Novice. — Učiteljske vesti na Štajerskem. V stalni pokoj so šli nadučitelji: gg Josip V i d i c v Št. Pavlu v Savinski dolini, J. čižek na Pilštajnu in I. Žolnir pri Sv. Štefanu. — Poštne vesti. Služba poštnega odpravnika v Pre-straneku se je podelila poštnemu upravitelju gosp. Fr. De-klevi, v Jesenicah na Savi pa poštni upraviteljici Hermini Zwirn. — Volitev deželnega poslanca v trgovski in obrtniški zbornici. Pri dopolnilni volitvi enega deželnega poslanca na mesto umrlega zborničnega predsednika gosp. Jos. Kušarja izvoljen je bil deželnim poslancem predsednik odvetniške zbornice gosp. dr. Danilo Maj aro n. Oddanih je bilo 22 glasovnic. Gospod dr. Danilo Majaron je dobil 19 glasov, Fran Kollmann 2 glasa, jedna glasovnica je bila prazna. Kot vladni komisar je bil pri volitvi navzoč gosp. dvorni svetnik dr. pl. Ruling. — Izumitelj umetnega klavirja. Pretekli teden se je mudil v Celju gosp. Ivan Bajde iz Hotiča pri Litiji na Kranjskem, ki je izumil posebni klavir, ki v komaj štiri in pol oktave obsegajocem prostoru združuje citre, harfo, vijolino, violo, čelo itd Gosp. Bajde je vzbujal veliko zanimanje ter se je iz Celja napotil s svojim instrumentom v Savinjsko dolino, odtod pa v Maribor. — Občni zbor »Slovenske Matice« je dokazal, da je bilo v 37. društveni dobi 36 418 kron 50 vin. dohodkov, stroškov pa 36.034 kron, torej je ostalo prebitka 384 kron 50 vin. Lani se je društveno premoženje pomnožilo za 2275 K 18 vinarjev. — Novi deželni dvorec bo do meseca avgusta toliko urejen, da se bodo mogli v tem Času preseliti vanj vsi deželni uradi. Le dvorana bo vzela še nekaj tednov, predno bo docela dovršena in opravljena. — Preselitev sodišč iz državnega pravdništva v novo poslopje se bo vršila začetkom meseca avgusta. Takrat bodo tudi tukajšnji kaznjenci tja prepeljani. — Prostori v Oojzovi hiši se adaptirajo na to za privatna stanovanja. ~ V začasni pokoj je šel okrajni glavar v Eadov-Ijici Jakob Rubelli pl. Sturmfest. — Za male obrtnike. Justično ministrstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je vsled njenih in pritožb drugih zbornic prepovedalo krojaška, črevljarska, urarska itd. dela v kaznilnicah za zunanje stranke. — Odhod vojaštva iz Ljubljane. Tukajšnji bataljon 17. polka odrine 1. julija k vajam v Postojno ter se vrne v Ljubljano 19. julija. 27. polk pa odrine v Postojno 17. julija ter se vrne v Ljubljano šele 9 septembra. Razun tega se vršijo letos manevri večjih oddelkov 3. voja v okolicah Postojne, Rakeka, Cirknice, Begunj itd. — Naprava mehanične pekarne v Ljubljani. Hišni posestnik Julij Kan t z namerava napraviti veliko mehanično pekarno z uporabo električne moČi in si je v to svrho že iz-posbval stavbeno dovoljenje za nekatera rekonŠtrucijska in adaptacijska dela v svoji hiši ob Rimski cesti štev. 10. in pa za zgradbo novega poslopja na vrtu svoje hiše. Prvotno je gosp. Kantz svoje novo podjetje hotel namestiti v NuŠakovi vojašnici, vsled diferenc s solastnikom vojašnice pa je to namero opustil in bo zgradil pekarno ob Rimski cesti. Parna peč se bode kurila s premogom, stroje za gnetenje, za drobljenje starega kruha itd. pa bode gonila elektrika. Dimnik bo 18 m visok. Delo se bode pospešilo tako, da bo moči pekarno že letos izročiti svojemu namenu. — Ruppejeva razstava oljnatih slik, akvarelov, skic in studij je v risalni dvorani mestne realke. Na razstavo iznova opozarjamo. Slike kažejo motive s Kranjske, Tirolske in iz Italije. — Nov most čez Savo. Že pred leti se je sprožila misel, da bi se blizu Trbovelj zgradil čez Savo most, ki bi vezal štajerski breg Save s kranjskim. Potreba take zveze je tem občutljivejša, ker od Litije do Radeč ni nobenega mostu čez Savo. Sedaj se bode ta namera menda uresničila. C. kr. višji inženir M. Kirschlager v Ljubljani je izdelal projekt ter pri c kr. deželni vladi vložil prošnjo za podelitev dovoljenja za zgradbo železnega mostu čez Savo pri Trbovljah. Okrajno glavarstvo v Krškem je dobilo pooblastilo, da dotično vodopravno obravnavo vpelje in izvrši in je v ta namen razpisalo komisijsko obravnavo na licu mesta, ki se bo vršila dne 8. julija. — Pri »Amerikancu« Hodscharju so dobili, ko je bil aretovan, baje 28 000 kron. — Število veleposestnikov na Kranjskem se jako manjša. Leta 1895 so bili še v veleposestvu pri volitvah 103 volilci. Leta 1897 jih je še 96, leta 1900 samo 90. Veleposestniki raje poprodajo svoja posestva ter gredo v mesta uživat brezskrbno življenje. Škoda, da imajo veleposestniki Še deset mandatov, seveda samo nemških, v deželnem zboru. — Bohinjski predor. Do konca meseca aprila t. 1. se prevrtali bohinjskega predora od severne strani 762 m od strani Podbrdom pa 4296 m. Delo je jako težavno. -— Gradnjo ceste iz Podbrda čez Petrovobrdo do Zalegadola je oddalo železniško ministrstvo brez razpisa natečaja tvrdki Rizzani Venier iz Italije. Cesta bo dolga 14: km in bo stala okoli 700.000 kron ter mora biti končana do konca tekočega leta. Delavcev potrebuje okoli 600. To cesto je nujno zahteval podjetnik Ceconi, da se more delo v prizadetih krajih sploh vršiti. -- Dovoljenje za rudosledbo je dobil tovarnar v Radečah gosp. Josip Tertschek za litijski okraj, — Mariborsko okrožno sodišče razpisuje oddajo zidanja novega sodnega poslopja v Slovenji Bistrici v „Mar-burger Zeitung", katera je Schonererjansko-vsenemška — po domače povedano pa veleizlajalska. Več menda ni treba povedati. — Marenberški Nemci so kar zeleni od jeze, da se je nastanil v Marenbergu slovenski o imetnik gosp. dr. Fran Piki. Kaj so mu v tej jezi naredili? Namazali so mu tablo s človeškim blatom. So pač podobni tistim živalicam, katerim pravi naš kmetic — drekobrbci. — Spodnještajerska kopališča. Na deželnem kopališkem zavodu Rogatec Slatina je bilo do 9. junija t. 1. 155 strank z 202 osebama, na deželnem kopališkem zavodu Dobrna do 10. junija 129 strank s 195 osebami, v Rimske toplice pa je prišlo do 12. junija t. 1. 66 strank s 174 osebami. — V Marenbergu so občinske volitve v prvem in drugem razredu razveljavljene ter se bodo vršile nove volitve, pri katerih je pričakovati, da bode vsenemška stranka pogorela, ker hočejo proti taisti Slovenci z zmernejšimi Nemci skupno nastopiti. — Žalosten pojav. Gornjeradgonski okrajni zastop ima po zadnjih volitvah, ki so se končale dne 5. junija t 1., zopet nemško nacijonalno lice, le občine so volile kršČansko-narodno. — Nekatere slovenske občine so baje volile z nemškimi nacijonalci — Za »Učiteljski dom« v Celovcu so darovali slovenski poslanci 200 kron. Društvo se vrlim našim poslancem za njihov dar iskreno zahvaljuje. — Slovenska ljudska šola v Št. Rupertu pri Veli-kovcu na Koroškem, ki jo vzližuje družba sv. Cirila in Me- Stran 247. stran 248. toda, je zaprosila pravice javnosti. Naučno ministrstvo je prošnjo odbilo. — Vzrokov za to postopanje ni navedenih. — Novi tržaški škof, monsignor Fran Nagi, rector animae v Eimu, je bil v nedeljo 15. t. m. posvečen. Iz Trsta sta odšla k temu posvećenju dva kanonika. Posvetil ga je kardinal Alojzij Masella. — Ponesrečenje. Sinoči ob devetih je kolesaril ma-gistratni uradnik iz Ljubljane gospod Herman Kuklja, v društvu treh prijateljev iz Logatca nazaj v Ljubljano, a zadel je tako močno ob železniško šrango, da je odletel z razbito črepinjo na tla. Zapušča ženo in dva otroka. — Ponočna idila na Golovcu. Velik strah je po-padel pred nekaj dnevi prebivalce ob Dolenjski cesti in v Hradeckega vasi. Na vrhu Golovca se je prikazal žar, ki je postajal od minute do minute večji. Marsikoga je preletaval strah, ko je slišal kurjevaške geologe govoriti, da Golovec ogenj bruha. Toda ta strah se je kmalu polegel, kajti videlo se je. da nekdo na Golovcu kuri. Mislili so, da se je kaka ciganska družba naselila na Golovcu ali pa da si kaki tatovi pečejo janjca. Oborožila se je četa junakov z vilami, motikami, ^ krampi, koli in puškami ter se podala pod vodstvom policaja na Golovtc. Tukaj je bilo vse mirno in tudi ognja ni bilo nič več videti. Brez dvoma so dozdevni tatovi slišali priti ljudi in ogenj takoj pogasili. Oborožena četa zasledovalcev se ni upala iti naprej v gozd in sebi v korajžo so začeli streljati v zrak. To je imelo čudovit učinek. V gozdu je postalo vse živo in osebe so začele švigati semtertja. Slučaj je hotel, da je jeden izmed golovških ponočnjakov priletel naravnost med svoje zasledovalce, in bi ga bili v strahu pobili na tla, če bi ne bil takoj milo prosil milosti. Bil je 14 let star fantič, ki je z jokajočim glasom pripovedoval, da je bil od drugih zapeljan, da je šel v „lager", v katerem se je našlo več jajčjih lupin in razne posode. Fantiči so doma kradli jajca in mast in so na Golovcu po noČi delali „šmarn". Fantiči so stari od 12 do 14 let in sami „cajzelci". Ujetega fantiča-ponočnjaka je kurjevaška patrulja peljala na policijo. — Žile prerezal si je Josip Morel iz Marjana pri -Št. Petru. Udaril je s kozarcem po mizi in se mu je kozarec v roki razdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — V gnojnici utonil je v Cirkovcih pri Ptuju dveletni sinček posestnika Fran Medveda. — Iz Adlešič ob Kolpi. Nesrečno je padel 12. junija Matija Petek posestnik iz Velikih Sel 70 m v globočino čez skalovje, gredoč ob Kolpi po stezi na vrh. Močno pobit je visel dve uri na drevesu, rastočem v nižavi. Prenesen domov, je čez nekaj dni umrl. — Detomor, 171etna Neža Primožič v Podjelovembrdu v škofjeloškem okraju je zadušila svojega novorojenca. Deto-morilko so izročili sodišču. — Napad v črnomaljskem sodišču. 10 t. m. do- poludne je na hodniku črnomaljskega sodišča nenadoma napadel z nožem Ivan Butala iz Eadenc ob kolpi svojo sosedo Katarino Grzetič, hoteč jo umoriti. Poklicana je bila za pričo proti njemu radi hudodelstva nevarne grožnje Grozil ji je, da jo ubije, ker je čarovnica Grzetič ima 5 ran, jedno v prsi, 3 v trebuh, jedno v stegno. Težko, da bi okrevala. Storilca so prijeli. — Pod kolo otovorjenega voza je prišel z roko Franc Božič iz Gola pri Vipavi. Hotel je kolo podložiti. Kolo mu je šlo čez roko in mu jo hudo zmečkalo Pripeljali so ponesrečenca v deželno bolnico. -- Nezgoda. Mizarski pomočnik pri Karolu Binderju v Slomškovih ulicah št. 14 A. Šiška je ponesrečil. Stroj mu je pri delu odtrgal dva prsta desne roke. — Pri postavljanju mlajev je ponesrečil Ivan Lipavic iz Cirknice. Zlomil si je desno nogo. — Strela je udarila predminulo nedeljo proti večeru v hišo posestnika Stipeta na Rateževem Brdu, sodniški okiaj Ilirska Bistrica. Zgorele so tri hiše s hlebom vred. Pri Stipetu je strela ubila tudi jedno kravo. — Šolskim otrokom ne cigaret! Na Holandskem in po mnogih državah je ostro prepovedano, prodajati šolskim otrokom cigarete. Ali bi ne bilo to prav tudi pri nas ?! Kako da je to pogubno telesnemu zdravju, lahko vsak spozna. Otrokom ne cigareti Trafikarji pazite! — Bojkot. Zahodna nemška zveza industrijcev je sklenila bojkotirati vse one trgovce v Avstro-Ogrski, ki so namestu nemške uvedli češko ali mažar^ko dopisovanje. — Atentat na italijanskega kralja in kraljico. 25. m. m. se je peljal dvorni vlak, v katerem sta bila tudi kralj in kraljica z neapoljskega kolodvora proti arzenalu. Na poti je zagnal delavec Vincenzo Guerriero kamen proti kupeju, v katerem je bila kraljevska dvojica; potem ga je zagrabil neki poročnik za vrat. Kamen je prebil Sipo kraljevskega voza. Guerriero je anarhist in je bil že štirinajstkrat kaznovan. — Najbogatejša ženska na svetu je primadonna Hattie Green v Zjedinjenih državah, ker ima nad 300 milijonov kron. Gospa Green je baje sila skopa in energična ženska, ki nosi vedno revolver seboj. Davkov noče plačevati, nego jo morajo vselej posebej prisiliti. Odvetnike sovraži ter se jih boji, zato ima baje v rokah vedno revolver, kadar govori s katerim. Skratka: čudakinja! — »Kultura« španskega kralja. Kralj Alfonso, kateri je veljal za nasprotnika bojev z biki, je danes z vsa močjo svojega kraljevega grla klical slavo toreadorjem, kateri so v zabavo kralja pomorili deset bikov. Igra je bila tako krvava in brutalna, da take sploh na Španskem Se ni bilo. Arena je bila polna krvi. Boj z biki je gledalo nad 20.000 Špancev in Španjolk, kateri so s kraljem zajedno kričali in metali denar v areno. Ko je bila tudi zadnja žival usmrtena, so „plemeniti" Španjolci zahtevali, naj se boj nadaljuje; cela kralj „po milosti" je hotel videti več prelivanja krvi, toda prireditelji corride niso imeli več bikov, izvzemši one med gledalci. Boj z biki se je vršil na Plazza de Torros. — Ukradli princovo darilo. V Harvardovem vseučilišču je nekdo ukradel slike, katere je daroval princ Henrik imenovanemu vseučilišču. Tatovi so prišli v vseučilišče pa strehi in odnesli itak malovredne slike. — Holandija republika? Nizozemci so predobro pogledali v dno pruskih obisti o priliki bolezni svoje ljubljene kraljice, kakor da bi se mogli posrečiti pruski načrti glede Holandije Že opetovano smo poročali, da je bil pangermanski načrt, s pomočjo nad vse surovega in izlumpanega princa Meklenburškega (sedaj, žal, soproga kraljice Viljemine Nizozemske) ubogo mlado vladarico storiti nerodovitno in potemtakem oropati Nizozemsko prestolonasledstva. Skrajno surov ia nevreden nastop Meklenburžana na nizozemskem dvoru je tudi v resnici dosegel, da je uboga Viljemina zbolela in da najbrže ne bode več pričakovati pri njej nasledstva. S tem bi bil dosežen pruski načrt, da zasede nizozemski prestol pruski prina WeimarSki ter da bi zavladal v Nizozemski Prus. Da bi potem sama ob sebi padla Nizozemska v prusko žrelo kot „zvezna država", se umeje samo ob sebi. A nizozemski merodajni faktorji so pregledali to nakano in so slovesno izjavili, da v slučaju kraljičine smrti ali da država ostane brez prestolonasledstva, Nizozemska postane republika, nikdar pa jej ne bode vladal Nemec in nikdar ne stopi Nizoz<^mska v nemško zvezo. To je najboljši odgovor prudkim tigrom, ki so s svojim načrtom hoteli žrtvov-ati mlado življenje uboge Viljemine. — Prebivalcev na Reki je po izjavi statističnega urada 39 542. Slovencev našteva 2 251, Lahov 17 354, da bi pa število hrvaškega prebivalstva kolikor mogoče prikril, razcepi Hrvate na ta način, da našteva poleg hrvaškega razne- stran 249. „jezike": „ilirski**, „slavjanski", „slovaški", „čeSko-moravski". Kljub temu se vidi, da je večina prebivalstva na Reki slovanska oziroma hrvaška. Madjarov navede 2.842. — Zaupanja v hranilnico ni imel neki kmeti8 v neko mestno hranilnico na Nizozemskem in je poskusil, ce je hranilnica poštena, na sledeč način. Iz svoje hranilne knjižice je dvignil 50 gld. Ko ma j^ uradnik denar naštel, rekel je kmetic: sedaj je dobro, kar nazaj vzemite, denar je varno shranjen in je Sel proč. — Analfabeti na Ogrskem. Meki madjarski list prinaša sledeče številke o izobraženosti madjaiskega priprostega ljudstva. V neki občini blizu Budimpešte, ki šteje 2029 ljudi, jih je veščih pisanju in čitanju samo 1384, v drugi ki ima 3231 prebivalcev, jih zna isto vednost 2113, in v vasi, ki šteje 1049 ljudi samo 426. In kako tudi obiskujejo šole. V SoIymaru od 340 otrok, ki so dolžni obiskovati šolo, jih je samo 180, v Buda Kazalom od 340 obiskuje šolo 124, in v Kerestemu od 131 za šolo godnih otrok se jo poslužuje samo ^0. In to vse se vrši večinoma v krajih, kjer upijejo Madžari, kako potrebno je ljudstvu madžarskih šol. — Salamonove modrosti bode potreba nekemu sodniku v Brnu za nastopni slučaj, ki se je pripetil ondi, prav razsodi. Meščan, imenovan Meier, odšel je po kupčiji na popotovanje, čez par mesecev dobi poročilo od doma, da se mu je rodila željno pričakovana hčerka. Toda, dete umrlo je kmalu potem in žalostna žena ni si upala sporočiti možu, temveč gre in si potom časopisja dobi tuje dete, katero naj bi bilo od sedaj njena last mesto umrlega. Toda kmalu se skesa prava mati, da je odstopila dete tujki, vzame denar in ga nese nazaj gospej Meier ter zahteva svojega otroka. Gospa Je bila slednjič pripravljena vrniti jej dete, ako se njej posreči dobiti temu podobno. Gre in inserira zopet v časniku, da želi vzeti za svojo šestmesečno deklico, ki naj bi bila plavolasa z modrimi očmi. Zopet se v nekaterih dneh oglasi pri njej druga mati z deklico, katero je bila za drag denar pripravljena odstopiti gospej Meier. Vse je bilo urejeno in zgovorjeno, da more prvo dete vzeti lastna mati nazaj, toda kaj še! Dete prve matere umrje nenadoma in ko dotična pride ponj, verjeti ne more, da je res umrlo, ter hoče šiloma vzeti ono deklico, ki je prišla pozneje v hišo. Vse dokazovanje ni pomagalo nič. Mati št. 1 vzeti je hotela šiloma hčerko matere št. 2. Da se pa zadeva še bolj zaplete, skesa se naenkrat še mati št. 2, ter zahteva svoje dete nazaj domov. Zastonj so bile vse obljube, vse grožnje, obe materi zahtevali sta ono edino dete nazaj. Uboga gospa Meier si v tej zmešnjavi ni videla pomagati, gre in piše svojemu možu vso zadevo ter mu tudi pove, da je njihovo dete kmalu po rojstvu umrlo, ter da je le iz strahu pred njim ravnala tako. Mož pa — ne'bodi len — pride hitro domov, vzame ženo in dete ne verujoč vsim spletkam, ter odpotuje nagloma nazaj v tujino po svojih kupčijah. Oba pravi materi pa sta ostali sami ter jima ni kazalo druzega, kakor da sta oddali vso zadevo sodniku, katerega naloga je sedaj pravično razsoditi ta slučaj. Prav lahka ni ta naloga. — Zviti tihotapci. Na nemško-ruski meji je zasačil nemški stražnik ruske tihotapce. Ko so videli ti, da se jim hoče njih namen izjaloviti, so prav previdno zvabili stražnika čisto do meje, dokler meje ni prestopil. Ko pa je bil na ruskih tleh, 80 ga prijeli in izročili ruskim kozakom. Seveda so s svojimi mavhami lahko odšli, dočim se je imel nemški stražnik pred ruskimi oblastmi zagovarjati, ker je mejo prestopil. — Hvalospev tobaku. Dandanes, ko posebno zdravniki v enomer povdarjajo škodljivost tobaka, je pač tej preganjani rastlini pravo zadoščenje, kako si je izbral mladi dr. Dums za predmet svoji akademični razpravi dokazovanje, da kajenje tobaka ni le neškodljivo, temuč čestokrat koristno in potrebno, posebno za zdravnike, ki pridejo v dotiko z na- lezljivimi boleznimi. Mladi zdravnik je natančno opazoval in preiskoval učinkovanje nikotina v najrazličnejših slučajih ter prišel končno do zaključka: Tobak nima vpliva na razvoj legarja ali krča, toda znatno zabranjuje rast bacil influence, davice in jetike. Dim nikotinov in piridinov, ki nastane pri sežiganju tobaka, ohrani notranje dele več ali manj nepri-stopne bacilom. — Ženo je hotel umoriti kramar R. Kininger v Atzgersdorfer, ker mu ni hotela dati denarja, da bi pijančeval. Vrgel ji je veliko utež v hrbet, da se je onesvestila, ter ji zabodel nož v prsi. Ko ji je hotel prerezati vrat, ga je neki mimoidoči stavec odtrgal od žrtve. Morilec je pribežal k orož-ništvu, ker so ga hoteli ljudje ubiti. Kininger je priženil 6000 kron, a vse zapil. Nesrečna, 21 letna žena bo vsled muk umrla. — Ponesrečen zrakoplov. Na Lechfeldu na Bavarskem se je spustil nadporočnik Hiller z zrakoplovom v zrak. Komaj je bil 500 m visoko, ko se je balon vnel in padel na tla. Nadporočnik si je zlomil obe nogi. Zrakoplov je bil z žicami privezan na voz. Električen udarec je vrgel konja na tla. Trije vojaki so se onesvestili in opekli — Črnogorski princ Mirko, drugi sin kneza Nikola, vladarja črne gore, poročil se dne 12. junija z Natalijo Kon-stantinevičevo. Poroka se je vršila v Cetinju, ter so istej kot rivedoki prisostvovali ruski car, srbski kralj Aleksander in italijanski kralj. Vsi trije so bili zastopani po svojih namestnikih. Nevesta se je pripeljala iz Benetk na italijanski ladiji ter je zadobila še pred poroko naslov kneginje. Govori se, da grški princ Jurij namerava priti v kratkem v črnogoro snubit kneževo hčer Ksenijo. — Proti jetiki. Na Dunaju se je vršilo minolo nedeljo posvetovanje zdravniških strokovnjakov, da se ustanovi društvo, kateremu bo namen delati proti razširjevanju jetike. Društvo naj obsega celo Cislajtanijo. Zborovanja se je udeležil tudi ministrski predsednik, ki je obljubil podporo vlade. V jeseni bo občni zbor društva. Izbran je odsek, ki ima nalogo, do tedaj sestaviti pravila. — 3»0če, ne maramo umreti«. Žalostna rodbinska tragedija se je vršila pred par tedni na Ogrskem. Delavec Varga, oče dveh ljubih otrok, iskal je dolgo časa zaman dela in zaslužka. Trpeli ho dolgo, naposled pa sta sklenila, da se usmrtita z otroci. Mati je vzela v naročje mlajše dveletno dete, starejše pa je vodil oče za roko. Ko so prišli k vodi, hoteč se utopiti, jame jokati mlajše dete, večja štiriletna deklica pa je, ko jo je oče, hotel potegniti v vodo za seboj, začela prositi „oče ne maram umreti, ne v vodo". Toda glo-bokeje so se udirali v vodo in skoro, da bi bila prošnja otrokova zastonj. Glasni jok otrok pa je k sreči privabil ljudi in policijo, ki so z največjim naporom rešili nesrečno družino iz valov. Rešeni so priznali, cla so storili to gnani od bede toda, da hočejo odslej možko nositi težo življenja, katerega so jim sedaj rešili otroci. — Velika nesreča v Borislavu. V jamah akcijske družbe „Borislav" v Borislavu, kjer kopljejo surovine za petrolej, se je užgal takozvani naftov plin. Eksplozija je bila velikanska in je napravila razven na pripravah, velikansko škodo na človeških življenjih. Precej po eksploziji so se začela rešilna dela. Izvlekli so doslej 23, med katerimi je 19 mrtvih, štirje pa so tako zdelani, da ni upanja, da bi še okrevali. — Stražnik ustrelil stražnika, V Ivancih na Hrvatskem je bilo trgovcu Grunwaldu mnogo reči pokradenih. Stražnika Vinko Grabar in Imbro Putarek lovila sta tatu vsak na drugo stran. — Po dolgi hoji opazi nekoliko vinjeni Grabar v nekem grmu človeka. Hitro pomeri s puško in sproži, meneč, da se mu hoče tat potuhniti, človek v grmovju je zastokal in mrtev se je zvalil na cesto stražnik Putarek, ki je hotel v grmovju počakati Grabarja. Nesrečni Putarek je ostavi! vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. stran 250. — Nove vrste naslovi na pisma. Na Francoskem je upeljana nova „moda", namreč način, kako bodo Francozi odslej naslavljali poštne poiiliatve Isti obstoji namreč v tem, da bode naslov napisan narobe temu, kakor se piše zdaj Na „novih naslovih" bode zgorej najprej naveden kraj, kamor je pošiljatev namenjena, potem oddelek ali ulica in hišna številka in na konci Se le ime prejemalčevo. Taki naslovi bodo seveda mnogo olajšali delo poštam in pismonošem. —- Prekop je hotel razgnati, kakor javljajo iz Nia-gara Fallsa, nekdo na kanadski strani z dinamitom. Ko so šli ponočni delavci v rov na delo na kanadski strani, se je našlo, da je hotel nekdo uničiti kanal in usmrtiti trideset delavcev 160 čevljev pod zemljo. Eov je 60 čevljev globok in na dnu rova se cepi predor na jug in sever, na obeh krajih pa delajo delavci, ki bi bili vsi ubiti. — Ogromni banket je priredil, Italijanom posebno dobro znani kralj Menelik, poglavar Abesinije, one Abesinije, katero so pred nekaj leti hoteli osrečiti Italijani s svojo „Cul-turo", a so morali bežati, kar so jih noge nesle. V proslavo te zmage pred šestimi leti je dal napraviti Menelik pod milim nebom velikansko narodno slavnost, na katero je bil povabljen ves narod. Igre in godbe so skrbele za zabavo ljudstvu itn velikanski banket, ki je bil prirejen na obširnem polju, štel ni nič manj nego 10.000 gostov vsakovrstnih stanov, vojnikov, delavcev in uradnikov. Na tem banketu spominjali so se gotovo živo zmage nad lačnimi in oholimi Italijani, kateri so jim hoteli odvzeti neodvisno prostost ter jim za to nadomestilo dati svojo črvivo „Avitta Cultura". — »Molčati je zlato, govoriti srebro« pravi narodni pregovor. In zopet drugi: „Kedor molči, devetim odgovori". Tako nekako si je najbrže mislil tudi Irancoski časnikar, ki je napisal Članek, v katerem energično zahteva, da se na železnicah upeljejo vozovi za one popotnike, ki ne marajo govoriti, člankar se opira na dejstvo, da, kakor so vozovi za nekadilce, za one, ki želijo spati, isto tako naj bodo za one, ki želijo molčati. Pravi, da se je nedavno peljal z nekim zelo zgovornim človekom. Kakor si je oni z razgovarjanjem prizadeval, da ne utihne pogovor, tako si je ta z molčanjem in kratkimi odgovori želel dobiti mir. Naposled seže še po zadnjem sredstvu. Slučajno vpraša ta brbljač pisatelja, s kom da najrajši potuje: „Sam ali z gluhonemim tovarišem, odvrne ta, meneč, da „sedaj vsaj razumiš". Toda oni je na dolgo in široko začel razlagati, da je tudi on tistega menenja. Ubogi pisatelj je moral grizti kislo jabelko, dokler je trajala vožnja. To ga je menda napotilo, staviti na železniško upravo zgoraj omenjeno zahtevo, ter je skoro brezdvomno, da se vsaj pri živih in blebetavih Francozih za prvo kaj tacega upelje. Mi Slovani pa smo veseli, ako najdemo priliko govoriti z brati Slovani na svojih potovanjih, tuj jezik govoreče tujce pa prav lahko preziramo brez posebnih oddelkov na železnicah.