Ob stoletnici Baragove smrti (1868-1908) ŽIVLJENJSKI PODATKI IRENEJA FRIDERIKA BARAGA 1837: Življenjepis Gospoda Jezusa Kristusa v očipvejščini z naslovom: Jesus Obimadisivin oma aking: vmes vprašanja in odgovori iz katekizma; delo j,e izšlo v Parizu. Prav tam je izšlo tudi v otavščini. 1843: Izšla očipvejska knjiga z nedeljskimi listi in evangeliji, med katere je vpletel še druge kratke svetopisemske zgodbe ter dodal 12 pesmi; delo je napisal že P°' zimi 1. 1938/9, a je izšlo šele štirj leta kasneje v zelo lepem tisku brez najmanjšega pogreška pri Blazniku v Ljubljani. 1843: Izdal Katoliško knjigo pridig, v njej je tudi nekaj njegovih pridig; knjiga je izšla pri Blaznika v Ljubljani. 24. oktobra 1943: Se preseli na četrto misijonsko postajo v L’Anse, kamor je za nekaj časa že prej prišel spomladi in jeseni leta 1843. 1844: Zlata jabolka, spisal Baraga v misijonu sv. Jožefa (v La Pointu) leta 1840; natisnil jo ja Jožef Blaznik šele štiri leta kasneje v Ljubljani. Knjiga je doživela štiri močne izdaje. 1846: Nebeške rože, zadnje Baragov1 slovensko delo, ki ga je sp sal v misijonu sv. Jožefa leta 1843’ izšlo je v Ljubljani, tiskal Jožo* Blaznik, založil pa Janez K F' mens. Pred novim potovanjem Pavla VI. XXXV V petih letih papeževanja je Pavel VI. napravil pe)t zarodov nsko pomembnih potovanj, na šesto pa bo šel v avgustu 1968. V januarju 1964 je romal v Sveto deželo, v kraje Jezusovega Rojstva, skritega življenja, javnega delovanja, smrti, vstajenja in vnebohoda'. Namen tega romanja je bila prošnja za uspeh cerkvenega zbora in molitev, da bi bili vsi, ki priznavajo Kristusa: ena Öreda in en pastir. V decembru istega leta je šel v Indijo, na Daljni vzhod, na 38. svetovni evharistični kongres. S tem je hotel ves azijski' svet opozoriti ba Kristusovo navzočnost v svetem Rešnjem telesu in mu odkriti neusahljive vrelce nadnaravnega življenja in duhovne moči. V oktobru 1965 se je v New Yorku v Severni Ameriki srečal s predstavo ki Združenih narodov. Njegov govor o miru in o pravični ureditvi sveta je vzbudil svetovno pozornost. V maju 1967 je šel kot „ponižni in zaupanja polni“ romar v Fatimo. Tu je spet pirosil za mir: za mir v Cerkvi in za mir na svetu, V juliju istega leta je odkytel z letalom v Turčijo :n sicer v Carigrad in v Efez. V Carigrad, kjer se je sestal s patriarhom Atenago-rasom in v Efez, kjer je po izročilu dokončala tek zemeljskega življe-uja božja Mati Marija. V avgustu letošnjega leta pa bo papež Pavel VI. odšel v Južno Ameriko, v državo Kolumbijo, da bo prisostvoval zaključku 39. svetovnega evharističnega kongresa in začetku velike konference južnoameriških škofov. Na evharistični kongres v mesto Bogota ne gre samo zaradi zunanje slovesnosti, temveč zaradi izpovedi vdre v evharistično skrivnost, ki je „spomin na odrešilno Kristusovo trpljenje... resničen čudež zakramentalne Krisitusove navzočnosti... in obljuba ponovnega Kristu-s°vega prihoda ob koncu sedanje človeške dobe“. Upajmo in prosimo, da bi tudi ta pot približala svet Kristusu in Kristusa svetu. A. S. 6 Pogledi V na našo usodo £h>ral>a dialoga Druga zmota katoliškega „pro-gresizma“: v svoji naivnosti niti ne opazi, da dialog med katolicizmom in komunizmom, ki sta si popolnoma nasprotna in izključujoča, ni mogoč brez spopada in ta sptoipad se more končati samo, če se eden od nasprotnikov odreče svojim nazorom in sprejme sovražnikove. Pravilno pravi prej citiran] p. Philippe de ta Trinite: „Dialogirati z marksizmom pomeni dolžnost borbe z njim.“ Isti raziskovavec opozarja še na to, da si kriv velikega greha (opustitve), ako z marksisti postopaš tjaiko kot z ateisti, ki si pošteno prizadevajo za izboljšanje socialnega položaja. Ce bi bili komunisti take vrste brczbožci, bi priznali vsaj načela naravnega pra- va, bi ne odklanjali lojalnega sodelovanja s Cerkvijo in civilnimi oblastmi za izboljšanje gospodarskih in kulturnih razmer, bi veri priznali svobodo izpovedovanja in delovanja. A v tem primeru ne bi bili več marksisti. Taki kot so, pa so „dialog“ privzeli kot važno orodje svoje pridobivalne, propagandistične, zastrupljajoče in rušilne akcije, pa naj pr padaj0 obravnavani predmeti kateremu koli področju, Tržaškia revija Most je prinesla izvlečke iz dialogov med marksisti in kristjani v Marijanskih Lažnih. Vtis je porazen. Pokloni sem in tja, rahla priznanja lastne krivde in pretiravanja tu in tam, odkrivanje še ne zadostno preštudiranih prcblemov in vse posrebreno s^tančico upanja na vedno globlje razumevanje in sporazumevanje. Kakšen nesmisel! Pred leti sem opozoril, dia se komunizem suče na drugi ravnini kot krščanstvo m kot normalno človeško mišljenje» vrednotenje, čustvovanje in dcl°' vanje. Dialogi skačejo preko tegil in sofistično predpostavljajo, da gre za ljudi in za pojme na isti ravnini Prav to je ena izmed namer komunistične taktike: doseči med udeleženci dialoga in med opazovalci vtis relativnosti. Objektivne resnice, ki jih bolj alj manj spretno zastopajo katoliški govorci, dobe videz iste cene kot „resnice", kot jih ponujajo marksisti. Dobri nameni enih naj fle zde enak.e vrednosti kot namen1 drugih. (Če je kdo iz nastopajoč^1 komunistov osebno iskren in dobro misleč, to ne spremeni položaja. Važno je, da pomaga zavarujočemu načrtu svojih vodnikov.) Tehltno analizo komunistične taktike dialoga jo napisal brazilski mislec Plimo Correa de Oliveira.* Kaže, kako se poslužujejo komu-nisti besed-talismanov, kot so konsistenca, irenizem, ekumenizem, mir, dialog. Z njim - izrabljajo nekatere občutljive, obenem pa dru-ke brezbrižne točke ne zadosti po-učenih in trdnih katoličanov. Taka občutljiva točka v verniku je 'ahko razvnetost nad socialnimi ^Ivicami, strah pred revolucijo, Pred atomsko vojno; prizadetost zaradi dušne nevarnosti teh, ki se kotijo, in želja, dla jim nujno polaga ; slutnja ali celo prepričanje 0 zmagi marksizma po celem sve-lu- Obenem je tak katoličan za 'Kuga dejstva neobčutljiv in brez-mižen. Na socialnem področju npr. ka ne gane uničevanje osebnih, 'Kužinskih, narodnih pravic niti "a Zahodu niti v deželah pod' komunistično tiranijo. Ne pomisli, 'il je revolucija zlo predvsem za-|adi svojih krivičnih ciljev in da Je uesmiselno, če ji hočeš uiti s em, da od zgoraj vsiljuješ „re-arme“, ki jih revolucionarji ho-"kjo doseči. Nima pomislekov, da (j; , Neopazni ideološki prenos in taa °g. Najnovejši komunistični stra-za zavzetje svetovnega mne-ijjp H&penski (prevod: Trasbojrdo ,!)6e ) 'C0 y didlogo, Buenos Aires, ne bi zavrgel nekatera bistvena načela svojega svetovnega nazora in da ne bi sprejel nekatera marksistična. Neobčutljiv je za nevarnost, da bi zaradi molka in nedelavnosti kristjanov komunizem svet zavojščil. Komunistična takt ka besed-talismanov izkorišča to prepletanje simpatij in strahu, da človeka vodi v smeri relativizma in vprega v svoje načrte. Rezultati so za komunizem silno ugodni. Kadar se sobesednik sprijazni z relativizmom, je to že podzavesten (ali celo zavesten) prelom z vero in njenimi absolutnimi resnicami; duša takega človeka se je oropala obrambe pred ateizmom. Ako tako preparirana žrtev sprejme še dialektično (hegeljansko) metodo, ki je podlaga marksističnega umova-vanja, je že stopila na most, ki drži v komunistični tabor. Ireni-stično uglašeni dialog votli versko prepričanje in seka rane duhovnemu življenju. Tako zapade žrtev zmedi, s,e vedno bolj ogreva za dialektični materializem in lahko pade v plen komunizmu. Človek, ki mu komunisti izražajo simpatijo, b- se moral zdrzniti in strezniti. Zakaj pattija nikoli ne sprejema naklonjene koeksistence s človekom, ki je zasidran v resnici in dobroti kot absolutnih vrednotah; pač pa se smuka okrog kristjana, ki po marksistični dialektiki pričuje sintezo med svojo ttezo in komunistično antitezo. (Bo še) Prof. A. Geržinič Mednarodno razmerje se kar sproti bogaiti z dosežki naglo se razvijajočega kulturnega in splošno civilizacijskega delovanja in ustvarjanja. Pred kratkim smo doživeli podpis mednarodne pogodbe o uporabi jedrne energije. Glavni veles li, posetnici tega strašnega sredstva za razdejanje, pa tudi za napredek človeštva, sta po dolgih posvetih v Ženevi izdelali in skupno predložili Organizaciji Združenih narodov v podpis vsem članicam to pogodbo. Seveda dogovor ni popoten in se mnogo držav upira njegovi vsebini, vendar je že velika večina članic OZN izrazila zadovoljstvo nad verjetno najpomembnejšim dogodkom v dobi po letu 1945. Sedaj se je bati tega, da bi obe velesili: Združene države im. Sovjetska zveza ne znali preprečiti nevarne igre, ki je že v teku... Vsi so bili po podpisu povabljeni na podpis in podpisale bi rade tudi države, ki niso čla- nice Organizacije združenih narodov. Podpis je res vsem odprt, toda na najbolj nevarnem področju svetovne politike, v sredini Evrope, kjer je Nemčija razdeljena na dve državni enoti, pa je bila v mednarodnem življenju doslej pr -znavana samo Zvezna republika zahodne Nemčije kot edina nemška država, se je vrinila huda razprtija zaradi podpisa, ki bi ga naj na to pogodbo postavila vzhodna nemška republika, ki ima svojo vlado v Pankowu pri Berlinu. Ta tudi sedaj želi podpisati pogodbo, vendar terja, idia jo mora kot samostojno republiko priznati pred podpisom tudi Zvezna republika zahodne Nemčije, kar bi pa pomenilo končno razdelitev nemškega ozemlja na dve državni enoti, čeprav pa Zahodna Nemčija nikdar ne bi mogla priznati, ker bi' se s tem razdelitev Nemčije zo vedno zapečatila. NOVI OKVIRI Takšne težave niso nič novega, yedno jih je bilo mnogo, ko so države sklepale mednarodne dogovo-re enake narave. Sredi preteklega kletja, okrog 1850 in kasneje, je hila med evropskimi državami podpisana cela vrsta pogodb za primer novih vojska. Ženeva je že te-'iaj postala središče za pripravo ’aznih konvencij, kako lajšati trpljenje žrtev nesrečnih vojnih konfliktov. Vsi ‘državniki so po končanih vojskah mislili, da je bila tista vojska zadnja, toda že nekaj let ali celo samo nekaj mesecev pozneje je izbruhnil nov vojni konflikt. Zato so diplomatski zastopniki raznih držav prihajali na zasedanja v Ženevo in tam pripravljali pogodbe za zaščito vojnih ujetnikov, za spoštovanje nevtralnih držav in gotovo je bila najpomembnejša konvencija o pomoči ranjencem in ostalim žrtvam vojskovanja. Od tedaj ureja nj hov položaj mednarodni dogovor o Rde čem križu. Pogodba je postala tako popularna, da so jo uvedle in priznale kot veljavno tudi države, ki znamenje križa ne prenesejo (npr. muslimani, ki so namesto križa naslikali znamenje zelenega polmeseca na kraje in. edinice, kjer je delovala postojanka za pomoč ranjencem in žrvltam pravkar pre-stalih bitk ali spopadov). Vse te dogovore so potem izpopolnjevali, še posebej po obeh haa-ških mirovnih konferencah. Daši kot svobodna država Sv. Stolica ni bila povabljena na takšne konference, je vendar vse dogovore pod- General Wesfcmoreland, poveljnik ameriške vojske v Vietnamu pisala. Kako je znala urediti nujno pomoč beguncem po drugi svetovni vojni, je bilo najbolj vidno med begunci - razseljenci, kjer so bili tudi slovenski begunci, saj je po celi Italiji glavno skrb zanje prevzela Assistenza Pontificia. VPLIVI KONCILA Po letu 1965 se je v svetu marsikaj spremenilo. Kar čez noč, bi se moglo reči, se je na v&e strani razlilo novo pojmovanje občestve-nosti, skoraj ni več velesile ali države na svetu, ki bi se mogla temu valovanju izogniti. Občestvo je postalo mogočen pojem tudi v mednarodni politiki, mogli bi celo reči, da je sodobno občestveno čustvovanje mnogokatere priprave ali raziskovanja teoretikov mednarodnega prava prehitelo. Vkljub vsemu napredku, tudi koncila, Pil so nove rane človeštva ponekod odprle do groznih globin trpljenja i11 nesreče. Med take naj večje sodobne nesreče spada pač nesrečna vojska v Vietnamu. Pravne osnovo tamošnjega konflikta so zelo pletene, v bistvu pa se tam razvij:' že konflikt, ki je hkrati vojskovaj nje in hkrati revolucija. Najbrž tam ni točno znano, kako se nai J izvajajo razne mednarodne koU' vencije o pomoči ranjencem, ujel' nikom iin divilnim žjrtvam, del'0 Rdečega križa je skorajda onemogočeno. ČUDEŽNI POSEG Brali smo dovolj poročil, kako se je zlasti v prvih mesecih dogajalo ujetnikom. Še danes prodirajo v svet popisi strašnih usod in avantur raznih pripadnikov oboroženih sil, ki so tam vpletene v kon-fl kt. Rdeči križ je mogel nostopa-ti le redko, ali pa sploh ne, ker severni Vietnam pogodbe o njegovi pomoči ni podpisal. Toda včasih pove človeško srce več kot pisana beseda! Nikdo 'še ni točno ugotovil, kako se je zgodilo! Bojišča med se-vernimi in južnimi nasprotniki so kila polna ranjencev ali umirajočih! Kdo naj jim pomaga? Ena ®tran je imela oddelke Rdečega kri-toda niso smeli na pomoč z bolniškimi znaki na rokah, ker druga stran njihove nedotakljivosti ni Priznavala in jih je ubijala. Sleherna pomoč je potem število žr-.'v samo povečavala. Po drugi po-t' so po dolgem času dosegli nekaj olajšav za ujetnike; toda pred tem so že mnogi ujetniki segali po samomorilnih sredstvih v strahu Pred mučenji... Kaj se je zgodilo! Rodilo se je n^d ženami... Neka pogumna že-£a je izbrala štirideset žena in de-‘ct. ki so se odločile pomagati žr-Vam, samo pomagati, ker ženske lla splošno še niso nikjer vključe-ne v redne vojne oddelke. Po podajanjih so na obeh straneh dose- gle pristanek: na višku bitke bo poveljnica ženskega oddelka dala znak s piščalko: mirujtp^ da poberemo z bojišča ranjene in umirajoče... Obe strani sta pristali na to pomoč in tako že mesece in mesece skupina štiridesetih žena in deklet opravlja samaritansko delo brez slehernih predhodnih določb v raznih pogodbah ali zakonitih dogovorih. Imena žena in deklet niso znana in tudi najbrž nikdar ne bodo. Tudi ne bo objavljeno, kakšni veri ali narodnostni skupini žene in dekleta pripadajo. Na pot splošno človečanskega usmiljenja jih je privedel samo duh splošnega obče-stvenega vrednotenja vsega, kar se dogaja po svetu in sicer v smislu idej, sproženih na koncilu. Ni nujno, da bi bilo vse to plod koncila, eno pa drži, dia je po njem poudarjena vrednoslt in novo pojmovanje človeškega dostojanstva privedlo na bojišče te žene in ta dekleta, š bke le po svoji naravi, toda velike po vsebini in namenu. Po svoje je taka spontanost nekaj pcplnoma novega v mednarodnem razmerju. Verjetno je ne bi bilo, č,e človeštvo danes ne bi tako verovalo v občečloveško povezanost vsega občestva narodov. Vrednost je pa v tem, da je izmed vseh diplomacij še vedno najmočnejša diplomacija, srca. Ruda .tarčen 6 Koncil OPTIMIZEM Cerkev zaupa svetu Danes ne velja očitek, ki se je včasih slišal na račun Cerkve: da v svojem pretiranem supernatu-ralizmu kar prezira vsa naravno in ga predstavlja v skrajno pesimistični luči ; da je nazorsko zastarela in okorelo navezana na stare predstave o svetu ter neza-upna do moderne znanosti; da vernike trga iz sveta, ker vidi zanje v njem samo škodo; da za drugače misleče pozna le obsodbo in povsod vidi le slabo voljo tiar neiskrenost in ni pripravljena poslušati nobenih njihovih razlogov. Cerkvi se v tem očita nek splošen temni pesimizem. Za Corkev II. vatikanskega koncila pa je v resnici, ob vsem realističnem gledanju na svet, ki ne more iti mimo temnih in skrb vzbujajočih strani današnjega življenja, vendar značilen nek svetel optimizem. Zadnji koncil preveva duh papeža Janeza XXIII., ki je duh optimizma. Ta optimizem izvira iz pravega krščanskega čutenja, ki ga je v toliki meri izžareval ta papež. Izvira iz ljubezni, „ki vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša“ (1 Kor 13, 7), izvira iz vere v božjo previdnost, ki vedno ljubeče čuva nad svetom. Optimizem in pozitivno metodo zadnjega koncila lepo označi P3' pež Pavel VI. v nagovoru Ob konci koncila: „In kaj je videl koncil v človeštvu, ki ga je proučeval v božji luči? Znova je ugotovil večno dvojno fiziognomijo čl. ve-štvia: -bedo in veličino človeka, njegovo resnično, glob ko in samo v sebi neozdravljivo zlo, pa tudi dobro v njem, ki kljub vsemu vedno naprej živi in blesti v skrivnostni lepoti in nepremagljivi vzvišenosti. A moramo priznati, da se je ta koncil pomudil bolj ob ugodnem kot neugodnem gledanju na človeka. Njegovo stališče je bi0 zelo zavestno optimistično. S koncila je zavel nasproti modernemu svetu val naklonjenosti in občudovanja. Je tudi obsodil zmote, vsekakor, kd' to zahteva nič manj ljubezen kot resnica; t da osebam velja le nje' govo vabilo, spoštovanje in ljubezen. Koncil sodebnemu svetu namesto moreče diagnoze nudi raz-veseljive zdravilne pomočke. namesti zapovedi pogube vesti upa- nja. Svetne vrednote ne le spoštuje, marveč počasti, podpira vztrajne napore sveta, očiščuje in blagoslavlja njegova prizadevanja. Ta optimizem ne velja le ob pogledu na svet, ampak najprej ob l>ogledu na življenje v Cerkvi sami. ZNOTRAJ CERKVE * v Svež, n: v optimizem je zavel s koncila zlasti v gledanju na laike ter njihov pomen in poslanstvo v Cerkvi. Laiki niso v božjem ljudstvu Cerkve nekaj postranskega in malo važnega, bolj kot neko breme Cerkvi, ki ne bi imeli kaj gov'.riti in delati v Cerkvi in jim tudi ne bi bilo dos|ti zaupati v ž vljenju Cerkve. Tudi oni so pravi del Cerkve, božjega ljudstva. To ljudstvo, ki ga preveva Kristusovo življenje, jo vse deležno trojnega Kristuso- vega p slanstva: duhovniškega, kraljevskega in preroškega. To ve-ija tudi za laike. So sveti in poklici k svetosti in jo z božjo mi-iostjo tudi morejo doseči. Velja Pnav tak) tudi za zakonske, ki tubi morejo z nedeljenim srcem Bo-Silužiti. Poslanstvo laikov v Cerkvi je veliko in njihovega de-a pri oznanjanju Kristusa v sve-|u nihče ne more nadomestiti. Za-.° so tudi vredni zaupanja in ima-^ tudi svojo besedo v Cerkvi in .n duhovniki morajo upoštevati 1,1 jim zaupati (prim. Dog. konst. v Cerkvi, 30—42). POGLED NA SVET Koncil optimistično predstavlja človeka tudi v njegovi svetli luči: njegovo vzvišeno poslanstvo, plemenita teženja, dosežke njegovih sposobnosti v pridobitvah današnjega napredka. Ob pogledu na bodočnost spominja na lepe možnosti, ki se človeku kljub današnjemu kritičnemu položaju odpirajo. Tako pričakuje za bodočnost, da „bodo ob potrebni ponr.či bo- Msgr. Terence James Cooke (47 let), novi nadškof v New Yorku, tu je preživel vsa leta duhovništva žj(> milosti nastopili res novi ljudje jn graditelji novega človeštva“ (Pastor, konst. ■> Cerkvi v sed. svetu, ISO). Koncil govori 0 novem humanizmu, ki nastaja: „Po vsem svetu bolj in bolj raste čut za samostojni st in hkriJti za odgovornost; to pa je za duhovno in nravno zrelost človeškega rodu kar največjega pomena. To nam postane še bolj jasno, če si predočimo dejstvo ze-dinjevanja (unifikacije) sveta in nam naložen, nalogo, da grad mo boljši svet v resnici in pravičnosti. Tako smo priče porajanja novega humanizma, v katerem človeka opredeljujemo predvsem po njegovi odgovornosti nasproti bratom in nasproti zgodovini“ (Pa-stonalmt konst. o Cerkvi v sedanjem svetu, 55). Koncil p se'bno ceni in z zadoščenjem kaže na verske vrednote, ki jih vidi tudi drugod; tako zlasti pri ločenih kristjanih (Odlok o ekumenizmu), pri Judih in pri drugih nekrščanskih verstvih (Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev); da, v vsem čl] -veštvu in njegovi zvodovini vidi skrivnostno božje delovanje, ki človeštvo ljubeznivo vodi h Kristusu; v „verskih in nai< dnih izročilih“ tudi poganskih narodov moremo „veselo in spoštljivo odkrivati skrita semena Besede“ (Odlok o misijonski dejavn, «ti Cerkve 11). Tako ima tudi glede zveličanja nekristjanov izjavo, ki vliva upanje: „Ker je namreč Kristus za vse umrl in ker je poslednji člo- vekov poklic v resnici samo eden, to se pravi božji, m .ralmo biti prepričani, da Sveti Duh na način, ki je znan Bogu, vsem ljudem podarja možnost, da se pridružijo velikonočni skrivnosti“ (Cerkev v sed. svetu, 22). Koncil mimogrede res obsodi moderni ateizem, ki ga prej kratko in jasno označuje: „Cerkev, zvesta tako Bogu kakor ljudem, ne more odstopiti 1 d tega, da ne bi obžalovaje z vso odločnostjo, s katero je to delala že v preteki sti, •odklanjala tistih pogubnih naukov in dejanj, ki nasprotujejo razumu in skupnemu čoveškemu izkustvu ter čoveka oropajo njegove prirojene veličine“ (Cerkev v sedanjem svetu, 21). A še ob tem koncil naprej ugotavlja, da Cerkev zanimajo skriti vzroki in zdravilo proti temu zlu. Optimizem koncila gre tako daleč, da celo v preganjanju, ki ga je Cerkev deležna od nasprotnikov, misli na korist, ki ga od tega ima: „Cerkev priznava, da je celo iz nasprotovanja tistih, ki so ji sovražni ali jo preganjajo, prejela in, more prejeti mnogo uslug“ (Cerkev v sedanjem svetu, 44). Kljub vsej temi danes v svetu je krščanstvu optimizem bistven, ker je religija ljubezni jn vere v božjo previdnost. Če imamo pravega duha, tega optimizma tudi mi kljub vsemu nikdar ne smemo izgubiti. Dr. Fr, Gnidovec 1. Sem stara 16. let Bila sem ^Sojena v zelo dobri krščanski dru-žini. Bred kratkim sdm prvič plesala. Bilo mi je všeč. Zraven sem pa le "nula občutek, kot da bi bilo Bogu Bolj všeč, če ne bi tega napravila. Ber «e mi bo še večkrat ponudila PHložnost za ples, vprašujem, če soiem ‘mirne vesti’ plesati? Vidiš, s plesom je tako kot z »inogimi drugimi rečmi v našem živ-j°nju. Lahko je dober, lahko slab. Tebe odvisi, kaj bo zate. Ples je l>0 svoji naravi nekaj indiferentnega, ne dobrega, ne slabega. Seveda u mislim na navadne, dostojne ple-^e> take kakršne plešejo v poštenih ' ružbah. So tudi plesi, zlasti neka-teri moderni, ki so že sami na sebi 'noraln0 slabi, bodisi zaradi obleke, )0disi zaradi kretenj in gibov. 0 eh ne mislim s teboj govoriti, ker Pparn, da Ti že privzgojeni čut sra-ez'jivosti in poštenosti pove, da so ekaj slabega in sem zato tudi pre-r,čan, da se jih boš že od daleč o- gibala. O drugih indiferentnih plesih pa torej velja, da bodo zate to, kar boš iz njih naredila. Lahko jih uporabiš za to, da pri njih iščeš bližnje priložnosti za greh, ali pa v svojem partnerju vzbujaš ali vsaj pripuščaš stvari, ki žalijo poštenost. Tvoja praviln0 vzgojena vest, in vsaj nekoliko poznanje moške občutljivosti v tem pogledu, Ti bosta največkrat dosti jasno povedala, da v takem primeru ne smeš plesati. Lahko pa ti je ples le to, kar mora vsakemu poštenemu fantu in dekletu biti, namreč priložnost za pošteno razvedrilo in poglabljanje prijateljskih odnosov. V takem primeru pa le pleši. Tako vidiš, da nimam proti poštenemu plesu ničesar, da le seveda ne narediš iz plesa svojega edinega in nepogrešljivega razvedrila. To bi bilo pač neumestno pretiravanje. 2. Ali lahko za kakšno stvar kar naprej molim, dokler je ne dUsežem, ali pa je treba po nekcfcn času z njo prenehati, ker me Bog pač noee uslišati. Po drugi strani pa tudi, ali ni brezsmiselna vsaka molitev, saj se bo končno le to zgodilo, kar Bog hoče? Molitev je najmočnejša sila, ki j0 je Bog dal človeku na razpolago, in hoče, da jo uporabljamo. Veliko je reči, ki nam jih Bog da, ne da bi ga zanje prosili. So pa spet druge, ki nam jih da le, če zanje prosimo. Vendar moramo vedeti, da ni glavni namen molitve, da izprosimo od Boga, kar hočemo, kot da bi mogli ukloniti božjo voljo. Molitev je predvsem zato, da uklonimo svojo voljo božji PAVEL CLAUDEL (Glavarju ‘katoliškega simbolizma ob stoletnici rojstva). Značaj francoske književnosti XIX. stoletja bistveno določuje duh razkroja in pesimizma. Pozitivistična filozofija, katero je Comte sklopil v znanstveni .sistem, je dala duhovno podlago Tainu, pri katerem se je poz tivizem sitajil z naravoslovjem, čigar zakone so uporabljali tudi pri duševnem ustvarjanju... Zlo in čednost sta plod kot ‘Vitriol in sladkor”. S Tainovim najbolj učljivim učencem, E. Zolajem, volji. Vsaka molitev, zlasti, ko gre za časne dobrine, pri katerih nikdar ne vemo, če so koristne za naše zveličanje, moramo prositi pogojno: ‘če je taka božja volja’. — Nobenega roka ni za uslišanje naših molitev. Za nekatere milosti moramo moliti vse življenje in jih bo Bog uslišal šele ob naši smrti, npr. prav milost vztrajnosti do konca ali kar je isto, milost srečne smrti. Te milosti si ne moremo zaslužiti, lahko jo samo izprosimo, to pa gotovo, a le z molitvijo, ki mora trajati vse naše življenje. Za časne dobrine pa smemo moliti toliko časa, dokler ne spoznamo, da nam jih Bog ne mara dati, ker bi bilo v naše slabo ali pa ker ne bi bile v skladu z njegovo božjo previdnostjo. AKu pa že stojimo sredi tistega toka. ki vs,e navdušeno hvalisanje negativnih strani živjenja končno pre-koirači do izrednega studa nad življenjem pri Baudelairu. Svet brez Boga, brez moralnega in estetskega vrednotenja je moral odpraviti prepad, med človekom in stvarmi, ki kot "Gouffre” (žrelo) čudno straši po Baudelairovih ver-z h. Grabljenje po najglobljih globinah človeške izprijenosti postane stud. P. Verlaine je že dosegel eno točko duševne izčrpanosti, ki pušča odprti dve poti: popolna dekadenca ali zopetna poživitev po veri'. .. Pri neki božični maši v No-tre-Dame v Parizu je velikega pesnika, kot Pavla — zadela milost — nenadoma se je odprlo njegovo srce veri, ki mu je odtlej postalo sm’sel in vsebina njegovih del: PAVEL CLAUDEL. Pesnik in diplomat se v Claudelu družita v dopolnjujočo in pož v-Ijajočo enoto. Od 1893—1935 je bd pesnik v diplomatski službi, ki go je peljala na Kitajsko, Japonsko, obe Amerik’', Nemčijo. Njegovim s stvarmi tako udomačenim očem se je odprlo vse bogastvo zemlje )n njega lepota se zrcali v njegovih spisih. Mnogolični pojavi narave mu pa niso predmet občudovanjo in pretirane opojnosti; pri njem si lepota privzame apologetičen značaj. Najvišjo nalogo pesnika vidi v tem, da s posvečenimi rokami stvarstvo pelje nazaj k nje-ka viru, k Bogu. Rajska združitev stvaril in Stvarnika se uresniči s lx>močjo omiloščenega umetnika, ki kot duhovniški posredovalec stoji med Bogom in svetom. Iz te->?a globoko verskega odnosa do stvari izhaja novo zadržanje do »jih. Vse kar je nesmiselnega v '»ehanističnem svetu, ki je ta notranji odnos razkrojil v zbegano zdihovanje obupa, je premagano, ko se ljubeče skloni k stvari. Pot d° tega odnosa pelje skozi vice topljenja in strasti; v notranjem o°ju mora čovek premagati zabavo, da postane vreden velikega bodlega veselja. Duševni boj med milostjo in strastjo je osrednje doživetje mo-Za Pavla Claudela in najkrepkejša Gonilna s la njegove dramatike. Claudelova krščanska drama stoji visoko nad Corneillom in Racinom; '»oremo jo pa primerjati z Dan-k'jem jn velikimi Španci. Krščanski človek stalno stoji pred notra-“Jo odločitvijo, vse njegovo življenj6 je stalno — za in piroti — Kristusu. Iz tega dramatičnega doživljanja krščanstva Claudel ob-Kkuj« svoje književno delo. E. R. Kurti us imenuje Claudela — Zno-L»ik Duha —. Njegovo delo je za-r0s hrana notranjega življenja, ki '■uhteva, da se človek popolnoma vda, §e več, da se obme k Bogu. Vpliv Pavla Claudela na francosko književnost in preko nje na V6s romanski, anglosahonski in nemški svet je bil velikanski. Predvsem pa privlačuje mladino, ki se bori za nove vrednote; tista mla-d na, ki Pavla Claudela imenuje “Dobo Junaštva, ne Zabave”, žeja po gcjtovosti v času, ko j.e vse postalo vprašanje, se ugasi v notranji moči vere, k^ poživljajoče in dvigajoče premaguje brezmočni pesimizem razduhovljenega svetovnega mehanizma. To veliko silo je Claudel prvič začut 1 v notredamski cerkvi v Parizu, ko ga je občutek večnega detinstva božjega prevzel. Iz njega je zgradil svoje veliko delo, katerega ne moremo samo brati, ampak ga izbojevati, zaslužiti, saj Pavel Claudel je brezdvomno največji lir čni talent tudi današnje Francije in kot tak je neumrljiv. Dr. Julija Payman MOLITVENI NAMEN Splošni: za primerno rešitev dušnopastirskih vprašanj o delu med turisti. Misifornaki: za učinkovito rešitev vprašanja beguncev iz Azije in Afrike. Za domovino: da bi Slovenija za gospodarske koristi turizma ne prodajala svoje časti in zamotavala duhovnih zakladov krščanskega življenja v turističnih krajih. Moja milost je cena njegove krvi rt Leto vere, ki ga je razglasil papež Pavel VI za 1900 letnico mu-čeniške smrti svetih apostolov Petra in Pavla, sm.) z letošnjim njunim praznikom zaključili. Namen tega spominskega leta je bil poglobitev v verske resnice in poživitev verskega življenja vseh udov Cerkve. Storilo se je v tem letu marš kaj dobrega po vsem katoliškem svetu. Sam sveti > če je v svojih avdijencah mnogo govoril o veri, o njeni vsebini, njeni važnosti in njenemu pomenu za naše življenje. Naj bi se res vsak kristjan zavedal, da mora živeti iz veie (Rim 1, 17). Le tako bo naše življenje usmerjeno v večno življenje. Brez trdne in žive vere je zveličanje nemogoče: „Kdor bo veroval, bo zveličan. Kdor ne bp veroval, b<’ pogubljen“ (Mr 16, 16). V naši reviji smo razmišjali v šestih številkah tega letnika o naj-starejši veroizpovedi, ki je apostolska vera. V prep i ati obliki so bili razloženi in utemeljeni prvi štirje členi te častitljive molitve, kjer so podani temelji naše vere v Boga, vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje in v Jezusa Kristusa, njegovega edinega! Sina, ki se je učlovečil in nas s svojo smrtjo na kiižu odrešil. Ker se je loto vere zaključilo, bi tudi v naši' reviji lahko zaključil' nalogo nadaljnjih členov apostolske vere, zlasti še, 'ker se v njih let/’ za letom pridiga ob tozadevnih praznikih in se je tudi o mnogih teh verskih resnicah v naši reviji že ponovno pisalo. Je pa v zakladu vere, po Jezusu in apostolih izročen v varstvo sveti Cerkvi, mnogo resnic, o katerih se zaradi njih skrivnostne >n težje umljive vsebine bolj redko govori, pa so vendar z» naše življenje iz veie zelo važne: je to krščanski nauk o milosti. In ker je treba krščansko vero poglabljati in poživljati vsak d,an in nam je za to potrebna prav milost b*žja, ki nam jo je Kristus s svojo krvavo žrtvijo na križu zaslužil, bom skušal pisati v nadaljnih številkah toga letnika, kar mogoče preprosto prav o božji milosti, tem predragocenem sadu Kristusove Re-šnje Krvi, ki ji je posvečen mesec iulij. kaj je milost? V najvišjem pomenu razumemo v veri pod besedo milost vsak bo-Ö'i dar, tako naravnega kot nadnaravnega reda, ki ga Bog v svoji dobroti človeku nakloni. V tem smislu si za praznike in spomin-ske dni voščimo polnost milosti in blagoslova za dušo in telo. Milost torej v tem smislu izraža vso bo-?Jo ljubezen n dobroto, s katero Bog sklanja k ljudem. V ožjem, teološkem smislu pa beseda milost pomeni nekaj prav Posebnega, izrednega, nadmarav-^ngit, ki presega vse čoveške mo-^*> možnosti in naravne vrednote: dar, ki gi Bog človeku po-beli z ozirom na nadnaravno živ- ljenje duše, po katerem se z Bogom združimo v življenjsko' skupnost in postanemo božji otroci. Milost je torej nadnaravni božji dar, ki ga Bog zaradi zasluženja Jezusa Kristusa podari ljudem iz čiste in popolnoma svobodne dobrote. Kot že beseda dar pove, je milost nezaslužena, noben človek je ne more zaslužiti, nihče je ne more zahtevati. Ako bi bilo drugače, bi milost pač ne bila, alnpak dolžno plačilo, dolžna pomoč. Po nauku vere pa je milost prostovoljni božji dar. So ljudje, ki pravijo, da si lahko v vsem sami pomagajo, da torej ne potrebujejo' od Boga nobenih milosti. Tisti, ki tako mislijo in govorijo, pozabljajo, dal človek do Boga ni v enakopravnem razmerju. Vsak človek lahko zavrne dar, ki mu ga ponuja njegov bližnji. Z ozirom na Boga pa se moramo zavedati vsi, da/ smo vse prejeli iz njegovih stvariteljskih rok, da nas le Bog vzdržuje in ohranja in nas le on vodi skozi življenje. Stvari božje smo in le v priznanju te naše popolne odvisnosti od Boga je naše živjenje postavljeno na pravo podlago. Kdor torej prevzetno zavrača božjo milost greši ne le proti Bogu, ampak tudi proti samemu sebi. Milost je lepota. Ničesar ni v ustvarjenem svetu, kar bi se mogle- primerjati z neustvarjeno lepoto božjo. Vse, kar je lepega v stvarstvu, je le slaboten odsev večne božje lepote. Ta božja lepota pa postane naš delež po milosti, po kateri postanemo resnično Bogu podobni. V tem smislu moramo umeti izjave svetnikov, ki pravijo, da bi vsa zemeljska lepota obledela, ako bi nam bilo dano videti človeško dušo, ožarjeno z žarki posvečujoče milosti. Milost je tudi življenje in to večno življenje. Vsi smo na življenje navezani, vsi ga ljubimo, življe-nje je za človeka najvišja zemeljska dobrina. Lahko sicer nastopijo razmere, ko se človeku življenje zazdi težko in neznosno breme in la ali oni si ga v obupu konča. Ali v splošnem so to izjemni primeri. V svoji globini si ljudje želijo dolgo in zdravo in srečno življenje in si to za godove in praznike voščimo ter se čutimo srečne in vesele, ako nam življenje poteka v zdravju in neokrnjeni moči. Milost pa nam daje večno življenje, ki ga na zemlji kakor v kali že posredujemo mi, ki se bo tedaj, ko se naše minljivo telesno življenje na zemlji konča, šele prav razcvetelo in bo ostalo v mladostni moči in veseju na vekov veke. To je življenje v Bogu in z Bogom, ki naj ga na zemlji gojimo in varujemo in ki bo enkrat vir našega večnega veselja v nebesih. Vse milosti prihajajo od Kristusa. On nam jih je zaslužil, iz njegove polnosti jih prejemamo. Po milosti se s Krstusom združujemo in mu postajamo pokorni. BOŽJE OTROŠTVO Kadar Jezus govori o posvečujoči milosti, jo imenuje enostavno življenje: „Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju“ (Jan 10, 10). O vzdrževanju tega nadnaravnega življenja v duši govori obširno v svoji obljubi sv. Rešnjeg:» Telesa: „Jaz sem živi Kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jč od od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta“ (Jan 6, 51). Do tega nadnaravnega, božjega življenja se pride po krstnem pre-rojenju, ki se izvrši po vodi in Svetem Duhu. To je drugo, nadnaravno rojstvo, po katerem postanemo božji otroci in dediči nebeškega kraljestva. Da se to naše nadnaravno rojstvo razlikuje od večnega rojstva Kristusovega, govori sv. Pavel o posinovljenju, s katerim nas je Bog sprejel za svoje otroke. Pravi, edinorojeni Sin božji je samo Jezus Kristus, ki je Bog od Boga, Luč od Luči, prav» Bog od pravega Boga, s katerim se nihče ne more primerjati. On je ene narave z Očetom in Svetim Duhom. Njemu edinemu gre božje češče-nje in slava na vekov veke. On more reči o sebi: „Nihče ne P°' zna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti" (Mt 11, 27). „On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva“ (Kol 1, 15) — ter je rojen pred vsemi stvarmi, od vekomaj. Kakor moramo torej razlikovati svoje božje otroštvo od Kristusovega, vendar naše božje posinov-ljenje po milosti ni le nekaj zunanjega, kakor se to zgodi ob posi-novljenju med ljudmi. Posvečujoč^ milost, ki jo prejmemo pri krstu, nas naredi v resnici deležne božjega življenja. Kristjani se s polno pravico imenujemo božji otroci in Kristusovi bratje. „Sam duh pričuje z našim duhom, da smo božji otroci. Ako pa otroci, tudi dediči: dediči božji in sodediči Kristusovi, če le z njim tipimo, r’a bomo z njim tudi poveličani“ (Rim 8, 17). „Glejte, kak- šno ljubezen nam je skazal Oče, da se imenujemo in smo božji otroci“ (1 Jan 3, 1). Deležni božjega življenja smo po posvečujoči milosti deležni same božje narave (2 Petr 1, 4). BOG SAM V NAS PREBIVA Posvečujoča milost je božji dar, kj ga Beg v svoji nesebični Ijube-an', zaradi Kristusovega odrešenja, deli vsem, ki so ga pripravljeni sprejeti. „Bog hoče, da se vsi ljudje zveličajo“ (1 Tim 2, 14). Njegova neskončna ljubezen do ljudi pa gre še dalje: On sam prihaja v duše pravičnih in v njih prebiva. To bivanje božje v dušah pravi- Voditelj črncev c ZDA, dr. Martin Luther King (kasneje zahrbtno ustreljen) v avdienci pri isv. očetu enih ni le ona splošna božja vse-pričujočnost, po kateri je neskončni .Bog pričujoč v vseh stvareh po svojem bistvu in po svoji vsemogočnosti, o čemer je govoril sv. Pavel na Aeropagu: „Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, ni daleč od nobenega izmed nas. Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo“ (Apd 17, 28). Jezus sam nam pove, da je bivanje božje v duši pravičnega ne- kaj posebnega, izraznega, edinstvenega, presega vse naše predstave in spoznanje. Takole govori pri zadnji večerji: „Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala“ (Jan 14, 23). Vsaka teh besed je vredna posebnega premisleka. „Bova prišla“ pravi. Kdo sta ta dva ? OČe in Sin. Kjer pa sta Oče in Sin, tam je vedno tudi Sveti Duh, ki se od njiju nikoli ne loči. Tako pridejo v dušo pravičnega vse tri božje osebe in to ne le na kratek obisk, ampak za stalno, da pri njem prebivajo, dokler vztraja v milosti in v božji ljubezni. Te Jezusove besede so potrjene še z drugimi, s katerimi je obljubil apostolom Sv. Duha: „Jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in tudi ne pozna; vi ga pa poznate, zakaj pri vas prebiva in bo v vas“ (Jan 14, 15-17), Te besede niso bile govorjene le za apostole, ampak za vse, ki žive iz vere v božji milosti. Tako so jih apostoli sami razumeli in sv. Janez piše o vseh pravičnih: „Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem“ (I, 4, 16). Po tem skrivnostnem božjem bivanju v nas je celo naše umrljivo telo posvečeno: „Ali ne veste, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva?“ (1 Kor 3, 16). Kjer pa je Sveti Dnh, tam sta tu-Oče in Sin. Od tod apostolom °Pcmin: ^Poveličujte torej Boga v svojem telesu“ (1 Kor 6, 20). Vse to nam da vedeti, da je mi-'■st božja za nas nedopovedljivo, Rcizmerno bogastvo. Sveti Tomaž da najmanjša stopnja posve-lujoee milosti daleč presega vse travne dobrine vesoljnega sveta Vsi' čut mo ob tem razmišljanju, da lahko samo s toni in melodijo izpove svoja čustva. Majda, nadarjena in vztrajna, pa je vzdržala in je v učenju klanja odlično napredovala. Od te trojice prijateljev je edina ona na i'oti, da bo glasbo lahko umetniško podajala. Imela je potrpljenje, da vzdržala pri neštetih sistematičnih in rednih vajah. Citala sem, da je Paganini nekoč rekel: “Za devet desetin mojega UsPeha se maram zahvaliti pridnosti in le eni desetini mojemu talentu.” Torej priznava tudi ta veliki genij, da se moramo glasbo učiti, če •'0 hočemo pravilno razumeti. Glasbena izobrazba pa terja ravno to-|‘ho truda, kakor vsaka druga izobrazba. Da jo bo naš otrok dosegel. Potrebno: 1. nadarjenost otroka in njegova dobra volja do učenja 2. dober glasbeni vzgojitelj in 3. sodelovanje staršev Nadaljevanje v prihodnji številki) P. D-ova Očetovi zapis Ui Medtem ko z žličko mešam po kavi, se mi ustavljajo misli ob prijateljih, ki mi drugujejo. In se mi vzbudi neko usmijenje do njih. Do M., ker tako dobro živi, pa nima pojma o tem, zakaj se je poročil, zakaj to življenje. Do A., ker tako nesmiselno prikriva svoje težave in nima moči, da bi spoznal in sprejel križ, ki mu ga je naložil Bog. Do F., ki tudi dtUe svojemu problemu drug videz in se ne zaveda, da uničuje svojega edinega otroka prav s tem, da je edini. In premišljam, da velika večina ljudi ne ve, da je zakon zakrament, ki mu je prvi namen rodnja otrok in z njo vse nevšečnosti, nejevolja, zadrege in podobno. Kajti človekova naloga na zemlji je, da se posveti. In prav zakon je tata važna priložnost — pač za človeka, kj si ni izbral samskega stanu. Rad bi jih prepričal, da je neresnično mnenje nekaterih, da je številna družina nujno tragedija. Da je življenje v njej žalostno, mrko, polno grenkosti. A se bojim da ne bom mogel prepričati z utemeljevanjem. Zato se mi zdi najbolje, da povem, kako živim jaz. Proč torej z vsako mislijo, da je moje pripovedovanje umišljeno. To je življenjepis nekoga, ki &e sice* ukvarja s pisanjem, kar pa zdaj ni važno. Sem navaden človek, P°' trpežljiv ipa nimajo denarja, jim mama da priložnost, da si ga zaslužijo z malimi uslugami pri hišnih opravilih. 7) Ne oblačite otrok vedno tako, kot da bi bili na modni razstavi. — Gospa Ethel je mnenja, da otroci ne smejo igrati vloge odraslih niti v obnašanju niti v oblačenju. Njeni otroci se vedno oblačijo zelo preprosto in ne gleda na to, da bi bili vedno zlikani in tako tudi prisiljeni, da vedno pazijo na svojo lepo obleko. Lepo morajo biti oblečeni, kadar gredo v cerkev in v šolo. 8. Vera naj bo nekaj skupnega. — Predsednik ZDA Lyndon Johnson Znano je, da otroci senatorja Roberta Kennedyja niso sam0 nedeljski kristjani. Samo po sebi se razume, da gredo vsako nedeljo k maši in samo bolezen jih lahko ustavi, da ne izpolnijo te krščanske dolžnosti, toda to še zdaleč ni dovolj. Vsak dan slkiupno nekaj molijo, berejo kaj duhovnega, učijo se katekizem in obiskujejo bolnišnic® in sirotišnice ter zbirajo denar z» misijone ali v kakšne druge namene. Kar zadeva vero in moralo, s° Kennedyjevi precej strogi, toda ver0 znajo pokazati spontano in nC na ukaz. Robert je politik in njegovi nasprotniki mu ne prizanašajo z vsem mogočim natolcevanjem. Ko ga vidimo, kako zvečer s svojo družin° kleče moli rožni venec in uči svoj® otroke, naj bodo zvesti svojim dolžnostim do Boga in do bližnjega, nam postane jasno, kje črpa moe1, da se bori za zatirane črnce, prot' vojni v Vietnamu in drugim krivicam. V tem sta si bila podobna umorjenim bratom Johnom. Ko mu je neki časnikar čestita'1 kak0 vzorno družino ima, je Robef odgovoril: ,jče je to res, je to sluga moje žene.“ Spoštovanje velike vzgojne vlo ge, ki jo ima v družini mati, je tao ena od vezi, ki osrečuje njihov do1”’ („Ognjišče“, marec 19f>8. - ] Nekaj mesecev pred strelom. J je družini vzel očeta, človešt'a ( pa plemenitega moža in borb® nega državnika). Ko se približa sodni dan, mas prav Kotovo ne bodo vprašali, 'kaj smo '"'ali, temveč, kaj smo delali; ne, kako učeno sm0 govorili, temveč, kako pobožno smo živeli.. . Res velik je, kdor je sam sebi Majhen in komur tudi najvišja čast nič. Res moder je, kdor ima vse Posvetno za smeti, samo da Kristusa Pridobi (Flplj 3, 8). I,n resničn0 učen •ie. kdor spolnjuje božjo voljo, svojo Pa zatajuje. (Pr. Hoja za Kristu-s<>lr>. I, poglavje lil, nekateri od- stavki.) '• januar (1903) Moje življenje je neprestana žr-*ev- Živim pa ne več jaz, ampalk v ^eni živi Kristus (pr. Gal 2( 20). j VlCti Pavel je mogel uporabljati te razc, ker je njegova duša, njegovo Otticnito srce vedno plamenelo v iubezni do Boga in do ljudi. Jaz pa Iz dnevnika Janeza XXIII. imam samo dobre želje in kako slabo jim odgovarjajo dejanja. Gospod, daj mi milost, da bom mogel z dejanji pokazati, da ti želim dobro. Ne bom več govoril; ubog berač sem, kakor mi vedn0 pravi moj duhovni oče, stegujem roko in pobožno prosim; Gospod Jezus, ki si bogat in dober, daj mi miloščino! 8. januar (1903) Včeraj je moj dobri profesor za cerkveno zgodovino dal zelo lep nasvet, ki velja posebno zame; Brati malo, brati malo. toda dobro. In kar se govori o branju, jaz naobračam na vsako stvar: malo, toda dobro. Koliko knjig sem bral za časa svojih študij, na počitnicah, pri vojakih, koliko del, koliko revij, koliko dnevnikov! In česa se spominjam od. vsega tega? Ničesar ali skoraj ničesar. Koliko del o duhovnem življenju, koliko življenj svetnikov! Česa od tega se spominjam ? Ničesar ali skoraj ničesar. čutim meko silno željo, da hočem vse vedeti, poznati vse vplivne ipisa-telje, biti na tekočem glede znanstvene razgibanosti v najrazličnejših smereh in obsegu in dejansko berem nekaj tu, požiram kak drug spis tam itd., pri vsem tem pa zelo zelo malo pridobim. Torej treznost tudi v tem. Malo, toda dobro! Qoiiesce a nimio sciendi desiderio: quia magna ibi invenitur distractio et deoeptio Ne vdajaj se preveliki vedoželjnosti, zakaj v tem je mnogo raztresenosti in prevare! (Hoja za Kristusom, 1. knjiga, 2. poglavje.) Opomba: Profesor cerkvene zgodovine. ki ga zgoraj omenja, je bil msgr. Umberto Benigni, ugleden zgodovinar, ki je napisal več del. 9. januar (1903) Moji dnevi morajo (biti vedno zelo topli, pekoči dnevi kakor preteklo leto, ko sem v strašno hudih pasjih dnevih napravljal obupne pohode in se je vsakega lasu držala znojna kaplja. Vedno sem v službi svojega Kralja Jezusa Kristusa in Jezusu Kristusu služim, ko posvečam svojo skrb svojim sobratom v bolnišnici. Žgoče sonce nosim v svojih prsih prav od jutranjega svetega obhajila. Ne živim pa več jaz, marveč Jezus živi v meni. O Jezus, resnično 'bi bil rad vedno zasopel in znojen iz ljubezni, ko služim tebi, svojemu slavnemu poglavarju ! 11. januar (1903) Pisatelj Hoje za Kristusom mi daje nasvet, ki je prav za moje današnje potrebe, ko računam tudi s posebnimi okoliščinami, v katerih sem: Vigilandum est et orandum ne temp us otiose transeat. Si loqui licet et expedit, quae aedificabilia sunt, loquere. — Zato je treba čuti in mo- liti, da nam čas ne mine brez prida, če je dovoljeno in je prav, da govoriš, tedaj govori, kar je drugim v spodbudo. (Hoja za Kristusom, 1. knjiga, 10. poglavje.) Torej dobro pazi: naj mi ne uide niti drobec časa, ko bi govoričil brez koristi; ko končam eno opravilo, se takoj loti drugega brez odmora. In za takrat, ko bom lahko govoril, si postavim načelo, da nikdar ne bom govoril o sebi ne dobro ne slabo m sploh niti namigaval ne bom na svoja dejanja, če me ne bodo izrecno vprašali. Sicer bodo pa pogovori vedno dobri, prepojeni z globokim čustvom kreposti in cerkvenega duha. 13. januar (1903) Ta večer, na osmino razglašeni» Gospodovega, sem bil v cerkvi sv. Silvestra (in Capite), da sem z vsen' semeniščem stregel pri sklepni slovesnosti osmine v čast Detetu Jezusu, ki jo je ustanovil častitljivi P»' llotti. Z veliko slovesnostjo in v si' jajnih najrazličnejših bogoslužnih oblačilih so bili zraven škofje kot zastopniki različnih katoliških obredov. Jezus je žarel v sveti Hostij' pri umetno narejenih jaslicah. Ko' liko misli se je nakopičilo v duši i» koliko čustev v srcu pred Jezusom, ki ga molijo pastirji in Modri. M'" slil sem na poklic poganov, na krš' canske misijone po svetu, na resnič' no katoliško, to je vesoljno Cerke". O Gospod Jezus, tvoja zvezda se 3" povsod prikazala, pa koliko jih ki je še niso priznali; glas apos*0’ lov je odmeval do kraja sveta, tod» * koliko jih je, ki ga ne poslušajo, ali ga skušajo zadušiti! Nekoč so prišli kralji iz Tarza in otokov, da bi ti prinesli darov; danes pa se zemeljski kralji popolnoma nič ne zmenijo zate, ne priznavajo več tvojih Pravic, so ti vrgli v oibraz faraonovo žalostno zavrnitev: „Nescio Do-■ninum, non serviam — Ne poznam Clospoda, ne ibom mu služil“ (Mojz 5, 2). Kakšna groza! Toda naj se izpolnijo tvoje besede! Sedaj ko si Povzdignjen z zemlje, pritegni vse k sebi, :Razsvetli temo poganstva, razprši in razženi napačno luč krive vere. Naj ti vsa ljudstva služijo, te ljubijo in priznavajo kot svojega Gospoda! Tua enim est virtus et tuum est regnum in saecula — Tvo-jp je namreč moč in tvoje je kraljestvo na veke. Opomba: Ker je bil mladi Angel "Jožef Roncalli šele malo časa v Ri-biu, se je zmotil glede cerkve, kjer Je bila zgoraj opisana osmina v 'čast :Detetu Jezusu; namesto cerkve sv. Silvestra bi moral navesti veliko cerkev sv. Andreja (Sant’An-đ'rea della Valle). '*>• januar (1903) Tako močno, da bi lahko z roka- otipal, sem prepričan o tem, kako napačen pojem sem imel o svetosti, ki sem jo naobračal nase. Pri fosameznih dejanjih, pri majhnih bfegreških, ki sem jih takoj opazil, SeP> si klical v spomin podobo kak-^Oega svetnika, katerega sem skle-^'l posnemati v prav najmanjših stvareh, kakor kak slikar točno pre- slika kako Raffaellovo podobo. Vedno sem govoril: če bi sv. Alojzij v tem primeru storil tako in tako, ne bi storil tega in tega itd. Toda zgodilo se je, da nikdar nisem dospel đo tega, kar sem si predstavljal, da morem storiti, in sem se vznemirjal. To je zgrešen sistem. Iz kreposti svetnikov moram vzeti bistvo, ne pa postranskih stvari. Jaz nisem sveti Alojzij in ne smem se posvetiti prav tako kot on, marveč tako, kot je primerno za moje, od njega različno bitje, za moj značaj, za različne razmere. Ne smem biti slab in okoren posnetek kakega vzora, pa čeprav ibi bil vzor najpopolnejši. Bog hoče, da posnemamo zglede svetnikov, da posrkamo življenjski sok kreposti in ga spremenimo v svojo kri in ga prilagodimo svojim posebnim sposobnostim in posebnim okoliščinam, če bi bil sveti Alojzij to, kar sem jaz, bi se posvetil na način, ki ibi bil različen od tistega, ki se ga je držal. 18. januar (1903), mesečna duhovna obnova Včeraj sem bil pri pogrebnih svečanostih kardinala Parocohija, ki so jih opravili v cerkvi sv. iLav-rencija (in Damaso). Misel na ta pogreb me je popolnoma zaposlila ves dan in se je nisem znal znebiti tako hitro. 'Hrup čustev se je polastil mojega srca in nisem se mogel zadržati, da ne Ibi s toplim čustvom in občudovanjem pozdravil tega velikana, ki je sam mogel dati sijaj kardinalskemu zboru in o katerem je krščanski svet četrt stoletja go- voril. Kardinal Parocchi je bil taka osebnost, ki jo -moremo zelo redko najti v cerkvenih letopisih. Zadosti je bilo izgovoriti njegovo ime, da bi zaprli usta tistim, ki so dolžili Cerkev nevednosti; -pred njim so se tudi svetni ljudje spoštljivo 'klanjali in ni (bilo znanstvenika, ki ne bi omahoval, kadar je moral govoriti v njegovi navzočnosti. Ni bilo znanstvenega -področja, na katerem njegov duh ne bi segal; ni bilo učenjaka, s katerim se ne bi srečal. Enako kot ljubezen do resnice in ljubezen za vsako lepo in dobro stvar je žarela v njegovih prsih goreča ljubezen do Cerkve in papeža. Kardinala Parocehija bodo mogli različno soditi s političnih vidikov; vem, da ne manjka zlobnih namigavanj v tem pogledu, toda nobeno namiga-vanje se ne bo moglo lotiti njegove neustrašenosti in navdušenja za Cerkev in za papeža, tudi v tistih primerih ne, ko je bila, kakor se plemenitim dušam vedno primeri, njegova krepost postavljena na trdo preskušnjo. O če bi jaz imel njegovo znanje in krepost, bi pač mogel reči, da sem zadovoljen. Njegovo smrt so splošno objokovali in so jo imeli za resnično žalost za Cerkev. Včeraj sem okoli njegovega trupla videl predstavnike vsega sveta, da so izkazali zadnjo čast tistemu, ki je razlival toliko luči okoli sebe. Kardinali, škofje, vrhovni predstojniki redov, slavni znanstveniki, domači in tuji, 'kleriki in svetni ljudje in diplomatski zastopniki, pa vsi v tako velikem številu, kot ga še nikoli nisem videl, zraven pa še množica ljudstva, ki je molila, so se zgrnili okoli njegovega groba. Slovesne besede, s katerimi Cerkev prosi Boga nebeško slavo za svoje rajne sinove in naznanja preko temnega groba vstajenje in življenje, me še nikdar niso tako ganile kot tisti trenutek. O, naj prejme in dobi slavni kardinal, njegova duša, v polnosti tist0 večno luč, katere bleščeč se odsev je bil; on, ki je veroval, ljubil in vedno upal tisto vstajenje in življenje v Kristusu Jezusu, pravičnem sodniku del svojih zvestih služabnikov. Po drugi strani pa so pogrebne svečanosti v čast kardinalu Paro-cehiju, ne da bi se tega zavedal, bile uvod v mesečno duhovno obnovo, ki sem jo začel včeraj zvečer in so mi nudile kar najbolj primerno snov za premišljevanje o smrti. 'Naobrač-ba mi je bila kar najbolj lahka, zlasti glede mojega samoljubja, moje nečimrnosti itd; izvajanje presenetljivo jasno. Sicer pa mesečna duhovna obnova ni bila slaba in upam, da bo rodovitna v najboljših -posledicah. Iz izpraševanja vesti glede mojega ravnanja v tem prvem mesecu po duhovnih vajah sledi: čeprav so zadnje duhovno vaje, kakor je bilo Bogu všeč, nekaj koristil3 moji duši, me vendar čaka še mnogo, zelo zelo mnogo dela. Doslej sem le začel ogledovati področje in se nekoliko razgledam o tem, kaj bom moral delati v prihodnosti. Že pozn» noč me ovira, da bi na široko razvil sklepe, ki sem jih naredil za novo delo. Omejim jih na nekaj besed. 'Začenjam znova, kakor da doslej ne bi naredil še 'ničesar, ničesar. Prizadeval si 'bom za popolnost v nabožnih vajah, v glavnih in majhnih. Natančna pozornost na jezik, ne dolgo, dolgo besedičenje, ne ob-ravnavati žgočih problemov in praktično skoraj nekoristnih — dobro 'ažurnem, kaj hočem reči s temi besedami; smrt jazu med pogovori; iaz mora biti na svetu, kakor da ga v resnici ne bit bilo; (delikatnost in izredna ljubezen, kadar bom govoril 0 drugih. Končno pa: zbranost, dušno veselje tudi takrat, ko se samoljubje čuti nesrečno, vsa misel naj ho v tem, da bom izvršil z največjo Popolnostjo izključno to, kar je treba narediti hic et nune, prav sedaj; Predvsem pa vedno pogum in nomi-Pe Jesu, v imenu Jezusovem. Opomba: Kardinal Lucido Taroc-vj1* (1833—1903) je postal leta 1871 s«of v mestu Pavia, leta 1877 pa Padškof in kardinal v mestu Bolo-*tPa, 1844 pa je bil imenovan za ^®n. vikarja Leona XIII. Ustano-.‘i je revijo La Seuola cattolica, '*al je tudi pobudo za tak0 imeno-,ano Opera dei Congressi. Podpiral Je socialno gibanje in prav tako Pdadinsjka gibanja, ki so se držala Programa krščanske demokracije. j~°žji služabnik Jožef Toniolo, učen atoliški sociolog, se je v pismu (Psgr. Jožefu Callegariju dne 3. ma-p 1892 izrazil o njem, da je bil to povek širokih obzorij (Uomo fra 'Uanti mai di larglie vedute). januarja (1903) h(a splošno do danes ni slabo; in haj stvari je, za katere moram °ku priznati hvaležnost. V spomin si predvsem kličem dve stvari: najbolj poln mir v vsem zlasti takrat, kadar sem se kaj pregrešil in kadar vršim nabožne vaje, ter tankovestna čuječnost nad jezikom in nad jazom. Danes je sveti Boštjan, jutri sveta Neža: dva mlada človeka, dva junaka, eden vojak, druga devica. Goreče mislim nanju in molim k njima, da bi se pogumu, navdušenju vojaka in neoskrunjeni čistosti device v meni pridružila še njuna muče-niška stanovitnost. Avete felices in Christo Jesu — Pozdravljena, srečna v Kristusu Jezusu! 22. januarja (1903) Zunaj dežuje, nepretrgano dežuje. Za božjo voljo, naj se ne pokvari moja duša: zdi se mi, da začenja vanjo pronikati nekoliko vode. Bodi prav pozoren na nekatere majhne razpoke, skoraj neopazljive, toda izdajalske. To je lahko kaka majhna besedica preveč, ali se je drži nekoliko samoljubja, ali pa brž opravljena molitvica actiones ali agimus (opomba: z besedico agimus ss začenja molitvica pred delom, z besedo agimus pa kratka zahvalna molitvica po opravljenem delu). Gorje, za prvim pregreškom pride drugi, tretji, četrti itd.: za besedico ali za slabo opravljeno molitvico agimus pridejo govoričenja, raztreseni rožni venci, premišljevanja itd. Gorje mi! Principiis obsta! — Skraja se upri! (Ovidij, Remedia amoris, vrstica 91). Bo še Poslovenil dr. P. Ž. / med / nami v Argentini Slovo od nisgria. Kunstlja. V nedeljo, 2G. maja, smo se Slovenci v Argentini iposlovili od rnsgra. Ignacija Kunstlja, generalnega direktor-torja slovenskega dušnega pastirstva v tujini. 1’oslovili smo se ta&o, da smo se najprej »brali k somaševanju naših duhovnikov z magrem. Kunstljem na čelu, nato smo prisostvovali koncertu verskih pesmi in na koncu smo si izmenjali besede v slovo. Poleg msgr. Ignacija Kunstlja so soma.ševali: msgr. Anton Orehar in gg. dr. Gnidovec, Lamovšek, Lenček CM, Ogrin Anton, Škulj Anton, Guštin Jože, dr. Starc in Rode Jurij. Po končani sv. maši je stopil na oder msgr. Oröhar. V govoru se je zahvalil msgr. Kunstlju za obisk. Po govoru je bil v slovo msgru Kunstlju koncert pevskega zbora Gallus z orglami, za katerimi ie spremljala posamezne pesmi ga. An' ka Savelli-Gaserjeva, zbor je pa iz' vajal naslednje pesmi pod vodstvom svojega pevovodje dr. Julija Sav®' llija: Sattner — S cvetlicami ^ venčamo, Gruber —• Prošnja (so'0 Lipušček), Schwab — Zdrava Mari' ja (solo ga. Marinčkova), Gruber Marija moja sreča (solo gdč. R°z!l Golob), Zangl — Pojoč se oglasim0 (solo Malovrh), Gruber — Marija v'' sladkosti (solo gdč. Alenka Savellij6' va), Gruber — Marija Pomagaj (s0*'' ga. Marinčkova in gdč. Roza Golob)' Zatem so bile na sporedu iz Sch®' bertove maše v G-duru Kyrie de'. son, Gloria in iSanctus (solo toč* ga. Marinčkova), Gallusov Ascend' Deus, Wagner jev Jubilate Deo, ^ Aleluja iz Händlovega oratorija sias. za konec pa prelepa TomČeVl1 Marija Kraljica Slovencev (solo f? , Marinčkova). Zbrano občinstvo, J je v dvorani zasedlo vse prostore, kakor tudi na galeriji, je izvajanju pevskega programa sledilo z napeto poaornostjo ter pevce in pevovodjo po vsaki odpeti pesmi nagrajevalo z odobravanjem. Ves koncert je izzvenel v res dobrem podajanju in občutju vseh nastopajočih. Po koncertu pevskega zbora je «pregovoril g. Miloš Stare. Sledil je nad vse ljubek prizor. Pred msgr. Kunstlja so se postavili otroci v narodnih nošah. Repovževa Marija je za slovo deklamirala priložnostno Kunčičevo pesmico s takim občutjem, da je bil msgr. (Kunstelj, ko se je zahvaljeval za tako prisrčne izraze ljubezni ob slovesu iskreno ganjen Zagotavljal je, da se bo vseh spominjal v molitvi ter da bo prosil Bolta, naj bi še naprej spremljal s svojim blagoslovom vse delo in življenje Slovencev v Argentini. Po slovesni poslovilni akademiji so se zbrali v jedilnici Slovenske hiše Predstavniki organizirane slovenske skupnosti v Argentini ter so z generalnim direktor jem ostali dalj časa v prijetnem pogovoru. Za vse je bila Pripravljena pogostitev. Msgr. Ignacij Kunstelj je iz Buenos Airesa odpotoval v soboto, 1. junija v Sao Paulo v Brazilijo. Msgr. Kunstelj med nami v Argentini. Msgr. Ignacij Kunstelj, generalni direktor je bil med nami v Argentini pet tednov. V tem času je obiskal vsa slovenska naselja. Iz Slovenske hiše v Buenos Airesu, kjer je stanoval, je šel najprej na „Slovenski dan“. Naslednjo nedeljo je obiskal rojake v San Martinu in v Carapachayu. Med tednom je šel v škofov zavod v Adrogue, kjer se pripravlja na življenje ok. 30 fantov. V soboto pred tem se je srečal z rojaki v Berazateguiju. Na državni praznik, 1. maja, so ga pozdravili rojaki v Ramos Mejia. V nedeljo za tem je bil v San Justu. Med tednom je nato obiskal rojake v Miramaru in Mar del Plati. V nedeljo, 12. maja, se je msgr. Kunstelj udeležil vseslovenskega romanja v Lujän, kjer se je zbralo okrog 2.500 Slovencev. Takoj po romanju pa je skupno z msgr. Oreharjem odšel v San Luis, Mendozo, Cordobo in v Rosario. V soboto pred skupnim slovesom je obiskal rojake v Castelarju. V nedeljo pred slovesom pa j» odšel še v Slovensko vas. V petih tednih je tako od blizu videl številne rojake. Ogledal si je naše domove. V glavnem spoznal naše versko, kulturno in narodno življenje. (Slike z obiska msgr. Kunstlja bodo objavljene v prihodnji številki) Procesija sv. Rešnjega Telesa. Po iprazniku smo se v nedeljo, 16. junija zbrali v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu. Ob 10 uri je bilo somaševanje naših duhovnikov. Koncelebrirali so msgr. Anton Orehar, g. Janko Mernik SDB, č. konz storialni svetnik Julij Slapšak, g. Matija Lamovšek in g. Franc Barle SDB. Med mašo je govoril o pomenu .praznika in telovske procesije msgr. Orehar. Ljudsko petje je spremljal s harmonijem g. Štefan Drenšek. Po maši se je razvila dolga procesija. Oltarje so pripravili rojaki iz San Martina in Carapachaya, iz Castelarja, iz Slan Justa in iz Ra-mos Mejie. Evangelije so peli gg. Julij Slapšak, Matija Lamovšek, Janko Mernik 9DB in dr. Alojzij Starc. Sv. Rešnje Telo pa je pod nebom nosil msgr. Orehar. Udeležba je bila prav lepa. Le škoda, da je bil p0 šolah ravno očetovski dan, katerega so se morali udeležiti številni naši šolarji. Slovenska zlatomašnika v Argentini. Dva izmed slovenskih duhovnikov sta letos zlatomašnika: dekan Ciril Milavec in župnik Martin Ra-doš. G. Ciril Milavec je bil rojen na Planini pri Rakeku. 20. junija je dopolnil 75 let svojega življenja. V duhovnika je bil posvečen 2. junija 1918. Leta 1948 je postal dekan in župnik na Vrhniki ter duhovni svetnik. Sedaj že ve.č let vneto pastiruje v župniji sv. Marte v moronski škofiji. Zlato mašo je daroval v nedeljo, 9. junija. G. Martin Radoš pa je bil rojen v Radoviči leta 1891. V duhovnika je bil posvečen 2. junija 1918. Leta 1937 je prevzel župnijo Nemška Loka na Kočevskem. V Argentini je bil več let dušni pastir šolskih bratov v kraju Gonzalez Catän, sedaj je že dalj časa bolan in je priklenjen na posteljo dočakal svoj zlati jubilej. Oba gg. zlatomašnika, ki sta veliko dobrega naredila med nami, priporočamo v molitev. Spominska proslava našim padlim junakom. Bila je na hinkoštno nedeljo, 2. junija. INajlcip'ši uvod vanj0 je bila uprizoritev Sofoklejeve tragedije „Antigona“ v Slovenski hiši v režiji Nikolaja Jeločnika v soboto, 1. junija. Na hinkoštno nedeljo je bila dopoldne najprej položitev venca pred spomenikom Osvoboditelja Argentine, popoldne pa v Slovenski hiši najprej spominska proslava pred spomenikom slovenskim žrtvam, nato pa sv. maša zanje v dvorani Slovenske hiše. Slavnostni govornik je bil akademik Tone Mizerit. V govoru je med drugim dejal, da je namen vsakoletnih spominskih prireditev, da se „obnovi vera v naše delo ob misli na vse tiste, ki so darovali svoje življenje za najvišje ideale slovenskega človeka, za svobodo in krščansko omiko“ ter poudaril, „da bi vse naše delo moralo nositi pečat nadaljevanja njihovega hoja. In naša odločitev bodi: imeti iste temelje, na katerih so svoje prepričanje gradili oni. „Demokratični odpor ni nastal le zaradi pokoljev in požigov,“ ker je rojni škof dr. Rožman že takrat „označil komunizem za največje zlo 20. stoletja in smrt za slovenski narod.“ V končnih izvajanjih je poudarjal Potreb0 po pravi 'krščanski ideološki VZ|goji in zasidranosti svobodnih slovenskih ljudi ter nasproti zmotni ko-ttiunistični ideji nasilja in sovraštva Postaviti idejo krščanske ljubezni in Pravice, na katerih je edino mogoče zgraditi lepši in pravičnejši svet. Po Mizeritovem govoru so svobodni Slovenci v Bs. Airesu z mogočno pesmijo Oče, mati, bratje in sestre, zaključili spominsko proslavo v čast slovenskim žrtvam. Spominsko proslavo je kot redno °rganiziralo naše osrednje društvo »Zedinjena Slovenija“ Pri prireditvi je sodeloval tudi „SPZ Gallus" Pod vodstvom dr. Julija Savellija. Sofoklejeva „Antigona“ na odru Slovenske hiše. Bila je uspešno uprizorjena L, 7., 8. (dvakrat) in 9. juni-ia- Tragedijo je režiral v okviru gledališkega odseka Kulturne akcije g. Nikolaj Jeločnik. Igrali pa so: ga. Nataša Smersujeva, g. Maks Boršt-P'k, gdč. Meta Smersu, gdč. Marjeta Rožanec, g. Ciril Jan, g. Maks No-®e> g. Marijan Wilempart, g. Frido oznik in režiser g. Nikolaj Jeločnik eir zbor deklet iz Castelarja m sku- pina fantov iz Adrogueja in Slovenske vasi. Burko „Moč uniforme“ v režiji ge. Eme Blejčeve so v soboto 15. in v nedeljo 16. ji se je po letu 1948 lahko vzdr-a* na oblasti samo s pomočjo Se-vorne Amerike, Anglije in France. To bridko realnost vidijo narodi komunistično oblastjo. Zato ”®ejo pot v svobodo. Ne prenesejo poskusov, ki hromijo njihovo lvUenjsko silo in obstoj. ^PRIČANJE zahteva ^TVE ^ To prevzemu oblasti se začne za j)°tnunizem najbolj trdo obdobje. (jleJe se je boril za oblast, proti Ijj^kim. Sedaj pa mora po nače- v logike uresničiti teorijo v pia- graditi družbo izobilja, ures-■j, evati marksistični humanizem. Ij. Pa ne gre lahko. Prva težava, ,1^° imajo pri tem komunisti, je, s° ljudje, prav navadni zemlja-v'Od,drugih se razlikujejo samo Hi^jätvu, da so nosilci oblasti, ^,0 Pa izvzeti od osebnih na-nj in skušnjav komodnosti. ast in polni lonci ter uživanja-jih prevzamejo, na druge gabijo. Začnejo odstopati od KifJ1!1 idealov in načel, delati in s etj za druge. Začne se borba 'Pirn seboj, ki je tudi za ko- muniste težavnej&a kot borba navzven z okoljem. V tej osebni notranji borbi komunisti najlažje podležejo. To priznava tudi sedanji predsednik slovenske vlade Stane Kavčič v knjigi Samoupravljanje (I. del, Ljubljana 1964), ko pravi, da pravih komunistov ni med njimi, sploh je težko biti komunist, ker so obremenjeni s večstoletno versko in politično preteklostjo, ki so jo podedovali in se je ne morejo iznebiti. Preteklost, ki se je slovenski komunizem ne more iznebiti, je zanj.e neke vrste izvirni greh, ki jim onemogoča biti dober komunist in jih nagiblje h slabemu. S tem tudi priznavajo nemoč, da niti z revolucijo niti v poznejši dobi niso mogli spremeniti obličja in duha slovenske zemlje, ki ji ga je vtisnila 1200 letna krščanska kultura in civilizacija. Ta podoba je namreč tako močna, da je tudi nasilje ne more izbrisati. Vse, kar se je delalo in dela, nosi podcb0 slovenskega človeka, njegov trud in žulje. Iz tega izhaja blagostanje ljudstva, komunizem pa je samo v napoto in oviro. Biti dosleden, čeprav komunist, ni lahko. Zato ima tudi komunizem, enako kot vsaka ideja in vera, tudi svoje grešnike in odpadnike. Ti so pa prav na vrhu. Da vztrajajo, je iskati vzroke v cblastiželjnosti in trmoglavosti. Kot je resničnih katoličanov, to je doslednih v vsakdanjem živ Ijenju, malo, tako je še veliko manj doslednih, praktičnih in idealnih komunistov. Ne sledijo k besedam. Posebej mladina, ki je oster opazovalec in kritik, vidi razhajanje med besedami in dejanji (prim. članek „Zakaj je v Ljubljani vedno manj mladih partijcev“, Delo, Ljubljana 12. 1. 1968, str. 3). ZAČELA SE JE KRIZA Kriza je velika. Komunizem jim je v breme in napoto. Sami to priznavajo. Takole govorijo: „Vsekakor ta trenutek kaže na razko-rak med načeli in stvarnostjo in na krizo kulture in politike. Reforma družbe in preosnova Zveze komunistov sta izhod iz krize. V tem vznemirljivem trenutku komunisti ne morem0 biti ne brezbrižni ne ravnodušni do kulture, ki izraža človekovo moč, da obvladuje zakone narave in s tem hkrati zakone človeka samega. Spričo prelomnice, na ka/teri smo, je kulturni prerod tudi enačica za prerod socializma, ki mu je kultura tako pogoj kot cilj razvoja.“ (Ivo Tavčar, Komunisti in kultura. Teorija in praksa, št. 4, 1968. str. 531). Isti pisec nadaljuje: „Marsi- kakšna pretekla predstava o socializmu se nam je sesula in se je izkazala kot iluzija. In ali ni ena od teh tudi ta, da v socializmu ne bo sporov mod kulturo in družbo? (Ibidem str. 533). Konec je tudi ideološkega monopola. „Seveda pa se komunisti zavedamo, da je ideološki monopo- lizem in absolutizem stvar preteklosti, čeprav take težnje še nis° obvladane. Odsevajo preživelo el*1' tistično strukturo in nanjo vez3; no državno ideologijo, pa tu3' arbitrarno vlogo zveze komunistov. Onemogoča kakršen koli m1" selni kontakt in apriorno zavrač-’ dialog, ki je sedaj pogoj za razmah stvariteljstva v družbi, 2,1 njeno čim večjo učinkovitost 'r‘ čim večjo človečnost. Zaradi ter?;1 ideološki pluralizem ni le mog0^ in dopusten, ampak že obstoj3-(Ibidem). „Č,e ugotavljamo, da v naši družbi prepletajo razli“ idejni vidiki, ■ različni intere91: različni tokovi, tedaj obstoji tu potreba, da ljudje svobodno i*ra zijo svoje stališče, da pa jih naJ bolj zavestne sile tudi usmerj iaj°‘ Če -naš politični sistem te možn‘j sti ne bo dajal, tedaj je nevarno9' da bodo ljudje sami iskali in 0... kovali oblike za zadostitev svol1 interesov.“ (Janez Vipotnik, ev" za komunistov in socialistična ^1. za danes, Teorija in praksa, 4, 1968, str. 573). MLADINA NOČE SLEDITI Mladina je vedno kritična ^ odraslih, posebno do tistih, na vodilnih mestih. Ta kritik3 p rir^ še močnejša, če se odrasli zap1 vase. In še omenjeni člankar PJ vi (Delo, 12. 1. 1968, str. 3), j se stari komunisti zapirajo ^ | so nezaupljivi do nulami| vase, Ustvarja se umetni prepad starimi in mladimi. To pasivira mlade ljudi. V tem je drugi vzrok, da jih komunizem in partija ne zanimata. Število članov Zveze komunistov (ZK) do 40. leta starosti že od Jeta 1963 stalno pada, med tem ko se število komunistov, ki so stari več kot 40 let, se iz leta v leto veča. Leta 1963 je bilo v Ljubljani od 15.173 članov ZK 1247 mlajših od 25 let, leta 1966 pa le že 739. Ni dotoka iz mladih vrst. V prvih šestih mesecih leta 1967 je bilo sprejetih v Ljubljani v ZK le 164 članov mlajših od 35 let. (Povzeto je iz omenjenega članka v Delu.) Mlajši nimajo interesa za partijo kljub temu, da članska izkaznica partije omogoča štipendije za študij, boljše službe in položaje. Mladina da prednost svobodi in si izbira človeka vredno pot, čeprav je težavnejša. KOMUNISTIČNA LITERATURA •UH NE ZANIMA Iz anket so izvedeli, da 65% Partijcev v enem letu ni prebralo nobene knjige. Tudi partijska literatura, ki je imajo dovolj na razpolago, jih ne zanima. V tem Pogledu se pritožuje tudi Marija Vilfan, glavna predstavnica Cankarjeve založbe v Ljubljani. V članku „Anno Domini 1967“, ki je bil objavljen v štirinajstdnevniku N'Sßi razgledi št. 14, dne 29. 7. 1967, str. 375, navaja: „Ugotavljamo, da izdajanje marksistične literature dandanes „ne nese več“, zato založbe „ukinjajo produkcijo te literature“. Brez šale, anno domini 1967 v Sloveniji nimamo več založbe, ki bi še izdajala take knjige (razen redkih, z bogato subvencijo podprtih). Tako globoko ni padlo naše zolcžništvo niti za časa šestjanuarske diktature; takrat j.e te literature izhajalo več — čeprav ilegalno.“ „Kaj se je zgodilo? Ali se je spremenila bit, doktrina naše družbe?“ „Mi moramo hitro obračati kapital, pravijo odgovorni v založbah (sicer pa tudi člani najvišjih vodstev ZK in SZDL v republiki in zvezi.). In obračajo kapital (namreč dinarje): prodajajo Mohorjeve knjige, poganjajo se za ameriške subvencije, žr<> se med seboj s hkratnim izdajanjem istih knjig, panično reklamirajo kuhar ske bukve.. „Marksistična literatura ‘pa ne gre’.“ V nadaljevanju Vilfanova obravnava težave, ki j'h imajo s tiskanjem marksističnih knjig. Drugi del Marxovega Kapitala so v ti skarni Ljudske pravice tiskali skoraj dve leti. Povsod so samo težave. Gotovo je, da je danes marksistična literatura manj zanimiva kot v času šestjanuarske diktature, ker je bila prepovedana. Prepovedano je vedno bolj privlačno in zanimivo. Vsiljeno se ljudem upira. Komunizem tudi ni več zanimiv. Nekdanji revolucionarji so postali konservativci in reakcio- Tiarji. Ljudje Pa hočejo nekaj novega, realnega, brez mita in utopije. ODKLANJAJO PATERNALIZEM Ljudje so tudi utrujeni in na-veličani stalnega ponavljanja važnosti, ki bi jo naj partija imela v družbenem življenju. Stalno so ljudem dopovedovali, da so potrebni poduka, ker ne razumejo naprednih idej. Odrasle so obravnavali kot otroke. Partija je hotela prevzeti skrb za celotno človekovo življenje. Morda je to bilo v začetku vabljivo, a v praksi se pokaže za neizvedljivo. Vsak normalno razvit človek, to je, da misli z lastno glavo, čuti potrebo, da skrbi za sebe in svoje. Ne prenese, da bi to skrb prevzela družba. Prav tako ljudje težko prenesejo ponavljanje, da je samo par-tija bila nosilec osvobodilnega boja, da je vse, kar se je naredilo pozitivnega, pripisovati delu partije. Vsi vedo, da je partija bila v manjšini in spretno izrabila položaj v svoj prid, trpeli in borili so se pa drugi. Poleg tega je partija pozabila na obljube, ki jih je dala glede svobode, enakopravnosti, o družbi brez privilegijev. Marsikdo se ji je pridružil, ker je verjel tem obljubam. Nekateri sedaj zahtevajo izpolnitev teh obljub, med ;njimi tudi tržaški profesor Boris Pahor v reviji Zaliv, a naletijo na gluha ušesa. SAMOUPRAVLJANJE NE ZADOVOLJI DELAVCEV Po neuspehih administrativno vodenega gospodarstva so prešli na samoupravljanje, to je formalni prenos upravljanja podjetij na delavske svete. Od formalnosti do 'realnosti pa je dolga pot. Samoupravljanje noče in noče postati realnost. Vsi s,e borijo za položaje, direktorji in partija, le delavci s o potisnjeni v kot. Že več anket je pokazalo, da komaj 30% delavcev visi, kaj se dogaja v podjetjih. Zato s,e delavci ne zanimajo za napredek podjetja, skrbi jih le lastni zaslužek. Slovenskemu človeku so odvzeli imetje, podjetje in obrate. Po 23 letih neuspešnega gospodarjenja vabijo v deželo tuj kapital in mu ponujajo 49% lastništva slovenskih podjetij. Mladi rod, ki prihaja, je do tega stanja zelo kritičen. Mu ni vseeno, kaj se dogaja n,a slovenski zemlji. Zaenkrat nima oblasti in moči, lahko samo opozarja, predlaga, rcjti. To nalogo vrši. Nič ne molči, brani slovenske interese, slovensko ljudstvo. Tudi mlajši komunisti, v kolikor sploh so. To daje upanje, da ko bodo prevzeli odgovorna mesta, se bodo popravile krivice in pospešila pot k svobodnemu življenju. Avgust Horvat — Karla: Plemenito dekle — Zadnja ura — Danijelove zgodbe Karla: Plemenito dehle » baru Sredi trga malega mesta je bil bar. Bil je vedno zelo obiskan, ker so tam imeli dobro kavo in.izborne pijače, uslužbenci pa so bili izcedno prijazni in ljubeznivi. Nekega večera je bil bar zopet napolnjen z najrazlinejšimi gosti. Od vseh miz s« je slišalo glasno govorjenje, smeh in razne šale. Le Pri neki mizi je sedelo samo 18-letno dekle. Tiho je zrlo predse, kakor da ne vidi in ne sliši nič, kaj se godi okrog nje. Njene misli so uhajale tja da-tač, kjer je pred leti morala zapu-stijti svoj dom in bežati z očetom, materjo in dvema bratoma v tuji- no, n,e vedoč kam. Naposled so se •še njeni svojci vsi razkropili. Ostala je tu sama im si s slikanjem služila vsakdanji kruh. Toda njen zaslužek je bil pičel, komaj tolik, da s« je preživljala. Iz te zamišljenost, jo predram mož, ki je nenadoma vstop 1 v bar. Videti je bil bolehen, star in ubog. Prod seboj je nosil leseno predalo, nia katerem so bili razvrščeni razni predmeti, kakor: trakovi za čevlje, gumbi, elastika in druge drobnarije. Vse to je inosil po hišah in ponujal robo po nizki ceni. S tem se je preživljal, ker ga je bilo sram beračiti. Tudi gostom v baru je sedaj ponudil to drobnarijo, toda nihče se ni zmenil zanj in tud- ničesar kupil ni. Približal s,e je tudi Karli, tako je bilo namreč ime dekletu, ki je sedelo samo za mizo. Ta takoj opazi, kako revno je oblečen ubogi mož in da ima raztrgane čevlje, ki so bile -le z vrv co ovite in z vozlom pritrjene. In pri tem ji zo-pqt misli uidejo na dem, kjer je vedno njen oče obdaroval vsakega siromaka. Vselej je rekel: „Vzemi ta dar v božjem imenu!“ Ko je stopil ubogi mož h Karli in jo poprosil, naj kaj kupi, je ta potegnila iz torbice večji, novec in mu ga ponudila. Žalostno je zmajal mož z glavo in rekel: „Ne morem ga menjati.“ Dekle mu je pogledalo natančneje v obraz in j-e videlo, da je ubožec ves bled in sestradan. Začel se je tresti in videti j,e bilo, da se bo zdaj pa zdaj zgrudil. Hotel je nekaj reči, pa ni mogel ničesar več spregovoriti. Kolena so se mu začela šibiti. Karla je skočila pokoncu in ga zadržala, da ni padel. Ponudila mu je stol in mu rekla: „Sedite!“ Natakarju pa je velela: „ITtro prinesite kozarček konjaka!“ •— „No- benega alkohola,“ zdihne ubogi mož. „Prosim raje košček kruha!“ Karla je torej dala prinesti skodelico mleka in kos dobrega kruha, da bi si siromak utešil lakoto. Vsi gostje so postali sedaj pozorni, se približali k starčku in svetovali: „Na zrak, na sveži zrak z njim!“ Toda Karla jih jie zavrnila: „Vrnite se nazaj k svojim mizam in pustite moža, inaj se najprej nekoliko pokrepča.“ Ko mu prinese natakar mleko, hoče ubožec prijeti za skodel co, a roke se mu tako tresejo, da je ne more dvigniti k ustom. Tedaj vzame Karla skodelico, namaka kruh v mleko in ga nosi k njegovim ustom. Morala ga j,e pitati kakor majhnega otroka. „Hvala, lepa hvala!“ je mrmral revež. Globok vzdih se mu izvije iz prsi: „Vi, gospodična, ste tako dobri z menoj. Prosim, samo Za hipček me še pustite sedeti!“ Karla se zopet spomni na svojega -očeta, ki je tako rad dajal revežem miloščino z besedami: „V menu božjem.“ „Da, v imenu božjem sem tudi jaz to storila,“ reče tihoma. Ko pogleda siromaka, zapazi, da so njegove oči obrnjene naravnost vanjo. Spoznala j,e v tem pogleda globoko hvaležnost ubogega moža. Obšlo jo je neko tiho zadovoljstvo. Nenadoma ji šine dobra misel v glavo. Skeči pokonci. Vzame siromakovo pVedalo, obesi si ga na ramena in hodi z njim od mize do mize po baru. Vsakdo izmed J?0' stov mora nekaj kupiti ali pa P°' °žiti na polico prostovoljni dar. Vsem baru je bilo popolnoma '"o in vsi so z občudovanjem gle-ali mlado dekle, ki je tako požr-Vovalno nabiralo denar za uboge-?a siromaka. Potem se vrne k možu, strese [""ed njim nabrani denar na mizo m reče: „Vzemite v božjem ime-JJ11! Vse je sedaj vaše. Siromak jo Valežno pogleda, rekoč: „Blaga ^spodična! Bog, ki vse vidi in Vse Ve, naj vam stotero poplača! Že dva dni nisem imel grižljaja v ustih in ne beliča v žepu. Povsod so me odganjali kot nadležnega berača. Pa Bog jim odpusti, saj niti n,e vedo, kaj lačni trpe. Po pravici vam povem, da nisem še nikjer našel tako plemenite duše kakor ste vi. Nasitili ste me, nabrali denar zame in mi s tem re-š'ili življenje. Ravnali ste po Jezusovih besedah: „Kar ste mojemu najmanjšemu bratu storili, ste meni storili.“ Zapuščam ti Marijo. Marija je močna žena, Spoznal sem jo, ko je imela 15 let. Vsako .^Poldne sem jo pričakoval pred Solo, cia sem jo videl. Tri leta sem , le tiho ljubil Spominjam se njene črne kite na prsih. Tisoč opruv-.°v sem si zmislil, samo da sem bil pred šolskimi vrati ob uri, ko je itla Prihajala iz razreda. Takrat sem začel šteti dneve, ki se sedaj Ončujejo. Videl sem jo, kako je rasla in postala žena. Se spominjaš ^•-ega popoldneva, ko sem padel z zidu, zato, dla bi ona postala po-^ name. „Si se udaril? Zaveži si tale robec; koleno ti krvavi." Drugi sem se vrnil, da sem se ji zahvalil. Takrat sva se našla. Obiskovlaila sva se ob nedeljah, kasneje ob nedeljah in četrtkih, \zm vsak dan. Poročila sva se. Spominjam se poročnega potovanja, P dom, otroci, delo in sladka dolžnost, da sem takoj za Bogom naj-ljubil njo. Še vedno jo ljubim, kiakor prv.l dah, samo na različen način. Danes L ne bi mogel živeti brez nje. Njo najtežje pustim. Prej sem ti rekel, težko umrem, ker sem ljubil življenje. Marija je velilk del mojeg*1 življenja. Veliko časa jie preživela zame. Bila mi je dobra žena, vSC sva si delila. Kadar sem se vračal z dela, m,e je pričakovala s toplo vodo i" svežim perilom. Kadar sem imel težave pri delu, mi ie rekla: ,,Nikar se toliko ne trudi, od prejšnjega meseca imamo še nekaj denarja, otro imajo obleko in čevlje, ti in jaz lahko potrpiva s tem, krir imava. & že bolje.“ Kako dobro oskrbnico s'1 mi dlal Gospod. Hudio mi j«, . sem se včasih z njo prepiral, ker sem mislil, da trati dienar, ko } kupovala dobro obleko za otroke. Ona je potrpela z mojo slabo vol) ■ Nekoč zaradi malenkosti tri dni nisva govorila. Ona je vedno trdi da sem bil jaz kriv, jaz; sem pa trdil, da ona, ampak ta Juč zadnje ‘Ore’ kakšno jasnost da življenju, Gospod. Spominjam se stvari, na katere nisem nikoli mislil. Tisti ub-ž6^ kateremu sem rekel, naj gre delat, namesto da prosjači. Mogoče zair ’ ni mogel delati. In če je zares potreboval, da bi mu jaz dal milošžin • da bi mogel tisti dan jesti? In če s bil ubožec ti? Ta luč zadnje ure j« tako jasna. Občutek imam, da sem vse Ijenje preživel v temnem predoru Jn zdi se, da sem vse delal naPd Samo ljubezen je bila dobra. Bila je edina luč, ki je predrla Precl Ljubezen in dejanja, ki sem jih storil iz ljubezni. . Zapuščam ti Marijo, Gospod. Slišim, kako šiva na šivaln1 str^. Kako mi ugaja ropot sitroja, ki ga žoneta njeni nogi in belo platno, drsi v njeno naročje. Vedno, kadar sva pričakovala otroka, je vljala košek. Za vsakega otroka posebej, ker je vse enako ljubila. Re je: Kadar se bodo poročili, j m jih bom podarila, da bodo videli, kak-“’1 je bila njihova mati. Matija, dobra žena mojega doma, kiako težko umrem, kako te te zapuščam. Napoljnjevala sj hišo s svojo delavnostjo, a od jutri , prej ne bom več tvoja priča. Tvoja obleka bo črna, (tvoj pogled bo i® stvari, ki sva jih skupno gledala. V vsaki teh stvari se bova sreč Gospod, vem, da te prosi, da jo odpelješ skupno z mano, veIK ar. j,] poslušaj' je, ker ne ve, kuj prosi. Dom jo še potrebuje. Mar ca in se morata od nje še veliko naučiti. Tudi fantje jo potrebujejo, v ^ da bodo vedeli, kaj je žena. Janko, da mo zaveže kravato cb nedel) uojn Zapuščam ti Mprijo. Pazi jo. Varuj io ti sedaj, ko je jaz ne u mogel več. Varuj jo, kakor si io do sedaj, kadar je jaz' nisem znal. Priredila M. M. MICHEL QU01 ST DANIJELOVE ZGODBE 17. SEPTEMBRA. Dva meseca počitnic, ne da bi napisal en sam stavek v dnevnik. Ravnokar sem prebral ves zvezek. Kakšna razlika jned prvimi in zadnjimi stranmi. V začetku sem bil še otrok, sedaj sem oseba. Premislil sem vsa svoja občutja. Razvoj je v den. Ljubezen 'to Lucije je ta razvoj dokončno utrdil. Do danes sem zapravljal življenje in čas, a odslej bo drugače. Postavil si bom cilje in &e potrudil, da jih doseUem. Hočem postati 'ttož, volja, osebnost. Pregled mojih počitnic: Priznati moram, da sem se dolgočasil. Še dobro, da imam prijatelje, kaj bj sicer počel. — Včasih smo šli v kopališče, a letos je bilo vreme pasje. — Sprehodi s kolesi, igranje „futbolina“, lenarjenje po cestah. — Taborjenje: popoln polom. Od treh tednov se j« skrčilo na tri 'tni. Vzrokov je bilo mnogo: odpor staršev; Pavel ni imel kolesa; pomanjkanje denarja: itd. Z eno besedo: tri dn: smo preživeli štirideset kilometrov iz El Havra. Lilo je kot iz škafa. — Lucija: Kljub ločitvi se je moja ljubezen do nj,e še bolj utrdila. Najin poštni sistem je dobro deloval, a zsiradii varnosti sem uničil Vsa pisma, razen enega. Ta se ne bo zgubil; pritrdil ga bom na to mesto. Pismo se glasi: 9. septembra. „Moj dragi Danijel! Cez petintrideset ur te bom znova videla. Dobila se bova pged ka-varno. Jaz že sedaj živim le za tisti trenutek! Poldrug mesec tako daleč od tebe. A lahko ti zatrdim: vsak dan sem mislila nate in na "ajiiio ljubezen. Ravnokar sem prišila z zadnjega sprehoda po polju. Odtrgala sem divjo marjetico in preizkusila tvojo ljubezen. Povedala je, da me ljubiš ‘strastno’. (Ta beseda je moj zadnji izum) Na svinje, moj drag: Danijel!“ Prišla je, večja, močnejša, lepša, bolj dekle kot prej. Z njo se vrača v°lja. Ponovno bo treba it: v šolo. Njena prisotnost mi bo pomagala, da pozabil dolge in sive dni. (Priredil T. M.) (Bo še) L AVSTRIJA AVSTRALIJA Smrt matere Romane Toplak V Melbournu je umrla prednica tamošnjih slovenskih sester v Slomškovem domu m. Romana Toplak. V Avstralijo je prišla leta 1966. (Njen namen je bil iz njene kongregacije napraviti prvo slovensko žensko misijonsko družbo z imenom Baragove sestre. Dočakala je skoraj 81 let, v kongregaciji je preživela 53 let. Šola pri sestrah Z začetkom državnih šol se je v Melbournu začela tudi Slomškova šola v Slomškovem domu pri slovenskih sestrah. Nov duhovnik Poleg g. Hafnerja v Gradcu >n g. Miklavčiča v Spittalu je Sv. Stolica imenovala slovenskega dušnega pastirja tudi za slovenske izseljence na Tirolskem in Predarlskem. Z» to mesto je bil imenovan cistercijanski pater g. Štefan Kržišnik Stamsa. Imenovanje G. Ciril Lavrič je bil imenovan za ravnatelja slovenskih dušnih Pa' stirjev v Avstriji. BELGIJA Imenovanje G. Vink0 Žakelj, izseljenski du' hovnik za Slovence v Belgiji in Holandiji, je bil pred meseci imenova" za duhovnega svetnika in zastopnika tujih misijonarjev v škofiji Lieg6- Mladinski dan in šola V začetku maja sta bila mladinska dneva v Eisdenu in v Water' scheju. V Eisdenu in Zmartbergu a° ustanovili slovensko šolo. Obiskuj6 jo precej slovenskih otrok. ECUADOR Priznanje Slovenski iduhovnik v EcuadorjU’ g. Vencelj Rijavec je bil imenovan za generalnega vikarja škofije Sai' ! J 434 Antonio v Manabi. Msgr. Rijavec je Kor iški rojak. Fašisti s0 družino Pregnali v Makedonijo. Tu so ga mobilizirali partizani, katerim je ušel v Grčijo in leta 1945 stopil v slovensko semenišče v Pragli. Leta 1948 je s semeniščem prišel v Argentino, kjer ga je tri leta kasneje posvetil za duhovnika rajni škof Rožman. G. msgr. Rijavcu iskreno čestitamo. Francija Predavanje — Romanje Dr. Jože Žabkar, zastopnik Vatikana pri mednarodni organizaciji UNESCO, je imel pri Slovencih v Parizu predavanje o temi „Poslanstvo in delo Cerkve v UNESCO in drugih mednarodnih organizacijah.“ — Slovenci v Franciji bodo imeli letošnje romanje v Lurd skupaj s Slovenci >2 domovine od 24. do 29. avgusta, katere bo vodil pomožni ljubljanski škof dr. Stanko Lenič. Kanada Nov roman Karla Mauserja „Božja beseda“, verski mesečnik, ki ga v Torontu izdajajo slovenski lazaristi, je z letošnjim letom začela objavljati nov roman pisatelja Karla Mauserja o Baragi pod njegovim škofovskim geslom „Le eno je potrebno“. Letošnji katoliški dan na slovenjem letovišču v Boltonu je bil po- svečen stoletnici smrti škofa Barage. Pripravili so štiri nove pesmi o Baragi, 'besedilo sta oskrbela Karel Mauser in Pavel Oblak, pesmi pa sta uglasbila skladatelja Anton Jobst in Matija Tomc. — Dr. Rudolf fhjješ, profesor na St. Francis Xaver University, Antigonish, Nova Bcotia, pa je v angleščini napisal knjigo o Baragi s posebnim vidikom na Baragovo delo in vpliv v Kanadi. Baragova proslava v Torontu V spomin stoletnice Baragove smrti so imeli Slovenci v Torontu slovesno prireditev v župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj. Igrali so oratorij dr. Tineta Debeljaka „Barago na oltar“. Režiser je bil Stank) Brunšek. V drugem delu je g. Tone Zrnec CM s skioptičnimi slikami prikazal Barago in kraje, kjer je deloval. NEMČIJA Slovenski dan Na blnkdštno nedeljo, dne 2. junija t. 1., se je zbralo v mestu Wernau, 25 km od Stuttgarta, okoli 1.200 Slovencev na prvem slovenskem dnevu. Točke dneva so bile: dopoldanska sv. maša (somaševanje), pete litanije in blagoslovitev izseljenske zastave ter popoldanski kulturni in družabni del. Popoldne je govoril župnik Ciril Turk iz Esslingena. Prvi slovenski dan v Nemčiji je imel izredno navduševalen učinek v vseh udeležencih. Priče trpljenja V avstrijskem Marijinem svetišču se je zbralo 80 nekdanjih trpinov v nekdanjih nemških koncentracijskih taboriščih. Med temi je bilo 50 duhovnikov iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Francije, trije s Poljske in pet iz Slovenije. Zakaj mu je vzel mikrofon? iškof mesta Crateus v severnovz-hodni Braziliji je govoril na univerzi v Ceari (Brazilija) akademikom o plačah in socialni pravičnosti. Ko je dejal, da je prizadevanje delavcev za pravičnoi plačo prav tako sveto, kot je svet veliki teden, je stopil k škofu rektor univerze mu vzel iz rok mikrofon in dejal, da mora takoj zapustiti univerzitetno poslopje. Somaševanje pri anglikancih Višek zadnjega letnega zborovanja tako imenovane “Church Union” (tistega dela anglikancev, ki se drži katoliških obredov) je bila — pr- vič — koncelebracija pri službi božji. Pet škofov in dva duhovnika, so somaševali pred 3.000 verniki. Brez naslovov Duhovniški svet nemške škofij® Passau je predložil v razpravo duhovnikom, da se odpravijo vsi častni naslovi duhovnikov in odlikovanja. 80-letnica duhovništva V začetku maja je slavil izrediu jubilej tirolski duhovnik Consili8' rius Sponring: v Innsbrucku je sla' vil 80-letnico duhovništva. Star jc 105 let. Je zdrav in pravi, da so nje' gova leta najbolj zdrava, ker redko kdo umrje pri teh letih. Stiki z rusko Cerkvijo Od 26. maja do 2. junija so v Moskvi proslavljali 50-letnico obnO' vitve moskovskega patriarhata. Slo' vesnosti se je udeležilo tudi zastoj' stvo iz Vatikana pod vodstvom nadškofa Dwyerja iz Birmingham9 (Anglija). S tem Vatikan nadaljuje ekumenske stike med katoliško in rusko Cerkvijo. Angleški diakoni Škofje Anglije in Walesa so se odločili, da uvedejo diakonat kot samostojno cerkveno službo. Po petih letih poskušnje 'bodo o tem dokon-eno odločili. Komunske zahteve Tudi v Romuniji so se začeli dvigati glasovi, da naj oblasti znova dovolijo delovanje unijatske duhovščine. Podobno kot na češkoslovaškem so leta 1948 komunisti ukinili katoliško Cerkev vzhodnega obreda, Pet njenih škofov pa internirali. Mladina v kino in TV V Linzu so ustanovili družbo “Christus -f Film”, ki si bo (prizade-vala razširjati pravilno razumevanje filmov in pospeševati med mladino filmsko in televizijsko udejstvovanje. Ameriški škofje za črnce Katoliški škofje Združenih držav •Amerike so povabili vse katoličane ^ sodelovanju v boju zoper rasno razločevanje. Podpirajo naj tozadevne državne komisije, ki skrbe za ra-sUo sožitje. Nagrade za “Novo pesem” Avstrijska radiotelevizija je pod naslovom “Nova pesem” razpisala nagradn0 tekmovanje za nove verske pesmi. Upoštevane bodo nove pesmi, ki trajajo od dveh do šest minut. Prva nagrada obsega 10.000 šilingov, druga 5.000, tretja pa 2.500 šilingov, in pet nagrad po 1.000 šilingov. Za ruske turiste V Rimu je v drugi polovici maja izšel prvi vatikanski turistični vodnik v ruščini. Pomoč na kongresu Nad st0 mehiških študentov, članov Katoliške dijaške zveze, je ponudilo svojo pomoč vodstvu mednarodnega evharističnega kongresa v Bogota (Kolumbija). Prav tako se pripravlja 2.500 skavtov za reditelj-stvo in bolniško pomoč na kongresu. 2. zborovanje Od 22. do 27. junija je bilo na Norveškem v mestu Oslo 2. zborovanje svetovne krščanske zveze za radiofuzijo. Udeležili so se ga zastopniki 30 držav. Na Madžarskem Madžarski verski list “Uj ember” pogumno odgovarja na članek v sindikalnem listu “Nepszava”, ki je napadal uradnike zaradi vedno večjega verskega udejstvovanja. Verski list pravi, da madžarska ustava ne nasprotuje krččanskemu prepričanju. Le partijskih funkcij ne more opravljati, kdor ni član partije. spomini poročevavca iz Kristusovih časov P. J. M. Heredia DJ — Pr. Kremžar Svatba Hiše, kakor podolgasti beli kvadri v sredi senčnih oljčnih in smo-kvinih nasadov za živimi mejami iz rdoče ali rumeno cvetoče košenilje — tako se mi je predstavilo slikovito mestece Nazaret, ki kakor amfiteater sloni na vznožju visokega gri-bevja. Ime pomeni cvetočo mladiko. V hribu izvira močan studenec, čigar vodo sprejema v sikalo vsekani zbiralnik. Semkaj domačinke hodijo po vodo, kadar se izza Moab-skih gora prikaže sonce, ali pa kadar zvečer že zahaja za Karmelom. Prišli smo že pozno popoldne in smo lahko gledali pestro sliko, ko so dekleta v .pisanih oblačilih z vrči na glavah prihajale k studencu. Ustavili smo se čisto blizu. Dekleta so se pogovarjale o Salomini poroki in obirale bahaške Kančane, češ, da zgolj zato prirejajo tako razsipno in razkošno svatbo, da bi se pred Naza-renci bolj postavili. Marija je bila preprosta in prikupn® Tomaž, ki je bil doma v Seforb je poznal dosti deklet in se z 'njimi pogovarjal. O njih in njihovih družinah mi je pravil razne marnje, ki me niso zanimale. Prav ko smo se odpravljali naprej, me pocuka tovariš in pravi: „Ali bi rad poznal Jezusovo mater?“ ,d, seveda!“ sem bil ves vesel. „Glej jo, po vodo prihaja.“ Tn res se je prav tedaj približala ženska kakih šestinštirideset let. ^ vsej svoji skromnosti in preprostosti je bila dostojanstvena. Tomaž j° je najspoštljiveje pozdravil. Nad vse prikupno in zvonko je odzdravila i" rekla: „Tomaž, sodim, da prihajaš 'na svatbo svojega prijatelja Simona.“ „Res je, gospa! Pa tudi prihaja prijatelj Rafael, ker ga je povabil Jožef Arimatejec.“ Potem je vnovič zajela vode in jo zlila v bližnje korito. Žejne živali so pritisnile h k«' J 4.‘18 ritu. Ona jim je meni nič tebi nič Načela snemati nagobčnike ter tako Debitela Kvarta, kateri je križem r<>k strmel v to žensko. „Salomi strežem“ je rekla Marink. „in ji pomagam oblačiti se k po-loki. Zato potrebujemo dosti vode Za obredna umivanja.“ „Če hočeš, gospa,“ se ji je pomudil Tomaž, „ti še jaz prinesem vo-^ei da se ne boš preveč trudila.“ „S(aj sem vajena,“ je odgovorila. ■.Vendar ti bom hvaležna, če mi jo Prineseš, ker moram pomagati Sa-(irn>, ki je prav dobro dekle.“ Tudi jaz sem se ji ponudil in še J^varta sem ji dal na razpolago, s riiner je bil ta zelo zadovoljen. „Ker sta že tako dobra, sprejemam vajino ponudbo, ampak le, da mi odnesla košaro s kruhki za ju-^nj0 gostijo, ker sem revna, naj 0 to moje poročno darilo.“ ' „Gospa“ sem ji zatrjeval, „raz-l,()lagaj z nama po svoji volji...“ Marija je dvignila vrč na ramo 11 rekla: „Prav lepa hvala vama ^bema! 'Moram hiteti, ker me čaka 'Motna. Kajne Tomaž, da boš tako ^her in mi boš jutri pri gostiji pomagal?« ^Kar boš želela, gospa,“ je To-'naž odgovoril. „Na uslugo ti bom, °hkor bom le mogel.“ , „Torej je prav,“ je prijazno de-Ja^a- „jutri te pričakujem v Kani, m vaju dva pričakujem jutri zju-rflJ tukaj, da prideta po košaro.“ Oba s Kvartom sva se hkrati 'Mašila: „Ne samo to! Vse, kar 'anta boš blagovolila naročiti.“ Jezusorva mati ima prelepe oči Sonce se je nagibalo za Karmel in obsevalo Marijo. Sončni žarki so ji ozarjali kostanjeve lase, ki s0 ji razpuščeni padali po hrbtu in so jih tu pa tam že prepletale srbrne nitke. Ko je Marija odšla, sem vzkliknil: „Kako prelepe oči ima ta ženska! Pogled ji je tako mil, čist in nedolžen, da sem ves presunjen in da čutim nedopovedljivo spokojnost v srcu.“ „Ne čudim se, da je Marija tako vplivala nate. INam vsem se ,prav tako godi. Iz njenih oči vre sama dobrota. Še celo njene rojakinje Na-zarenke, kakor so drugače opravljive, jo spoštujejo in ljubijo. Vsi prebivalci in sosedje jo kar ne morejo prehvaliti,“ je pripovedoval Tomaž. „Vse (življenje bi ji rad služil“ Zdaj spregovori Kvart, ki je doslej gledal za njo, dokler ni izginila v mestni ulici: „Kar se mene tiče, pravim, da je moj obisk v tem opravljivem Nazaretu prav srečen. Tlečem ti, Tomaž, da bi tej gospe rad služil vse življenje. 'Ne veš, Domine, kako sem ti hvaležen, da si me dal njej v službo.“ Dobri mož je spregovoril te besede globoko ginjen. Pilo je že deset ponoči, a ženina še ni bilo. Družice so Simona nepotrpežljivo pričakovale, ker so hotele ženinu svetiti z oljenkami, ko pride v mesto. Nekaterim izmed njih so luči že ugasnile. Druge, ki so bile bolj previdne, so imele s se- boj vrčE z oljem, one pa nič; zato »o morale po olje. Med tem pa je prišel ženin s svojimi svati. Vsi navzoči smo vstopili za njim, nakar so se zaprla vrata Salomine hiše. Obred se je pričel in med obredom nihče ni smel v hišo. Zaman so trkale na vrata neprevidne družice, 'ki so šle kupovat olje za svoje svetilke. Hiša, dvorana, ženin, nevesta Ker je nevestina hiša le majhna nas je samo kakih trideset bilo za priče pri obredu. Stopili smo v gornje nadstropje in se razvrstili v precejšni okrašeni dvorani. S stropa so visele svetilke, s sten pa cvetlični venci. V dvorani je bil napravljen krasen baldahin, ki ga je posodil Jožef Arimatejec. Pod njim sta stala dva imenitna stola, za ženina in nevesto. Ženinov prijatelj Jožef je v dragoceni tuniki stal ob nevesti ter že nekoliko nestrpno pričakoval Simona, ki se je bil nepričakovano zakasnil. Končno je vendarle prišel ženin s svojimi svati, „ženinovimi tovariši“, med katerimi sta bila tudi Tomaž in Natanael. Sedaj mu je Jožef uradno izročil Salomo. Hudo sem bil radoveden, kako je nevesta oblečena. Vsa je bila zagrnjena s tako gostim pajčolanom, da ni bilo mogoče videti ne obraza ne obleke. Vsa postava je bila zakrita, le poročni venec na glavi se je videl. Zraven mene je stal star mož, ki so mu rekli David. Ta mi je rekel: „Kakor obred veleva, se je nevesta okopala, nato pa so jo mazilili z najlepše dišečimi olji, ki sta ji jih podarili Berenica in Veronika.“ „Saj zat0 pa tudi vsa hiša diši po vijolicah!“ sem opomnil. David P8 je nadaljeval: „Po pravici Salomon primerja ne' vesto oblaku dišečega kadila, ^ ■plava nad zemljo. Belo oblačilo ji je z zlatom obrobljeno in okrašeno * najlepšim nakitom. Prepasana je ® deviškim pasom, ki ga ji sme odpe' ti samo njen mož. Dolgi in z dišečini oljem maziljeni lasje ji razpuščen' padajo po plečih. Vso pa zakriva pajčolan, s katerim je zagrnjena. ■ Kakšen je ',bil pobočni obred? Obred se je pričel in moj tova-riš je moral obmolkniti. Simon, v v sijajni tuniki in z lepim vencem okoli glave, je prijel Salomo za roko in jo odvedel pod baldahin. Pismar je prebral zaročno listino, ki je bil8 sklenjena pred več meseci, kar so vs' navzoči potrdili, rekoč — Amen. Ker je Salomi oče že umrl je njen stari oče Juda nevesto in ženin* prijel za roke, povzdignil oči k ne' bu in zanju Boga prosil blagoslova-Nato je ženinu vzel z roke prstan-nanj položil svojo roko, ter ga spet vrnil ženinu. Zdaj je ženin nevest' nataknil prstan. Novoporočenca, k' sta doslej stala, sta sedla. Jožef ie vzel čašo najboljšega vina, jo p°v' zdignil in molil za blagoslov mlad’' ma. Nat0 Je čašo podal Simonu. ’T* jo je vzel in najprej iz nje sam ob' pil malo vina. Potem je nevesti o^' grnil pajčolan in ji dal piti; ostanek je potem sam izpil. Prazno čašo je pa treščil ob tla, da se je razletel*- Bo še Kugo Wast Ob zori se je začela procesija Petdesetih avtomobilov, ki so vozili liheiogoldove zlate (palice na parnik, ki naj 'bi jih odpeljal. Spet so poročevalske družbe pod oblastjo Kasala skušale to novico prikriti. Poročale so celo, da ladja ne vozi za Ji-heingolde, marveč za nekoga drugega. Ta trud je bil zastonj. Več 'kakor sto tisoč ljudi je pritisnilo na obalo, da bi videli, k alko bo odhajala }adja, ki se je zdelo, da je s tem, ko Je odnesla zlato, prinesla vsej drža-v* olajšanje. Še tisti dan so vedeli tudi v Lon-^Ofru, kaj se je zgodilo. Plazu ni bi mogoče ustaviti. Cena unči zlata je padla na mah trideset šilingov, česa takega Svet še ni videl. In kar se je godilo v Buenos ^•resu, »s je potem 'godilo po vsem Svelu. v> Milijoni ljudi, ki so hranili pe-c,co zlata, so drveli, da Ibi ga za- menjali v bankovce, ki so bili sicer papirnat denar, pa le edini, ki ga je trgovina poznala in slprejemala. Ljudje niso zdaj več hoteli vedeti, koliko unč zlata je za bankovcem za tisoč šterlingov, marveč koliko teh svetlih in trdnih bankovcev Angleške banke dobiš za tisoč šterlin-gov zlata. Zlato je nehavalo biti denar, to se pravi, posredovalna vrednota in je začenjalo postajati blago, čigar vrednost meriš z drugim denarjem. To je bila čudna duševna prika zen. Svet je bil zastrupljen po pogubnih naukih in je živel v veri, da bo konec vsega papirnatega denarja in 'konec vseh držav tisti dan, ko jim bo zmanjkalo zlate podlage. Zdaj pa se je kazalo prav nasprotno. Zlato je padalo, bankovci pa niso izgubljali veljave. Kdor je iskal vzroke te prikazni je prišel do preproste resnice: Zakoniti denar kake države ne potrebuje nič zlatega poroštva, ka- dar ga je toliko, kolikor ga potrebuje trgovina. Njegova veljava temelji zadosti trdno v potrebi po denarju, ki ga čuti država za svoje posle. Vrednost denarju se zmanjšuje samo, kadar ga je preveč, veča pa se, kadar denar izginja. Ta ugotovitev je bila kakor nenadna luč za državnike, ki so se prej prestrašeni izpraševali, s čim bodo nadomestili zlato. „Z ničemer!“ jim je surovo odgovarjala resničnost, ki je niso slutili, zakaj zlata ni bilo potrebno nadomeščati. V šestih mesecih je zlato padlo tako, da so vlade in državljani plačali vse dolgove z desetino in skoraj stotino njihove nekdanje veljave. Krščanski svet se je začutil svobodnega in je na široko zadihal. 'Spet se je rodila volja do poštenja, ki se je zdelo, da je pogorela do korenin. Začelo se je plesti trgovsko življenje med narodi. Obnavljali so se uničeni posli. Odipirale so se tovarne, ki so jih bili zaprli na škodo kupovalcev. Izginjal je rak nezaposlenosti in mir se je utrjeval. Vlade in narodi so bili do zadnje sile zaposleni p reševanjem vprašanj, ki jih je vzbudil čudoviti izum Julija Rama. Zaradi tega se niso menili za mednarodne spletke. Sovraštvo se je ohlajevalo in ustavila se je pogubna tekma v oboroževanju. Kahal je čutil, da se mu lomi v rokah orožje, ki ga je vihtel od svetopisemskih časov sem. Toda še zmeraj je premišljal o tistem izhodu, ki mu ga je nasve- toval Elias Silberstein: naj se Rhein-goldi sporazumejo z Meyerbeeri, naj uničijo izum in izumitelja. Blumen ni bil sposoben, da bi to nalogo izpolnil- Silberstein je vzel letalo in odletel iz New Yorka v Buenos Aires. Prišel je tja bolan, ves gluh od ropotanja veternic, truden. Toda opoldne si je opomogel ter sklical mogočnike iz sinagoige. Prav posebej pa je povabil Ko-hena. , ( 1 Potem je zvedel, da je zastopnik Meyertbeerov izginil. Ne njegovi tajniki, ne lepa Tamara niso vedeli nie o tem, kje je. IX, Roš v Tamarini hiši Julius Ram je dosegel nekaj docela nasprotnega tistemu, kar so si obetali stari alkimisti. Ti so mislili, da bodo pomnožil* človeško bogastvo in z njim človeško srečo, če pomnože količino zla' ta na svetu. Mislili so si, da je zlato samo P° sebi bogastvo, da je svetu treba čin1 več zlata in da bo zlato obranil0 svojo veljavo, to se pravi, svoj0 kupno moč, čeprav ga bo izredn0 veliko. Ramov izum je jasno dokaz»!’ kako zmotne so bile te otročje m>' sli. Takih misli je veliko ljudi še v današnjih časih. Ram ni pomnožil Človeškega 'o0' gastva s tem, da je doumel način’ kako izdelovati v obilju nekaj, k»1 ni svetu služilo za nič drugega k»' kor za denar. A ko je uničil veljavo zlata, je rešil človeštvo samovlade, k' jo je Ka'hal imel nad denarstvom vseh držav in s tem nad izdelavo 'n delom vseh ljudi na zemlji. Ko državniki oh nenadnem pad-cu zlata niso mogli spati in so si belili glave, da bi našli nov denar, so nenadno ugotovili, da se je to strahotno vprašanje rešilo samo od Sebe: papirnati denar je krožil naprej kakor včasih. Ljudje niso kazali nič odpora proti njemu. Ljudje so se čudili vsemu, kar so doživljali zdaj. še bolj pa so se čudili tistemu, kar so videli, mislili in verovali nekdaj. T0 je bil dober nauk za ponižnost. Zdaj se ponosno dvajseto stoletje ni moglo norčevati iz preteklih vekov, ki so neštet0 obupnih predsodkov imeli za resnico. Verovali so, da se sonce vrti okrog zemlje, kakor je veroval Ptolomej. Verovali so, da se črvi rode iz blata, kakor sta mislila Aristoteles in sv. Tomaž. Toda tisočkrat večja neumnost je bila verovati, da mor.“ Samo zlato biti vesoljni denar. Tiste zmote niso škodile nikomur, la laž pa je rodila bedo in vojne jn držala človeštvo v suženjstvu pegice izposojevalcev. Ko je bil uničen čarovni sijaj, ki Je branil zlato, je krščanski svet ra-Zumel, da je podpis kake vlade na bankovcu boljše poroštvo kakor zla-1°. manj nevarno, zakaj kovine, ki j® tako redka, se lahko polaste sov-’nžniki naroda. Julius Kam, ki je povzročil, da s° ljudje spoznali to preprosto in plodno resnico, je postal najbolj občudovani, najbolj ljubljeni in tudi najbolj zasovraženi človek v svojem času. Občudovali so ga učenjaki in ljudstvo. Oboževali so ga delavci, katerim je dal dela zaradi blagra, ki ga je povzročil. Oboževali so ga 'kmetje, katerih pridelki so dobili ceno, ko je podrla moč upnikov. Blagrovale so ga žene in matere in neveste vojakov in vojaki sami, katerim se zdaj ni bilo treba bojevati zato, da bi bogatili velikaše, ki so prelivali njihovo kri. Blagrovali so ga dolžniki, katerim so sedeli za vratom oderuhi. Sovražili so ga skopuhi, katerih zakladi so se spremenili v kupe blata, in oderuhi in izposojevalci, ki so si izmišljali razburljive vesti in sejali nemir: sovražili so ga gospodarstveniki stare šole, katerih nesposobnost je bila sedaj vsem vidna. Buenos Aires je bil ponosen, da je zibelka tega izuma. Pred delavnico v Paroue Lezama so se gnetle množice. Toda okna stare hiše so bila zaprta in na ugaslem dimniku so posedali vrabci. Bilo je vidno, da v hiši nihče več ne živi. To jesen je zvezna prestolnica morala voliti senatorja, ki naj bi jo zastopal v zbornici. Neki list je sprožil misel, da bi volili Julija Rama. čigar iznajdba je dala dela 30 milijonom delavcev. Na dan volitev je 400.000 meščanov volilo moža, ki ni pripadal nobeni stranki in ki ga niso poznali niti po sliki. Zmagal je, toda ni se oglasil, da bi dobil pooblastilo. INi mogel biti izvoljen, ker je bil tujec. Ljudska radovednost je rasla. Kdo pa je dejansko kaj vedel o Juliju Raimu? Ali ni bil Ram sam bajka ? Če je človek iz mesa in kosti, kje pa se skriva? Ker niso mogli poročevalci do njega, ki je izginil kakor da bi se razkrojil v lastnih pečeh, so potiskali v Colegio Militär in spraševali vse ljudi, ki jim je usoda naklonila, da so iz učenjakovih ust slišali gla-sovite podmene o razkroju snovi. Najmanjše podrobnosti so listi napihovali, jih množili in v malo urah so že šle okoli sveta. Uboge poročevalske družbe niso mogle nič več drugega kakor poročati vse in govoriti resnico. Upale so, da bo Kahal že kako rešil vsa Izraelova vprašanja. V šestdesetih stoletjih zgodovine so Judje bili desetkrat na tem, da bodo njihov narod, njihova vera in njihov jezik izginili s površja zemlje. Toda tako ali tako so se znali prilagoditi nasprotnikom, so prenašali vse nesreče ter so živeli tako dolgo, da so s premetenostjo zavladali. To ljudstvo dma sladak jezik, mrzlo kri in trd0 kožo. Roš Elias 'Silberstein je prišel v Buenos Aires, občudoval Marto Blu-menovo ter je mislil, da je njen oče cepec, ko se ni znal okoristiti s takim zaveznikom. Tedaj je prejel čudno novico: Meyerbeeri so povedali, da nis0 zvedeli za izum Julija Rama niti malo prej kakor drugi Judje. Prisegali so pri sv. thori, da niso prodali niti grama umetnega zlata. Roš 'Silberstein je majal z glavo: „To lahko pripovedujete gej1" mom! Pravi sin Talmuda vam ne bo nikdar verjel.“ Toda nihčfe ni vedel, kje je Mau-ricio Kohen in v katerih skritih delavnicah dela njegov sanjarski alkimist. Roš Silberstein je rekel Zahariji Blumenu: „Zaupajmo vaši hčeri nalogo, da najde Kohena in ga pripravi do tega, da se bo zaljubil vanjo.“ Blumen je odgovoril: „Ni mogoče! Ta norec se je zaljubil v izumiteljevo hčer.“ Roš je ugovarjal: „Ne verjamem. Kristjana lahk0 ljubi Juda. Toda tisti dan, ko se ho Jud zaljubil v kristjano, se bo ne' bo združilo z zemljo... Tako je z*' pisano v Talmudu.“ Zaharija je razlagal: „Bil je čas, Iko je ta čudak ime* rad mojo hčer.“ „In ona? Kaj je ona čutila do njega ?" „Sram me je priznati, da ga Je tudi ona ljubila. In da ga ni poza' bila.“ Roš je dejal s hladno trdnostjo: „Če je tako, ji bo uspelo, da ho pozabil krščansko dekle in se vrnil v Kahal. Zelo slabo bi bilo, če 'bi 30 pokristjanil.“ Marta je bila odšla, da bi na W°' rju ob La Plati prebila zadnje dni te pomladi, v kateri se je prav malo zanimala za reči, ki so prej polnil® njeno življenje. Zelo pa se je ibavila 2 zagonetnimi spletkami Kahala. Bi-^ je naveličana svojega prejšnjega Razburkanega in begavega življenja, toda vendar ni mogla srca privezati na novosti, ki ji jih je prinašalo sedanje življenje. V začetku je bila kakor meč proti kristjanom, ki ga ja vihtel Kohen. Zdaj pa je čutila, da jo drži druga roka. Njene navade so se komaj da bremenile. Bila je muhasta, skoraj čudaška. Prijatelji je nikdar niso opraševali o urah, ki jih je prebila daleč od njih. Tisti, ki so dobro mislili, so menili, da je zaprta doma ali Pa, da je kje na očetovih poljih, ki s° bila večja od kraljevih posestev. Bili so tudi ljudje, ki so verjeli, da 'nia toliko opravkov z diobrodelnost-J'°> da obiskuje siromake v svoji župniji. Tisti, ki so jo oblegali in so se smehljali, ker so upali, da jim bo kdaj skazala naklonjenost, so si mislili, da je skrita na svoji pristavi s kakim skrivnostnim tovarišem, ki si P13! je izbrala za en dan in ki ga bo jutri tepla kakor sužnja. Marta je vedela, kaj mislijo. Smejala se jim je ter jih zaničevala. „Norci, zakaj mislite slabo o meni? Kdo od vas se more bahati, da PB je kdaj poljubil samo roko?“ Pri vsem slabem, kar so govorili 0 njej, niso slutili, da je bila 'Marta zlata kupa Kahala, ob kateri se je Zastrupljalo nešteto gojimskih deklet, k®!1 so posnemale njene muhe in nje-n° svobodnjaštvo. Da bi bolj prikrila svoje sedanje PPale, je izpolnjevala verske dolžno- sti kakor včasih. Hodila je v cerkve. Zdelo se je, da jte njena vnema prav tako globoka ali navidezna kakor njenih tovarišic, ki so se udeleževale obredov tistega krščanstva, ki ga je njena volja zamotavala, ki pa ni izpustila njenega srca. Čeprav je bila sposobna onečastiti vse, si vendar ni upala nikdar približati se obhajilni mizi in zagrešiti bogoskrunstvo, da bi z nečisto dušo sprejela Kristusovo telo. „Še zmeraj imam krščanske navade!“ je besno govorila sama sebi. Zdelo se ji je, da bo tisti dan, ko bi šla po nevrednem k obhajilu, pritekla kri iz križev, ikd jih ni marala gledati... Oče jo je po telefonu poklical iz Buenos Airesa. „Roš Silberstein ti hoče zaupati težavno nalogo. Pridi še danes!“ Ne da bi se od koga poslovila, je skočila v letalo, ki ,ga je vozila sama. Čez tri ure se je že pogovarjala v očetovi pisarni. Medtem,' ko ji je rnš razlagal svoj naört in dajal navodila kakor gospodar, je s skušenimi očmi in zagrenjenim srcem gledal in premišljal, kako lepa je ta Judinja čiste krvi in močnih rok, ki bi bila sposobna, da kakor Judita stopi v Holofernov šotor in mu z lastnim mečem prereže vrat. Roš Siilberstein je položil roke na dekletovo glavo in jo blagoslovil z besedami iz Juditine knjige: „Poišči ga in naj te vzljubi zaradi tvoje lepote, ne da bi ga ti ljubih) Tn Gospod naj položi v tvoje k. srce dovolj moči, da ga. boš zaničevala in dovolj sile, da ga pogubiš.“ Marta iie odšla izpred .roša in med zobmi mrmrala Juditino molitev: „Dovolj moči, da -ga boš zaničevala, dovolj sile, da ga pogubiš!“ Ne! Nikdar ne b0 prosila Boga ne za prvo, ne za drugo! V neznani deželi svojega srca je odkrila nekaj čudnega. Odrekla se je zaradi njega svoji veri, zato se ne bo odrekla njemu za nič. Nekdo, ni vedela že več kdo, najbrž Fernando Adalid, ji je dejal, da je njena duša globoka. Zdaj je verjela. To globočino odkrije človek samo, kadar je duša polna Ijoibezni. Toda velike ljubezni pridejo nehote. Vzcveto brez hotenja, zvenejo brez človekove krivde. Tista ljubezen, ki je v začetku vzbujala -svoji gospodarici smehljaj, ljubezen, ki še je rodila kakor roža ob morskem bregu, je kljubovala valovom in vetru in z nežnimi drobnimi koreninami predrla ošabno skorjo ubogega srca, ki samo sebe ni poznalo. Prišla je do globokih plasti, kii so v najbolj suhih srcih, kakor ostanek božje dediščine. Preden je ljubila, ne bi bila nikdar priznala, da bo zaradi ljubezni kdaj trpela. Ko se je «klanjala čez rob svoje lastne skrivnosti, je začela ‘odkrivati, da je bistvo tega velikega bistva bolečina. Toda na dnu vseh grenkob je požirek medu, ki daje neumrljivost tistemu, ki ga okusi. Zato ima bolečina ljubezni nekaj neizbrisljive sladkosti in noče nikdar umreti. Roš je videl kako je odšla in se je zamislil. „Ta Judita ima judovske oči, 3 krščansko srce,“ si je dejal in p°' pravljal prvi vtis. „Zelo se boji»» da ne bo -sposobna odrezati glave Holofernu.“ Blumen, ki je bil pri razgovor11 s hčerjo, ga je nekaj vprašal. Silberstein ga ni poslušal. Sko' zi visoko, odprto okno proti vzhodu mu je pogled splaval čez velikanski pristanišče z (nabrežji, kjjoi- so se gnetle ogromne ladje, ki se je zdelo» da so se zarinile prav v mestne ce' ste. Daleč zadaj je tekla tista le110 rumenkasta reka, ki nima primere in ki je široka kakor morje. Tam b1 lahko vrgla sidra vsa brodovja sve' ta. Na zahod sle je odpiralo -drug0 okno. Tam je pogled bežal milje ‘n milje in se utrujal, ko je iskal »eJc mesta, ki je bilo kakor strahoto9 glava na otroškem telesu. Roš je vedel, da je Argentina država, velika po površini in po neO' mejenem bogastvu, majhna pa Pp številu prebivalcev. In -spomnil se je, da je utemelj*' telj sinoizma, veliki Teodor Herz'» nameraval dobiti za svoj narod do' movino na kakem delu argentinsk6' ga ozemlja. Ko je Herzl umrl, s® njegovi nepotrpežljivi nasledniki naredili ne' skončno napako: rajši -so izbrali s*® ro, izčrpano in napol divjo Palest1' no, kakor pa to novo in rodovitn0 obljubljeno zemljo, katere preste* niča je štela fe več Judov kak0' vsa obnovljena Judeja. Toda že ni bilo ved časa, da bi Popravljali usodno napa'ko. Ogromno mesto je imelo na Iju- več vpliva kakor Pariz na Franovo, več kakor New York na Združene države, več kakor London na Anglijo, več kakor Rim na Italijo. Kdor ibi se ga polastil, bi bil gospodar vse države. Sinagoga bi sle lahko okoristila s čudovito svobodo, ki jo dajejo tuj-cem argentinski zakoni, in naredila iz Ruenois Airesa judovski Babilon. l'a bi bil boljši kakor Varšava, 'ki je premajhna, boljši kakor New York kjer ima Kahal prevelike sovražnike. Blumen ni znal jidščine, pač pa Je prav dobro govoril angleško. Silberstein je nadaljeval: »Nemogoče je, da bi nihče ne vedel, kje je Kohen. Vsaj policija bo vedela?“ »Ne, roš, policija ne ve. Vprašal s