani prvo nalogo, vsakodobno vlado pou6evati 0 pravem pome* nu toga cesarstva. Ker pa je treba! ntcela S«h vati, "Eakor se pravo vedna nadzornje So posebe po sodnikih, treba je tudi vlade pritiskati s silo, kjer koli in se bolje, dokl^r koli ne izvrse principa ena-kopravnosti. Yirok, zaky je Avstrija potrebna, smo omenUft prinoip, vsled katerega je mogofe Avstriji obstati, smo pojasnili. Na potrebo in princip se naslanja e nako principijaino naSa Ijnbezea in zveatoba do Av-strije. Vse sknp je realuo iu, kedar se zdruzi v so-glasje, tudi trdno. Na vlade same se Slovanom ni zanaSati; mi vcmo, na kaj se nanlanjajo Nemci za se in glede na svoje goapadljivo&t proti nam. JEuakib pa poStenteih pomockov potrebojejo tudi Slovani, in jih imajo ne zunaj mej, ampak v avstrijskih mejah sami v vedi meri, nego vsak drug avstrijsk narod. Ker so ti pomoclci skupni in enako veljavni tudi za slovenske Primorce, hofiero^ jih zarad nasVga namena nadalje ozuaCevati prihodnjift in tako kazati na pozi-tivne korake za vamo bodofinost. Drzava. Za slor. ljadatvo, aoaebno ua kmettb, prirodil Mustosolski F. Z. 1. Pravimo, da se nahaja Clovek v naturae ni stanu, nko svojih prvotnih pravic urcsniCiti ne zna in ne more; ampak je navezin samo na svojo moc. Te prvotne prnvice so: Imetje, varcbst, blagostan, Cast, 2iv]jenjo, zakon, omika, cerkcv, drzava: ravno toliko, kolikor je splbSnih namenov v (loveSkej naturi. Uws-nifttl jih pa ne more, ker ni zdruzll §e svojih moC't z drugimi pod pokroviteljstvom skupne gosposkc. V naturnem stanu 61oVek ne doseze "rvofnih namenov, ker ni mu niogoCe odstraniti ovir, ki se urcsntfertj.11 onih namenov ustavljajo. Ktere pa so tc ovire? 1. zla volja diugih Ijudi. 2. narava —. Zla volja drugih ljudi more ovirati dosego mojih prvotnih pravic s tern, da mi roojo pravico odreka ali taji, ker so si ljudje po naturi vsi enaki, *) sodnika ali gosposke pa v naturnem stanu. ni, ki bi razsodila, na kterej strani da je pravicf»„ ostane ta pravda za zmerom ne-reiena. V naturnem stanu tedaj pravic a ni gotova. A Ce mi tudi drug Clovek moje pravice ne taji, nisem si oze na boljem s tern, da mine dopusti, dajodo-sc2era, ker je mncneji od mene. Siliti ga pa ne roo-rcm. V naturnem stanupravica tudi varna ni. Naturni stan je tedaj brez pravic. (Na zunaj ntrjenih. Ur.) Kakor zla volja drugih Ijudi, more me tudi na- *) Tja enakost je prvptno pravp, ki je ucenjaki formal* no imenujejo, razlofievaje je od onib zgoraj navedenih, ki so jim materijalno. Z b'esedo enakost se he razumeva, da naj imajo vsi enoliko: ta enakost pa pbsablja le cloveka, da sme si lastiti Tsako pravico, za kfero ima naturao zmoxnoet. Pis. kronih bratov na Moravskem v politiduem oziru. Tu so ziveli odslej sami, zapusccui, odtrgani od svojih bratov, kateri niso mogli pomagati ne njim ne sebi. Njih jezik se je jel razvijati po svoje, in tako so se ogerski Slovani tndi v jeziku bddaljevali od svojih bratov ua Moravskem. Njih jezik, kateri je ceSkemu najpodobiiejSi, hodil je odslej svoja pota; tako je postal slovaSki jezik, kateremu pravijo Slovaki sami ^slovensky jezik", kakor tudi sebe imenujejo 9Slo-vencetf. Zaradi razlike, ker Se tudi mi imenujemo Slovence in jezik svoj, sloyenski jezik, ;iravimo jim Slovaki in slovaSki jezik. Tako je bila razrezana slo-vanska ro2a ua dvoje, in vendar je rasla, zivela §e dalje; samo enkrat je cvela, toda samo kratko casa. Motebiti ima v sebi lastnosti in posebnosti, da vsako tisoc let le enkrat cvete. Tako je bilo pokopano za vecne Case upanje, da bi se v nekedanji Panouiji osnovala silna drsfo'Va, kakor v Meziji bolgarska dr2ava in v Srbiji silno stbsko cesarstvo za Neinanje in Dusaua, ker. Magjari so razdvojili Slovane v Panoaiji, zabtli so se med nje kakor klin m jih podvrgl> svoji krvoio&iosti. Se dan danes vidimo, kako se je vse to godilp nekedaj; Se danes vidimo, kako so Siovani bezali v gore, kjer §e danes 2ivijo na goinjtm Ogerskem na zapaduih Karpatih, a lepo in veliko nedogledno ogersko ravan vsvojili so Magjari. Kako velika nesreca so bili Magjari za sloyans-ko Panonijo, popisuje nam Palacky v zivia bojah. Palacky trdi, Magjari so se sVojim prihodom v denaS-njo Ogersko ne samo razdvojili Slovane, ampak so za vekoraaj uuicili njih politique uameierujih diiavo Kavno pred Magjari osnovala se je tu mlada slovans-ka drzava, katera seje jclaSe le utrjevati in razvija-ti. Tu bi bila Iahko nagtala silna slovanaka driava, Katera bi bila dospela da v$Uka&sk0 moCi zdruiifsi vse Slovane v Panoniji, vzeia bi jih bila pod svoje krilo in v brambo. Toda Magjari so prihruli kakor nopriCakovana nevihta, preduo st> se zedinili Slovani; podrli so njih mlado, neutrjeno drzavo za vekomaj; razcepili so Slovane na vec delov; nekteri so padli pod uemSko vlado. nekteri pod magjarsko. Te in one so tlacili Magjari in Nemci brez milosti. Ze takrat so dqbili Magjari Slovane v svojo pest ze od tistega casa zatirajo njih jezik in navade. Magjari so gospod-je, Slovani njih hlapci. In dokler se bode ta kultnr-ni ali ialostni proces §e dalje vazvijal tako, kakor doslej, dotlej ni upanja, da: hi zlastt Slovaki resili svoj jezik, ker so Ze silno oslabeli v graotnem oziru, ter so prealabi, da bi se mogli sami se svojo lastno mocjo. upirati za vselej navalom magjarizacije. Za dosedanji obstoj prica nam jasno njih zila-vost in tista zavest, s katero se Se danes odlikujejo Slovaki. Ta ^ilavost je pa? edina njih braraba, da so Se do danes ohranili svojo narodnost in jezik. V Soli ia uradu seveda, s tern danas ni vec neduha neslu-hay ali po vaseh in gorah je njih jezik tako macan, da povsod, kjer so se zraesali z Nemci ait prilli z njimi v dotiko, poslpvenili so vse Nemce 2). da vsi Nemei govore slovaski jezik, na. robe pa Slovaki Se doslej nemskega ne znajo. To resnico nam potrjujejo vsi magjarski in nem§ki piaatelji, da kjer pride slo-I vansko ljudstvo v dotiko z nemSkim ali magjarskim, zmaga slovanski idijom. Ko bi se ta proces mogel razvijati naravno, bilo bi dobrp za Slovane, toda pri-tisek od zgoraj ga ovira. Dalje. rava zadrzevati pri dosegi prvotnih pravic. ker je po-sauu'zuik i'preslab; da |iiaiavo brzda in zmore i(na-turui stun:), zaostane clovek tudi v tern slucaji. Naturni stan je stan slabosti. Clovek ima pravico razvijati se in Siveti po svo-}&) naturi; to je, on ima pravico Clovek biti. V tern pravu so zapopadena pa vsa druga prava, Razvijati se in po svojej naturi Ziveti bode mogel clovek -le tedaj, ako }e,zmo2en zlo voljo ljudi v strahu imeti in kiotiti,uaiavo. V naturnem stanu ni cloveku mogo^e, da ures-ni6i air doseze prvotne svoje prnvice. Ako pa hoce po svoji naturi ziveti, do C'sar ima pravico, presto-piti mora iz uaturnega v tak stan, ki unicuje ovire, vstavljajQte se dosegi prvotnih pravic. Te ovire ali pomaujkljivosti v naturnem stanu izvirajo iz tega, da uiso inoci zdruzene, in da ni skupne gosposke. V stanu, ki je naturnemu naravnost nasproten, motajo tedaj biti inoci zdruzene in sicer kot vihovuo skupno obla*tjo. Zdruzbo muogih, ki nantenvvio dosoci prvotne svoje naincnu pod vikSo gosposko, imenujemo dr2avo. Ta pa ni kaka cloveika izuajdba; ampak samonasebnu pgtiebna druzba, kakpr zakpn. Iz vseg.i ilozdaj recenega sledi, da je drzava drustvo in sicer scstavljeno iz ljudi, po naturi &vo-bodnib bitij. 2. Ker je Clovek po naturi svoboden *), ni mogla se drzava ptavno ustanoviti, nego tako, da so posa-mczniki prestbpili alt zdtuzili se neprisiljeni, sami ob sebi, in sicer, da so ali posamezniki zdruiili se na enak naCin, ali da so se drugi z vecino zedinili, ali da so se Vai jeduemu podvrgli. V prvem slucaji vrai se pristop v radovuljnej zedinbi vseh posamez-nikov, v drugem in tretjem pa tako, da ho se rado-voljno podvrgli nekteri veci 11 i ali vsi jednemu. Ali je toraj zedinba ali podvrzba, v obch slucajih je pristop samobseben. Povod, vsled katerega se je drzava uetanovila, drzavi je tudi cilj in konec; ker to, zarad cesar sto-pim v ktero drudtvo, hocem> tudi doseoh To pa, da clovek v naturnem stanu ne more uresniciti prvotnih svojih pravic, dalo mu je povod, da je stopil v drzu* vo. Po tern takem stopil je v to drufitvo, da doseze prvotne svoje uamene ali prava, S tern pa ni se ro« ceno, da inu more .saina 111 edina (hzava ktemi pri-pomoci. Drzava ima dvojno podstavoi /dru^bo posameznih inoci in gosposko. In tako nioro m doseci uresnicba prvotnih piavic samo z zedinjeno mocjo bra-zi gopodkiiiega sodelovanja, le gosposkinim pokrovi-¦telj^tvom; ali mure seono dosoci tako, da zediujeuim mucem gosposka poiooc deli, kakor je ravno treba. Vsekakor morajo se uresniciti prvotne pravice lev dtiavi, iu nje cilj in konec bode zmerom uresnicba prvotnih pravic. Ker pa je Clovek stopil ves v draavo, in ne le deloma; mora se drzavna delalnost ruzteguitt na vse, kar clovek more hoteti; ne samo na eu del. < Da si pa njena pomoc ni pri vsem ueobbodno potrebna, pripomoci mora pa tarn, kjer posamnikova moc ne zaleie. kakor smo videli. 3- Cilj in konec je driavi, da se uresailtjo prvotna prava. Ona mora tedaj svojo delalnost tako dalec raz-tegniti, kolikor je treba, da se prvotna, prava dose' Lejo; ker oblast vsacega drustva sega tako dalec, do kainor sega njegov namen. Z drugimi bescdami: drzavna oblast sega tako dalec, do kamor sega njen cilj, ali: uciuek je vzroku jednak. Ker posaiuitiki ne raorejo prvotnih svojih pravic doseel, cilj in konec je drzavi, da se one uresni&ijo. Drzava ima tedaj se svojo pomocijo le tedaj prihiieti, ko posameztiikoiu ni mogoce priti do uresmebe prvotnih pravic. In to za to. Obhwt vsacega prostega drustva (drzava) sega tako dalec, za kolikor so se mu udje podvrgli, in ne smemo misliti, da kdo stopi v ktero draStvo zarad tujifa- nameuov in ue zarad svojih. Obci princip za obsezje driavne,pblasti je: Ona bodi tolika, kolikor je„jc treba, da se - dose2ejo prvotne pravice. Ali: Cim vec zmorejo posamniki ali za se ali po posebnih druStvih, tern manja je drzavi dolzuost; tern veksa tudi njena delalnost, cira manje zmorejo posamnikr. Po tern takem ni mogocejza vsako driSavo posebe dolociti meje za njeno oblast. Vse to po zavisuje Od r delalnosti in korporacijskega znacajo posamnikov. Z I doletnostjo kacega naroda manjsa se drzavna oblast, 1 naopak veCa se. — Vsekakor vejja stavek, kterega ne more nikdor izpodbiti, da so posamniki ljudstvo :(zarad sebe): da se jim uresniCijo prvotne pravice: ne pa zaiad vlade v drzavi. (dalje prihodujic) l) Kronika mesta MatevSa (Matheocz), to je ravno pod Tatn> porofo: Anno 600 sind die 81avy oder Wiudiscben ins Ungarn komaiett11. Poznejese je tudi dokaj Nemcev naselilo na Qarnjem Ogerakem, to so tisti Saksi, katerih je tu mnogo. 2) V iupaaiji Bpiau (Zips) je 61.361 NemceT: tti govore sloTa&i t«ko dobro, kfdeor pravi Slovaki. *) Ta. SToboda pa ni razazdanost oH brezzakondstoat. Ona hoce le, da se dloyek aamorlastno no podrrze nobeni po-stavi, ki ni bozja, ali ki se ne opira na ktero ofiitno zare-zo. Pis. (Day? y prilogi.) Priloga k 3. štev, „Soče". Dopisi imel .do- de.tudi neinSko ne zna, y$t\ nft, onib^ppjahza PPPJ-sdvanje »stoji" lc,nem§ko-italja,nski nams.,' "•"V ^ BO$?JAN. V. $QriQi, 12. Jan. (rzv. dOpi$). „Prav je Bpgtjau, da svetuja „Sofltt n.aj. pi;sti„ „pi;pe? in. fine" (delalako. diuStvo) v Trstu ltd., pise nek vtlja-. ven rpdoijub svoj 1 niiiprijatylju V'Gorici. To pism.o, sem jaz slutfajno.videl in fiital, ter omenil seui Vam, g. urednik, fa stvar le zato, da mi.boste prihodnjic kaj. yet, verjeli — ce bodem bralcem: „Soce" kaj na-feencsl.— ^adnji? sem uze obljubil, da bom 0 Citalnicm poddruznici se kaj povedal. No, dru&tvo lepo uapre-duje. in v tem, ko pride k dralbi Casopisov 6i-tapice le malo Steviki udQV« vd^le2ila so je pri dra2-bi Sasopisoy poddruinice; minoip ncdeljo polovica dra6txenikov. Oasopisi so Be prav dobro prodali, in navduseoje, posebno za slovenske liste, bilp je obfino. Lepo pa je to* da poddruSoica ne prodaja, kakor jo dels)* do letos fttalpica, lepoznanskih listov, nego jib obdrztza kpjiMeo. Gotovoje, Le,se cltalnifini odbor obme do, drustva „sv. Moborja" in wMatice", s proS-iijo, da bi blagovilile podariti poddruioici nekaj knjig iz prejsnjih let, doseze svoj namen. Poddruznici je Wig namen izobraievati oa§e rokodelca in drugo obrt-nike r oarodnem, potteoem duki; denarja iiima Se to-liko, da bi si zaroogla narofiiti mnogo knjig. Jaz pa sem prepri&tn, da bode gospodje zgoraj imenovanih druStev radovoljno poalali onib knjig, katore ho jiraa zaostale. Ttidi so poddruznicarji sklenili napraviti „be-sedof v predpustu, in s kacim navdusenjeni so pri-fiujoci zagetovili, da, ce bi premanjkalo novcev, radi df lajo, kar bo treba, da se ^beseda1* obnese le poateno. Re* kaj enacega si nieem nikdar pricakoval. Za poduk 0 netju se je oglasilo 10 udov (pridejopa 6e drugi), a pevovodje nam manjka, ce tudi imamo v Gorici generala ter vicegenala. Pa kerajza velja, in vse pojde z bozjo pomoejo I Moj wtttjkt Btric, ki je wseleiivel, doklerje bil 4adnji rep vblemrekei mi je: Pameten bo$,pa. korajze no zpbi, in dobro ti pojde, Zato pa pr«ivjm, po^jdiulni-Cnrjem: .korajlni boditel8 in dobro Vam pojdel — Grda je navada, da iloveku vo§6i vsak Cevljars-kl pomagag: „ve8elo novo letol* No, grda bi sicer ne bila, da bi vo§aio §lo „od area,* a tu gre za soldi. In ml Slovenci, u2e, ker imamo plants enaka vo§-tila, bi lehko od brivcev, kavarniiarjev in fievljarjev ltd. zahtevali, mij nam dajo one vo§6ilne listke po slovensko. A mala nas je, ki na to pazimo, in jaz, g. urednik, sem pa. oie vlani: povedal Bmarkerjutt, ka-xoor hodim ob nedeljah Lrno kavo pit, da niu ne dam gro5a, dokler mi ne prinese slovenske pratike; dobil sem jo drugi dan takoj,fant je pagro§ tudi takoj dobil, in letos mi jo je prav poSteuo na „talerLkutt pri-nesel, to slovcnsko ,Pratko". Brivec Ballaben je pa uie lani vvedel za Slovence slovenska. voS6ila, in to je pametno. Hckel bode marsikdo: nTa se pa u2e prevefi boji!" a dragi rojaki, zaCeti je trqba, zahte-vajmo vsaj tara enakopravnost, kjer plaCamol — Te-daj'je vendar resntfen on pregovor Bin vino. Veritas* (pijanec resnico govori, bi rekel na§ hribovec), kaj ti" ijjudjp pravijo, da sc je tam v. Trstp izdal on mori-k.c„kije pred 5 leti oropal ter vrgel v vodiijak pvi Podgori (na. 2eiezpifni cesti) sina loterijskega pod-vz#tpika v Korminu. Uoi je bil vinjen, vest ga jo ba-je tudi: npkoliko pekla, ter zaupal je svoj zloiin prija-telju — sew, da naj 0 tem, ne zjne 2ivi du^i bese-dfee — ta je pa pametno ravnat, ter zlofinca izdal policiji. Kadar kaj natantnejega poizvem, bom. pa u2> nazaapil bralcem sSoce". TJedaj Bsvet* popisujejo, je zadnjifi wSo6a* ob-javila, in tu, da nek: ne gre prav ni6 natanfno, Pa kaj hoCete, v Gorici poznam druiine, katerih oCetje ae znajo niti besedice furlansko (kajti Blingua usua-le" je v Gorici vecmocia furlanska, iaHbogtudi. med prvaki goriSkih Slovencev), bil sem celo pred leti, kb ni bU se „fulk* tako pokvarjeo, v neki dru-iini, kjer je oCe slovenski nro2enkrancv molil, a si-n&vi, moji bivsi sogolci, so- mu po furlanski ali la-ticski, se ne spominjam vefi, odgovarjali. I se ve, da, te vpi§e komisar med Italjane, in vsak lahon vpisal bode svoje hid pee m dekle med te, ter tako postane resultat, Ce tudi krivieen, da je v Gorici veiina ita-ljanska. Glavo sastavim, vsaj soldov itak nimam, da bode med italjansko veiino marsikater Cuk, Ce tudi je. doma iz Grgarja alt pa s sivega Krasa. To pa mu veseli, da je na§ g. dohtar, ki smo ga letos tje na, finnaj poslali, zraven sebe tudi svojo gospo soprogo, fie tudi DunajSanko, za Slovenko zapisal. Moz je moi, in on ukaze, zato pa je ta 6in hvalevreden, v. tem, ko iloveka iali, da se je po Gorici — pravijo -—' nekateri sebe kot Sjiovenca, a svojo z ^lingua usuftle,* kot Furlanko vpisal.. K meni §e niso pristi bni( a da. SloyeaaBQg. nikdar no poz&bi, 12 Mirjl^, 9...Jan.. (Izy,,dbp.) Sprejnji, draga -Sofia" zfi novo leto vpsclo nbvico iz na§ega kraja. Sv. Toma;2a dan vzbudil jo. blago misel v tnkajSnjih ob-^inarjib, immrec: poiskati in nadomestiti si; zgubo prejSnjegii, z novim dusnAro pastirjem v- osebi;pr#. gosp. Jni;eza l^uHej&ica, vilega in za bozjo fiast vne-tega domaOinca po rodti in. sluibovanju. Podal se je tukajsnji 2iipanijski zastop s predstojnikom in i. duhov^ino nu Lelu, b stirimi vozi v bli2nje Gabrije, kjer so pree, gaspod kot vikar sluiibovali, da bi ga 6istno sprejaU. Natikovanje zvonov fameceikve, kakor tudi poddruinic in streljanjc topi^ev s holuica grade^kega, poyefialo je slovesni sprejem. Prugi dan novega leta pak bila je slovesna „iiiBtalacjjau, katore se je udelezllo mimo navadne mnozjee tudi mnogo odliCae gospodo duhovsko in svetne, med poslednjo g, baron Eechbach kotvladin zaatopnik, baron Bianclii, veleposestnik v Rubijab, in g. vit. Tosi, zupan Sovo-denjski, in tukajSnji iupanijski zastop. 0 poludne bil je skupni obed v farovii, h kteremu so bill po-vabljeni tudi cerfeveni pevci z vodjem na ielu, Ha-pitnie vrsila se je velika vrbta, med, katerimi smo sli-sali voSCilo; Naj bi nas novi dnini pastir (Jancz tietji) na mnogo let po dobrj paii vodil, da bi nas enkrat vse s^kupaj sprejel n& nebaSkp pa§o nebeski pastfr.___________ P—C» Iz Rlfenberga, 2. janu^ija. (Izv. dop.) Pr» nas smo imeli po bo2icnih praznikih volltev obClnskih za-stopnikov. 0 njej bi se dalo mnogo pikantnega no* vedati,'— pa mo Mimo, da bo enkrat en dopis iz Ki-•fenberga biez zabavljanja, kar se do sedoj, od, kar pameU pigalec t^ vrstic, ni So zgojdilo, Poyetlano bodileto, da 89 tn^ni inmJmo roisle6i obfia^i z vspebom precej zadovoljni, kor imeli, bodo v zbocu vendar vcaino. treba nam zdaj le So modrego, vrlega lupann. — 0 lastnoRtih dobrcga 2upana piso knjiga: wNauk slovenskim vzupanom% po Levstiku poslovo-njena, tako-Ie:. „Znpan; jo o,Win,i gUva, Kakior nje pra.vi ofia, tako imj skrbljiy ter na.no be no^ stran nagnen, daje obrambo in podporo vsem,enak.o; bogatim in ubogim, visokim in nizkim Ijudem, bodisj kdo njegovih inisli ali drugaftnib, bodi si- mu- v rodi ali ne, prijatelj.ali sovraznik. Onse nq boj nikogar, ago s.p 0 d:lj i,v zopet n e anio. bi t i.; dollnoBt ga VflZA da.je praviieu, ali vendar tudi. blag in jSlove-gtvu dober delaven ter nestruden na vse stiani, ali ob enem razboren (premisljen) mo2 in pretehtanega postopanja; prijatelj pravemu napredku in zvest Cuvaj samozakonju (avtonomiji); vondar, poleg tega rad posluSaj m,pdre, izkuSene svete, dobodi jih qd koder koli.J Korist svoje obcine z ljubeznijo k domovipi, zvestoba k starodavnej rodovjni cesarskej ter spoSto-vanje do zakona (postavc) mu bodi vselej vodild, kadar kaj stori all ne storiK! Take lastnosti se zahtevajo od pravega zupaual Ne bojicm Vaip pfipisaval, koga ip kakqga. qe smete voiitp, da bi kedp ne rekel, da, s iirstpm za njim lfa-2em, refiem samo: volite njega, kt ima najveC nave* denih lastnostij. In. tu bi jaz po prepriCanji svojem in po mirfi veiine obfiine nasvetova! Vam moia, kije ipa6 najspoBobnejsi za to, doatojanstvp, svetovalsiu pri-p'oroCal bi prejSnjega iupana, g. A, RflbiCa, On je stal na Celu obfiini zdaj uze trikrat, vselej v zadovoljnost velike vetine Bifenberianoy; on je moz izkuSen, pre-vdaren, in kar pri na§ih razmerah veliko pomenja, on je inoz" stojec n a d strapkami, kar bi se ne moglo trditi 0 drugih. kandidatih. Motje torej, ki Vam je za blagost obcine mari, volite enoglasno za svojega nacelnika g. A. R 0 b i.C a!; Q njem pa: sem uverjen, da. se ne odtegne tej( Castuej. slujibi, v katerej lahko tolikfl dobrega stori. *). Cepovan, dne 3. januarija. OStaresinsforp. Pokopalisfie. Solski vrt. Skladoyna, cesta,:) Pre-teklo jesen je bila tukaj volitev nqyega stawssmstva in 2upana. V stareSinstvo. so bili izvoljeui sploh za blagor obCine vneti narodni moije; nekateri med nji-mi prvenci. Na ^upanski stol jo bil uze tretgie eduo-glasno zopet posajeu veleposestnik g. Anton Kafol. Novo stareSinstva je jako delafco, in upati je, da bo znalo s previdnim ravnaujem obCino obvarovati prepirov, kakorSni so pred dvenia letoma Sum delali po deieli. Po pregovoru „ako kofieS mir, napravljaj vojskd11 bi- si smelo- stareSinstvu napovedovati dolgo 2ivljenjet kajti pred vsem je mislilo na smrfe, ter se brigalo za napravo novega prostornega pokopalisfia. V tem obziru je pa naSe stareSinstvo po^Olnoma na-sprotno goriSkemu; kajti sebi in svojim napravljami-ren pocitek na- trdem kamnitem prostoru, a ue v luLi. Velifkevrednosti je tudi sklep, da se odloCi ja-lco voiik p»ostor obfiinskeg*. sveta za Solski vrt. Ta sklep. mi daje najboljSe upanje, da bo sedaj goli ce-sarsfti hoinec nad vasju Cez malo, let se preustrojil v knisni Iogf ki bo kin6 vsej iepovanskej dolini. Omeoiin §e, da se jev prv<»j seji tekoCega leta 2. t. m. pretresovalo vabilosl. grgarskega staresinstva a bodi zemljica lahkal— Kakor veckrat v gledifiCi, naj sledi tukaj za tra-gedijo od konca do kraja. resoiCna burka. Ce je bil r. g. Kodermatz — rodom Furlan --slovenstvn prijazen in se je slovenSCine pridno udil, toliko boll sta jo 2 bivSa'uradnika v komenskej davkariji pestila, sramotijain grdila: g. Reb., dav-kar i. g. Rebd. Rontrol: *- obadva trda Slovenca I Uradovajp.se je v cisto.polomljenein, zanifievanja vred-nem, slovenskem (recite hotentbtskem ali kitajskem, kakor se spodaj razvida, hahahal Jo2e stavec) jeziku, v neki navMc izmiSljeni cobodri. Za danes naj stojt le jedno tukaj. Bere se v plac. nalogq, spisanem v: davknem vredu (1) v Komnu dne 8/979 tako le. Aprej, g. urednik, izpijte kozarec hladne vode, da Vas jeza, bero5ega tako ne-sramuo slovenfifiino, prevefi ne r.azvqame. Toda srSno: ...ker je bilo spricavaio (l).zadrLanje.(!.l) c. k. poli-1 ciske(l)...kateroBtekprosni(l)za prostor marin-skega kom;esarja (0 jehta,: za. pr.ostor itdl Prav za prav moral bl stati tdkaj ko zna.menje zacudenja komenski zvonik, tako debet jo kozel... toda Bog in sreca junadka, g. urednik, idiva naprej:) prosili trez koleka, bote povableni.(ali more si, ^iva, duSa mi-sljti, da more Slovenes in, davkar ta.ko neumuo pisa-ti? Ali'more se reCi, da je abeccdnik dovr^il? Bote povab'leni. Hahahahat To je pae" malo bolje nego: ketten pripeten, Strikem privezehl) sledofii snezk (I! Ne vem prav, ali bi se smelo iwkaj jokati ah smeja-ti se; kaka. nferodqosfcl) placati,.. . 1 To vso je pisano skoz biySega g. daykarja K— ka. Raynp t»ko se more brajti iz njegoyega izurjene-ga peresa: Slavna lupanija bo naprosena... od zgo-rengii... sklenena s.. gostiinicar itd.. (kdo ve iraena, Stejerode.. pogre&kov?)*. , Mn ... , .., Kaj so Vam zdi, g. uredmk?- Ah se dr^ite na I jok ali na smeli? V oW* BP % hf. i^kontrolorJH R.. aU'podpisanih plafiT nalpg«h stoji, C;e&to: ni inipla kolek.: v tozbi od Jozefa.. proti LegiSu.. iz Oerov- rlje ltd. ' To je slovnical In 2e veC od 50 let je, kar je bii Metelko napisal slovnico tudi za uradnike, m Se sojeiisonekteri na.u6iti rnqgU, Ah ni c>dnp? Mibi pa reWi: Sdoifhpce dobro. ^laCo. imeti,, naj se pnd-no udH z fiiogom* 1*)'4'al nam, jo, da ni priSel 2e v zadnji. „So8i" ta dopis na vr»to; veljoYO im» pa zarad poduka, tudi ne gleae na W Yr, .....*) Zdramila bi.ap ip, ko. bi jft iz. rnanih razlogqy na neko utran poaebni dobiCki zopet ne kacioali V prejSnje spa-iu>.Vr, Iz Trsta, Il.jan. (Izv. dop). Kako strasno raz- j 3aja burja v Trstu, ni skoro popisljivo, in vendar mo-ramo Bogs zahvaliti, da nasona veckrat obiSCe, kajti, cisti nam obkuzeni zrak. Prav to leto smo vse to sku-sali. Novo leto je zacelo z vlazniro vremenom, in v Trattt je v pravem pomeou besede srardelo t nekate-rih stanovanjih, posebno pa v magatinih ni bilo vcS prebivati, ter bolezni so gospodarile. Kar na mab na Sv. treb kraljev dan pride reSiteljica burja, a s takn silo, da je koj zacelo podirati dimn ike, trgati strehe, zvraLati polne vozove, metati ljudi ob tla i. t. d, E-uake burj e no poraniaio ©d leta1854 vecV Tuhocent navesti le nekatere nesreie, provzroeeie po zaduji burji. Ob 8, uri, 6. t m. je bila burja uze tako rooc-na, da jeUaribjem toga vzdiguila .Tramway' iz ko-lesuice ter zasukaik ga v stran. Morje se je niocn© pnilo in bilo je belo kot snog, dobro privezane la-dijezibale sose namorji, kakor orehove lupine, mnogo .jarbal" je burja zwmila. Popoludne je bib ne-varno po uUcah, opeke s streh so „letale* kot ptice in klobuki, in drop Ichka ropotija talila se je po ulicab, ienske, atarcke i» otroke ie pa metalo na tlak, da je itnela policija mnogo opravka z resevanjera ne-srecnelev. Proti Vetera so bile ulice popolnoma praz-ne, in Trst je bil mrtev, kajti po kavanah in krc-mah ni bilo zivljenja; tudi nekatere ulice so bile po* polnoraa terane, ker burja je ugasila plin, Y novi lull so valovi zalivali skoro vsa prostoriSca. Y ulici „Geppa* je burja razkrila jedno hi§o, na ulici je le-zalo polno lesa, kositarja in opeke. V ulici „Torrente* se je pa splaSil lep konj, ter padei Lez „pttaster" tako mocno, da je bil budo ranjen, in koCija se je popolnoma razbila; kocijaz se je tudi moCno pobil. Velikanske zgradbe lesa so be podirale, in nie bo^je se ni godilo telegrafiskim kolom, ter v ulici „ Belvedere" je burja raztrgala 14 telegrafskih dratov. Najav-nem vrtu je odnesla eel ffkioak,8 kjero poletnem easu godba svira, in mnogo dreves ter drugega rastljinja je tam poikodovanih. V „Corsia Stadion" je burja podrla zid, ograjo, novozidane hi§e blizo postaje je pa odnesla na vse vetrove; dva okolicana je burja vrgla, ko sta se vracala iz Bozovice ter ja mocno poSkodovala. Nace-sti zavljejski je obrnila kareto, popihala konja in last-nika v bliinji graben. Ob 11. uri zvecer je enega moia vrgla v morje, in je revez vtonil, malega decka je dvakrat ob tlak zagnala ter revcetu nogo zlomila. Ladijam je potrgala vrvi in verige ter nekatere zagnala na siroko mo*je, ene se do danea niso na§li, ne t se, kam jo je burja zanesl* Drugo italjansko ladijo in zraven te se druge je strasni element zane-sel tje proti Istri. Avstrijska ladija „Amelija" je zgi-nila, in moreka oblastnija ne more najti sledu, kam. Tudi en parobrod je bil odtrgar* iz pristaniSca, pa so ga vendar sopet privezali. Se mnogo nesreCbi lfcbkonapisal,katereje burja provzro&la, & vemT da ste jo tudi Vi Gorifiani malo imeli, pesebno pa Ipavci so bili budo zadeti. Za Trst je bila zadnja Bbura§ka," kakor nek mali potrcs in kdor ni sam skusil, ne verjame. Bogu bvala! bur-rja je, da bi tudi drngi vetrovi vtihnili ter bratako si roko podali v blagor domovine ter prospeh uze i-tak zatiranega Slovanstva. — Prihodujic kajdru-zega1^ ' Tomaf. Poliii6ni pregled. Brlavni 2bor za5ne 18. januarija zo-pet delovati. Pripovedojejo, da se bodo §e bile bitke med zdaj o5itno nerasko nacijonalno strau-ko in avtonomistno vedino. Poroka cesarjevica Rndolfa z belgijsko princesinjo Stefanijo je prelozena za pozneji, dozdaj se nedolo5en cas. Princesinja Stefanija je §e preralada; zdravniki so torej svetovali, da naj se izbere ugodneji das za poroko. Y Linen bila je vlada dovolila kmetom na 9. jan. poseben shod. Nem§M nacijonalci so jih bobnjali skupaj, in prislo jib je okoli 3000. MisM so liberalci, da bodo kmetje, kdo v6 kakd razsajali proti svojim poslancem in sedanji vladi. Pa zmotili so se. Mirno so obravnavali vse tofike dnevnega reda, o zemljiggnem davku, zahvali cesarju in vsemu ministerstvu za ugodno resitev gra§5inskih zadev, pravilih za osnovanje pqsebnega kmetijskega dru§tva, o resolaciji o vo-lilni pravici kmetijskih obfiin. Jndovski listi pafi ta shod kot kaj posebnega povzdigttjejq, ker so oni najbolj agitovali zanj. Dunajski aTagblatta pa vendar sain priznava, da se ne zmenijo kmetje za liberalce disto ni5, in pravi da so poslednji sami tega krivi, ker se dozdaj za kmetijstvo 6isto nic niso zmenili. Isti dan so pa gornjeavstrijski poslanci sklicali na ve6 mestih svoje volilce, katerim so razodeli svoje dosedanje delovanje in nadaljnje namene. Kmetje so konservativnim poslancem z zadovoljnostjo izrckli svoje zanpanje. Y enak namen poklical je bil dr. Vosnjak svoje volilce 9. t.m. y ^avec pri Celji. Zbralo se je bilo okoli 300 kmetov, katerim je slo-venski poslanec poja§ujeval o novih davkih in jim priporocal posebno Sivinorejo, ker z 2itom mi Sloveuci ne moremo se meriti z Rusijo ir. Ameriko^ ki nam dovaiajo po aizki ceni obilo zita. Kmetje na tern shodu so poslali tudi mi-nistru Taaffeju zaupnico. Grof Taaffe je te dni privatno se izrazil, da ne misli noben minister odstopiti. Bad bi ustrezal, pravi, hitreje pravi^nim zahtevam Ce-hov. Povedal je tudi on, da liberalci agitujejo po kriviei pri gornjeavstrijskih kmetih, ko bi bilo edino pametno povedati, da vili davek ne zadene vsakega kmeta, ampak samo one, ki ob-delujejo zares zboljSana zemljisca. Kevolticijonarni Don Quexotc Schdncrer, kakor ga vria ^Tribune* imenuje, je avstrijsko-nemskc kmete pomiloval, da niso pristopiii 1866. k Prusiji, potem ko jim zdaj Avstrija nehva-leznost izkazuje z zatiranjem in poviski davkov. Isti Don Quexote je razglasil te dni poseben poziv za nstanovljenje posebnega narodnega drustva (National-Vereiu), kateri bi imel za pod-logo program, kakorinega je nacijonalna nemska stranka razvila v zaprtih prostorih v Sofien-Saalu na svojim dunajskem parteitagu. Ta program ima ve6 to6k, v bistvu uieri vse skup odlocno in izredno v Prnsijo. Schdnerer izrekoma zahteva, naj se Avstrija pridruzi tesno Prusiji. Tak6 oCitnega in nesramnega izdajstva je treba v zgodovini iskati. To naj bo dovoJj in nam v tolazilo, da so se liberahii avstrijski pre-kucuhi tudi kroni pokazali v pravi podobi! PI. Calice je imenovan za pravega posla-nika y Carigradu. Hrvaski zbor se sklide 16. t. m., da izbere kraljevinski odbor, ki bo z enacim oger-skim odborom dolodil pomnozeno stevilo hrva-skih zastopnikov zarad zdro^ene Yojne granice s HrvaSko. Na Fran cos kern so se volili municipij-ski odbori. Republikanci so t ve6ini. Grlka hofie po vsej siK vse dobiti, kar so ji odloSili v berolinskem dogovorn. Ker se pa temu noce vdati TnrSka, pride med obema drzavama do vojske kljubu posredovanju drugih vlastij. AngieSka ima z divjimi Boerci v juzni Afriki velik krii, ker ima tam doli preraalo vojakov. Za Irsko obeCuje kraljica angleska v svojem nagovoru pri odprtji parlamenta, da jo je volja tamoinje stanje prenarediti. Domace stvari. Goriska ditalnica napravi v ietosnjera pred-pustu sledeCe zabave: 22. januarija plesno zabavo; 1. februarija velik pies; 12. februarija plestia zabava ; 26. febr. plesna zabava. Zacctek plesov tofino o l/29 uri zveCer. Plesi so samo za drusiveaike in njih dru-iine ter redno vpeljane tuje goste. Postne in drnge vesehce se bodo redno, kakor obi6ajno, naznanile. Pri vseh plesih svirala bode voja§ka godba t Vabilo k veselici, katero napravi solkanska 8i-talniea dne 16. jan. 1881. v Verdikoaovi dvoraui. — Spored: I. del: 1. Petje: Naglo bratje. 2. Govor. 3. Petje: Boze 2ivi. 4. Deklamacija. 5. Petje: St© CutiS. 6. aStar vojak in ujegova rejenka." Gledisfina igra v dveh dejanjth; igra soiska mladina. 7. Petje; Jadran-sko morje. II. del: Tombola—z dvema dobitkoma— 1 kartela 10 nov. Pricetek tocno ob 5. uri zvecer. . Ystopnina za ueude 20 novc. Zarad dobrodejnega na-mena: „v pomod po potresu unesreceuim Zagrebfia-nom* se darezljivosti p. n. udelezencev, udov in ne-. udov toplo priporoca drastveni odbor. „Bralno drugtvo" v Sempaau je imelo dne 6. t. m. svoj redni obeni zbor za tek. 5. leto svojega obstanka. Aktivnib udov steje 28. — Zborovalo se je v prav lepem redu. Pri dolocitvi fasnikov se je dolgo debatovalo. Zdaj je druStvo naroceno na 7 slov. ca-snikov. V odbor so voljeni gg.: J. PoljSak, predsed-nik, — B. Sedeveid, podpredsed., — J. Rijavec, taj-nik, — L. Savelli, blagajnik, — F. Pelicon, utedo-vaiec — M. Per§ic\ GoriSka nadSkoflja §teje, kakor pototfa nad-3!i.»fijski Status personalis et localis, o zacetku leta 1881: dekauatov 16, fara 72, kuracij 13, vikarijatov 107, podruznic 230, duhovnikov —tlaSnih oskrbnikov 278, v druzih sluzbah 19, zuoaj Skofije 2, vpokojenih (za trdiw all zafiasiio) 52, maSuikov brez sluibe (bo-goslovcev i. dr.) 8; skupaj 366 maSnikov, Umrlo jih je 1880. I. 7. Du§ Steje vsa nadskofija 214:465 rim-sko-katoli§kih. Drugovercev je: grSko kat. 5, locen-cev 5, protestantov 111, Anglikanov 10, judov 269. — Redovnikov imamo: Franeiskanov (v Gorici) 56, Kapucinov (v Gorici) 12, v Krizi (ipavskem) 8; milosrenih bratov (v Gorici) 8; Jezuite 3. — Redo vnic: Ursulinaric (v Gorici) 39 usrailjenih sester (v Gorici) 22, §olskih sester Bde Notre Dame" (v Gorici) 24, suster nbozje Previdtiostitt (v Konuinu) 15. — Bogoslovcev v centraloem primorskein se-iiieuisci je (za 4 Skofije) 37; gori§ka nadSkofija jih ima 20, trzasko-koperska 7, poreSko puljska 3, kr§ka 7. Y. AndrejisCi (iualem setnenisci) je 52 gimaa-zijskib dijakov. Rojenih je bilo v Gorici leta 1880.; V fari prvostolae cerkve 98 otiok moSkega, 85 2enskega spola; v i'ari sv. Iguacija molkega 85, 2enskega 73; sv. Vida (na Placuti) moskuga 71, zenskega 70: v Pudturnu (v fart sv. Roka) moskega 38, 2enskega 42. — Porofienih: v prvostolni cerkvi 43 parov, pri sv. Ignaciji 48, na Placuti 22, v Podturuu 16.-« Umrlo jih je pod ptvostolno cerkvijo moSkih 188, i5"iiskih 138 (v katerih stevilkali ste zapopadeni tudi obe bolutStitci); pod sv. Ignacijem raoLkih 63, zen-skib 63; na Placuti roosk. 46, ienak. 45; v Podturuu mo§k. 28, ^ensk 29. Skupaj: rojenih 292 mozki, 270 zensk. =s >62• —poroceuih 129 parov; —umrlo moSkih 324, zensku. 275 «¦ 599, med poslednjimi so tudi Ne-Goricani, ki so umrli v bolnisoici. Burja je on teden razsajala tudi na GoriSkom; v tiaSih gonth je voliko di'evja pontla in polomilft. Skode je uapruvila tu.li po sttuUalt. V Gorici je tudi kazala ovojo moc, pa brez nasledkov. Vreme itnatno mrzlo in bol; ali manj brez soloca. V GoriSkem gledidcH so imeli tri vecere zabave v dobrodelne namene. Goriska gospoda, zlasti tudi aristokratska, je tudi pridno obiskovala te vecere. Sodelavci so t».'0je naloge v obce tudi dobro izvrse-vali. Nabraio sejekakih 1800 gl.; pa pravijo, da bo malo ostalo, ker imajo veliko stroSkov za naprave in menda tudi sodelavce pri zabavah. Oudno, ako po* mocki unicujejo namen! V^itninski davek za mesto Gorico za leto 1881 je tak le. Za vino 180 %% za meso 83 7/|0, za hekto-liter pive 1.70 gl., za vsak liter ruma, vinskega eve-ta (spirita) in alkoholicne pija5e, ki imajo nad 55 stopiuj alk v sebi, plac&ti je treba 20 kr. vz. davka; 10 kr. pa se placa za vsak liter 2gauja,ki ima manj nego 55 stop. alk. v sebi. Oznanilo c. k. dez. namestniltva za Primorsko dne 6. jatiuarija 1881. (Gled6 povraeila za obed vo-jakom na prehodu v letu 1381.) G. k. ministerstvo za dezelno brumbo je doloeilo po dogovoru z. c. k. drz. vojnim ministerstvom na podlagi §t. 51. postave od dne 11. junija 1$79 (drz. z. §t. 124), da se ima po-vracati na Primorskera od 1. januarija do kouca de-cembra i8Sl. za obed, katerega bodo pravilno dajali nastanovaici vojakom na prehodu od castnika in njemu enakih navzdol, iz drzavnega zaloga in sicer: za mesto Trst 32 kr. in za druge postaje 22 kr. a. v. za eno porcijo. To se vsled ukaza c. k. ministerstva za dezelno brambo od due 22. deccinbra 1880. §tev. 18771/4530 obcuo naznanja. Pretis 1. r. ffSola", glasilo goriSkih uciteljev, je zagledala s tretjim zvezkom beli dan. Med drugim prina§atudi „solskt ogled,* vkaterem so na§tete po imenih kra-jev in uciteljev vse redne slov. ljudske sole na Go-riskemv BSolaa prinasa tudi poroCilo, dase je vvedelna predlog kraj. Sol. svetov v Sezani, Komnu, Tomaju, Gorjanskem, Kostanjevici in v Nabrezini cemSki jezik kot obligaten predmet. Ti krajni §olski sveti so si nesmrtuost pridobili zlasti tudi v tetki „Triester-Zei-tungtt, ki z veseljem poroca o napredku ponemceva-nja tudi tak rat, kedar dopisniki slov. listov samo zabavljivo in ironicno porocajo o tern napredovanji. Taka cast je dosta zadnjic Sociuemu dopisniku »S* iz Komna. „Ljubljanskega Zvona" prve Stevilke se mora zdaj uze tretji natis napravljati, ker je 200 v iztisov 2. natisa ze po§lo. Lepo zuaraenje. Naj bi bral-ci oziveli in zvesti ostali. O Kresovih. narocnikih ne sliaimo nie poj&s-nil. Gotovo pa je tudi ta list priporocila vreden. Na-Se staliSce je zoano; to oa nam ne zabranjuje poro* cati, da je tudi .JCres" osnovan tak6, da utegne sa-nio koristiti ojjim Slovencem, kateri utegnejo frtvo-vati tudi z&nj razmwuo; majhuo podporo. RaJi bi slisali, da se goljufamo glede uamajhuo pozltovalnost Slovene inteligeuce, Vednostnib izdelkqv iiuamo Slovene! ako malo, (ia moram» se sre^ni Steti, A| je ravuokar ua svetlo. Ima o*»lo gradiva nabranpga ot Jerneji Kopitarji, Matiju (Jop'i in dr. f. Pretau. Ceua 60 kr. ~ Javna zahvala. Povod mojega v imenu fiol-ske mladine k novemu letu razposlanega voSCila na-bral sem po Bovci za tukajsnje siromasne solarje 22 gld. 10 kr. Za ta zuameniti znesek se p. n. dari-teljero in prijateljem solske mladine prosiCno za|tya-ijujem. tiog stotero povernH * >¦ Alojzij Sort, predsednik kr. & sveta, BoVee, 6. jau. 1881. veco muko, trpljenje, prizadeva takemu bolniku me-tauje iz.sebe, ne precej odzaCetka, ker takrat §e labko gre, temufi kasnejc, koveii mofii n'i,'da bi Llo-vek iz sebe. meta^L. Vslvd teh. bole^in boluik tako, ginljivo milo je6i, da gre zdraverau iloyoku tako re-koC skoz inozck in kosti. Za tern so kiCi, ki boluika najbplj mueijo. Tu hoCetn. toiej napisuti, kolikor se, mi zv2:ie, pripravi cloveka v malo u- rah — v najhujsera sluVaji — na rob gioba. fin sani tak slucaj sem jaz imel do zdaj zdraviti, euo gospo- diCno 17 let staro iz Trsta, inislim da leta 137a v [. jeseni. Nekega dne zjutra ob 7. uri jo je kolera na- ^ padla, do takrat je bila se popolnem zdrava in 6vrsta 1 in ob eni uri popoludan tistega dne, ko sem priSel.v prvo k nji, na§el sem jo sicer Se Livo, pa vso pre- padeno, kot mrtvo, po telesu skor mrzlo, ravno tako je bil njen jezik mrzel in tudi sajpa, ki jo je dihala iz sebe. Zila na roki ji ni vefi bila, in glasu za go- vor bolnica ni ve6 imela.. Videl si |a govoriti, sliSal pa ne. To so skrajne meje mofii cloveskega telesa, pri kakrih more zlvljeiije §e obstajati, pa se ve da ne za. dolgo Casa. & vsemu temu se prltaknejo §e hudi krfii v rokah in nogah, ki bolnika stra§ao trpiu- " '{ijo. Na kratkem receuo, so tedaj ta tri znamnja^ko- kF^v J. dvi»ka, 2. melauje is sebe, 3. krCi, — Naj- Ppslanica.*) Gospodom: I. Dolinar, % Oeraivec, h\ Gra- ! brian, F. Zitko, J. Bezgg, M. Stare, J. Padar, A. Ska- , bar in Haiu! Rekel sem, (!a Vain no bom veL odgovarjal po Ca8»ikih, ker mi ne ostaja tpiikQ casa, pa — Vasa poblanica za. novo leto v „Edinosti" me v drugo sili na to pot. Hrubri junaci; vidim da imate novo moC v oscbi g. llain-a; gotovo je uanicstnik kakega pobeglega od-bortiika, kteri, ker so uze aodtlovali pri racunu, ki ga jc Vas del odbora proglasil, in ker so samoglavno vse zabreli, bibili morali uzeVaso prvoposlauicopod-pisati. Dobro veste, da jaz sem vedno priporo5al mir se ve casteu in ne sramoteu mir, kar spri^uje pismo na odbor 10 novembra in. 1. in le zarad tega in ne iz nevednosti opustil sem mnogo stvari v svoji prvi poslanici. Zdaj vidim pa, da Vain moje ravnauje ni zadostovalo, ako je pa bilo pametnp ali ne, sodi naj ob&nstvo.,—- Kl, se P« delavcu nima iskati pusjbue 5astit to zna najmlaj^i diplomat — kajti, delavec, danes dvigne v nebesa jutre pa vrie f pekel, torej, Clovek, kteri se bon za uboge delavce zrtvuje samega sebe in, ke-dar gre za resnico in pravico, gotovo mu ni treba se prati v nSoCitt ia tudi ne v „EdinostiB. — Saj saiai priznate, da so se visile napake, in razhka je le ta, da se zahteva vec doplu^e i^ego se je uze do* placalo. Da ne bi pa kdo mislil, da sem tak bedak, kakorsuega me nLdiuosttt popisuje, reCem Yam, da. kar sem govoril iu pisai in kar pisem, naslanja se vse ua racun, kterega so vsi triie cenzorji pregledali, podpisali iu odbpru izrccili. — Ta racun je sodbav ktero zamore ovreci le obini zbor, pa ue tak, kakor-sen jo bil zadujio, ko niso prisli na dnevni red racu-ni, kakor se je zahtevalo po dodatkih k § 22, in ki se je vrSii celd proti § 12 druSt. pravil. — Pred ia po obenem zboru vlozile so se pntozbe na vlado, in. ako Vas ta ne prisili ravuati vsaj po pravilih, moram reCi z Voltaire-jem: De part le Roi defense a Dieu De faire.miracle en ce lieu* Piostopo/loma^e: „Ce uam vlada ne pripomore, Tu cudeia uikdo ne.store." Naj prvo pripoznam, da gled6 1018 vstopnlc, rekel sem, da sem „slisal" itd. pa — kako bi zamo-gel pisati drugace nego je res t Koliko ljudi pa da je bilo v glediSeu, videl sem obakrat. — Zdaj pa o-pazim nekoliko o Vasem racuau V „Edinostiu ot. 50 kar. sem bil zadnjiC tudi opustil. — Da sestavite gi. 1220.52, urafiunite prviC ntirjatveB pri udih gl 285. — potem pa pravite, udje so 8uplacalia gl. 950r70 in cistega pri veselicah gl. 269.81, torej skupaj gl. 1220.52 L51) ia sicer brez one tirjatve gold. 285.— I Potem: godba auajmaaj", pevci ablizo, venci „naj-manj". Ako pa sestevate Stevilke, na§li boste, da je skupaj le gold. 1386.57 in ne gl. 1824.65, in ako se doSteje tudi onih nblizo" gl. 390. — za glediSCe, je Se zmiraj pomanjkljaj gl. 48.08 gotovo za kake dru-ge „blizo" stroSke, iu §e le potem bi bila korektna koueciia Steyiilja,.gl. 269.81—Dalje —imam vsvojih rokah.original¦;-!- kopijo rafcuua pregledovalcev; do-UCue inio.lobrene.pobotni»:e, razim tistih, ki so manj-kale, vulel sem jih s6 svojimi ocmi. in tudi na tan-ko pivglediil, prednje sem. se odloCii besedice sprego-voiiti. Da pa Vi, vaaj tisti, ki ste nedolini, ne boste nadalje ss. Touiaii, receiii^ Vam, da raed ueodobreni-mi iacuni, zraveii ouih, kteie sem uze zadnjic na§tel. uahuJLijo se tudi: dVakiat ukujizeui, uesaldirani in od blagajnika g. Zitko samqga saldirani rafiuni in sicer: Racun Stev. 87 gl. 6. — je vkniien uie pod St. 20, racun §t. 88 gl. 6. — je placen u2e pod St. 54, racun St. 109 gl, 39.25 in saldiiau, Stev. 2 (veselici) gl. 79.45 manjka cel6 rafiun, St. 6 gl. 3 — je brez podpisa, gt. 15 gl. 4.40 in st. 25 gl. 40.10 je saldi-nil blagajnik sain. Po omonjenem raiunu pregledovalcev, vsi neodobreni racmii, ako se odbije njih tirja-tev' gled6 vstoj)nic k drupi veselici, znafiajo skupaj gl. 615.23 in potem, ko se je doplafialo drudtvu gl. 109.16, ostauo se razlocek gl, 506.07, in to ni ma-leu kost 1 KouCara rekofi, da ako bi Vam bila m&m prav-Ijica od „tartarugo iu skorpijoaa»tt gotovo bi se bill zdrzali vwkega pikanja, vaaj nekoliko fiasa, ali — skorpijon ostauu vedno kar je, tudi kedar ga ho6ei iz zadivge spra^viti. Bodite painetni in vsaj tisti, kteri ste nedolziii, odprite syoje oCi in he slu^ite dalja za trdojavo Ijadem, ki mm „ro2nato vodb"; krivim pa recem; BHic Rhodus, hie salta*, po domafie; ^Opra-viCite se, ako morete". — Gospej BEdiuost«-i in kamarill — Na mnogo Vasib napadov zunorcdoiua in ccl6 v anglesai-ni, odgovorim Vam na kratko in tudi to le zarad tega, ker vera, kam bi osa rada piCla, pa — Ce hi-navci6 nima drugih sredstev, ga skoro obmllujem. — Dovolite mi, da doma na Kragu in tudi tu v Tistu, govorim svoj mill materni jezik; da so pa vsi mojl uluaabiiibi vrli Slovaui, to je iisto naravno. Pri Vas se pa ne godi tako, bobna pa be. — Prosim pa tudi, da mi ue gtejete za greh celd to, da sem zarad tr-goviue potoval in sSlvel med Nemci, Italljani, I'nmcozi in Auglezi, in da danes, Sc kainor se obrneni, vsi ve-do, da sem Slovan, pa — so ve, ne Vai'je ha-2c, — Svojih uaCel ne spremenim tako lehko, sem trd KraSovec, vsekakor ;pa radovoljno sprejmem vsak nauk, ako dober, fie tudi od ptnjeu, in ravno na ptujem, vat nego doma, vcepil se mi jo trdo v glavo marsikter nauk, u. pr. »La2 je greh vseh grehov" iu „Obrekovanje jc poguba obrekovalca". Ba§ na Anglez-kem slisal sem med drugimi tudi ta pregovora • nThe fool doth think he is wise, but the wise man knows himself to be a fool" in „ Better a witty fool than a foolish wit" PO domaco, da Vam ni treba tolmaCa: „Neumui misli, da je moder, modri pa ve, da je neu-meu" in „Bolji Saljiv n^uuinez, nego neumna sala". — Da Vi ne sprejinetc nikakega nauka, je obSalova-ti, pa—preC vse osebuosti, akoravno bi lehko odgovar-jal: po notah. — Kpncarn in Vam prav resno recem: „Ni nikoli prepoznb se zboljsati", torej pustite mene pri mini in sploh vse narodnjake. „Ljubite se med seboj" je oni glavui poduk vsem narodom, na kterem edino zamore se zidati blagostanje in svoboda, pravi napredek narodov, in gotovo je treba nam posebuo : Manj praznega kricinja in ve6 poSteaega delovanja na pod lagi skale napredka: BLjubezen med soboj" z gcsloin: „Vse za narod, resnico in pravico*.— Trst, 10. Januarija 1881.' JOSIP PIPAN. Dunajska borza. Enotni dri. dolg v baukovcili Enotni drz. dolg v srebra . Zlata renta . . . . . . 1860 dri. posojilo . . . ¦ Akcije narodne banke . . Kreditnfc akcije ..... London . . . ..... Srebro ........ Napol. . ,...... C- kr. cekini ...... Driavne marko ..... 14 januarija ?3 gl. — kr. 74 „ — w 88. ». 50 „ 130 „ 7ft „ .- 8#' „ J-. „ 285 „ 40 ,j H« „ 55 >» l: 37 57 »> 58 „ 10 „ Pod tem nasloToin ni uredni§tvo odgovorno ne za vse-bino no za obliko. Zarad doslednpati amo ipriobcili tudi to poslanico s njo naj bo odgorarjanjo za tft del v naiem lista ko»$»no, Uw4» Epiles Bozjast, kr^e;, tuSf y pjcay ^«iii!i pri-merih, ozdrayljaro jaz v ^ajjkrajSem 6-mi po samo rn^ni ^stiii in veduo vspesni raetodi tudi pismeno. Specijaliii zdravnik dr. Helmsea v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotiuMe Qzdnml, Broj 18/okr. §. sv. ' Itazpis sln^be ; za izpraznjeno nadu&teljsko sluibo I. plaSilne ; vrste, na Stirirazredni ljudski §oli v Sezani, z | dohodkl: letne place 600 gold., letiie opravilne ¦¦ dokladeJ.00 gld. instanovanjem. ! Prosilri Daj vloM svoje posiavno dokoraen* j tovane proSoje, po predpisanem poto v 20 dne- j vib, po prvera razglasu v 8Osservatore Trie- j stino% pri c. kr. okrajnenra §olskem svetu v Sezani. a KR. OKRAJNI SOLSKI SVJET v Seiani, 5. Jan. 1881. Predsednik: BOSIZIO. Francosko zganje ssoljo [Ew di iii di Fnnct] Fmutooatvila ait lb napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisa ixnajdnlka Viljeraa Lee-ja tt. CHISTOFOLETTI. To ztlravilo, katero sem jaz napravil, poraaga br2, proj kot kateio drugo,proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam in spekimam, proti novim napa-dom, neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo, za obvarovanje zobov, proti otiski, disst-nteriji, bole&nam, ne obrazu, Y usesib, v glavi, zlati iili, mrzlici, ozeb-kom, putiki, neprebavnosti, boleCinam na jetrih, na ©fieb, zastarelim ranam, vptfenju osnemu in musicne-niu, skmjaka, kurdeju, zovam in umotici. Veliko spriCeval imaino. ki potrjujejo raoC tega izvrstnega zuravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdra-, vil prate na rokah s francoskim zganjem in soljo. 6. Senitsky, c. k. financni komisar 1. r. Z VaSim francoskim zganjem s soljo sem dosegel najboljse vspc 4. januarija 1881. Tis oc it m noc. PraTljica is jutra?ili deael Bolj kratkocasnih in mikavnih povesii ni kmalo, kakor Ttso6 in ena no6; dokaz temu, da so jih uze skoro vai uarodi v svojo literatu ro sprejeli. Vsak mesec izhajata dva wopica r lic.uem zavitku po 64 strani in eno podo-bo. Vse knjige bodo obse-gale kakih 4U snopitev. Cena snopiCa 20 kr., po po§ti 23 kr. Abonujesepriatoliiiki J. Krajccu v Novomestu, pa tudi po vseh Mtvanmli.— Doi'ivajo se tudi Spiai SRISIOFIM- Dozuaj izila 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lifino ˇez. 70, trdo 40,mehko30 kr. J^TNobena ^lopavijal^J Pri ccs. kr. zastavljavnici na Doaaji re5ene 2EPHE URE po nezasliSano nizkih ujemnih cenah namret 70 odstotkov pod kupno ceno Razne zaloge iepnib. ur, ki so bile za prodaj sem-kaj posltinf iz nrtjzm«ueuite,jaih sviearskib toyaren, so bile poloiene ˇ c. k; zassaviiavnteo? tor so zapadie ter so po drazbonem porn pol zaustooj priSIe t nase roke. Zato snio v polozaji, da lahko prodamo pra-ve alate, sreberne in nikelnove lire, najboljle ^vicarske izdelke, vse proti aletni garaBc^jl, da le »as denar nasaj dobimo, 70 pereentov pod navadno tovarnHko eeno. tako da so are skoro DBf" zastonj. "•B Vsak Llovek, ubogi alt bogat, potrebuje are, katera je mnogokrat najzvestejsA prijateljica in spremljeyalka akozi ctlo iivljenje. Zdaj pa se ponuja ugodna prilika, ki se morda nikdar vec ne povrne, omisliti si nkoro za nic solidno, fino, garantirano, do minute natancno uro; kajti na§e tovarnit-no osebje pregleda vse nre se enkrat. Na vus.ki uri je ^vicarsko tovoruicno znamrnje. (¦araneya je tako zanesljiva, da se »tent jaT-no zavezujemo, povrniti vsakemn narofnlkm ne-mudoma in brez vsake overe njegov denar. Kazkaz zepnih. or: Zepna cllindriea i% iezkega srebro-nikelja, prav fina, na sekunde prrgledana, pravirana, guilochirana, z 8 rubini, plitvim steklom, email irantm ka'alom in poscb-nim pokrivalom, s pray fino zlato faQO-vertzico; poprej je atula 12 gl., zdaj samo gl. 5.50. ftepna ankorca iz ieSkega srcbro-nikclja, prav fina na iuinuto pregledana, gravirana. gnitocbirana, s 15 rubini, plitvim steklom, email, kazalom in seknndnim ka-zavcem, z jako fino verizico iz talmi-zlata, poprej 20 gl., zdaj samo 7 gld. — Ena iiajboljSih in izvrstnisth ur. Remontoir-ura iz najfinojenega double-ziata, s<> navija pri rincici brez kljucu, ohrani pod garancijo Ted-no zlato bnrvo, izvrstno na minnto vredjena, z dvojnim pokrovom, okinSanim email, kazalom in prtvileg, kolesjem, odlikovana kapitalna ura s talmi Terizico, poprej 24 gl. zdaj samo gl. 10.20. ~ Teh ur je xnalo. Sreberna remontoir-nra iz pravega 13 lot. sre-bra, od c. kr. puue. urada preikuSena, se navija brez kljuca, s proti-zaporom in kazalno napravo, najfineja s privik'gijotn, nadrobno pregledana, s plitvim etektom, c-mail. kazalom in sckuiidnim kazalccm, xnotraj h kristal-nim pokrovom in nikelntut kolesijcm, za vsaccga prezor-no najboljsa, najceneja in elegantnejSa ura na svetu; po-prejsnja cena 30 gl., zdaj samih 14 gld. Sreberna ankorca iz pravego, od c.k. punc. urada preskuSenega 13 lot. srebra s 15 rubini prav fino na sekunde pregledana, s plitvim steklom, email, kazalom in kazalom .in sekundnim kazalcom, poprej je stala 24 gl., zdaj s pozlacenjem yred aamo gl. 12.50. Ura za gospe iz pravega I4karaktnega zlata, pre-ekuSena od e. k. punc. urada, neizmerno fina, clegantna ura z najfinejo beneako zlato okolivratno fagon-verizico in najfinejo zametasto Skatljico, poprej 30 gl. zdaj samo gl. 19.50. Se nikdar kaj tacega. Prava 14 karat, zlata remontoir-ura 40, 50 gld. najfinejo Savonette-ure, katere so stale nekdaj po 100 gl. KASLOV: lies-taW m L Fraiss, Rothenthurmsirasse S, parterre, gegeniiber dem erzbischofl. Palais. Wien. Na podlogi razsodbe v. c. k. deL zdravni-§kega sveta od v. c. k. namestniStva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomoSek zoper vse ielode5ne bolezni posebno pa se sponaSa pri netecnosti, ^elodeCni slabo-sti, slabodiSecem dihu, ke-dar dloveka napenja, ma ki-slo podaja, kedar ga grize all vjeda, pri zelodecocm kataru, zgagi ali rezalct, ce se nareja pesek ali ka§a, pri preobilnostt slia, zlaten-ci, pri studu in metanji. Slavnbolu, prihajajoCem od 2elodca, 2elodedt»em kreu, pri zaprtem zivotn, ptena-sitenosti bodi z jedmt ali pijaeami, prt glitah, vianCnib, jetemih ali he- moroidalnih bolestth. Vsaka stekletiica stane s podukom o rabi 3& kr. Glavna zaloga za (iorico pri gospodu le- karniCarju A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo „treh kron*. Centralna zaloga za razposiljanjc: Apotheke zum heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krein- sier. Maeiireu. XaznanUo. Podpisani sve^ar, odliten naraznih svetov-iiih razstavab in tudi na n^novejii v Gradcu, pripor*>6a it. eerkvenim oskrbniStvom SYoje svefie, sestavljene iz samoga voska, kakor so pred-pisane za sluzbo bozjo in se izdclujejo pod nad-zoistvom preC-. nadskotijske kurije v Gorici. On tedaj ne more goljufati in utcgne g poroStvom priporo6ati ne samo dobre, kakor drogi svefarji, ampak tudi (kar je najzanimi* vise in najveca dolznost) tudi prave sveio iz cistern voska; on se odreka vsakemu pla6ilu, ko bi se kedar koli potrdilo, da bi njegove svece, prodtne za voi^ene in kakor take zarucenjene, vendar imele kako drugo primes. Njegove sveSe ne kapijajo, gorl mirno in zgort poCasu. Cena jim je 2.50 za kilo, enako 1.40 gl. za dunajski fiint, in je Las nakup plaiati y eitem letti brez obresti. In da nakup slav. oskrbniStvom polajsamo, razposiljamo pri tias kupljeue svece brezplaino glede na davek in voznino do najbiiLnje zelez-niske postaje, luke ali po§te. Vsak 6as je preskrbljen z veliko zalogo ne samo takih svec, ampak tudi tor5 s 4 ali 1 stenjem (tohtom), veiikonofinih, slikanih sve6 itd., itd., vsake veli^ine in debeline. On misli torej, da je kos tekmovati na vsako stran z vsakim zunanjim in doma&m svedarjem. Tudi ima veliko zalogo sved, tord itd. itd. mMh vrst, to je sottana, po 2.20 gl. in III. vrste po 1.80 gl. kilo, s pogoji, kakor zgoraj, Prosim po takem si. oskrbni§tva vzeti na znanje moje poro§tvo o pravcm blagu, o vrednih cenab in najugudnisih pogojih. S posebuim spoStovanjem se podpisa prevdani Alojzij Bader v Gorici, semeniska uliea Stev*. 24. Bergerjevo medicinsko. 9IIL0 IZ SMOLE (THEERSE1FE). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se skoro v vseh evropskih drzavah s S'jajnim vspeboni proti vsakovrstni ne^istosti na polti, sosebao proti kronicinm in luskinastim liSajem, hra-stam, nalezljivim hrastam, proti uideCeinu nosu, o-zebljini, potenja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 40% .smole iz lesa, in se bistveno razlocuje od vseh drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanju izogneS, zahtevnj dolofno Bergerjevo milo iz smole in glej na znaut zavitek. — Kot neostro milo iz sniole za odstra-njcnje neci§tostij na polti, zoper hraste na polti iu glavi otrok, kakor kot noprekosljivo kosmetsko milo za vmivanjo in kopanje za vsakdanje rabo rabi: S«9g€sj#T# %Umsis. »tt$ Is wm*iL% ki ima 35% glicerioe in je fino perfuinano. Cew sa kjoad mke rata 35 kr, z broiwo ml Glavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorieo pri gg. lekarnarji F. Cristofoietti (Zanetti) in A. Pontoni. &Ure po cciii 1 pozlafena ura z verizico 2.50 gl. 1 mobilnauranavalje (sciliudrom) B 5.— „ 1 nra na sidro (ankorca) „ 6.50 n 1 sreberna ura remontoir „ 12.— „ 1 zlata ura za gospe od 18 gl. do 22 gld. POROSTVO 5 LET. Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik von PH. FROMM, Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9. fetotey in odiovopi ^rectoik; f. PODGOBNIK. —Tiska; ,HHanjan5ka tiskarua" y Gorici.