■ ■■BBBBBBaBBUai BBBBBBBBBBB BBBBBB Izhaja vsak petek. ■■ Oredolštvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBBBBBB HaroJmna znaša: celoletna .... K 4'— polnletna...........2'— šetrtletna..........1*— Posamezna štev... 0*10 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § St. 3. V Ljubljani, dne 17. januarja 1913. Leto VI. Varnostni nadzorniki. Že dolgo časa se govori, da hoče delavsko ministrstvo predložiti državni zbornici načrt zakona, po katerem naj bi se iz vrst rudarjev imenovali posebni varnostni nadzorniki, ki bi bili za to plačani, da bi v imenu države pregledovali, ali so vse potrebne varnostne naredbe po rudnikih v redu ali ne. Jasno je namreč, da rudarska oblast po svojih nadzornikih le malokdaj pride v posamezne rudnike in še takrat, ko pride, navadno ne utegne vsega natančno pregledati. Varnostne naprave, od katerih je odvisno zdravje in življenje na stotine ljudstva, pa morajo biti vedno vsak dan v redu. Vsled tega je samo želeti, da bi se omenjeni zakon kmalu predložil zbornici in naj bi se tudi v resnici kmalu sklenil. Pozdravljati moramo tudi to, da se taki varnostni nadzorniki nastavijo izmed rudarjev samih. Staremu izkušenemu rudarju so vselej vsi rovi, vse posamnosti in posebnosti natančno znane in zato je res prav za prav samo on sposoben, da nadzoruje, ali kje kaj manjka glede na varnost priprav ali ne. Podobne ustanove si žele tudi železničarji. Zdaj ima nadzorstvo nad železnicami v vseh ozirih generalna inšpekcija, temeljito pregledujejo razne varnostne naredbe za promet. Toda za take reči, ki se tičejo neposredno uslužbencev, se pa premalo stori. Prostori, kjer prenočujejo železniški uslužbenci, so marsikje v velikem neredu in v takih razmerah, da so zdravju naravnost škodljiva. Tudi v službenih in delavskih prostorih na železnicah ni vse tako, kakor bi moralo biti. Zato bi seveda silno dobro vplivalo, če bi se izmed železničarjev tudi za železniške razmere imenovali posebni varnostni nadzorniki. Jugosiovan. Strokovna Zvega. SKUPINAM J. S. Z. ločka 30. naših pravil določa: Skupine imajo vsaj četrtletno svoje shode. Na zadnjem letnem shodu se voli nov odbor, zastopnik za glavni občni zbor in nadzorniki. Načelstvu se mora vsak shod naznaniti vsaj 5 dni prej. Na to določbo moramo opozarjati, ker se premalo izpolnjuje. Takoj po shodu mora skupina poslati Zvezi zapisnik shoda v prepisu in naznaniti novoizvoljenega zastopnika za občni zbor. Stari in novi uspehi. Na vsakem shodu skupine naj se obravnava tudi o napredku ali nazadovanju od zadnjega shoda naprej. Vsak član skupine naj bo dober gospodar, ki gleda naprej in nazaj. Nazaj, da vidi napake, ki jih je treba popraviti, in katerih se je treba ogibati in naprej, da vidi, kaj se še vse da doseči. Uspe- hi, ki smo jih že dosegli, so najboljše bodrilo za prihodnjost. Kaj pa sosedje? Na vsakem shodu skupine naj se tudi razgovarja o tem, ali ne bi kazalo v tem ali onem sosednjem kraju ustanoviti skupino ali plačilnico tako dolgo. da bodo po vseh krajih, kjer je kaj delavstva, res ustanovljene. 15 delavcev je v vsakem večjem kraju. Če se sami ne organizirajo, ker ne poznajo Strokovne zveze ali ker si ne znajo pomagati, je dolžnost vsakega zavednega delavca, da poučuje in razlaga tako dolgo, da se led utaja. Kdor bi sam ne mogel, naj piše načelstvu Zvezinemu po pojasnilo ali pomoč. Načelstvo Zveze bo z naj večjim veseljem ustreglo, ker je to tudi dolžno storiti. Član, ki se preseli. Ob novem letu se veliko ljudi preseli. Vsak član naše skupine, ki se preseli, se mora zavedati, da je njegova elolžnost, če pride v kraj, kjer še ni skupine, da jo ustanovi. Ne sme se izgovarjati, da ni za to sposoben, da je to dolžnost drugih, ki so bolj izobraženi. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Zavedaj se, da imaš v Zvezi stotine prijateljev, ki ti bodo radi pomagali, s svetom in dejanjem. Ko se seznani z novimi tovariši, naj gleda, da bo razširil med njimi »Našo Moč«. Pokaže naj, posodi in vabi naj na naročbo. Gotovo bo dobil treznih in pametnih tovarišev, ki bodo uvideli, da je »Naša Moč« zakladnica vsega, kar mora vedeti vsak moderni delavec, in jo bodo naročili. XXX I»ep delavski prijatelj. Iz Tržiča se nam poroča: Pred par leti se je naselil med nas nek češki lekarnar po imenu Lavička. V zadnjem času je začel tab# drago svoja zdravila prodajati, kakor še nikdo izmed njegovih prednikov. V polovici leta 1912. je izdala delavska bolniška in podporna blagajna malo manj za zdravila nego preje celo leto. Zato je poslal odbor recepte tega lekarnarja na Dunaj v pregled. In tam so črtali več nego 80 K, katere je lekarnar preveč zaračunal. Ako bo ta češki svobodomislec še nadalje tako postopal z blagajnami, v katere znašamo svoje trdo prislužene novce, bo moral kmalu šila pobrati in iti od koder je prišel. Trbovlje. Cenjeni gospod urednik! Pretečeno soboto so člani skupine do>-bili precejšnje število »Naše Moči«, in so vsi prav zadovoljni z našim listom. Nekaj številk je bilo takoj v rokah socialnih demokratov, a čuda, nikdo ni zabavljal. Upajmo, da bo v kratkem vsak naš član naročen na »Našo Moč«. Mi ne bodemo hvalili, saj naše glasilo se bo samo od sebe pokazalo, da je res moderni delavski list. Ko smo pri nas vpeljali skupino J. S. Z., treba je bilo delavstvu agitirati, a danes tega ni treba. Vsak mesec pristopijo k nam novi člani, zakaj tudi ne, vsak zaveden delavec sam razvidi, kje je za njega koristno. Krščanski delavci, pokažimo se, da smo res socialni in da ne spimo, ampak delujemo mirnim potom. Skupina opozarja naše člane, da vsako drugo nedeljo dopoldne priredi v čitalnici »Društvenega doma« sestanke in včasih tudi kako predavanje, torej naj se naši člani zanimajo, da jih pride v večjem številu, ker taki sestanki so za delavstvo velikega pomena. — Nedavno sem imel priložnost poslušati nekega rdeč-karja, ki je tudi delegat ali delavski zastopnik. Ta mož je toliko preklinjal Mater božjo in se izrazil, da sploh Boga ni; njegov tovariš ga je opozoril, da naj nikar tako ne preklinja, on ga je pa odvrnil: »Kaj, še ti si tako neumen, da take reči verjameš!« Mene je bilo kar strah in krenil sem jo proč, da nisem dalje slišal. Opazujem tega preklinje-valca in ne vem, ali bo še ta delavec in delegat kdaj kaj prida učakal. Dostikrat se pripeti, da enako hudobno govorjenje otroci poslušajo. Kaj naj bo iz takega naroda, mislimo, da pri takih hudobnežih bi rudniška oblast morala svojo dolžnost pokazati. Iz Tržiča. Naša skupina J. S. Z. je imela svoj III. redni občni zbor dne 12. januarja ob 9. uri dopoldne. Na tem občnem zboru se je zopet pokazalo, koliko dobrega je storila ta naša vrla organizacija napram delavstvu. Podpor se je dalo 648 K 90 h in centrali smo poslali 772 K 84 h. Skupina sama pa je dala od svojih 2 h odbitkov 15 K izvanredne podpore in 20 K iz svoje blagajne; 31 K pa je nabrala pri svojih somišljenikih za stavkujoče delavstvo v Vevčah. Iz tega se razvidi, da je bilo pri skupini dobro gospodarstvo. V odbor so bili izvoljeni vsi stari odborniki in ker skupina šteje 105 članov oziroma članic, sta se morala voliti po § 28. društvenih pravil še dva odbornika. Izvoljena sta Jožef Smolej in Frančiška Anžur. Namestniki so: Peter Brešar in Anton Smolej. Pregledovalca računov sta: Jožef Javornik in Franc Jeglič. Skupina je zopet v dobrih rokah in upati je, da bo zopet tako napredovala in še boljše, kakor dosedaj. Želeti bi bilo, da bi se delavstvo zavedalo svoje dolžnosti in se trdno oklenilo te naše vrle organizacije. Gorje. Jugoslovanska Strokovna Zveza je priredila v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne shod v Gorju. Na shodu so govorili državni in deželni poslanec vitez pl. Pogačnik, deželni poslanec Pi-ber, Moškerc, Stanovnik iz Gorij in Golob iz Podmelca. Po shodu se je vpisalo veliko novih članov v J. S. Z. Delavske knjižice. Po naših postavah morajo imeti delavci delavske knjižice. Brez take knjižice ne more nihče dobiti dela. V nji je delavec natančno opisan: kakšne oči ima, nos itd. V knjižici je tudi zapisano, kdaj je pri kakem delodajalcu delo nastopil in kdaj ga je zopet odložil, oziroma kdaj je iz dela izstopil. Taka delavska knjižica je za delodajalca in za delavca sitno in nepotrebno breme. Nihče drugi se ne potrebuje tako izkazovati kakor delavec. Delodajalec mora knjižico, ki mu jo delavec pri nastopu odda, spraviti. Kjer je veliko delavcev, je s tem tudi velika sitnost in prav lahko se primeri, da se delavska knjižica izgubi. Koliko težav ima delavec, predno more dobiti novo. Med tem časom mora čakati brez dela in brez zaslužka. Za delavsko knjižico je združenih silno veliko pravd. Zlasti ob času kakih štraj-kov. Velike težave so tudi glede na opazke, ki jih delodajalec v delavskih knjižicah napravi. Če n. pr. zapiše, da je delodajalec odpustil zavoljo štrajka delavca, je to gotovo delavcu v veliko škodo. Kjer so delodajalci združeni med seboj, se lahko dogovore, da s kakim znamenjem, n. pr. da zapišejo odpust od dela z rdečim črnilom, očrnijo kakega delavca kot agitatorja in mu s tem onemogočijo, da bi bil pri karteli-ranih podjetjih sprejet v delo. Največje industrijske države ne poznajo delavske knjižice. Tega bremena ne vlači seboj delavec na Angleškem, ne v Ameriki, ne na Nemškem. Čemu se torej zahteva še pri nas. Za legitimacijo se lahko uvedejo legitimacijski listki, če se že misli, da so potrebni. Knjižic v sedanji obliki pa prav nič ni treba. Naši poslanci so v državnem zboru to mnenje že očitno zastopali. Skupnemu prizadevanju se mora posrečiti, da ta nepotrebna reč ki kaže samo žaljivo nezaupanje do delavstva, vendar že enkrat izgine. Pravnik. Mezdna pogodba je neveljavna, ako je bilo delodajalcu ob sklenitvi iste znano, da je delojemalec že po drugi mezdni pogodbi vezan. Toženec je bil kot krojaški pomočnik uslužben pri tožniku. Dne 1. prosinca 1911. je odpovedal službo na 14 dni. Še preden je službo odpovedal, pa je sklenil toženec s krojaškim mojstrom N. pogodbo, po kateri se je zavezal dne 10. prosinca 1911 nastopiti službo. Nadalje se je zavezal plačati mojster N. denarno giono v znesku po 200 kron, ako bi iz kateregakoli razloga ne nastopil službe najkasneje dne 15. prosinca 1911. Pred 1. julijem 1911 pa je odpoved obojestransko izključena. Še predl5. prosincem je povedal toženec tožniku, da je sklenil z mojstrom N. mezdno pogodbo, izjavil, da se kesa, ker je to napravil in da bi raje ostal v njegovi službi. Dne 12. svečana 1911 sta sklenila toženec in tožnik pogodbo sledeče vsebine: Plača znese 50 kron na teden; kot božično darilo dobi znesek po 100 kron. Službo je nastopiti dne 27. svečana 1913 ter je šest-tedensko obojestransko odpovedljiva. Ako bi toženec te pogodbe ne izpolnil, J. Jörgensen: laša ljuba Despa Banska. »Kaj, ko bi nam napisati vsak teden dva, tri članke o zunanji politiki? F-ostor, kjer bi nam pisali, že najdete pri nas.« Tako je postal Herman Ronge časnikar, in časnikarsko delo ga je prevzelo £ čudovitim veseljem. Vsako jutro, kakor hitro se je zdanilo, takrat ko je še vse sveže in novo, je bil že v uredništvu. Na mizi so ga že čakali tuji časniki, vsi še čisti, nedotaknjeni in on je prebral s slastjo dolge odstavke, od prvega do zadnjega. Nato je navadno začel pisati in opoldne so bili rokopisi gotovi. S sladko zavestjo storjene dolžnosti se je podal domov. Wühler je bil nadvse priden ured-hik. Navadno je prihajal proti poldnevu in delal vztrajno do večera. Članek 2a člankom je potekal iz njegovega Pridnega peresa; večkrat ga je prijela skoro blazna delavnost. Vrgel je od se- be suknjo in pisal v rokavih. Med delom pa je popil mnogo piva, konjaka in drugih pijač; zdelo se mu je, da je to še povečalo njegovo duhovitost. Proti večeru pa se je utrujen vrgel na naslanjač in izpraznil čašo absinta kot pripravo na pozni obed. Tupatam je tolefonično dobival poročila o dogodkih doma. Ronge ga je slišal, ko se je pogovarjal s svojo ženo in ji obljubljal, da ob določenem času gotovo pride domov — obljube, ki jih navadno nikoli ni držal. Največkrat sta obedovala z Rongejem skupaj in pri obedu je bil Wühler nenavadno zabaven in dovti-pen. Zelo rad je posedel pri kavi in kadil močne smodke — njegovi dovtipi pa so bili večkrat precej polžki. Navsezadnje pa se je še vedno vrnil v uredništvo, prebiral zadnje brzojavke in pregledal delo v tiskarni. Delavcem ni presedal, zadovoljno so gledali njegovo močno postavo, ko je hodil od stavca do stavca, od stroja do stroja in tupatam zahteval prvi odtis tiskovine. Potem je urednik Wühler izginil v noč, morda domov, morda bogvekam. Tupatam ga je srečal Ronge, in takrat sta se izprehajala nekaj časa po cesti gor-indol, govorila bolj zaupno, potem zopet tuje. Wühler se nalašč ni nikdar preveč odkril, a Ronge je jasno spoznal, da ima pravzaprav veliko višje namene, kakor tu v svojem listu sejati prazno travo, ki bo prihodnji dan vržena v ogenj j. Posebno pa se je Renge začudil, ko je našel pri listu nastavljenega tudi Koch-Jensena. Bil je njegov prijatelj — pečal se je s književnostjo in poznal dodobra vsako moderno knjigo, domačo in tujo. Koch-Jensen, sin bogatih starišev in najjasnejši zgled tistih preutrujenih in življenja naveličanih mladih ljudi, ki jih je rodil najnovejši čas. Nekoč je dejal: »Ne vem, kaj bi bilo še bolj neumno in nizko, kakor iskati resnico. Resnica je ravno taka kakor ura, samo za krojače in čevljarje; nam drugim se ni treba brigati zanjo.« »Kaj delaš tu?« ga je nagovoril drugi dan, ko je zagledal njegovo malo, pohabljeno postavo v uradniški sohi. Ta se mu je ljubeznjivo nasmejal. »Ocenjujem knjige in liste, ljubi prijatelj; poučujem preprosto ljudstvo in delam veselje svojemu staremu očetu. Stari na vsak način zahteva, da se lotim kakega dela. Ali ni to popolnoma nemoderna zahteva? Ampak, da gg zadovoljim, sem se pečal s tem. Tu dobiš vsemogoče uljudne ljudi — zaslužim si za smodke in dobim redno svoje plačilo.« Zadnja puščica je zadela v živo. Ne, »Naprej« ni bil krščanski list! V njegovem programu se je povdarjalo, da je vera zasebna stvar, a krščanstvo je moralo zahtevati, da je vera zasebna stvar. Wühler in njegovi ljudje so hoteli dati ljudstvu srečo brez vere s tem, da so nižje delavstvo zapeljevali v ne^ vero in uživanje bogatinov. In ravno v tem je nastal boj proti krščanstvu, čeprav v svoji luteranski obliki. mora plačati tožniku globo 1000 kron. Omeni se še, da je bilo tožniku znano, da je sklenil toženec že preje zgoraj omenjeno pogodbo z mojstrom N. in se je zato zavezal plačati tožencu 160 K, ako bi le-ta res moral plačati mojstru N. pogojeno globo po 200 kron. To je med strankama nesporen dejanski stan. Ker toženec dne 27. svečana 1911 ni nastopil pri tožniku službe, je ta vložil pri obrtnem sodišču tožbo na vstop v službo ali pa na plačilo pogojene globe po 1000 K. Toženec je pa predlagal zavrnitev tožbe in ugovarjal, da je sklenil pogodbo, na katero se tožba opira, ker je mislil, da bo lahko razdrl z mojstrom N. sklenjeno pogodbo. Trdi, da je večkrat prosil mojstra N., da ga odpusti iz obveznosti, v kar pa slednji ni hotel privoliti. Ker je potemtakem vezan po pogodbi do 1. julija 1911, more s tožnikom sklenjeno pogodbo šele od 1. julija naprej izpolniti. Mojster N. kot priča potrdi, da je 7. decembra 1910 sprejel obtoženca v svojo službo in sicer tako, da toženec nastopi dne 15. prosinca 1911. Prosinca meseca ga je res prosil toženec, naj ga odveže od izpolnitve pogodbe, kar mu pa ni dovolil. Svečana mu je toženec, ki je med tem nastopil službo, pismeno odpovedal na 14 dni, katere odpovedi pa priča z ozirom na sklenjeno pogodbo ni odobril. Tudi pozneje je toženec pričo večkrat prosil, da bi smel zapustiti njegovo službo, toda vedno brez uspeha. Sodišče je iz nastopnih razlogov tožbo zavrnilo: Tožbeni zahtevek se opira na dne 12. svečana 1911 sklenjeno pogodbo, v kateri je pogojena dveletna službena doba in pa denarna globa 1000 K. Zato je pred vsem treba rešiti vprašanje, če je ta pogodba veljavna ali ne. Nesporno je, da je toženec dne 7. decembra 1910 sklenil mezdno pogodbo z mojstrom N., po kateri se je zavezal ostati v tej službi najmanj od 15. prosinca pa do 1. julija. Toženec je dne 1. prosinca pri tožencu odpovedal na 14 dni; vsled tega je lahko razpolagal s časom po 15. prosincu 1911. Zato tudi ne more biti dvoma, da je dne 7 decembra 1910 sklenjena pogodba pravnoveljavna. Kar pa se tiče dne 12. svečana sklenjene pogodbe, po kateri se je toženec zavezal, vstopiti dne 27. svečana pri mojstru N. v službo in ostati v službi dve leti, pa je tožencu brez dovoljenja mojstra N. nemogoče to pogodbo izpolniti. Bilo bi proti pogodbi, ako bi toženec pred pretekom dveh let zapustil službo pri mojstru N. Vsled tega bi bilo to nedopustno in bi mojster N. lahko tožbenim in eksekucijskim potom uveljavil izpolnitev pogodbe. Tožniku je bilo vse to dobro znano, on prizna, da je sam prebral dne 7. decembra med tožencem in mojstrom N. sklenjeno pogodbo in sicer še pred 12. svečanom. Jasen dokaz, da je tožnik vedel, da je toženec že pogodbeno vezan, je okolnost, da je bil pripravljen prispevati tožencu znesek po 160 K, ako bi mojster zahteval plačilo denarne globe po 200 K. Ako pa je tožnik kljub temu sklenil dne 12. svečana s tožencem pogodbo, ga je s tem pozval, da prelomi dano besedo. Toženec-delo-jemalec pa je v zmislu § 76. obrtnega reda napram delodajalcu N. dolžan biti zvest in torej tudi držati dano besedo. Tako ravnanje, pozivanje enega delodajalca, da naj zapuste uslužbenci drugega delodajalca predčasno službo, pa •je contra bonos moreš in izpodkopava zaupanje, ki je v medsebojnem občevanju neobhodno potrebno. Zato je pa dne 12. svečana 1911 sklenjena pogodba v zmislu § 878. občnega državnega zakonika smatrati za neveljavno. Veljavna bi postala ta pogodba le tedaj, ako bi mojster N. privolil, da se razdere z njim sklenjena pogodba. To pa se ni zgodilo, kakor je po izpovedbi slednjega dognano. Ker pa je pogodba neveljavna, zato je tudi tožba, ki se na to pogodbo opira, neutemeljena, vsled česar jo je sodišče zavrnilo. Dr. S. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Za pravice ljubljanskega tobačnega delavstva. Dne 13. januarja 1913 je zborovalo ljubljansko tobačno delavstvo v »Ljudskem domu« Shod je bil prav dobro obiskan. Vodil ga je predsednik Podpornega društva tovariš Catar, ki uvodoma pove, da se je shod sklical zato, da delavstvo prosi, da naj bi dobilo vsaj tiste plače, ki jih navaja plačilna razpredelnica. Poslanec dr. Krek izvaja med drugim, da zdaj, ko so dosegli uradniki to, kar so zahtevali, naj skrbi država tudi za to, da se stanje državnih uslužbencev in delavcev izboljša. Draginja ne zadene samo uradnikov, marveč tudi delavce. Sedanji časi so težki, ni misliti, da bi se dosti na boljše izpremenilo. Delavstvu priporoča, da naj se krepko dvigne za svoje zahteve. Naša stranka se samoobsebi zavzame za vaše zahteve. Socialni demokrati vedno izkušajo vsako stvar zase izrabiti, a so veliki reveži v parlamentu, ker se strašno boje, da bi ne bil državni zbor zaključen. Naravnost škaj idal je, da si upa v ljubljanski tobačni tvornici ta majhna socialnodemo-kraška manjšina nastopiti. Socialni demokrati bodo začeli zabavljati, če še niso, proti krščanskim socialcem radi nakupa tobaka v Amsterdamu. Kadar prično zabavljati, povejte jim, da s to stvarjo nimajo naši poslanci čisto nič opraviti. Človek iz Rdeče Doline, ki bi poizkušal v tej zadevi najmanjšo laž proti našim poslancem, zasluži klofuto. Govornik na to pravi: Eno prošnjo imam do vas, ne odrecite mi jo: Prosim: 1. berite »Našo Moč« (»Glasnik), 2. berite »Našo Moč« (»Glasnik«) in 3. berite »Našo Moč« (»Glasnik«) List naj postane res last delavstva. Gre za to, da se obzorje delavstvu razširi. Ena reč mene silovito boli, in sicer, ker je med tobačnim delavstvom še vedno toliko bolezni. Toliko delavk še vedno pobere jetika, bolehne ste, to so stvari, ki so silno žalostne. Govorim z zdravniki v tobačni tvornici in vem, da pridejo_ revice, ki bolehajo, pa prosijo: zapišite mi konjak, zapišite mi zdravila. Kaj naj se nasproti temu stori? Glavna hiba je, ker se premalo v zraku gibljete. Najboljše zdravilo je zrak. Zrak je zastonj, arcnije so pa drage in še malos malo pomagajo. Želi, da bi Podporno društvo izvolilo odsek, ki bi skrbel za to, da bi se med delavstvom gojili športi, napravile naj bi se družbice, ki bi za to skrbele. Ob Novem letu želi tobačnemu delavstvu: 1. Potrebno in primerno izboljšanje plač; 2. še širše obzorje po čitanju časopisja; 3. veliko zdravja, ki se dobi z izleti. Krivice, ki se morajo odpraviti. Dogovorno s strokovnimi odseki in z odbori naših organizacij izvaja tov. Moškerc: Čas, v katerem zdaj živimo, za tobačno delavstvo ni nikakor ugoden. Po krivdi socialne demokracije se je ljubljanska tobačna tvornica uvrstila v III. plačilni razred, 9. plačilno stopnjo; to krivico je priznala tudi ljudska zbornica, ki je sklenila, da naj se Ljubljana uvrsti v II. krajni razred 12. plačilno stopnjo. Bogati tobačni erar pa ne izpelje sklepa ljudske zbornice in glavni ravnatelj tobačne režije je nedavno dvema poslancema kršč.-soc. stranke izjavil, da ne bo nič izboljšal delavstvu, razven že uvedenih doklad, ker da se mora na finančnega ministra in pa na zasebne fabrikante ozirati. Obenem je pa izjavil, da hoče odpraviti največje trdote po tobačnih tvornicah. Stališče, ki ga zavzema tobačna uprava, je naravnost škandal; nasproti ljubljanskemu tobačnemu delavstvu pa očividna krivica. Tista finančna uprava, ki se je ozirala na popolnoma upravičene zahteve ljubljanskega državnega uradni-štva in je uradništvo uvrstila v najvišji plačilni razred za Dunajem, postopa mačehovsko nasproti tobačnemu delavstvu v Ljubljani, ki živi v isti Ljubljani, a je v plačilni razpredelnici za urad-ništvom daleč zapostavljeno. Trdosrčna finančna uprava škoduje najslabej-še plačani tobačni delavki v Ljubljani vsak teden za 2 kroni 80 vinarjev, ker ne izvede sklepa ljudske zbornice. Tudi pri starostnih dokladah je tobačno delavstvo zelo udarjeno, ker finančna uprava sklepa poslaniške zbornice ne izvede. A naravnost v nebo vpije še neka druga stvar. Ko so izdelali zdaj veljavno plačilno razpredelnico, so v njej za vse delavske kategorije plače ustavljene. Če pa primerjamo plače, ki se delavstvu izplačujejo, in vsote, ki so navedene v plačilni razpredelnici, dobimo, da plače še ne dosegajo plač, ki so v plačilni razpredelnici navedene. Glavni ravnatelj je izjavil, da bo poizkušal trdote odpraviti. Nekaterim kategorijam v Ljubljani so se res plače nekoliko izravnale, a postopanje tobačne režije, da se le krpa in krpa, napravlja vtis, kakor da hoče tobačna režija na ta način umetno delati med delavstvom i’azdor. Zelo znatne so razlike med plačami. ki so navedene v plačilni razpredelnici, in med plačami, ki jih delavstvu dejansko izplačujejo. Upravičena je delavska nevolja, ker se delavstvo od strani tobačne • režije tako prezira zasebnim fabrikantskim izkoriščevalcem in krvosesom v korist. Prav imajo delavke v viržinskem oddelku, ki dobe izplačano le 18 K 2 h, predpisano je pa 18 K 60 h; dobe torej 58 h manj, kolikor je predpisano v plačilni razpredelnici. Delavke pri viržinkah so upravičeno ogorčene, ker se na njih večletne prošnje, da bi se delo znižalo na 700, tobačna uprava čisto nič ne ozira Tako ne more in ne sme naprej! Upravičena je tudi nevolja delavk v pripravljalnici, kjer delavke v vseh treh skupinah dobe manj plače, kakršna je navedena v plačilni razpredelnici. Naj lepše je pa v škatirungi. Draginja vedno večja, delavke pa zdaj tu tedensko zaslužijo 18 K 18 h do 18 K 28 h; pred dvema letoma so pa že prišle na 19 in tudi na 20 K. Preiskali in primerjali smo dejanske plače s plačami, ki so navedene v plačilni razpredelnici. Povsod, prav povsod je plača, ki jo delayke dobe, znatno nižja od plač, ki jih navaja plačilna razpredelnica. Govornik na to navede, kako da so dejanske plače v primeri s plačilno razpredelnico nižje. Natančno navedemo razločke v prihodnji številki. Na njegov nasvet se nato* sklene, vložiti na prizadete oblasti prošnje, v katerih se prosi, da naj se vsaj v toliko plače vzravnajo, kolikor so navedene v plačilni razpredelnici. Govornik tudi naglaša, da hi nadaljnjemu stremljenju ljubljanskega tobačnega delavstva zelo koristilo, če bi se število ljubljanskega prebivalstva povišalo. Sklene se, da se z ozirom na to vloži prošnja na deželni odbor kranjski, da naj se dela na to, da se vsaj šiška Ljubljani priklopi. — (Besedilo prošnje objavimo v eni bodočih številk našega lista.) Tudi ta nasvet shod soglasno odobri. Poslanec Gostinčar izjavi, da se bo z vso odločnostjo zavzel za prošnje in zahteve tobačnega delavstva. Naravnost krivično je in ne gre na noben način, da bi se tobačna režija ozirala na zasebne fabrikante. Tovariš poslanec Gostinčar želi, da naj ga o vseh stvareh, ki tičejo tobačno delavstvo, organizacija natančno pouči, da stori potrebne korake, ker pravice, ki delavstvu gredo, se morajo izvojevati. Govornik se peča nato z delavsko stavko v Vevčah, ki traja zdaj že nad tri mesece, in prosi delavstvo, da naj jo podpira. Shod nato izreče poslancu tovarišu Gostinčarju zahvalo za njegove zasluge tobačnemu delavstvu v korist in' ga naprosi nadaljnje intervencije. XXX Predpastna veselica v veliki dvorani »Uniona« minulo soboto je prav dobro uspela. Nas je osobito veselilo, ker je prišlo na njo toliko delavstva iz tobačne tvornice, kakor morebiti še nobeno leto ne. Veselice so se udeležili tudi načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze deželni odbornik dr Zajec, več gospodov tvorniških uradnikov, na čelu jim tajnik g. Mandelj, občinski svetniki S. L. S. Kregar, Lilleg, Rojina, Kolesa, Štefe, Štrukelj, Novak Tomaž, Ložar, več trgovcev in naših mladih gospodov inteligentov. Da se je naša elitr^p veselica v najlepšem redu izvedla in da so odborniki in odbornice v polni meri izvršili svojo dolžnost, je samoobsebi umevno. Zelo pridno in dovršeno je svirala tudi vojaška godba. Korak naprej. Odbor Podpornega društva je sklenil, da priredi v nedeljo, 26. januarja 1913, ob petih popoldne predstavo v »Ljudskem domu«. Opozarjamo že danes na njo in prosimo odseke, da naj se ob predstavi izkažejo in postavijo s tem, da kupijo prav vsi člani in članice naše tobačne organizacije vstopnice in da se predstave tudi udeleže. Prav bi pa bilo, da predstavo, ki jo prireja naša najstarejša in najmočnejša organizacija, počaste s svojim obiskom tudi drugi delavci in delavke in delavski prijatelji in prijateljice. Delavsko zdravje. Zajnirek. V mislih imam namreč delavski zajutrek. Od zjutraj zavžite jedi zajema delavec svoje moči za težko delo do opoldne. Zelo se pa širi med delavskim ljudstvom navada, da se zjutraj za zajutrek pije čaj ali še celo čaj z rumom ali kakim drugim žganjem. Čaj nima nikakih redilnih snovi; torej ne da moči in le živce nekoliko razburi. Znano je, da kdor pije zvečer mnogo čaja, da dolgo ne zaspi ali pa ima nemirno spanje. Čaj z rumom pa je naravnost strup. Žganje, ki pride v tešč želodec, se naglo s krvjo vred raznese po celem telesu. Najprej v jetra, in zato vidim, da ljudje, ki imajo navado zjutraj piti žganje, tako radi obole vsled spridenja jeter. Slastno in hitro pa vsrkavajo alkohol iz praznega želodca tudi živci in možganh Z zdravniškega stališča je vsakega človeka, ki pije zjutraj čaj z rumom, smatrati za alkoholika, tudi če drugače ni pijanec. Zaveden delavec, ki hoče sebi in svoji rodbini dobro, bo to navado takoj opustil, in sicer za vedno. Kaj naj pa prihaja zjutraj na mizo v delavski hiši? Kar je redilno, tečno in ne pretežko prebavljivo. Mleko s kruhom, lahke močne jedi, močnate juhe ali mlečno kavo s kruhom, vse je bolje nego čaj ali žganje. Kdor nima posebno trdne- ga želodca, da bi prenesel težja jedila, naj zajtrkuje žitno kavo z miekom in naj vanjo nadrobi kruha. Bo ostal zdrav in bode, ko se bo navadil, lažje delal nego ob žganju. Na draginjo se ni treba izgovarjati; prešteje naj se, koliko denarja se izmeče za žganje in vsakdo se bo lahko prepričal, da se za tisti denar da dobiti tudi nekaj hrane, ki ima vsaj nekaj redilnega v sebi in ni zdravju škodljivo. Marsikdo mi bo odgovoril, češ, jaz ne prenesem zjutraj drugega nego čaj z rumom, ali pa črno kavo z rumom. Tisti ima brezdvomno že bolan želodec vsled alkohola; če ni že zamujeno, se da tak želodec s trdno voljo tudi popraviti, da se navadi tudi na jedila, zjutraj povžita. Nekaj dni je res hudo, toda vzdržnost premaga te težkoče. Spominjam se delavca, kako je bil vesel, ko je opustil jutranje žganje, zato pa dobil izboren tek, da mu je šel celo suh kruh v slast, katerega prej zjutraj samega ni mogel več uživati. Zadružnik. Rezervni zaklad konsumnih društev in njega nasprotniki. Večkrat se sliši od nestrpnih članov te ali one zadruge: »Čemu rezervni zaklad? Sedaj naj se razdeli Ves dobiček med člane ali pa blago ceneje prodaja.« Ako takemu odgovoriš: Rezervni zaklad je skupna last članov in ima od njega korist celo društvo in ga bodo imeli tudi tvoji nasledniki drugi novi člani in tvoji otroci, ti odgovori: »Kaj meni mari drugi, jaz ne bom skrbel za druge, moji otroci pa bodo v konsumu ali pa ne« itd. Zato se mi zdi potrebno vnovič pojasniti velikanski pomen rezervnega zaklada za konsumno zadrugo. 1. Rezerv-pi zaklad je velikega pomena za člane kot varnostni fond v obrambo deležev. Pri kupčiji je vedna sprememba v ceni, enkrat cena nenadoma poskoči, pa čez nekaj časa zopet pade. Razlika med tem dviganjem in padcem cen oziroma obratno je dobiček ali zguba. Pameten trgovec skuša tedaj, ko je nizka cena, nakupiti čim več blaga, ko je pa cena visoka, se drži rezervirano in kupuje le za potrebo. Včasih se pa zgodi, da preje stalno visoka cena nenadoma pade in kljub vsi previdnosti trgovca nastane zguba. Taki procesi se dogajajo tudi v konsumnih zadrugah, take in podobne nezgode n. pr., če bi se pokvarilo veliko blaga, če bi člani odnesli, to je, ne plačali blaga, če bi kak nepošten prodajalec pokradel itd., lahko provzroče tudi, da bi kako leto ne bilo dobička, ampak zguba. V takem slučaju bi se morali odpisati deloma ali popolnoma deleži članov v pokritje zgube. Če ima pa zadruga močen rezervpi zaklad, bi ostali v takem slučaju deleži nedotaknjeni, ker služi predvsem rezervni zaklad za pokritje takih zgub. — 2. Trgovec brez kapitala je kakor riba brez vode. Nekaj časa životari, ker mu dajo večji trgovci mal kredit, računajoč na velik dobiček, in na to, da vsaj prvo leto ne bo zaprl svoje trgovine, misleč si, o pravem času ga bom že zagrabil. Ko pade čezenj kak upnik, tudi drugi, ko to zvedo, nočejo zaostati med onimi, »ki se pod nosom obrišejo«, tako ima tak revež naenkrat nad seboj polno eksekucij, boben zapoje in konec je njegove slave. Nasprotno je pa s trgovcem, ki ima na razpolago primeren kapital. Večji trgovci in agentje ter zastopniki raznih tovarn se med seboj kosajo, kdo bo imel takega trgovca za odjemalca, in trgovec zna izkoristiti to tekmo ter kupuje vedno pod najugodnejšimi pogoji in ceneje kot drugi trgovci, ker tovarna ve, da pri takem trgovcu se ni bati zgube. Vse to velja tudi ravnotako in še v večji meri o konsumu, kjer se ne sme prezreti, da so mu vsi trgovci nasprotni in bi se ž njim ne podajali v nikako zvezo, ako bi se bali zgube ali pa bi ga le kolikor mogoče izkoriščali. Zato je pa večji rezervni zaklad, pred katerim imajo rešpekt celo nasprotniki. — 3. Namen konsumnega društva je, da daje članom poleg dobrega tudi ceneno blago. Ako bi zadruga takoj od začetka si vzela ta namen preveč k srcu, bi koncem leta ne bilo nič dobička in samo od slučaja do slučaja bi bilo odvisno, kedaj bi zapel boben in konec koncev bi bil, da bi odbor, ki bi bil tedaj slučajno na krmilu, moral igrati žalostno vlogo faliranega trgovca in moral preslišati očitke, goljufije itd. Zato je dolžnost odbora, združiti dobro in koristno ter skrbeti za eno kakor za drugo. Ako bi konzum v štadiju. ko še nima dovolj rezervnega zaklada, blago oddajal pod ceno, bi na eni strani izzval proti sebi bojkot trgovcev, katerega bi pa na drugi strani vsled revščine in pomanjka, nia bolnega zaklada ne mogel prenesti. Drugače pa bo, ko bo konzum kakor dobro oborožena država razpolagal s polno bojno blagajno. Tedaj bi bil vsak bojkot od strani trgovcev nemogoč, kajti vsak trgovec prodaja zato, da dela dobiček, od katerega živi in množi svoje zasebno premoženje. Konzumi imajo pa pred očmi le dobrobit svojih članov, in v slučaju, da se pokrivajo upravni stroški z obrestmi rezervnega zaklada, sploh ne potrebuje nikakega dobička. To je ideal konzuma, do katerega se pa nob en trgovec nikdar po-vspeti ne more, ker nasprotuje njegovemu bistvu. Ako se vpošteva 5% obrestna mera in pa da so znašali upravni stroški našega »Prvega ljubljanskega delavskega konzumnega društva« lansko leto okroglo 10 tisoč kron, bi moral znašati rezervni zaklad, ki bi hotel pokriti te upravne stroške in omogočiti prodajo brez dobička — 200 tisoč kron. Ako bi pa zadruga prodajala samo z 2% dobičkom, bi zadostoval tudi rezervni zaklad v znesku 100 tisoč kron. Zavedni, dobro misleči člani bodo s tem izprevideli, kakšnega velikanskega pomena je za konzumno zadrugo, ki ne gleda le nazaj, ampak tudi naprej, močan rezervni zaklad. Veselo je videti delavca, starega člana konzuma, ko stopa v zadružne prostore kot k svojemu ognjišču, domač, prijazen, zadovoljen, ne sliši se ga zlepa godrnjati nad vsako stvarjo, ker ve, da popolnega ni nič na svetu in da za vse še Bog prav ne stori. Doživel je v društvu že razne boje, in je zadovoljen, da je za viharjem prišla spomlad razvoja in napredka. Čuti se v svojem, ve, da so tudi njegovi žulji strjeni v tej celoti. Nasprotno pa je kaj žalostno poslušati odboru, ki se trudi za dobro stvar, nikdar nevšečno sitnost gotovih ljudi, ki ne razumejo tega skupnega ideala in imajo za vsako stvar pripravljeno le kritiko in zabavljice. Pa hvala Bogu, da so tudi taki sit-neži le bele vrane in da se njihovo kvakanje v splošni zadovoljnosti kmalu porazgubi« Krvosez kapitalizem. — Stavka v Vevčah. Nekaj delavk je dobilo pretekli petek od vevškega ravnatelja pisma te-le vsebine: Povabili smo 25 prejšnjih naših delavk, ki stanujejo v občini Dobrunje, da prisostvujejo razgovoru, ki se vrši v soboto, dne 11. t. m. popoldne ob 3. uri pri do-brunjskem županu g. Korbarju. Smoter tega vabila je, dotičnim ljudem nekatera vprašanja, ki bi jih stavili v slučaju, da stopijo pri nas v službo, razjasniti in pa tudi ovreči celo vrsto napačnih mnenj, katere krožijo med ljudmi, posebno pa, kaj nameravamo z ljudmi, ki jih sprejmemo v službo. Povabili smo samo 25 delavk k temu razgovoru, in sicer zato, ker prostori, v katerih naj bi se vršil razgovor, niso dovolj veliki, da bi sprejeli večje število ljudi in pa tudi zaradi tega, ker smo mnenja, da 25 žena popolnoma zadostuje, tudi drugim, ki niso bile pri razgovoru, vsebino istega razložiti. Prosimo Vas, da pridete določeno uro osebno k razgovoru in pripomnimo že v naprej, da nam ni niti v misli pri tej priložnosti od Vas kaj takega zahtevati, kar bi Vas moglo spraviti v nasprotje v Vašimi sodelavkami. S spoštovanjem Direktion der Josefsthaler Papirfabriken. — Ker je bil namen te snubitve samo ta, da se delavstvo razcepi in tako odporna sila ubije in ker je ravnatelj Hentschel mislil, da so vevške delavke res tako kratke pameti, in da imajo tako malo delavske časti in samozavesti, so vse demonstrativno od sestanka izostale. Pač pa so se zbrale tovarniške delavke v velikih gručah ob cesti, koder se je peljal ravnatelj Heutschel s svojim tajnikom Lešnjakom in demonstrativno protestirale proti takim nizkim intrigam. Če misli ravnatelj na ta način to stavko razrešiti, se silno moti. Resen človek ne postopa tako. Namesto da bi pošteno stopil med zastopnike delavstva in z njimi sklenil spravo, kakor se spodobi, pa dela take očividne neumnosti. Ravno te intrige potrjujejo v delavstvu zavest in prepričanje, s kakim nevarnim in zahrbtnim človekom imajo opravka. Gorje delavstvu, če se takemu ravnatelju nasproti ne pokaže solidarnega. Med brati in sestrami. V Tržiču se ne godi nam delavcem posebno dobro, odkar traja balkanska kriza. V tovarni Kozina je bilo odpuščenih precej delavcev in delavk, tudi tovarnar Mally je odpustil nekaj delavk in delavcev, ki so dolgo let delali pri njemu. Je pač hudo za delavca. Vse svoje najboljše moči pusti delodajalcu, ta ga nazadnje pa brezsrčno odslovi. Isti tovarnar je odslovil za prazen nič delovodjo Hudomaliča, ki je delal pri njem nad 20 let v strojarni in mu pomnožil njegovo premoženje. Pa dasi je v strojarni veliko rdečkarjev, se ni, niti eden potegnil za svojega sodelavca. Rdečkarji pa imajo res zelo veliko »ljubezni« in čuta za sodelavce, seveda samo na jeziku. Železničar. Pojstrena bolniška kontrola. Te dni so dobile vse službene postojanke uradno okrožnico tele vsebine: Železniško ministrstvo se je prepričalo na podlagi izkazov o zdravstvenem stanju uslužbencev, da je velika razlika glede tega, koliko časa trajajo povprečno posamezni slučaji bolezni med uslužbenci ene in iste stopnje. Ta razlika se kaže ne le med posameznimi direkcijami, ampak celo med posamtiznimi bolniškimi okraji. Železniško ministrstvo je mnenja, da ni temu vzrok samo razlika krajevnih razmer, ampak da se nekateri zdravniki premalo brigajo za osobje, ki ga imajo v oskrbi. Zato naroča ministrstvo vsem predstojništvom in zdravnikom, da se imajo strogo ravnati po tozadevnih predpisih in natančno paziti, da se kdo ne vtihotapi med bolnike, ali da ne ostane dalj »bolan« kot je v resnici. —a— Uprava državnih železnic se zelo zanima za vporabljanje vodnih sil v svrho proizvajanja električne moči. Do sedaj ima južna železnica od Donave, torej pred vsem v alpskih deželah, sama že devet koncesij in tri upa še dobiti. Pri 47 zasebnih podjetjih ima pogodbo za odjemanje električnega toka, med temi je tudi kranjski deželni odbor. Vse kaže na to, da ni več tako daleč čas, ko bo elekrika izpodrinila tudi pri železnicah parno moč. Kakor so veščaki izračunali, bodo obratni stroški dosti manjši, ugodnosti pa za potnike kakor tudi železniške uslužbence v vsakem oziru velike. Vozovi ne bodo vsi zakajeni in umazani, ponoči bodo električno razsvetljeni in pozimi električno kurjeni. Električni železniški stroji bodo skoro bi rekel, prijetno bivališče za strojnika. Sprevodniki imajo sedaj dostikrat sitnosti s potniki, ker se ti upravičeno pritožujejo čez nesnago, mraz in slabo razsvetljavo. Tega bo konec in železničarji moramo le pozdravljati vsak korak, ki ga uprava železnic stori v odpravo teh nedostatkov. In če se res pri tem celo kaj prihrani, je ta preosnova v prvi vrsti državi v korist. — R. Izdajatelj: Fran Udreich,Dunaj. - Odgovorni urednik Mihael Mo kerc. — Tisk »Katoliške tiskarne“. ol^me/'e nSinion™JO n etelXa v Melodvonsite ulic*20. y&atovrsOtaiftyasrulaikffbscbneT/ilaAto, FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg št.9. Izprašani optik. Zaiagalelj c. in kr. armade, ?, «n kr. vojne mornarice, e. kr. domobrancev itd. Naj večji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -! čno po I naročilu J inzdravni-I ških predpisih. — Nadalje pri oro-čam svojo velik izbiro strokovnjaško pravilno i/delanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. V a popravila izvršujem v s oji lastni po najnovejšem sis ■ mu z električnim obratom ureje i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalci m vsak čas dovoljen B gata zal g najboljši ur z\n\ In Ih sre mine Z lue a ie ceniki s Leto „Pri M“ Mr. PD. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. PnporoCajo se sledeča zdravila: Balzam proti žeirdčnim i olečinam, s eklenlra 20 v. bapi) ce za žeiodec, izvrstno, kreoil o in slast do jed posuešujoC’ sre st«o stikienica 40 v. Ra lj.ce zoper želodCni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škati ca 50 v. Ribje ol/e, steklenka 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev ku jih oCes in trde k' žr, steklenica 70 v. „Sladin“ ^a o.ruke, škatla 60 v. tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo. ■ tekien ca 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti Kašlju, stekli niča i krono. Zeieznato vino, rteklenlra ? kroni 60 v in 4 krone 80 v. ctiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiniiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii!: = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i i BIOGLOBIN = = = Fri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | = Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = I V steklenicah po K 3'50 in K 2‘— v vsaki | I lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: 1 M= E. Sušnik | = s I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | I Ljubljana, Alarijin trg. | £5 ZU Edina in najkrajša Binrauffcngrilto! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska p ek-morska družba. Veljavne vozne liste Sifkart.) za iranco k. i mio iz Havre v New-York in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po nnjnlžji ceni in brezplačna po- S BSH jasnila daje • a m o i ..KS i/ 54 potovalna pisarna v Ljubi ani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnice* Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov s Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. IVJIHJHXmSIH priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = gg Za iiraiiggHe oBoge gamci dežela Kranjska. ra j» vt m s» X m sS (M M «J B .E ra ra ra M Najboljša, najsSgurnejša prilika za štedenjel Skussruf promet L1911. čez 82 mitijosiou K. Stele e!e§ f.ei 22 mliiesiion M. Lastna glanniia I ?04.93S*27. UUDSKII POSOJUCfl registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v fasfnš hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo prejema ^hranilne vloge - vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po Oj 4 10 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovan,e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pcšino-hranštaične položnice na razpolago. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graSčak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia ; Anton Hobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani: Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice“; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor šLbar, župnik v Rudniku. iiruBSlgie «gege lasno dežela Hranjsiia. M as as F3 Mt & fäü •H BS H WS Sfe1 B! SS 13 i § — 10 — § 2. Mladostnim delavcem se sme v rudarjenju (§ 131. o. r. z.) dajati opravila le s takimi deli, ki so primerna njihovim močem in niso škodljiva njihovemu telesnemu razvoju; dajati opravila, mladostnim delavcem ženskega spola je vrhu tega dovoljeno le pri delih nad zemljo. Mladostni delavci se ne smejo uporabljati za sukanje vretena ali vlačenje vode, za zaviranje, za voženje samokolnic navkreber, za premikanje rudarskih vozičkov na tirih navkreber ali navzdol in rudarskih vozičkov z večjo težo ali s težjim nakladom sploh, potem na delaviščih v jami, kojih temperatura presega 28° C in za take opravke, pri katerih je z ozirom na posebne razmere, kakor razvijanje škodljivih plinov ali škodljivega prahu v delovnih prostorih, zdravje oseb, ki imajo tam opravila, v večji meri v nevarnosti ter za druga opravila, pri katerih se lahko trpi škoda. § 3. Da bi se dajalo opravila mladostnim delavcem ponoči, to je med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj, se praviloma ne sme dopuščati. V obratih, v katerih se dela v dveh obdanicah (= dnevnih »šihtih«), se smejo mladostni delavci moškega spola porabljati do 11. ure ponoči. „ x . § 4. Delo čez določeno dobo v zmislu § 3., odst. 3. zakona z dne 21. junija 1884. leta (drž. zak. št. 115) in čl. I. § 3., odst. 8. zakona z dne 27. junija 1901. leta (drž. zak. št. 81) se ne sme dovoljevati za mladostne delavce. Če je silna nevarnost za varnost življenja, zdravja in lastnine, se smejo mladostni delavci porabljati čez izmero, določeno v teh zakonih za obdanično in delovno dobo, oziroma ponoči (§ 3. tega ukaza) le tedaj, če za opravljanje dela, ki ga je izvršiti, ni na razpolaganje odraslih oseb in če je delo primerno močem mladostnih delavcev, ki so določeni, da ga opravijo. § 5. Med delovnimi urami se morajo dajati mladostnim delavcem redni odmori. Te odmore je določiti tako, da presega njih trajanje v delovni dobi, ki jih je po veljajočih zakonih dovoliti odraslim delavcem, saj za eno uro. Odmori, ki jih je dajati mladostnim delavcem, naj bodo razvrščeni tako, da nepretrgani delovni čas praviloma ne traja dalje nego štiri ure; drugačna razvrstitev odmorov se sme dopuščati le v listih primerih, v katerih je to potrebno iz ozirov na tek obrata ali na delavce same. V odmorih se mladostnim delavcem ne sme dovoliti nikak opravek. § 6. Ako še pritegnejo mladostni delavci po določilih § 4. zakona z dne 21. junija 1884. leta (drž. zak. štev. 115) za dela ob nedeljah, — 11 — jim je treba dovoliti nadomestni dan počitka v naslednjem tednu. § 7. Izjeme od določil, ukrenjenih v §§ 2. do 6. tega ukaza, lahko dovole rudarska oblastva za mladostne delavce moškega spola tedaj, če je z izpričevalom javnega zdravnika ali kakega drugega zdravnika, ki ga na zahtevanje rudniškega podjetja določi okrožni rudarski urad, dokazano, da dopušča telesni razvoj mladostnega delavca brez škode za njegovo zdravje zanj nameravano in v zdravniškem izpričevalu natančno oznamenjeno opravilo. Ako se na podstavi takega izpričevala pripuščajo mladostni delavci na nočno delo, je treba delo razdeliti tako, da ti delavci menjajo vsaj vsak teden v obnočnici (nočnem »šihtu«) in obdanici (dnevnem »šihtu«). § 8. (Ta določba, ki je obravnavala o tem, pod kakšnimi pogoji so se smeli izjemoma za rudniška dela uporabljati otroci [t. j. osebe, ki še niso dovršile 14. leta], se je razveljavila vsled zakona z dne 26. marca 1911, drž. zak. št. 237.) § 9. O mladostnih delavcih, ki se porabljajo, je v vsakem rudarstvu pisati imenik, ki obsegaj ime,, starost, bivališče teh oseb, ime in bivališče njihovih roditeljev ali varuhov, kakšno je odkazano jim opravilo, začetek in konec delovnih dob in dovoljenih odmorov, potem čas vstopa in izstopa. Ako se dovole izjeme po § 7. tega ukaza, je povedati v imeniku tudi kakšne so te izjeme, in če se porabljajo otroci, čas in trajanje vsakdanjega šolskega pouka; tudi je v teh primerih navesti datum in število podeljenega dovolila rudarskega oblastva. Imenik je na zahtevanje predložiti rudarskemu oblastvu. Z zakonom z dne 26. decembra 1911, drž. zak. št. 237, so se izdale določbe glede dela ženskih oseb po rudnikih. Ta zakon določa: § 1. V rudarstvu se otroci, ki še niso dovršili 14. leta svoje starosti, ne smejo rabiti za delavce. § 2. Žene in dekleta vsake starosti se smejo porabljati za dela v rudarstvu samo čez dan, porodnice šele šest tednov po porodu. § 3. Ženam in dekletom brez razlike starosti se ponoči, to je v času med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj, ne sme dajati delo v rudarstvu. — V obratih, kjer se dela v dveh dnevnih oddelkih (»šihtih«), se sme začetek ponočnega počitka, za delavke, ki so dopolnile 18. leto starosti, določiti na 10. uro zvečer. Kolikor gre za delavke, je dopustna dovolitev izjem po § 3., odstavek 2. zakona z dne 21. junija 1884, drž. zak. št. 115, samo za žene in dekleta, ki so prekoračile 18. leto starosti in s pogojem, da traja ponočni počitek najmanj 11 ur. — Prav tako se sme delo čez >