PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 25 (13.558) Trst, sreda, 31. januarja 1990 Izredno odločen in grob poseg varnostnih sil ni ustavil albanskih demonstrantov Na Kosovu je položaj dramatičen protest prerašča v splošni upor Prve prvine gverilskega boja, ki ne obeta nič dobrega - Srbi in Črnogorci ustanavljajo straže in zahtevajo orožje - Množično podpisovanje dokumenta alternative - Proces proti Vllasiju odložili MARJAN DROBEŽ PRIŠTINA Na Kosovu postaja položaj čedalje bolj dramatičen in negotov. Seznam žrtev se daljša, včeraj so po uradnih trditvah padli še trije Albanci. Ponekod divja prava vojna med demonstranti in policijo. Nastopajo celo posamezni gverilci in teroristi, ki so dobro organizirani in izurjeni. Demonstranti napadajo in zažigajo vsa vozila, ki nosijo srbske oznake, rušijo objekte, postavljajo cestne prepreke in barikade, ponekod tudi z gorečimi avtomobilskimu gumami. V Gnjilanu so demonstranti napadli zgradbo občinskega komiteja Zveze komunistov v trenutku, ko se je v njej mudil član partijskega vodstva Srbije Borivoje Radovič. V naselju General Jankovič, ki leži na meji med Kosovom in Makedonijo, so demonstranti razdejali policijsko postajo. Barikade so bile ponekod tako obsežne in masivne, da so jih morali odstranjevati z gradbenimi stroji. Posebno srdite demonstracije albanskega prebivalstva so bile v Uroševcu. Tam so izgredniki kamenjali tudi potniške vagone na železniški progi. V Peči so demonstranti poskušali odvzeti orožje vojaku, ki je bil na straži. Pri tem pa niso uspeli. Sicer pa med sedanjimi dogodki ni napadov na vojaške osebe ali objekte. V Grahovcu in v Suvi Reki miličniki albanske narodnosti po neuradnih trditvah niso hoteli uporabljati orožja proti svojim soroja-kom, ki so demonstrirali. V spopadih so na strani varnostnih sil sodelovali tudi helikopterji. Reševali so miličnike, ki so jih demonstranti obkolili, vendar so demonstranti na helikopterje streljali. Pri tem so uporabljali tudi tako orožje, ki je prebijalo zelo odporna gumijasta kolesa oklopnih vozil. Helikopterji milice so v nekaterih primerih na demonstrante spuščali solzivec in druga kemična sredstva. Helikopterji varnostnih sil občasno preletavajo tudi Prištino. Srbi in Črnogorci so seveda skrajno zaskrbljeni, tako kot sicer tudi drugi prebivalci Kosova. Ponekod so se sami organizirali v tako imenovane vaške straže, ki zagotavljajo njihovo varnost in življenje njihovih družin. V Gnjilanu Srbi in Črnogorci zahtevajo orožje NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prizor iz Suve Reke zgovorno priča o dramatičnem položaju na Kosovu (AP) Srbi sedaj obtožujejo Hrvaško BOGO SAMSA LJUBLJANA —1 Predsednik predsedstva ZKJ Pančevski je za ponedeljek sklical sejo. Vendar je ni bilo, ker so se tudi Hrvati formalno uprli; trdijo, da ni mogoče sklicevati starih zveznih organov. Zato je potekal samo neformalen posvetovalni sestanek, na katerem so Srbi napadali odsotne Slovence in navzočega predsednika- hrvaških komunistov Ivico Račana. Vsega je bil kriv: novega divjanja »albanskih nacionalistov in separatistov« na Kosovu, partijskega razkola, prenehanja kongresa in zaskrbljujoče usode Jugoslavije. Prvo dejanje pokongresnega scenarija se je zgodilo v nedeljo na zasedanju hrvaškega CK. Potrdili so pravilnost stališča, da je treba prekiniti kongres, mnogi pa so celo kritizirali vodstvo, češ da bi moralo zapustiti center Sava skupaj s slovenskimi delegati. Prevladal je torej nekoliko umerjenej-ši ton, vendar v bistvu podobno stališče, kot je slovensko. Zelo ostri so bili glasovi Kosova; zahtevali so demokratične rešitve, ob spoštovanju človekovih pravic, izpustitvi zapornikov, končanju političnih procesov, predvsem pa so terjali za Kosovo nov program, ki mora biti brez represije. Kosovo seveda ni bilo osrednje vprašanje samo hrvaške, temveč na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delovno srečanje med Modrowom in Gorbačovom včeraj v Moskvi Sovjetska zveza ne izključuje morebitne združitve obeh Nemčij Po ostrih polemikah iz prejšnjih dni Za večino se nevarnost vladne krize oddaljuje MOSKVA — »Sovjetska zveza nima nič proti, da pride do združitve Nemčij, toda o vsej zadevi je treba izredno podrobno razmisliti in upoštevati interese vseh prizadetih držav, upoštevati proces "evropeizacije", predvsem pa se je treba izogniti poskusom, da bi o tako važnem problemu odločali mimogrede, tako rekoč na cesti". Taka premišljena združitev bi bila možna v obliki konfederacije,« je včeraj pred srečanjem z vzhodnonemškim premierom Modrowom v Moskvi v odgovoru na vprašanje novinarjev povedal sovjetski voditelj Gorbačov. S tem pa se je, kot kaže, tudi radikalno spremenilo sovjetsko stališče o nemškem vprašanju. Doslej je namreč SZ odločno poudarjala obstoj »dveh nemških držav in nujnost upoštevanja obstoječih realnosti.« Tudi vzhodnonemški premier Modrow ni izključil možnosti konfederacije z zahodno sosedo, le da je o tem govoril ha tiskovni konferenci po srečanju z Gorbačovom. Toda Modrow v zvezi s (em ni hotel biti dosti bolj konkreten, dejal je le, da v združitev verjame in da naj bi prispevala k pospešitvi splošnega združevalnega procesa v Evropi. Do včerajšnjega »delovnega obiska« v Moskvi je prišlo le dva dni potem, ko je vzhodnonemška vlada sprejela dve pomembni odločitvi. Gre namreč za prestavitev splošnih volitev, ki bodo prve svobodne volitve po štirih desetletjih, s 6. maja na 18. marec, in pa za ustanovitev »koalicijske vlade tehnikov in uradnikov«, ki bo vodila državo do volitev. Dogovorjeno je bilo, da' opozicijske stranke in organizacije v to prehodno vlado delegirajo po enega predstavnika kot ministra brez listnice. Precej prahu pa je včeraj dvignila tudi novica, da so v ponedeljek v Vzhodnem Berlinu pod obtožbo veleizdaje, protiustavnega delovanja, podkupovanja in zlorabe položaja aretirali nekdanjega državnega in partijskega voditelja Ericha Honeckerja. Toda že včeraj popoldne so Honeckerjevi od- vetniki dosegli, da so bivšega voditelja, kljub nasprotovanju tožilstva, zaradi slabega zdravstvenega stanja izpustili. Senzacija iz ZDA: Gorbačov odhaja NEW YORK — Ameriška televizijska mreža CNN je včeraj posredovala senzacionalistično vest, da bi se lahko Mihail Gorbačov odpovedal svoji partijski funkciji, po njihovem pa bi še vedno ohranil mesto predsednika republike. V Moskvi teh trditev niso potrdili, politični opazovalci imajo resne dvome, saj CNN navaja, da je zaradi nacionalističnih zapletov v Zakavkazju Gorbačov že osem dni v »klavzuri«. Srečanje z Mod-rowom pa je ameriški senzacionalizem najbolje demantiralo. RIM — Vihar, ki je prejšnje dni zajel Krščansko demokracijo in prizadel tudi vladno večino, se je za silo umiril, nevarnost vladne krize in predčasnih volitev, o katerih je bilo vse te dni izrečenih toliko besed, pa še ni mimo. Ponedeljkova seja vodstva KD še ni prinesla razjasnitve, čeprav so se ognjeviti toni vzajemnega obtoževanja iz prejšnjih dni znatno omilili. Včeraj so vsi komentirali ponedeljkovo dogajanje v Palači na Piazza del Gesu. Iz besed levičarskih oporečnikov znotraj KD je bilo razvidno, da ne odstopajo z opozicijskih stališč, smatrajo se za notranjo manjšino in v tem pogledu KD torej ni več enotna. To pa še ne pomeni, pravijo predstavniki notranje opozicije, da želijo s svojo oporečniško akcijo ohromiti in zrušiti vlado. V bistvu v njihovem križnem ognju ni politična linija stranke in tudi ne politična linija vlade, temveč način upravljanja tako v stranki kot v vladi. Iz tega jasno izhaja, da se levica KD pritožuje zlasti nad dejstvom, da so jo Forlani in Andreotti ob determinantnem sodelovanju Craxija nekako izrinili iz igre (beri: iz raznih centrov oblasti). V tem pogledu je dokaj značilna izjava »skrajneža« Bodrata, ki pravi, da večinska koalicija nima alternativ, prav zato pa KD ne more pristati, da bi se v večini soočala na osnovi Martellijevih diktatov. V teh besedah je dokaz, da se vode še niso popolnoma umirile. In to dejstvo potrjujejo reakcije socialistov. Martelli in ostali niso požrli nedeljskega De Mitovega očitka, da so socialisti diverzanti. Vladni podpredsednik je ironično izjavil, da si bivši ministrski predsednik ne more dovoliti takšnih tonov, član vsedržavnega vodstva PSI Tiraboschi pa dodaja, da je pravi diverzant De Mita sam. Čeprav postaja politični položaj vedno bolj napet, pa ni nevarnosti vladne krize. Tako je nekako sintetiziral mišljenje socialistov podtajnik Di Donato. Tudi drugi vladni partnerji (republikanci, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Deklica izginila z doma Ugrabitev ni izključena VERONA Poleg srečnega zaključka odisejade mlade-93 Cesara Caselle včerajšnja črna kronika žal beleži še en bogodek, v katerega je zapletena komaj 9-letna deklica, ^atrizia Tacchella. Zaenkrat vse kaže, da gre za ugrabitev, Ceprav te vesti ni nihče potrdil vsaj do sinočnjih poznih ur. . Deklica se je nekaj po 16. uri namenila v trgovino neda-od doma in se ni več vrnila. Okrog 20. ure, potem ko so b°mači ugotovili, da se Patrizia ni ustavila ne pri babici ne j b nobeni od sošolk, ki bivajo v bližini njenega doma, so o v29inotju obvestili karabinjerje. Tudi blagajničarke v trgo-j111! so potrdile, da deklice včeraj popoldne sploh niso vi-ce)e. Akcija je stekla takoj, vendar so prva poizvedovanja ("Jbazala, da se na ulici, ki loči dom Tacchellovih od trgo-'be, ni zgodilo nič sumljivega. 0, ^če izginule deklice je solastnik znane tovarne športnih fit ačil in jeansa Carrera. Patrizia ima še tri starejše sestre, vdejstvo, da je družina precej premožna, je pri preisko-vzbudilo sum, da gre za ugrabitev, čeprav sodeč po (j4Cevanjih sosedov, še ni mogoče potrditi tega suma. Kaže, si)rn6 v bližini Tacchellove hiše včeraj ni ustavilo nobeno bjen Vo voz^°- Pripisati pa je treba, da je nad Verono in bj Z10 okolico včeraj popoldne legla izredno gosta megla, ki 1'3 za morebitne ugrabitelje prava zaveznica. Osvobodili Casello LOCRI — Včeraj zvečer, malo pred enajsto uro, je Cesare Casel-la, 20-letni fant iz Pavie, ki so ga ugrabili 19. januarja 1988, potrkal na vrata neke hiše v kraju Nalile di Careri. Cesare je torej po dveh letih končno svoboden. O njem so karabinjerji sporočili, da je zdrav in da so ga ugrabitelji pustili nekje sredi polj. Fant naj bi potem do vasi Natileprehodil dobršen del poti v popolni temi. Tu mu je neka družina pomagala in poklicala karabinjerje. Cesara naj bi izpustili po izplačilu zadnjega obroka odkupnine. Pri srečnem zaključku Casellove afere je morda pripomogel tudi medijski molk, saj so mediji upoštevali zahteve družine in niso »motili« zaključne faze mučnega pogajanja med 'ndragheto in družino ugrabljenega fanta. Petovlje: oproščeni častniki bodo morali spet pred sodnike RIM — Neskončni sodni postopek v zvezi s pe-toveljskim pokolom je včeraj prišel pred kasacij-sko sodišče v Rimu, ki je odredilo, da se mora prizivno porotno sodišče iz Benetk spet izreči o vsej zadevi. Sinoči je namreč rimsko kasacijsko sodišče, ki mu je predsedoval Carnevale, razveljavilo oprostitev karabinjerskih častnikov Dina Minga-rellija in Antonia Chirica. Odločitev sodišča je razveselila zlasti odvetnike civilne stranke in seveda njegove varovance Gian-nija Mezzorano, Marijo Mezzorano in Furia Laroc-ca, ki so bili prekrivanja dokazov s strani Minga-rellija in Chirica po krivem obsojeni in zaprti. Vrhovno sodišče je po včerajšnji razpravi spremenilo razsodbo za Delfina Zorzija, ki je bil oproščen zaradi pomanjaknja dokazov, medtem ko so sedaj proglasili njegovo oprostitev za popolno. Zavrnilo pa je priziv državnega pravdnika iz Benetk za Flaugnacca, Vinciguerro, polk. Santora in samega Zorzija. General Mingarelli in polk. Chirico sta bila najprej obsojena na težke kazni, na prizivnem sodišču pa oproščena. Ta razsodba pa ne velja in bosta zato morala spet pred sodnike. Problemi informacije pred ustavnim sodiščem RIM — Pred ustavnim sodiščem se je včeraj pričela razprava o problemih časopisnih in radiotelevizijskih informacij. Sodišče se mora namreč izreči o ustavnosti zakona o založništvu iz leta 87, po katerem je v enih samih založniških rokah koncentriranih do 30 odstotkov časopisov (prej je bila meja na 20 odstotkih). Prav tako se mora izreči o ustavnosti zakona iz leta 85, ki je liberaliziral simultano načrtovanje televizijskih oddaj na krajevni ravni. Odločitve ustavnega sodišča bodo znane šele čez kakšen teden. Medtem bo o teh radiotelevizijskih in časopisnih zadevah razpravljal parlament. Če bo seveda v tem času prišlo v parlamentu do spremembe zakonov, bodo morah sodniki te spremembe upoštevati. Že včeraj se je vsekakor oglasila Berlusconijeva družba Fininvest, ki meni, da je domnevna neustavnost zakona o televiziji neosnovana. Italijanski predsednik republike na nekajdnevnem obisku v Franciji Cossiga v Parizu govoril o perspektivi Mitterrandove »evropske konfederacije« PARIZ — Italijanski predsednik Cossiga je na uradnem obisku v Parizu, kjer bo ostal do petka. Že prvi dan se je Cossiga, ki ga spremlja zunanji minister De Michelis, sestal s francoskim predsednikom Mitterrandom ter s premierom Rocardom. Predsednik Cossiga je izkoristil priložnost, da je prisluhnil Mitterrandovi teoriji o evropski konfederaciji, ki naj bi se postavila kot sogovornik ne le Sovjetske zveze v duhu perestrojke, ampak predvsem tiste Evrope, ki opušča komunizem in se približuje socializmu. Italija gleda z veliko simpatijo na Gorbačova, je dejal predsednik Čossi-ga, prav tako pozorna pa je tudi do nove Evrope, v katero bodo vključene tudi države tako imenovanega vzhodnega bloka, načrt o združenju evropskih držav pa je za sedaj šele »perspektiva«, o kateri velja razmisliti, vendar zelo pozorno in poglobljeno. Pri tem je treba le ugotoviti, da sta. si Evropi, tista, ki se zrcali v ES in ona, ki se trudi, da bi se politično in gospodarsko prenovila, še precej oddaljeni. Vzemimo na primer Bonn, kjer je največja trenutna skrb morebitna združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije v eno samo državo, ali Veliko Britanijo, ki se navdušuje nad gospodarsko in denarno integracijo. Pariz je zato izbral prav Rim za svojega sogovornika, saj sta si državi zelo blizu tudi glede na nekatera ključna vprašanja. Ce je torej še prezgodaj, da bi se lahko ustanavljalo »Združene države Evrope«, je pa vseeno že napočil čas, da se ES jasno izreče za tesnejše sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami. Na sliki (telefoto AP): predsednik Cossiga s francoskim kolegom Mitterrandom nadaljevanja s 1. strani • Na Kosovu za samoobrambo, v primeru, da ga ne bodo dobili, pa grozijo, da se bodo vsi izselili s Kosova. V Kosovem polju pa srbsko in črnogorsko prebivalstvo zahteva orožje in opozarja, da bo samo poskrbelo za samoobrambo oz. za varnost. V dosedanjih spopadih med demonstranti in policijo je bilo vsaj dvanajst mrtvih, vendar pa neuradno trdijo, da je žrtev več. V prištinski bolnišnici se trije težko ranjeni demonstranti iz Uroševca bore za življenje. Miličniki iz Slovenije v sedanjih dogodkih, ki pretresajo Kosovo in vso Jugoslavijo, ne sodelujejo. Skupina, ki je sedaj v sestavu združenega odreda milice Jugoslavije, se bo 5. februarja vrnila v Slovenijo, potem pa slovenski miličniki ne bodo več odhajali na Kosovo. Slovenijo in njene najvišje predstavnike sploh dolže, da so zaradi svojih stališč do Kosova sokrivi za dogodke, ki jih uradna politika še zmeraj označuje za protirevolucijo albanskega nacionalizma in separatizma. Predsednik Združenja za povratek Srbov in Črnogorcev na Kosovo Bogdan Kecman je v neki radijski oddaji ter v pogovoru s poseb-nimima poročevalcema iz Slovenije pozval Srbe in Črnogorce, ki žive v Sloveniji, naj se preselijo na Kosovo, kjer bi povečali delež in število slovanskega življa. Dodal je, da naj Slovenija v zameno sprejme albanske nacionaliste in sepratiste, ki da jih sicer tako rada podpira. V Prištini in drugod na Kosovu pa se je začelo množično podpisovanje deklaracije o demokraciji, s katero bi lahko uspešno rešili sedanjo krizo. Predložila so jo alternativna politična gibanja. Policija je dovolila podpisovanje dokumenta, morda tudi v upanju, da bodo v okviru alternative pomirili demonstrante, kar naj bi ustrezalo uradni politiki. Ta pa je še zmeraj zelo nepopustljiva in izvaja predvsem represijo proti albanski narodnosti. V Titovi Mitroviči so predvčerajšnjim obnovili in kmalu tudi preložili sodno obravnavo proti Azimu Vllasi-ju in štirinajstim drugim obtoženim, ki jih dolže protirevolucionarnega delovanja. Proces se bo nadaljeval 5. februarja. Odvetniki in obtoženci, med njimi je govoril tudi Azem Vlla-si, so dejali, da sodni senat v sedanjih dramatičnih razmerah, ko na Kosovu teče kri, ne bi mogel zasedati. Soproga Azema Vllasija, Nadira, pa je slovenskim in italijanskim časnikarjem izjavila, da se zaradi negotovih in skrajno dramatičnih razmer na Kosovu boji za življenje svojega moža, ki se nahaja v sodnih zaporih v Titovi Mitroviči. • Srbi obtožujejo splošno celotne jugoslovanske politične razprave. V ponedeljek sta zasedali zvezno državno predsedstvo in vlada. Zvezno predsedstvo je objavilo izredno pomirjujoče sporočilo, v katerem so prav tako (kot že v sporočilu hrvaških komunistov) omenjene človekove pravice in demokracija. Vladno sporočilo je trše in govori o separatističnem delovanju, ki naj bi privedlo do izločitve Kosova iz Srbije in s tem tudi iz Jugoslavije. Vlada je zahtevala okrepitev zveznega milič-niškega odreda v pokrajini. To sta zavrnili Hrvaška in Slovenija, ki ne bosta poslali še več ljudi. Slovenci pa bodo 5. februarja umaknili svoj odred miličnikov in ne bodo poslali novih. V sredo, 7. februarja, bo slovenska skupščina razpravljala o predlogu slovenske vlade, naj bi nehali plače- vati sredstva za srbske potrebe na Kosovu. Beograjski tisk ima tokrat Kosovo na prvem mestu. Sicer sploh ne poroča o mrtvih in ranjenih, izredno pozornost pa je posvetil zasedanju obeh srbskih predsedstev: državnemu, kateremu je predsedoval Miloševič, in partijskemu, ki ga je vodil Trifunovič. Miloševičeve slike ni, poročili pa imata približno enako težo. Vsebinsko sta si izredno podobni, čeprav nas srbski demokratični prijatelji opozarjajo, da gre za različne odtenke. Prvič naj bi se namreč pojavili izrazi, kot so »razgovor, demokratične sile«, s katerimi so mišljeni Albanci na splošno in ne samo »pošteni Albanci«. V vsem tem pisanju pa sta očitni dve stvari: nezmanjšana je ostrina proti Albancem, za vse izgrede pa naj bi bili krivi Slovenci in Hrvati. Prvikrat je osrednja tarča predsednik ZKH Ivica Račan. V ta kontekst divjega zaostrovanja in zahtev po novih diferenciacijah in še hujši represiji spada tudi obisk delegacije kosovskih Srbov in Črnogorcev pri predsedniku Slobodanu Miloševiču, ki je zagotovil, »da je republika Srbija sposobna zaščititi svoje državljane na Kosovu predvsem tiste, ki so kot Srbi ogroženi s terorističnimi napadi albanskih separatistov«. V Sloveniji so še vedno osrednja tema konec ZKJ in bližnje volitve. Slovenski komunisti bodo imeli v nedeljo, 4. februarja, konferenco, na kateri se bodo zbrali vsi delegati, izvoljeni za slovenski in zvezni partijski kongres, člani CK, predsedstev in še nekateri zaslužni člani, skupaj 602 človeka, ki bodo imeli volilno pravico, torej jih bo celo nekaj več, kot jih je bilo na rednem kongresu. Po uvodnem poročilu Cirila Ribičiča bo Sonja Lokar govorila o odnosih v Jugoslaviji, Milan Kučan o programu in Lev Kreft o predlogu za spreminjanje simbolov in imena. Opustitev naziva »komunist« bo torej v ospredju konference, za katero je že opaziti izredno medijsko zanimanje domačega in tujega tiska. Predsedstvo Socialistične zveze pa je včeraj razpravljalo o populacijski politiki. Dogovorilo se je, da bo Socialistična zveza kandidirala za predsednika Slovenske republike na spomladanskih volitvah Milana Kučana, Jože Smole pa bo prvi kandidat za družbenopolitični zbor. V predsedstvo bodo poleg drugih kandidirali tudi Cirila Zlobca. • Za večino $e nevarnost socialdemokrati in liberalci) ne verjamejo v padec vlade. Še večji optimizem pa kažejo prav predstavniki stranke reletivne večine, ki se prepoznavajo v Andreottijevih in Forla-nijevih stališčih. Medtem ko previdni Forlani hkrati poziva k odgovornosti, je za Andreottija položaj popolnoma pod kontrolo. Nihče pa še ni izrekel zadnje besede. V prihodnjih dneh se lahko še marsikaj zgodi. Predvsem bo treba počakati na zasedanje vsedržavnega sveta KD, ko se bo jasneje pokazalo, kakšne posledice lahko ima razkol v stranki. Tudi vlado samo, ki bo morala med drugim v kratkem zamenjati ministra Carrara, sedaj rimskega župana, čakajo zahtevne preizkušnje. Se vedno je glavna preizkušnja zakon o reformi krajevnih uprav. Sinoči so v poslanski zbornici razpravo kar dvakrat prekinili, ker ni bilo legalnega števila. Danes pa bo na vrsti znameniti člen 27, ki zadeva vprašanje izvolitve županov. Da bi se izognila nevarnosti sprememb volilnega zakona, bo vlada še enkrat zahtevala zaupnico, kot je storila dvakrat prejšnji teden. Do konca prihodnjega leta bodo zaprli oporišče NATO v Comisu NEW YORK — Danes se v ameriškem kongresu začenja devetmesečna razprava o proračunu 1991 (»knjiga« obsega več kot 1500 strani), ki ga je predložil predsednik Bush. Proračun znaša 1,23 bilijona dolarjev, od tega naj bi šlo 295 milijard dolarjev za obrambo. Bushev proračun (v bistvu je avtor proračuna direktor za proračun Richard Darman) za fiskalno leto 1991, ki se začne 1. oktobra letos, predvideva deficit v višini 63 milijard dolarjev. To je približno za polovico manjši deficit od dosedanjega, vendar kritiki (v kongresu) menijo, da ocena ni realna, in da utegne biti primanjkljaj v višini kakih 100 milijard dolarjev. Zmanjšanje primanjkljaja Busheva vlada po mnenju kritikov gradi na spornih »rezanjih« raznih programov in na preveč optimističnih predvidevanjih o gospodarski rasti v prihodnjem letu. Busheva vlada namreč trdi, da bo v tem koledarskem letu ameriško gospodarstvo naraščalo z 2,6-odstotno stopnjo, medtem ko kongresni odbor za proračun predvideva le 1,8-odstotno rast. Glavna tarča kritike pa so seveda obrambni izdatki v novem proračunu. Kritiki na »kongresnem griču« namreč menijo, da je spričo novonastalih razmerij v svetu, popuščanja napetosti in novih odnosov med velesilama, obrambni proračun še vedno previsok. Po predlogu Busheve vlade naj bi bil obrambni proračun za prihodnje leto sicer nižji za 2,6 odstotka (upoštevaje inflacijo) in bi znašal 295 milijard dolarjev. V okviru znižanja je obrambni minister Dick Cheney že napovedal, da Pentagon namerava zapreti kakih 35 oporišč v ZDA in okoli deset oporišč v tujini. Na tem seznamu je tudi oporišče v Comisu na Siciliji. Vest je z velikim zadoščenjem sprejel predvsem tamkajšnji župan, komunist Žago, ki je dejal, da bi se tako končno uresničila želja vseh, ki se borijo za svet brez orožja. Napoved o zaprtju pa že sedaj povzroča velike skrbi 259 italijanskim delavcem, ki so zaposleni v oporišču. Župan Žago je je dejal, da je sedaj na vrsti parlament, ki bo moral čimprej izdelati ustrezen zakon, po katerem bi ti delavci prešli pod pokroviteljstvo obrambnega ministrstva, saj jim sicer preti brezposelnost. Odprto pa ostaja tudi vprašanje 76 bombnikov F-16, ki bodo morali v teku 1991 zapjistiti oporišče v Torrejonu v Španiji in ki bi našli »zasilno« namestitev na novem oporišču pri Crotonu na jugu Italije. Tudi Smolle obsoja DUNAJ — Poslanec v avstrijskem parlamentu in pristojni za mednarodne odnose zelenih Karel Smolle je odpravniku poslov jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Alfonzu Naberzniku izrazil ogorčenje in protest zaradi brutalnega postopanja vojaštva in milice na Kosovu. V protestnem pismu med drugim piše, da je treba z obžalovanjem ugotoviti, da vlada republike Srbija - kot kaže - še vedno meni, da je ta konflikt mogoče rešiti s silo, pa čeprav so izkušnje v njenih sosednjih državah pokazale, da je politične spore mogoče reševati le z miroljubnimi sredstvi. V pismu nadalje obsoja stalno kršitev človekovih pravic na Kosovu in poziva pristojne jugoslovanske oblasti, naj »končno ustrezno ukrepajo v korist albanskega naroda.« Odpravnik poslov je Smollejev protest zavrnil z utemeljitvijo, da so oblasti na Kosovu ob zadnjih dogodkih ukrepale zaradi akcij nasilja in terorja demonstrantov in zato, da zaščitijo osebe ter javni red in mir. Famesino skrbi i RIM — Zaskrbljenost zaradi novega izbruha nasilja na Kosovu je včeraj izrazilo tudi italijansko zunanje ministrstvo. Glasnik Farnesine je izrazil globoko obžalovanje zaradi novih žrtev, istočasno pa tudi strah, da lahko ti dogodki negativno vplivajo na začete procese demokratizacije in gospodarske obnove v državi, kar je Italija na vseh ravneh in tudi v mednarodnih organizacijah večkrat konkretno podprla. Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva je ob kosovskih dogodkih še poudaril, da se Italija zavzema za konstruktiven dialog, ki naj bi prinesel politično rešitev položaja, Kosovu pa prinesel tudi gospodarski napredek in zaščito človekovih pravic. Do rešitve težav pa mora po mnenju Farnesine priti v okviru obstoječe jugoslovanske ureditve in ob absolutnem spoštovanju ozemeljske celovitosti sosednje in prijateljske Jugoslavije. Izjava upravnega sveta ZTT Se težave na železnici RIM — Včeraj ob 14. uri se je zaključila dvodnevna stavka strojevodij vključenih v sindikalna gibanja Cobas, SMA in CISNAL. Vodstvo italijanskih železnic je kot običajno naredilo prvi obračun, iz katerega je razvidno, da je v teh dneh redno vozilo 27 odstotkov vlakov. Ta podatek pa je direkcija železnic tolmačila tudi kot potrdilo, da je kljub stavki v dobršni meri preprečila nevšečnosti uporabnikom, v ponedeljek pa predvsem delavcem, ki se z vlakom vozijo na delo. Mnenje uporabnikov je seveda precej drugačno, saj je na krajših progah na primer vozilo le 2.729 vlakov proti običajnim 10.140. Podatkov o stavkovni udeležbi pa zaenkrat še niso objavili, čeprav v velikih železniških okrožjih računajo, da je bila najmanj 91-odstotna. S težavami zaradi stavk strojevodij pa še ni konec. V drugi polovici februarja bodo namreč ponovno stopili v akcijo strojevodje včlanjeni v sindikat SMA. To stavko je podprla tudi sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL, seveda v primeru, če ne bo prej prišlo do sporazuma z vodstvom železnice. Kdor pa bo ta teden primoran potovati z vlakom, lahko pričakuje nove zamude in odpovedi voženj zaradi »blažjih« oblik protesta. Cobasi hočejo s temi akcijami opozoriti na dejstvo, da kljub reprezentančnosti kategorije, Cobasi še nimajo dostopa do sindikalne pogajalne mize. Tovarniški svet našega podjetja se je v Primorskem dnevniku z dne 27. t. m. obrnil neposredno na bralce, zato da jim prikaže svoje gledanje na položaj ZTT in da postavi vodstvu podjetja svoje zahteve v zvezi z njegovo sanacijo. Tak način »dialoga« izhaja iz prepričanja Tovarniškega sveta, da se vodstvo podjetja ne zaveda resnosti položaja, ki lahko privede do ukinitve Primorskega dnevnika. Zato klic na pomoč bralcem in vsem zamejcem, »da se reši najvidnejši simbol našega obstoja«. Za tovarniški svet je celo vprašljivo, ali vodstvo podjetja sploh obstaja. Če pa res obstaja, naj »dokazuje svojo strokovnost«, naj ne improvizira in naj »se ne igra z usodo uslužbencev«. Ne presenečajo očitki in diskvalifikacije vodstva ZTT, ki jih Tovarniški odbor izreka, je pač oblika »dialoga«, ki ga je osvojil že aprila lani, ko je bila sklenjena sanacija podjetja. Ni treba poudarjati, da je takšen pristop resna zavora pri reševanju morebitnih odprtih vprašanj. Pač pa preseneča dejstvo, da Tovarniški svet navaja nekatere netočnosti z očitnim trudom, da bi še močneje podprl svoje trditve. Med drugim namreč pravi, da ni bil predložen sanacijski načrt in da ni bila pojasnjena reorganizacija podjetja. Resnica pa je, da je aprila 1989 bil izdelan sanacijski načrt, ki vsebuje tudi načrt reorgani- zacije podjetja, ki je bil izročen sindikatu in državnim oblastem. Iz sanacijskega načrta je tudi razvidno, da je bilo, poleg dohodkov, ki jih ustvarja sam Primorski dnevnik, potrebno oskrbeti še 6 in pol milijarde lir za kritje stroškov za tiskanje dnevnika. Pri tem se je lahko računalo le na 1 milijardo 900 milijonov državne podpore. Ostale 4 milijarde 600 milijonov je moralo vodstvo podjetja oskrbeti z lastno iznajdljivostjo (dobički drugih oddelkov in posojila). Gorje, če bi si ob takih astronomskih primanjkljajih izbrali ZTT za »emblem manjšine«, kot si predstavlja Tovarniški svet. Dnevnik je že sam na sebi draga stvar. Ob majhni nakladi in zato omejeni ekonomski propagandi, je manjšinski dnevnik mnogokrat dražji, zato ni čudno, da pride do cikličnih kriz, ki so jih ob sodelovanju uslužbencev ZTT, predvsem novinarjev, morala reševati vsa dosedanja vodstva podjetja, od ustanovitve 1945. leta. Zgoraj navedene vsote same na sebi silijo tudi danes vodstvo podjetja, da intenzivno išče nove vire dohodkov, kar dosedanji uspehi tudi potrjujejo. Kakor je mogoče razumeti nemir, ki ga občutijo uslužbenci ob krizi podjetja, milsimo, da je kljub vsemu potrebna večja strpnost in nobenih žalitev za resen dialog, ki ga vodstvo podjetja nikoli ni odklanjalo. Upravni svet Založništva tržaškega tiska Z včerajšnjim drugim posvetom pri tržaški Trgovinski zbornici Pospešili postopek v bran državnega zakona št. 26 Včeraj je bil drugi posvet o tem, kakšna naj bo dokončna verzija listine, s katero mora rimska vlada potrditi utemeljenost državnega zakona 26, bolje znanega kot "paket za Trst in Gorico", ki mu komisija EGS za zaščito proste konkurence očita, da ni popolnoma v skladu z normativom dvanajsterice. Sestanka pri Trgovinski zbornici v Trstu so se udeležili tržaški in goriški župan Richetti in Scarano, predsednika obeh pokrajinskih uprav Croz-zoli in Crisci ter zbornična predsednika Tombesi in Bevilacgua. Delegaciji sta ugotovili, da je treba utemeljitveno listino, o kateri smo podrobneje že poročali, še izpiliti tam, kjer je govor o statističnem prikazu družbeno-gospodarske stvarnosti na Tržaškem in Goriškem, predvsem pa v tistem njenem delu, ki vsebuje mednarodnopravne juridične ocene. Odposlanstvi sta soglašali, da se je mogoče zoperstaviti bruseljskim pripombam glede nezdružljivosti nekaterih vidikov javne denarne pomoči tržaškim in goriškim podjetjem v prvi vrsti s poudarkom na posebnostih teh dveh obmejnih pokrajin in med drugim na izrednosti razmer, ki izhajajo iz njunega obrobnega zemljepisnega položaja. Dokončno verzijo dokumenta bodo razdelili med vse zainteresirane dejavnike v obeh pokrajinah, da jo bodo s pridom izkoristili med razgovori s krajevnimi parlamentarci in pristojnimi ministrskimi predstavniki, ko se bo treba z ministrskim svetom pripraviti na učinkovit nastop v obrambo "paketa" pred bruseljsko oblastjo. Odgovor deželnega odbornika Sara na interpelacijo svetovalca Uga Folija V sklopu »dizelskega pola« pri Dolini se rojeva zdaj še raziskovalno središče TRST - Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je v odgovoru na zadevno interpelacijo komunističnega svetovalca Uga Folija včeraj potrdil, da pripisuje vlada Fur-lanije-Julijske krajine velik pomen razvoju Tovarne velikih motorjev v Dolini pri Trstu. Grandi Motori oziroma celoviti "dizelski pol" sta bila med glavnimi problemi na lanskih razgovorih med deželno upravo in ministrstvom za državne udeležbe v okviru preverjanj o stanju javnega podjetništva v deželi, ki so jih zahtevale politične in družbene sile, je naglasil odbornik. Tovarna GM in Isotta Fraschini (IF) sta prešli v sklop združbe Divisione Motori Diesel (DMD), nastale z njuno združitvijo, sicer pa bosta na trgovski ravni še naprej nastopali vsaka s svojim tovarniškim znakom. Motorje DMD, ki so po tradiciji namenjeni pogonu ladij, izdelujejo po licenci Sultzer oziroma z lastno tehnologijo, zaščiteno z znakoma GMT in IF. Pred kratkim se je zvedelo, da se namerava zahodnonemška družba MAN polastiti Sultzerjevega dizelskega oddelka, čemur pa se je komisija za svobodno konkurenco pri EGS postavila po robu; zadeva še ni rešena, sicer pa se sploh ne ve, kakšna bo nadaljnja strategija nemške družbe - je dejal Saro - na vsak način pa se pri tovarni GM ne bi smelo nič spremeniti vsaj do konca leta 1992, ko ji bo zapadla licenca. O motorjih srednje hitrosti je odbornik pojasnil, da Fincantieri še naprej samostojno razvija lastno tehnologijo, vendar bodo mogoče tudi na tem področju sinergije oziroma novi trgovski dogovori. Pač pa je deželni odbor po Sarovem zatrdilu temeljito poglobil danosti in perspektive oddelka Diesel Ricerche. Da bi se zoperstavili močni konkurenci na tujem je Fincantieri okrepil raziskovalni sektor; od tod tudi izbira ustrezne specializirane družbe, v kateri naj bi se združila dragocena izkustva vseh 350 raziskovalcev in visoko specializiranih ' tehnikov iz vrst Tovarne Velikih motorjev in Isotte Fraschini. Diesel Ricerche ima nalogo zasnovati novo načrtovalsko politiko na področju dizelskih motorjev za naslednje desetletje. Deželni odbor je povoljno ocenil zamisel o tem raziskovalnem centru in mu nakazal prispevek 3,450 milijarde lir, ki bo kril 25% stroškov, potrebnih na nabavo opreme oziroma za uresničitev centra samega. Odbornik je še podčrtal, da toliko pričakovani in končno uresničeni "dizelski pol" odraža voljo Dežele, da se v FJK realizira proizvodno-načrtovalsko središče, h kateremu bi se zatekali naročniki iz vse Italije in kjer se ne bi smeli omejevati samo na ladijske motorje, ampak bi morali načrtovati in gradili tudi dizelske motorje za energetsko rabo, kopno vleko in drugo. Carlo Bernini zavrnil načrte Schimbernija Minister za prevoze Carlo Bernini je zavrnil načrt izrednega upravitelja državnih železnic Maria Schimbernija, po katerem naj bi med drugim odslovili 29.000 uslužbencev, in delovno pogodbo za vodilno osebje, ki je bila sklenjena samo s federacijo FNDA1, ter najavil, da bo brž po glasovanju v senatu predložil nov investicijski plan. Bernini je zavrnil Schimbernijevo listino zato, ker ne ustreza vsebini 2. člena zakonskega osnutka o predimenzioniranju železniškega osebja, ker ni v skladu z načrtom o preustroju in razvoju železnic, ki ga bo vzela jutri v pretres senatna komisija za prevoze, in ker se ne ujema z usmeritvijo zakonskega odloka o predčasni upokojitvi določenega števila nameščencev, o katerem je govor v poslanski zbornici, a tudi zato, ker se Schimberni ni predhodno posvetoval s sindikati. Minister zahteva pospešitev zakonodajnega postopka, ki zadeva predčasno upokojitev, pa tudi uresničitev reforme železnic oz. sprejetje ene od treh možnih opcij, ki so; preos-nova zakona 210, s katerim je ustanova nastala; preoblikovanje ustanove v javno gospodarsko ustanovo po vzoru ustanove ENEL; izoblikovanje prave delniške družbe. Prva finančna akcija Enimont na tujih tleh 'V Včeraj je stekel prvi finančni posel Enimonta na tujem, Joint-venture Enichem-Montedison je naročila ustanovama Banque National de Pariš Capital Markets Ltd. in Citicorp Investment Ltd., da organizirata bančni sindikat za odprtje v petih letih vračljive kreditne linije »revolving" v znesku 1,5 milijarde francoskih frankov oziroma približno 330 milijard lir (gre za kredit, ki se po odplačilu avtomatično obnovi). Ta sredstva, povezana z odkupom industrijskih udeležb v Franciji, kakor jih predvideva sporazum ORKEM, se bodo koristila v frankih z letno maržo 0,10% na pariški medbančni obrestni meri pibor in z letno dodatno takso facility fee 0,10% na celovitem znesku; enaki pogoji bodo veljali za obračunavanje v drugih glavnih mednarodnih valutah, sicer naslanjajoč se na libor (londonska medbančna obrestna mera). K operaciji bosta kot senior lead ma-nagers pristopila Societe generale in Credit Lyonnais, pri oblikovanju sindikata bank pa bo sodelovalo več italijanskih in tujih denarnih zavodov. Nateg vrvi med Cagliarijem (ENI) in Gardinijem (Montedison), ki bi rad večino v mešani družbi, se medtem nadaljuje. Ena tretjina svetovne trgovine teče po režimu »countertrade« V mednarodni blagovni izmenjavi se vedno bolj uveljavlja sistem "countertrade". Kot je znano, gre za kompenzacijske posle, pri katerih se blago ne plačuje v gotovini, ampak z blagom ustrezne protivrednosti. Countertrade se je uveljavil zlasti v državah, ki morajo omejevati plačila v konvertibilni valuti oziroma se jim sploh izogibati. Countertrade ni potemtakem nič drugega kot sodobna inačica nekdanjega barantanja, vendar ga določila splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) ter mednarodnega denarnega sklada (IMF) ne priznavajo, češ da zavira nastopajočo liberalizacijo trgovine in navzven izkrivlja verodostojnost trgovinskih bilanc v državah članicah. In vendar se ta praksa, kot smo rekli, širi: uradnih in soglasnih ocen sicer ni, toda nekatere analize kažejo, da se je poslužuje kakšnih sto držav, da zajema kar tretjino svetovne trgovine in da se bo ta delež leta 2000 povzpel celo na 50%. Countertrade je v rabi posebno med azijskimi državami oziroma njimi in nekaterimi evropskimi državami, kakor sta predvsem Francija in Zahodna Nemčija, ter Japonsko. Te ga izkoriščajo v vseh mogočih oblikah, medtem ko Italija v tem pogledu močno zaostaja; med drugim tudi zato, ker zavarovalna družba SACE ne krije rizika v kompenzacijskih poslih. Ti pa niso všeč niti bančnemu sistemu. Banca Agricola Kmečka Danka Gorica llllllllili J IH ■ | lil 1 ■ II II || 11111118 lili 1 NAJBOUŠt POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 26.1. 30.1. URADNE KOTACIJE Generali 40600 40425 Lloyd 17050 Uoyd risp 11400 11400 RAS 26200 26100 RAS risp 12300 12340 Sai 18S00 18500 Sai risp 8000 7850 Montedison 1975 1969 Montedison risp 1242 1225 Pirelli 2900 2900 Pirelli risp 2920 2920 Pirelli risp. nc 2180 2130 Snia 2785 2745 Snia risp 2790 2800 Snia risp. nc 1670 1680 Pinascente 7625 7570 Rinascente priv 3930 3890 Pinascente risp 4000 4000 Premuda 2850 2805 Premuda risp 1800 1780 SIP 3250 3270 SIP risp 2900 2940 Rastogi 360 356 ^omau 4450 4535 26.1. 30.1. Rdiš........................ 7400 7350 Gerolimich................... 116 117 Gerolimich risp............... 89 89 SME ........................ 3900 3870 Štet....................... 4880 4880 Štet W 10 ..................... — — Stel W 9 ...................... — — Štet risp................... 4000 4050 Tripcovich ................ 12300 12450 Tripcovich risp. nc......... 4440 4420 Att. Immobiliari ........... 5300 5300 RAT ....................... 10550 10440 FIAT priv................... 7099 7095 FIAT risp................... 7160 7210 Gilardini .................. 4835 4800 Gilardini risp.............. 3780 3750 Dalmine ..................... 394 400 Marzotto.................... 7900 7970 Marzotto risp............... 7900 7720 Marzotto risp. nc........... 5830 5870 NEURADNO TRŽIŠČE_________________________ I. C. C. U................... 810 800 SO. PRO. ZOO................. 900 900 CarnicaAss................. 11300 11300 30.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,35 BTP maj 1990 ............... 99,45 BTP januar 1990 12,5% ... — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — —- CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,05 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,85 —0,15 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,45 — CCT ECU 1985/93 9% ___________ 95,75 +0,52 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,65 +0,41 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,05 +0,32 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,50 — CCT april 1992 10% ........... 95,70 +0,05 CCT julij 1992 IND............ 98,50 —0,10 CCT januar 1991 IND........ 100,35 — CCT julij 1993 IND ...... . 98,85 — 30.1. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,50 + 0,25 CCT februar 1991 IND .... 100,00 —0,10 CCT februar 1997 IND 93,20 —0,11 CCT junij 1993 CV IND 99,00 — CCT marec 1991 IND 100,60 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND 96,85 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,70 — CCT avgust 1992 IND 98,25 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,85 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 100,25 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,70 —0,05 CCT avgust 1995 IND 94,35 + 0,11 CCT avgust 1996 IND 93,55 — CCT april 1991 IND 100,50 + 0,05 CCT april 1995 IND 93,75 —0,05 CCT april 1996 IND 93,85 + 0,11 CCT december 1990 IND . . 100,50 + 0,25 CCT december 1991 IND . . 100,20 — CCT december 1995 IND . . 95,80 — CCT december 1996 IND . . 93,95 —0,11 V MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 30.1. spr. % 30.1. spr. % 30.1. spr. % ŽjVlLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO ^livar..................... 11600 —2,11 ^idania..................... 8318 +0,04 5r'dania risp................. 4965 —0,60 “-'Snago . ................ 8420 —0,82 Zavarovalstvo - bančništvo________________ A^eanza Ass.................. 44300 AUeanza Ass. risp. por. . . . 41000 Assitaiia.................... 13200 pdsonia ....... pptina Ass. ord ^anerali Ass. ............. 40490 'al'a Ass. 1000 pheille ................. pa Fondiaria spa........... 57890 . a Previdente °Vd Adriatico fraz.......... risp. port............ 12349 °*ra.: tniPol priv. Bai Ba nca Comm. Italiana . . nco di Roma 44300 —0,45 41000 + 0,61 13200 —0,38 1806 —1,26 13699 —0,37 40490 —0,95 13070 —0,98 112500 —0,73 57890 —1,04 21400 + 0,23 17020 —0,76 26100 —1,88 12349 —0,97 21450 —0,79 25000 —0,79 16400 + 0,31 4999 —1,40 2205 —0,68 2671 —0,71 58550 — 18640 —1,32 ! redito Italiano ........... 2671 1'".:::::: 585M PapJRNA INDUSTRIJA - CEMENT______________ L,irt' Burgo ord........... 13550 —0,44 Mn^reSS0 .................. 22100 —3.91 p°Pdadori ............... 16700 —9,73 Ce'9raf- Editoriale...... 6130 —0,16 mentlr ................... 3434 +0,41 Italcementi............... 124300 — Unicem.................... 26250 —1,39 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5468 —0,22 Enimont 1526 —1,23 Fidenza Vetrar 1000 8911 + 0,46 Italgas 3010 + 0,33 Mira Lanza 62480 —0,51 Montedison 1000 . . 1962 —0,51 Montefibre 1300 —0,54 Pirelli 2900 —0,68 Pirelli risp 2921 —1,15 Recordati 13700 —1,44 Saffa 11325 + 0,40 Snia BPD . . . 2750 —1,19 Snia Fibre 1884 + 1,13 Snia Tecnopolimeri 6920 —0,29 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7570 —0,46 Standa 33080 —0,06 Standa risp. port. . . 12610 — Alitalia cat. A 2300 — Alitalia priv 1675 — Italcable 17200 —1.15 SIP 3250 —0,85 SIP risp. port 2917 —0,85 Sirti 13099 —0,01 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 5430 —1,27 Tecnomasio 3455 —0,14 Bastogi................... 356,25 —1,18 Bonifiche Sieie ............ 28530 —1,62 Bonifiche Sieie risp...... 9210 —0,22 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 4980 —0,10 CIR risp..................... 4920 +0,20 Cofide....................... 4705 —0,11 Comau Finanziaria ........... 4535 +0,44 Editoriale SpA .............. 3300 —0,60 Euromobiliare ............... 6150 —0,05 Ferruzzi Agric....... ... 2472 +0,08 Fidis........................ 7350 —0,39 Fimpar ...................... 3210 —0,16 Finarte ..................... 6395 +0,71 Fiscambi Holding............. 5590 — Fiscambi risp................ 2399 —0,04 Fornara ..................... 3440 +0,88 Gaic ....................... 24100 —0,82 Gemina.................... 2075, —1,66 Gemina risp.................. 1389 —0,71 Gerolimich.................... 117 —0,85 Gerolimich risp. port..... 89 +0,85 IFI priv.................... 25340 —0,43 IFILfraz..................... 7415 —0,87 IFIL risp. port. fraz........ 3920 +0,26 Italmobiliare.............. 198100 —0,45 Pirelli & C.................. 9880 —0,20 Riva Finanziaria ............ 9091 —1,08 Saes......................... 3570 —0,28 Schiapparelli . ;............ 1300 —0,61 Sisa . ....................... 3590 — SME ......................... 3860 —0,52 SMI Metalli_____,___________ 1540 —0,65 SMI Metalli risp............. 1211 —1,54 SOGEFI....................... 3635 —0,41 Štet......................... 4890 —0,61 Štet risp. port.............. 4045 —0,61 Tripcovich .................. 12450 —0,48 30.1. spr. % Tripcovich risp. nc 4421 —0,63 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5300 —1,12 Calcestruzzi 18000 —0,28 Cogefar 7355 —0,34 Del Favero 6710 —0,30 Grassetto SpA 16200 —0,92 IMM Metanopoli 1601 —1,69 Risanamento Napoli . . . 45400 —0,44 Vianini 5125 + 0,10 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3222 —0,86 Danieli & C 10560 —0,28 Data Consyst 11310 + 0,09 Fiar SpA 19750 —0,25 Fiat 10505 —0,66 Fiat priv 7110 —0,24 Fiat risp 7208 —0,72 Franco Toši 29790 —0,37 Gilardini 4800 —2,42 Magneti Marelli 2037 —0,49 Merloni 3000 — Necchi ord 4060 —0,49 Olivetti ord 7120 —1,86 Olivetti priv 4760 —0,63 Pininfarina 13750 + 0,36 Rodriguez SpA 10200 — Safilo 11975 —0,29 Safilo risp 10995 — Saipem 3175 —2,19 Saipem risp 2930 + 2,09 Teknecomp 1401 — 30.1. CCT februar 1991 IND .... 101,40 CCT februar 1992 IND 100,25 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 CCT februar 1995 IND .... 98,05 CCT februar 1996 IND 96,10 CCT februar 1997 IND 93,40 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — CCT januar 1991 IND 101,40 CCT januar 1992 IND 100,70 CCT januar 1992 11% .'. . . 98,55 CCT januar 1993 IND — CCT januar 1996 CV IND . . 96,10 CCT januar 1997 IND 93,65 CCT januar 1995 IND — CCT januar 1996 IND 94,65 CCT julij 1990 IND 100,25 CCT julij 1991 IND 100,60 CCT julij 1995 IND 95,15 CCT julij 1996 IND 94,60 CCT maj 1991 IND 100,50 CCT maj 1992 IND — CCT maj 1995 IND 93,85 CCT maj 1996 IND 93,85 CCT maj 1997 IND 92,65 CCT marec 1991 IND — CCT marec 1995 IND 94,20 CCT marec 1996 IND 94,70 CCT marec 1997 IND 93,00 CCT nov. 1990 IND 100,15 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,00 CCT nov. 1991 IND 100,40 CCT nov. 1992 IND 98,25 CCT nov. 1995 IND 95,05 CCT nov. 1996 IND 93,10 CCT oktober 1993 IND ... . 97,80 CCT oktober 1990 IND 100,00 CCT oktober 1991 IND ... . 100,30 CCT oktober 1995 IND. 94,90 CCT oktober 1996 IND 92,90 CCT sep. 1990 IND 100,05 CCT sep. 1991 IND 100,30 CCT sep. 1995 IND . . 94,55 CCT sep. 1996 IND 93,50 CTS marec 1994 IND ..... 75,20 CTS april 1994 IND 75,30 ED SCOL 1975/90 9% 101,00 ED SCOL 1976/91 9% 99,90 ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,20 REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,00 RENDITA — 35 5% ...... 74,40 ? spr. % + 0,05 —0,05 —0,10 + 0,10 + 0,05 —0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,11 + 0,11 + 0,05 + 0,11 —0,05 + 0,05 —0,05 —0,05 + 0,05 + 0,05 —0,05 —0,05 + 0,05 —0,05 —0,27 —0,76 + 0,05 Podjetje ACEGA je tako proslavilo tudi 60-letnico ustanovitve Uradno odprli prvi del Soškega vodovoda S posnetki bistre reške vode, ki zapolnjuje nove bazene velikega Soškega vodovoda, se je včeraj opoldne v hotelu Europa v nabrežinskem bregu zaključila predstavitvena svečanost ob uradnem odprtju pomembnega objekta, s katero je tržaško občinsko podjetje ACEGA proslavilo tudi 60-letnico svojega obstoja. Kot so tudi v govorih naglasili predstavniki podjetja, tržaške Občine in deželne uprave, nikakor ne gre za naključno soupadanje dveh pomembnih dogodkov. Iz besed vseh govornikov je namreč jasno izšlo, da je Soški vodovod izrednega pomena, ker bo, ko bo v celoti dograjen, Trstu in celotni pokrajini zagotavljal dovolj pitne vode visoke kakovosti. Istočasno pa je tudi podjetje v »odličnih vodah«, kar pomeni, da posluje zelo uspešno. In še eno izredno pomembno dejstvo so vsi po vrsti naglaševali: veliki vodovod so gradili v dolžnem spoštovanju do naravnega okolja, tako da je na površini mogoče zaslediti le malo vidnih sledov o velikem in razvejanem objektu. Dokazno gradivo za takšne (upravičene) trditve je na včerajšnji uradni predstavitvi nudil zanimiv televizijski dokumentarni film, ki ga je pripravila ekipa Videoest. Po filmskem prikazu so o srečno izpeljanem prvem delu projekta spregovorili predsednik upravnega odbora ACEGA Renzo Bassani, tržaški župan Franco Richetti in deželni odbornik za okolje Armando Angeli, medtem ko je vlogo povezovalca prevzel generalni direktor ACEGA Gaetano Romano. Bassani je že uvodoma ugotovil, da ob takšni priložnosti med njegove naloge sodi tudi dolžna zahvala vsem, ki so bili soudeleženi pri izgradnji tako zahtevnega objekta. Potrebna je bila tudi uskladitev različnih in včasih nasprotujočih si interesov, zato se je zahvalil vsem občinam goriške pokrajine in devinsko-nabrežinski občini, preko katerih je speljan Soški vodo- vod in s katerimi pogledi niso bili vselej uglašeni. Ob neposredno udeleženih pa gre zahvala za pozornost, ki je bila izražena v finančnih sredstvih in birokratskih olajšavah, raznim državnim organom in deželni upravi, je dejal Bassani. Zaenkrat je namreč Soški vodovod stal približno 80 milijard lir, dogradili pa so ga v relativno kratkem času, v približno petnajstih letih (načrt inž. Pistillija so odobrili leta 1976). Tržaški župan Richetti je v prvi vrsti čestital podjetju ACEGA ob njegovi obletnici, predvsem pa poudaril, da gre za izredno dobro urejeno in vodeno podjetje, ki ima pravzaprav, kljub nazivu, pokrajinski obseg. Previdno je tudi govoril o ravnovesju med avtonomijo krajevnih javnih uprav in pristojnostmi podjetij, ki bi morala soditi pod njihovo okrilje, pri čemer je naglasil nujo o razpoložljivosti primer- nih sredstev za ene in druge (res je namreč, da Občina trenutno ni sodobno urejena in opremljena, ACEGA pa je glede tega na boljšem). Glede Soškega vodovoda pa je dejal, da je izredno pomembna pridobitev, na katero občanom ni bilo treba predolgo čakati, istočasno pa so projektanti in graditelji izkazali izjemen posluh za varstvo okolja. V imenu deželne uprave FJK, ki je po soglasni oceni vseh, odločilno prispevala k izgradnji prvega dela Soškega vodovoda, je na včerajšnji predstavitvi govoril odbornik za okolje Armando Angeli. Poudaril je, da bo Dežela tudi v prihodnje podpirala realizacijo projekta, saj je za naslednji leti v ta namen dodelila 10 milijard lir (pet na leto). Tudi Angeli je veliko pozornosti namenil zaščiti naravnega okolja, saj je poudaril, da so sestavni del projekta tudi obsežne geološke in hidrološke raziskave, ki so jih v prejšnjih letih poglobljeno opravile specializirane institucije. Odlika Soškega vodovoda je po mnenju deželnega odbornika še v tem, da zajema široko področje, kajti uporabo naravnih virov, kot je voda, je treba načrtovati v širših kontekstih. Tako bo namreč uporaba vode cenejša in smotrnejša. Po vodi, ki se odslej v Trst in njegovo okolico steka iz Goriških Brd, je na včerajšnji slovesnosti prišlo na vrsto vino, prav tako iz Goriških Brd, s katerim so številni udeleženci nazdravili novemu vodovodu. Z odprtjem prvega dela Soškega vodovoda, ki pa tvori osrednji del, se bo v tržaško vodno omrežje ACEGA dnevno stekalo 50 milijonov litrov. Če bi y celoti dogradili vodovod, se pravi, če bi na severni veji dodali že predvidena zajetja in dokončali južno vejo, bi se lahko preko Soškega vodovoda dnevno stekalo 150 milijonov litrov vode. Kot že ime izdaja, zajema Soški vodovod vodo iz Soče in to v nekaterih občinah goriške pokrajine. Vsi izvidi so zagotovili, da je soška voda z vseh vidikov neoporečna; raziskave pa so tudi pokazale, da je količina razpoložljive vode tolikšna, da bi popolnoma zadostila potrebam prebivalstva ne samo tržaške pokrajine, temveč tudi občin goriške pokrajine, preko katerih so izpeljali Soški vodovod ali ki so v njegovi neposredni bližini (Tržič, Ron-ke, Škocjan ob Soči, Šempeter ob Soči, Štarancan in Turjak). Uporaba novega vodovoda pa je terjala tudi povezavo med novo mrežo zajetij s starim vodovodom Randač v devinsko-nabrežinski občini, od koder voda prihaja v Trst s podvodnim vodovodom, ki je temu namenu služil tudi vse doslej, (bip) Na sliki (foto arhiv ACEGA) posta-vitvena dela velikih vodovodnih cevi Soškega vodovoda na Sabelj-skem jezeru. Pripravljeni popravki k besedilu Upravni odbor GM o Maccanicovem zakonskem osnutku Upravni odbor Glasbene matice je na svoji prvi letošnji seji vzel v pretres prvi osnutek amandmajev k čl. 13 Maccanicovega vladnega zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki govori o »priznanju slovenskega glasbenega centra v Trstu - Glasbene matice za državni konservatorij«. Predlog amandmajev je pripravila za to zadolžena komisija, ki jo je pred časom imenoval upravni odbor GM. Amandmaji se nanašajo na precizacijo deželnega značaja Glasbene matice oz. njene šole, na specifične potrebe njenih šolskih programov, na vprašanja učnega in ostalega osebja in na finančne vire za delovanje slovenskega konservatorija. V podrobni razpravi je upravni odbor vnesel v predlog amandmajev nekatera dopolnila, ki jih bo že omenjena komisija pri GM vzela ponovno v preučitev za dokončno formulacijo. Razprava se je dotaknila tudi čl. 16 Maccanicovega zakonskega predloga, ki se nanaša na letne državne prispevke za »zagotovitev varnosti kulturnih ustanov slovenskega jezika«. * V nadaljevanju je imel upravni odpor GM na dnevnem redu razna tekoča vprašanja, zlasti priprave za proslavo 80-letnice obstoja GM, ki bo konec aprila, nadalje sodelovanje -gojencev šole GM na letošnjih Prešernovih proslavah v Trstu in Gorici in ponudbo Cankarjevega doma v Ljubljani za organiziranje tudi v Trstu koncerta so-lospevov v Slovenjgradcu rojenega avstrijskega skladatelja Huga Wolfa ob 130-letnici njegovega rojstva. So-lospeve bi ob klavirski spremljavi pela odlična slovensa operna in koncertna pevka Ana Pusar-Jerič. Na kraju je upravni odbor GM sprejel še sklep, da se po koncu letošnjega šolskega leta izda letno »Poročilo« o delovanju šole in GM kot take, po možnosti tudi za tri leta nazaj, odkar »Poročilo« predvsem iz finančnih razlogov ni več izšlo. To bi bilo še toliko bolj prav letos, ko praznuje GM 80-letnico svoje ustanovitve v Trstu, (j.k.) Premiera bo v soboto Sklep so odobrili na ponedeljkovi občinski seji V nedeljo popoldne na Proseku Pravljica o taščici v gledališču Contrada V soboto bo v tržaškem gledališču "la Contrada" premiera nove igre za otroke "Linverno del pettirosso" (Taščica sredi zime). Delo je v bistvu povsem "domače". Napisal ga je in režiral Francesco Macedonio, v glavnih vlogah pa igrajo Riccardo Canali, Patrizia Burul, Giorgio Amodeo in Liliana Decaneva. Sceno je izdelal slikar Demetrij Cej, glasbo pa je napisal Carlo Moser. Pravljica je ambientirana v hribovskem in kmečkem svetu, govori pa o ljubečem prijateljstvu in medsebojni solidarnosti. Plemenita čustva vežejo palčka in taščico, ki si pomagata v boju proti zahrbtni in lakomni mački. Premiera gledališke pravljice bo v soboto ob 16.30 ponovili pa jo bodo ob 20.30. Novost je, da bosta sobotna in tudi nedeljska predstava namenjeni otrokom in njihovim družinam, zato tudi nenavaden urnik. Ostale predstave dela, ki je vključeno v ciklus "V gledališče z družbo", bodo naslednji teden uprizarjali ob 10. uri, namenjene pa bodo šolam. Koroški otroci na obisku v Devinu V nedeljo je bil v Devinu prisrčen praznik slovenskih otrok. V prostorih osnovne šole Josip Jurčič je mladinska dramska skupina SPD Kočna iz Sveč na Koroškem uprizorila pravljico F. Bauma "Čarovnik iz Oza" v dramatizaciji E.F. Chapmana. Gre za zanimivo zgodbo o izgubljenem dekletcu, levu brez poguma, strašilu brez možgan in o robotu brez srca, ki vsakega po svoje reši lažni čarovnik iz Oza. Koroški otroci so igro na improviziranem odru lepo uprizorili, mogoče ne ravno brezhibno, a prav gotovo s prikupnostjo, ki jo zmore le otroška radoživost. Za režijo sta poskrbela Franci Končan in Malka Feinig, ki sta skupno z igralci požela topel aplavz številnega občinstva. Dramski večer so priredili Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor Ladjica, ki je na začetku večera tudi zapel nekaj pesmi pod vodstvom Olge Tavčar. V imenu prirediteljev je prisotne pozdravila dr. Vida Legi-ša, v imenu SPD Kočna pa profesor Feinig, medtem ko je spored povezoval Marko Tavčar. Večer se je zaključil z veselico na sedežu devinskih zborov. Tudi tržaška Občina ima zeleno konzulto Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji formalno ustanovil občinsko konzulto za zaščito okolja, v kateri bodo poleg predstavnikov občinske, uprave sedeli tudi strokovnjaki s tega področja ter zastopniki naravovarstvenih organizacij. Sklep o ustanovitvi tega pomembnega telesa je formalno predložil odbornik za okolje Bettio (KD) na podlagi resolucije zelenega Bekarja in demokristjana Ambrosija, ki jo je občinska skupščina odobrila sredi lanskega aprila. Ustanovitev konzulte so podprle vse politične skupine z izjemo neofašistov in demokristjana Codarina, ki so se vzdržali, svetovalci pa so sprejeli tudi nekaj popravkov oziroma dopolnil Bekarja, Ambrosija in načelnika komunistične svetovalske skupine Pessata. Kot kaže, bo v novoustanovljenem telesu sedelo šest predstavnikov Občine, štirje zastopniki naravovavsrtvenikov in, kot omenjeno, še nekateri strokovnjaki. Bekar in Ambrosi sta v zvezi s tem sklepom izdala tiskovno sporočilo, v katerem toplo pozdravljata to pobudo, saj menita, da gre za pomembno pridobitev ter za važen korak naprej v prizadevanjih za vsestransko zaščito okolja. Podpisnika sporočila pozivata župana in pristojnega odbornika Bet-tia, naj čimprej poskrbita za sestavo tega telesa in seveda za čimprejšnji začetek dela. Če se povrnemo na ponedeljkovo sejo občinskega sveta, moramo še dodati, da je skupščina končno odobrila tudi sklep o ekološki resanaciji konto-velske mlake in istočasno odobrila finančna sredstva za čiščenje in za ureditev vseh pomembnejših cest, ki peljejo v mesto. Ta nujna dela bo občin- ska uprava izvedla ob sodelovanju neke mladinske zadruge in s finančnimi sredstvi, ki jih je posebno za to priložnost dal na razpolago upravni svet Sklada za Trst. Občinski svet je tudi odobril sklep za ureditev Trga sv. Antona, ki sodi v daljnoročni projekt za ustanovitev mestnega parka. Za prvi poseg, ki ga je v ponedeljek obrazložil odbornik za urbanistiko Cecchini (PSI), bo uprava potrosila milijardo in dvesto milijonov lir. Sklep so odobrili s široko večino glasov. Proti je bil le zeleni Bekar, medtem ko so se Lokar (SSk), Anghe-lone (PSI) in zelena Gallicova vzdržali glasovanja. Istočasno je skupščina poverila skupini strokovnjakov nalogo, da izdela načrte za ureditev Terezijanske in Jožef inske četrti. Zupan Richetti je pred začetkom seje počastil lik pokojnega demokristjanskega voditelja Rumorja in nedavno umrlega zdravstvenega inšpektorja KZE Bot-teghellija. V zvezi s ponedeljkovo občinsko sejo gre omeniti tudi tiskovno izjavo načelnika svetovalcev KPI Pessata, ki opozarja na upravno in na politično paralizo, ki kljub vsemu bremeni večinsko koalicijo. Po mnenju komunistov ta uprava iz dneva v dan životari, kar priča o vsestranski šibkosti sedanje večine, ki je pravzaprav brez konkretnih programov za bodočnost. Komunisti so zato v tem trenutku tudi zaskrbljeni nad vsebino bližnjega proračuna, »ki glede na politični položaj ne obeta nič dobrega«. V ponedeljek je zasedal tudi pokrajinski svet, ki je imel na dnevnem redu odobritev cele vrste tekočih upravnih zadev. Počastitev ^spomina Vekoslava Špangerja V nedeljo dopoldne je bila na pokopališču na Proseku spominska svečanost, s katero so se bivši borci, aktivisti, pa tudi napredni Slovenci, predvsem prebivalci Proseka, oddolžili spominu Vekoslava Špangerja - Lojzeta, doslednega borca za pravice svojega naroda, ki je svoje življenje zapisal, kot njegovi soborci in prijatelji Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš, boju proti fašizmu, ki nas je hotel z vsemi sredstvi izbrisati iz tega sveta. Bil je med prvimi, kot je v svojem govoru na nedeljski svečanosti povedal Mario Briš-čik, ki se je z odločnostjo uprl fašističnemu režimu in opozoril svet na nevarnost, ki ga je le-ta predstavljal za vse majhne narode, torej tudi za slovenski narod. Spominska svečanost se je začela pred družinsko grobnico, v katero so nedavno tega prekopali pokojnikove posmrtne ostanke. Po domači godbi na pihala je nastopil moški pevski zbor Proselc-Kontovel, ki je, ob polaganju venca pred spominsko ploščo (na sliki - foto Magajna), zapel pesem "Žrtvam Pred spominsko ploščo, ki jo je postavila krajevna sekcija VZPI-ANPI v imenu bivših borcev in aktivistov OF, je Mario Briščik orisal lik Vekoslava Špangerja. Španger je doživel prvi tržaški proces in tudi narodno-osvobodilni boj in je vso svojo povojno dejavnost posvetil boju za pravice svojega naroda. Bil je in ostaja za nas ideal človeka, ki je vse svoje življenje posvetil boju za mir, svobodo, predvsem pa za življenje in razvoj svojega naroda. Svečanost na kateri sta bili navzoči pokojnikova hčerka in vnukinja, je zaključila domača godba na pihala, (ni) Celoletna Mesečna ............ 192.000 lir ............ 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do §||| 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. lili □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Z Tl št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Na kongresu KPI v Zgoniku prevladala Occhettova linija Konec prejšnjega tedna je bil v Saležu kongres krajevne občinske sekcije KPI »Just Pegan«, na katerem so med drugim glasovali o kongresnih resolucijah ter izvolili delegate za bližnji pokrajinski kongres stranke. Glasovanja se je udeležilo 46 članov in članic KPI, ki so s široko večino glasov (38) podprli Occhettovo politično platformo, ki je tako prejela kar 82 odst. glasov. Osem glasov pa je prejela resolucija Ingrao-Natta (18 odst.), nihče pa ni podprl dokumenta senatorja Cossutte. Zgoniško občinsko sekcijo bo na pokrajinskem kongresu zastopalo šest delegatov, pet pristašev Occhettove resolucije in en pristaš dokumenta Ingrao-Natta. Posamezne resolucije so v skladu s kongresnim pravilnikom obrazložili Miloš Budin (Occhetto), Stojan Spetič (Ingrao-Natta) in Fausto Monfalcon (Cossut-ta). Uvodno poročilo je imel sekcijski tajnik Lucijan Milič, ki je med drugim poročal o delovanju zgoniških komunistov in v tem sklopu posvetil veliko pozornost majskim upravnim volitvam. Na koncu so na podlagi enotne kandidatne liste tudi izvolili novo vodstvo sekcije. O njem bo spet govor na ponedeljkovi seji V Nabrežini še niso odobrili razvojnega plana za papirnico Jutri otvoritev v Galeriji TK Nove slike in grafike Tržačana F. Smotlaka Devinsko-nabrežinski občinski je spet odložil odobritev urbanističnega načrta za razširitev šti-vanske papirnice, o katerem bo spet tekla razprava na ponedeljkovi seji. Odložitev je predlagal župan Brezigar, njegov predlog pa je naletel na podporo vseh strank, ki imajo sedaj le nekaj dni časa za dodatno proučitev celotne zadeve, ki je kot znano sprožila ostre polemike med odborom in med komunistično ter socialistično opozicijo, ki je prejšnji petek iz protesta zapustila sejno dvorano in s tem onemogočila nadaljevanje občinske seje. Na zadnji seji so predstavniki strank v glavnem potrdili že znana stališča, v razpravi pa je sodeloval tudi odbornik za okolje Certo (Zelena marjetica), ki je javno izpričal nekatere pomisleke v zvezi s tem zelo spornim načrtom. V razpravi, ki jo je povzel župan, so med drugim spregovorili tudi komunista Depangher in Sirca, neodvisni levičar Vocci in socialist Cal-di. Komunisti bodo svoja stališča do tega kočljivega vprašanja izpričali na današnji tiskovni konferenci. Brezigar je v svoji izčrpni repliki obnovil razburljiv potek dogajanj, pri čemer je posvetil pozornost ekološki problematiki in vprašanju zaposlitve novih delavcev. Dejansko je priznal, da je vprašanje krajinskega videza v nekaterih as- Občina odobrila plan o sesljanskem pristanu Devinsko-nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovi seji med drugim odobril tudi podrobnostni urbanistični načrt pristanišča v Sesljanskem zalivu. Sklep je podprla koalicija (KD, SSK, neodvisni Tuta in zeleni Certo), kateri sta se pridružila socialistična svetovalca Burger in Caldi, ki sta svojčas podprla tudi splošni podrobnostni načrt za razvoj zaliva. Vsi ostali svetovalci so glasovali proti. Posebni podrobnostni načrt za pristanišče v Sesljanskem zalivu je formalno zahtevala deželna vlada na podlagi nove zakonodaje na tem področju, ki je resnici na ljubo precej zapletena ter ne določa jasnih pristojnosti raznih javnih ustanov in ministrstva za trgovinsko mornarico. peklih še nerešeno, kot priča zadržanje pristojnega odbornika Certa, nato pa je govoril o gospodarskih in razvojnih perspektivah, ki jih odpira načrtovana razširitev štivanskega obrata, ki zaposluje trenutno približno 600 uslužbencev. Pri gradbenih delih za razširitev papirnice naj bi sodelovalo osem podjetij, od teh šest iz naše dežele. Županova replika je vplivala precej pomirjujoče, problem pa ostaja še dalje v glavnem nerešen, tako da trenutno ni videti izhoda iz slepe ulice. Za ponedeljek zjutraj je vsekor Brezigar sklical sejo načelnikov skupin, da pred večerno občinsko sejo preverijo možnost sporazuma za odobritev tega načrta. Bodočnost štivanske papirnice pa je bila tudi v središču včerajšnjega razgovora med deželnim odbornikom za industrijo Sarom in predstavništvom sindikalnih organizacij, v katerem je bil tudi zastopnik tovarniškega sveta obrata. Kot lahko razberemo iz tiskovnega sporočila deželnega odbora, je bil včerajšnji sestanek neke vrstne vmesnega značaja, na katerem so predvsem osvetlili nastali položaj v luči načrtovanih pobud deželne uprave. Saro se bo s tem v zvezi v kratkem sestal tudi z vodstvom papirnice in grupe Burgo, ki je njen lastnik. Odbornik za urbanistiko je podčrtal, da bo papirnica Cartimavo po izvedbi načrtovane razširitve postala največji obrat za izdelovanje papirja v Evropi. Pristavil je, da Dežela sledi z velikim zanimanjem upravnemu in političnemu postopku za razširitev tovarne ter je glede tega napovedal, da bo pristojno odborništvo resno upoštevalo predloge in pripombe tako sindikalnih organizacij kot tudi lastnika papirnice. Saro si zato marsikaj obeta od napovedanega skupnega sestanka s sindikati, vodstvom obrata in predstavniki deželnega odborništva za industrijo. V razpravo so iz sindikalnih vrst posegli Gianfranco Trebbi (UIL), Sante Marzotto (UIL), Roberto Treu in Franco Todaro (za CGIL) in predstavnik tovarniškega sveta Giuliano Goat. Sindikalni zastopniki so zahtevali jasne in konkretne izbire, posebno pa točna jamstva, da bi načrtovana razširitev ne prejudicirala sedanjih delovnih mest in stvarne obveze za zaščito okolja. Odbornik Saro, zaključuje tiskovno sporočilo Dežele, je pokazal vsekakor vso pripravljenost za odprto soočanje o teh kočljivih vprašanjih in za izvajanje vseh pobud, ki bi imele za cilj gospodarski razvoj tržaške pokrajine. Jutri bodo v Galeriji Tržaške knjigarne otvorili razstavo slik in grafik slovenskega tržaškega slikarja Fabia Smotlaka. Smotlak se poklicno ukvarja s slikarstvom, vizualno komunikacijo in industrijskim oblikovanjem. Diplomiral je na Inštitutu za umetnost E. Nordio v Trstu, lani pa je dokončal študije na Politehnični šoli za oblikovanje v Milanu. Razstavljal je v Italiji in Jugoslaviji. Osnovni biografski podatki o umetniku govorijo o večstranskem oblikovalcu, kar je seveda pomembno za njegovo likovno govorico. V vabilu na razstavo je Barbara Gruden zapisala, da predstavljajo nova Smotlakova dela "prelomnico1' v njegovem ustvarjanju, vendar prelomnico v "kontinuiteti ". Trditev pa utemeljuje Grudnova tudi z naslednjo ugotovitvijo: »Prav v trenutku, ko se je začel ukvarjati z designom in industrijskim oblikovanjem, je namreč našel pot tudi do "čiste likovne umetnosti" (če je katerakoli umetnost lahko sploh čista in vselej "samosvoja j. Preučevanje tako imenovane uporabne umetnosti je namreč sprostilo veliko ustvarjalnih energij, ki jih je Smotlak delno preusmeril v slikarstvo in grafiko (sitotisk). Zato nas ne sme presenečati, da je preusmeril svojo pozornost na "znake" narave, na kamnito belino in blišč kraških, istrskih in dalmatinskih pokrajin ter se polastil starih in novih simbolov, s katerimi so si prebivalci teh krajev skušali pridobiti naklonjenost narave, usode in tega ali onega boga.« Smotlakovo delo torej črpa iz izkušenj oblikovanja, vendar ne gre pri njem za preprost prepis, ampak za poglobljen premislek, saj je imel umetnik že pred šolanjem v Milanu svoj izdelan odnos do slikarstva in grafike, kot tudi do samega oblikovanja. Razstavo slik in grafik "domačega" slikarja bodo torej otvorili jutri ob 18. uri v galerijskih prostorih Tržaške knjigarne. »Kraška kri«: sodelovanje med kulturnimi skupinami Tržaška narečna gledališka skupina "I Grembani" bo uprizorila v soboto v gledališču v Ul. Ananian predstavo "Sangue Carsolin" (Kraška kri) Gianfranca Gabriellija. Delo je režiral avtor, zanimivo pa je, da v njej nastopajo tudi nekatera slovenska kulturna društva. Skupina "Kraški dom" bo v igri sodelovala z narodnimi plesi, na diatonično harmoniko bo igral Renzo Tavčar, originalne narodne noše pa je gledališki skupini posodila folklorna skupina "Stu ledi". Vsekakor moramo naglasiti zanimivo sodelovanje med tržaškimi ljubiteljskimi skupinami, kar vsekakor pripomore k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Tudi v Trstu se položaj normalizira Končana stavka strojevodij Včeraj ob 14. uri se je tudi v naši pokrajini končala stavka strojevodij, ki sta jo oklicala avtonomna sindikata Fisafs in Cobas. Položaj v železniškem prometu na tržaški postaji pa se je normaliziral šele v večernih urah, saj se je stavka načelnikov strojevodij končala šele ob 21. uri. Po neuradnih podatkih kaže, da se je dvodnevne stavke udeležilo približno 75 odst. strojevodij, uradni viri železniške uprave pa poročajo, da je tako v tržaški pokrajini kot v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini pravzaprav dobro deloval izredni načrt, ki ga je za to priložnost pripravilo deželno vodstvo železnic. Vlaki na meddeželnih in mednarodnih relacijah so vozili precej redno, do hujših težav za potnike pa je prišlo zaradi ukinitve nekaterih vlakov, ki povezujejo Trst z Gorico in z Vidmom. • Krožek Che Guevara prireja danes pb 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina javno razpravo o sedanjih dilemah KPI. Udeležili se je bodo Anna Maria Carloni, Umberto Curi in Luigi Pesta-lozza, ki bodo odgovarjali na vprašanja časnikarjev Marine Silvestri in ^ojmirja Tavčarja. Ciklus predavanj na pobudo Skupine 85 Trst v različnih literaturah Tržaška Skupina 85 je priredila dvodnevni ciklus predavanj na temo »Podoba Trsta v delih Benca, Timeusa, Grill-parzerja, Platna, Cankarja, Ketteja in drugih.« Kot je na včerajšnjem uvodnem večeru dejal Pavle Merku, nameravajo tudi v prihodnjih sezonah osvetliti podobo Trsta, vendar iz drugih zornih kotov. Tokrat je bilo izhodišče literatura, ki je odločilno pripomogla k ustvarjanju določene zavesti o Trstu. Ernestina Pellegrini je spregovorila o Trstu v Bencovih delih. Njen referat je bil izrazito esejističen in oseben, manj pa analitičen, iz povedanega pa se je v zavest poslušalcev odtisnilo dvojno Bencovo gledanje na Trst. Predavateljica je tako naglasila, da je Benco najprej videl v mestu oster in neprijazen prostor, ki ga označuje brezčasnost. V tem se je razlikoval od Sabe, ki je opisoval mnogo bolj domač kraj bivanja. Pozneje se je Benco zavzel za italijanstvo Trsta in se pri tem nekoliko odmaknil od začetnih podob, čeprav je do konca ohranil vizijo brezčasnega mesta. Marija Cenda Klinc je spregovorila na temo "Razvoj podobe Trsta v slovenski literaturi." Najprej je naglasila mesto, ki ga je imel Trst v slovenski zavesti, zgodovini in kulturi. Ta zavest je seveda odmevala tudi v slovenski književnosti. V bistvu je Cendova izluščila dva osnovna pogleda : prvega, ki je Trst idealiziral, drugega pa, ki je poudarjal protislovja in probleme. Svoje izvajanje je pričela s Cig-lerjevo Srečo v nesreči, v tej povesti pa je našla droben "sociološki" odlomek, iz katerega je razvidno, kako so hodili slovenski fantje na delo v obrtniške delavnice. Globalnej-ša podoba Trsta pa je razvidna v stališčih in spisih Ivana Tavčarja in v pisateljih moderne. Tako je Kette videl v Trstu očarljiva znamenja lepote in neskončnosti (morje), Cankar pa je našel v Trstu pomembno občinstvo, predvsem proletariat, in občutil mesto kot bistveni del slovenskega telesa. V poznejši Kosovelovi liriki so jasnemočne disonance, ki se potem pojavljajo tudi pri Samcu in Grudnu. Po vojni je Trst bistveni element in pomemben bivanjski prostor za Rebulo in Pahorja, pri mlajših avtorjih pa se ta njegova vloga izgublja. Daniela Gross je spregovorila na temo : ' Ruggero Time-us in mesto brez zgodovine : podoba Trsta med iredentis-mom in nacionalizmom". Govornica je naglasila, kako je Timeus prehodil pot od iredentizma do nacionalnega imperializma. Nacionalno čustvo je bilo zanj najvišja vrednota, diktat zgodovine in usoda. Vse to se je pri njem (in drugih) dogajalo na čustveni ravni, posledica absolutne vizije pa so bili klici k nacionalnemu spopadu. Timeus je iz svojih pro-tiavstrijskih pozicij in zahtev po samoodločbi narodov kmalu prešel v nacionalni absolutivizem in končno imperializem. Včeraj smo lahko poslušali o zanimivih in seveda različnih pogledih na Trst in njegovo stvarnost. Danes pa je na vrsti druga skupina predavanj. Govorili.bodo Primus Heinz Kucher iz Celovca, Silvana de Lugnani in Elvio Guagnini. Poudarek bo tudi na podobi, ki jo je imel Trst v nemški literaturi. Odmevov je bilo seveda veliko, saj je Trst imel in še ima poseben čar, ki se je odražal tudi v globokih, večkrat neracionalnih protislovjih. Današnje predavanje bo, kot včerajšnje, v veliki dvorani italijanskega znanstvenega liceja "Galileo Galilei". Pričelo pa se bo ob 17. uri. A. M. Na dijaški skupščini zavoda Duca D’Aosta Včeraj v Ulici Artemisio nad univerzo Italijanski in slovenski dijaki o problemu sožitja Pismo, ki so ga že pred časom dijaki slovenskega znanstvenega liceja Fran-Ce Prešeren naslovili na svoje italijanske sovrstnike, med tržaškimi srednješolci le vzbuja zanimanje. Včeraj se je Oamreč skupina dijakov zadnjih letnikov znanstvene in klasične usmeritve 114 liceju Prešeren udeležila dijaške !kupščine na italijanskem učiteljišču uUca D'Aosta. Italijanski učiteljiščniki so sklenili, priredijo skupščino, na kateri bodo Opravljali o raznih oblikah rasizma. -Oo so se porazdelili v razne »interes-f1®« skupine in ena izmed njih je žele-a govoriti o narodnostnem sožitju v ašem mestu. Z ozirom na vsebino pis-joa dijakov Prešerna, ki opozarja prav Qa narodnostno nestrpnost in na nujo s Premostitvi sedanjega položaja, so k v delovanju v tej debatni skupini po-Onli tudi slovenske predstavnike, ^nemčlansko predstavništvo sloven-* ®ga liceja je med drugim sprejel prof rnvnatelj učiteljišča Duca D Aosta Kot so povedali udeleženci razprave en slovenskimi licejci in italijanski- mi učiteljiščniki, je bila z določenega vidika izmenjava mnenj na italijanskem učiteljišču še zanimivejša od srečanja z enim razredom znanstvenega liceja Galilei, ki se je prvi odzval na vabilo slovenskih srednješolcev. Na takratnem srečanju je namreč prevladalo nekakšno sozvočje mnenj, medtem ko je na včerajšnji razpravi prišla do izraza večja raznolikost pogledov. Po eni strani so učiteljiščniki pokazali manjše poznavanje slovenske stvarnosti v Italiji od sovrstnikov z liceja Galilei, po drugi pa tudi večjo kritičnost do zadržanja pripadnikov slovenske manjšine. Po mnenju italijanskih dijakov so namreč Slovenci, tudi mladi, precej zaprti v svoji borbi proti asimilaciji. Poleg obojestranske obljube, da se bodo še srečali, pa so slovenski srednješolci povabili italijanske sovrstnike na letošnje srečanje DOSP, ki bo tokrat v Gorici in sicer proti koncu aprila. O srečanju doslej dijaki, ki obiskujejo zavod Duca d'Aosta, namreč še nikoli niso slišali. V čelnem trčenju ranjena mlada tržaška voznica V Ulici Artemisio nad univerzo je včeraj popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri se je ranila 24-letna Giuliana Carone iz Ul. Coroneo 31. Iz birokratskih razlogov je dinamika nesreče še neznana, ker so agenti prometne policije, ki so opravili izvide nesreče, bili ob urah, ko so novinarji zbirali informacije, nedosegljivi. Kaže vsekakor, da se je Caronejeva ranila v čelnem trčenju med njenim fiesta in avtom alfa romeo, ki ga je upravljal Franco Flego iz Repniča 50. Ranjenki so pomagali iz razbitin gasilci in rešilci Rdečega križa. Zdravniki v glavni bolnišnici so ugotovili verjetni zlom noge in udarec v vratna Vretenca ter ji napovedali, da bo okrevala v 60 dneh. Predor pri Žavljah bo zaradi popravil zaprt tri mesece Predor pri Žavljah so spet zaprli za promet, da bi izvedli prepotrebna po- pravila in ureditvena dela. Gre predvsem za preprečitev pronicanja deževnice, zaradi katerega so se stene predora marsikje okrušile, pa tudi cestišče je bilo marsikdaj spolzko in torej nevarno za promet. Poleg tega bodo tudi popravili in obnovili sedaj nezadostno razsvetljavo. Kot sporoča ANAS, bodo dela predvidoma trajala kake tri mesece ter bi morala biti zaključena pred začetkom turistične sezona, ko postane cesta proti mejnemp prehodu pri Rabujezu ena najbolj prometnih v vsej pokrajini. Kot je znano, so predor lani kar dvakrat zaprli zaradi popravil. Promet bo v času trajanja del seveda preusmerjen. Ravnateljica, učno in neučno osebje srednje šole S. Gregorčič v Dolini izreka iskreno sožalje gospe Adi Hlabian ob izgubi dragega očeta. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Palmira Sulcic vd. Samec Pogreb bo danes, 31. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ. Žalostno vest sporočajo sin Livio z ženo Eddo, hči Sonja z možem Wal-terjem, vnukinji Sara in Deborah, vnuk Alen, sestra Rina z družino in drugo sorodstvo. Križ, Trst, Koper, 31. januarja 1990 ŠD Mladina izreka globoko sožalje svojemu odborniku Liviju Semcu ob izgubi mame Mire. KD Vesna in upravni odbor Doma Alberta Sirka izrekata Liviju Semcu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame. t Zapustila nas je "teta" Lidija Sancin Pogreb bo jutri, 1. februarja, ob 12. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Žalostno vest sporočajo nečakinje Livija in Inči ter Lidija z družino in Elisabetta, Sabina in Alessandro. Skedenj, 31. januarja 1990 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Anton Pertot (NINE Z OLJK) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 1. februarja, ob 10.45 s pokopališča v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo svakinja Malka, nečakinja Maja z družino in ostali njegovi. Trst, 31. januarja 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob smrti prosvetnega delavca in zavednega Slovenca Antona Pertota izraža svojcem občuteno sožalje Slovenska skupnost Tržaški pomorski klub Sirena se klanja spominu svojega ustanovnega člana Antona Pertota in izreka sožalje svojcem. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Alojz Štolfa Pogreb bo danes, 31. t. m., ob 15. uri iz cerkve v Volčjem gradu na pokopališče. Žalujoča žena Gabrijela, sin Edo, hčerka Eda in ostalo sorodstvo. Volčji grad, 31. januarja 1990 Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici izreka ob smrti Zorota Grgiča, dolgoletnega tajnika in predsednika, iskreno sožalje svojcem. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Terčon vd. Leglša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. . Hči Silvana z družino in drugo sorodstvo. Cerovlje, 31. januarja 1990 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Tennessee IVilliams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ PONOVITVE: danes, 31. t. m., ob 20.30 -Abonma red D jutri, 1. februarja, ob 20.30 Abonma red E v soboto, 3. februarja, ob 20.30 - Abonma red F v nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri - Abonma red G __________gledališča______________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri, 1. februarja, ob 20. url bo v gledališču Verdi na sporedu ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red D). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Lan-di. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontali, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zu-zich, G. Jenco. V ponedeljek, 5. februarja, ob 17. uri bo v mali dvorani gledlaišča Verdi na sporedu cilkus URO Z ... Tokrat bo srečanje z glavno pevko operete Vesela vdova Luciano Serra. Sledilo bo ob 18. uri predvajanje dokumentarca L. BERNSTEIN DIRIGIRA WEST SIDE STORV. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bosta v gledališču Ros-setti predstavila Dario Fo in Franca Rame delo IL PAPA E LA STREGA Da-ria Foja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popust za abonente. Predstave bodo do 4. februarja. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. februarja , ob 20.30bosta v gledališču Rossetti nastopila Oleg KAGAN in Vasilij LOBA-NOV. GLASBENA MATICA Klavirski oddelek Glasbene matice vabi v ponedeljek, 5. februarja, ob 15.30 v Gallusovo dvorano na javno klavirsko uro prof. Igorja Lazka z naslovom "Pustni ples v klavirskih delih Roberta Schumanna: PAPILLON opus 2 in CARNA-VAL opus 9". Sodelujeta gojenca GM Tatjana Jercog in Aljoša Starc. Vabljeni gojenci in pedagogi. %PUTttJ»*i*Ua UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 1. februarja ob 18.30 na otvoritev razstave Fabio Smotlak slike in grafike kino ARISTON - 17.45, 22.15 II cuoco, il lad-ro, sua moglie e Pamante, r. Peter Greenaway, i. Richard Bohringer, □ EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 E stata via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Lassu gual-cuno e impazzito. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La bestia del Sud, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Scandal (Il caso profumo), r. Michael Caton Jones, i. John Hurt, Joanne Whalley, □ ' GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □ MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □ EDEN - 15.30, 22.00 Attrazione carnale della mla vicina, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Rltorno al futu- ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. LUMIERE - 16.00, 22.15 Sono affari di famiglia, r. Sidney Loumet, i. Dustin Hoffman, Sean Connery. ALCIONE - 17.00, 21.45 Storie di ragazzi e ragazze, r. Pupi Avati. RADIO - 15.30, 21.30 Folli desideri ero-tici, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST'— Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah šolske vesti Mestna osnovna šola Karel Širok, Ul. Donadoni 28, ima podaljšani pouk do 16.30, ko se otroci ukvarjajo z različnimi zanimivimi dopolnilnimi dejavnostmi. Vse informacije dobite v šoli od 8.30 do 16.30, tel. 391529. Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje v 1. razred za šolsko leto 1990/91. Otroci so lahko v šoli do 16. ure. Preskrbljeni so s kosilom in popoldanskim poukom. Vse informacije dobite v šoli od 8. do 16. ure, tel. 812214. razna obvestila Sekcija KPI Josip Verginella vabi v nedeljo, 4. februarja, ob 9.30 v Ljudski dom v Križ na SEKCIJSKI KONGRES. Ob 11.30 bo glasovanje dokumentov, nakar bo izvolitev delegatov za pokrajinski kongres stranke. KD Fran Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje v tečaje standardnih in latinskoameriških plesov, ki jih vodita učitelja Renzo in Patrizia. Tečaji se bodo začeli 14. februarja v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Za informacije tel. 815207. Slovenski kulturni klub razpisuje ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in oblika sta poljudni. Izdelke je treba oddati čimprej poverjenikom SKK ali v soboto od 18.30 dalje na sedežu, v Ul. Donizetti 3. Nagrajevanje na Prešernovi proslavi dne 10. februarja 18.30. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled razstava slikarja CLAUDIA CERNI-GOIA. V galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta do 2. februarja po običajnem urniku razstava slikarja NICOLE SPONZE. V občinski galeriji v Miljah - Trg Republike 2 - bodo v petek, 2. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Danteja PISANIJA. V konferenčni dvorani - Milje - Trg Republike 2 - bodo 9. februarja predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu.. V Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti - je še jutri, 1. februarja, na ogled grafična razstava osmih slikarjev z naslovom OD DUNAJA DO JADRANA. Urnik ob delavnikih od 18. do 20. ure. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8, bo jutri, 1. februarja, ob 18. uri otvoritev fotografske razstave SERGIA SCABARJA. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo razstavljala svoja dela od 3. februarja do 15. februarja slikarka RENATA PI-NAGLIA BERTOGLIO. CCTT01/8 PONOVNA EMISIJA JANUAR 90 CCT Certificati di Credito del Tesoro — petletni • CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane 1. januarja in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 7. 1990. • Obveznice se koristijo s 1. januarjem 1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti. • Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke. • V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. V podpis 1. in 2. februarja Emisijska cena Rok 97,75% 5 let Efektivni letni donos bruto neto 14,86% 12,96% čestitke Včeraj je praznovala svoj rojstni dan SAMOA. Vse najboljše in mnogo srečnih in zdravih dni ji želijo none Marta, Olga in Ika, nono Bruno, stric Keto in teta Vida z družino. Draga SAMOA! Vse najboljše za tvoj 11. rojstni dan in da bi bila vedno pridna in vesela ti želita mama Fabia in očka Jožko. Danes v Dolini DRAGA FURLAN se veseli in svoj rojstni dan slavi. Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu ji želijo vsi, ki jo imajo radi. razne prireditve KD Rdeča zvezda vabi na ogled filma NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, ki bo v petek, 2. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec ter PD Slovenec vabita v petek, 2. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo na ponovitev filma PRIČEVANJE IZ NOB. Vabljeni! Ansambel TAIMS vabi v nedeljo, 4. februarja, na SLAVNOSTNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA. Koncert bo v občinski telovadnici v Zgoniku s pričetkom ob 17. uri. Kot gosta bosta nastopila humorist Vinko Simek - Jaka Šraufciger in čarodej Vikj s svojim programom. KD Kraški dom vabi otroke v Bubničev dom na URO PRAVLJIC v soboto, 3. februarja, ob 15.30. Predvajali bomo Dis-neyev film: Sneguljčica. včeraj - danes Danes, SREDA, 31. januarja 1990 JANEZ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 23.03. Jutri, ČETRTEK, 1. februarja 1990 BRIGITA PLIMOVANJE DANES: ob 0.09 najvišja 48 cm, ob 6.35 najnižja -27 cm, ob 11.55 najvišja 21 cm, ob 17.58 najnižja -39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 97-odstotna, nebo oblačno z meglo, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccardo Sattler, De-van Pancrazi, Moreno Mauri, Francesco Sapienza, Elia Becher, Valerio Labbate, Teresa Arneri, Agnese Rossit, Alexia Fontanot, Chiara Monticelli, Barbara Poggi, Sharon Sedmach, Gloria Buccino, Gabriel Carnelli, Francesca Ciccarelli. UMRLI SO: 78-letni Vittorio Malini, 90-letna Leopolda Trocher vd. Vatore, 80-letna Marta Tomažič vd. Gustinčič, 80- letna Celestina Antonazzi vd. Fantuz, 61-letni Renato Gentili, 81-letni Luciano Senizza, 76-letni Francesco Lugnani, 77-letna Basilia Mercandel vd. Pecchiari, 81- letna Antonia Valencich vd. Toncich, 66-letni Marino Mameli, 93-letna Gio-vanna Strain, 86-letni Roberto Stopar, 81-letna Pierina Maniago vd. Marassi, 75-letni Guido Bison, 85-letni Giovanni Gri-san, 74-letni Ferdinando Prete, 86-letna Paola Tomažič vd. Sega, 68-letni Miche-le Bevacgua, 90-letna Maria Zolia, 76-let-na Lucrezia Matjasevic por. Emanek, 87-letna Lidia Sancin, 75-letna Lina Vecchi-et, 76-letni Mario Macovaz, 82-letna Anna Sivini vd. Facchinetti, 56-letni Gu-altiero Corsano, 65-letna Anna Calligaris vd. Sartore, 76-letni Francesco Tommasi, 95-letna Emma Baldassari vd. Spartaro, 79-letni Albino Grgič, 56-letru Aldo Cas-siano, 65-letna Maria Sergo. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. januarja, do sobote, 3. februarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Gi-ulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Gi-ulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, UL Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Včeraj je praznoval 89 let naš oče, ded in praded IVAN MALALAN MIČE ŠTAVALIN Še na mnoga leta mu kličemo vsi njegovi ___________prispevki_______________ Družina Kralj daruje 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Milkota Škabarja daruje družina Škabar (Repen 78) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Silvestre Križmančič (Lajtovo) darujeta Marija in Zora (Štan-cerjeve) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na brate Pepija, Marjota, Nandeta, Ninija in Ivota Tenceja darujeta Milka in Berto Švab 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Marjučino mamo gospo Emo Štrekelj daruje osebje liceja France Prešeren 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin Stanka’Filipčiča daruje Marija Žagar 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Julko Kapelj - Vesel daruje sestra Zorka 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob plačilu članarine darujejo Pini Canciani 5.000 lir, Zora Zlobec 5.000 lir ter Albina Cappel 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Alojza Devetaka daruje Irena Metlikovec 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na starega prijatelja iz Mav-hinj Stanislava Širco daruje Rudi Zidarič 50.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. __________mali oglasi_________________ AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508 po. 20. uri. MLAD zakonski par kupi stanovanje ali hišo potrebno popravil v Trstu ali okolici za največ 40 milijonov lir. Tel. po 21. uri na št. (0481) 78089. MLADENIČ išče stanovanje v najem, nudi največ 150.000 lir mesečno. Tel. na št. (0481) 78089 po 21. uri. SPREJMEM predstavništvo industrijsko/tehnične stroke za Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko zvezo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro "Iztok". PRODAM golf menfis, letnik '88, po dobri ceni. Tel. 226355. PRODAM ford fiesto 500, letnik 79, za 1.200.000 lir. Tel. 299537. NA POKRITEM TRGU v Trstu prodam prostor za prodajo cvetja. Tel. v večernih urah na št. 381006. PRODAM dobro vpeljano trgovino za prodajo tobaka, časopisov, igrač, parfumov in bižuterije. Tel. 228390. PRODAM renault 5 TL po ugodni ceni. Tel. na št. 327454 v večernih urah. PRODAM homologiran prenosni radioamaterski CB aparat, 40 kanalov, skupaj s transformatorjem od 220 na 12 V in zadevnim priključkom. Cena 100.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 733269 -David. 3-SOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo v starejši hiši pri Sv. Jakobu, edinstven razgled na morje, takoj vseljivo, ugodno prodam s posojilom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sv. Jakob". POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimskošportnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje". PRODAM opel kadett 1000 po ugodni ceni. Tel. (0481) 882421. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 200882. PRODAM fiat 126 bis, letnik '88, bele barve. Tel. 226752. PRODAM lancio delta 1300, letnik '84, po ugodni ceni. Tel. na št. 200605/200371. PRODAM labradorje - odlično leglo. Tel. (003861) 576679. RADA šivam in opravljam vsa gospodinjska dela, zato si želim dobiti primerno delo. Tel. (003866) 81100. METALURŠKI industrijski kombinat iz pokrajine Vicenza išče štiri splošne delavce in dva mehanika. Mesečna plača 1.300.000 lir. Znanje italijanščine ni obvezno. Tel. ob uradnih urah na št. (0445) 670222 in klicna številka za Italijo. ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl omico. Gostom nudi vino ter suho in svežo jed lastne proizvodnje. ZAMENJAMO kmečko hišo s kmetijskim zemljiščem in vrtom v Vipavski dolini (pri Novi Gorici) s kmečko hišo ob morju. Za informacije tel. v Italijo na št. (0362) 940403 od 12.20 do 13.30 ter od 21. do 22. ure. menjalnica_______________________30.1.1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST •TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1248,300 1230,— Japonski jen 8,678 8,400 Nemška marka .. 743,800 742.-- Švicarski frank 838,800 836,— Francoski frank ... .. 218,900 217,— Avstrijski šiling 105,629 105,250 Holandski florint . .. 660,070 657,— Norveška krona 192,230 190.— Belgijski frank .. 35,550 35,200 Švedska krona 205,700 836.— Funt šterling .. 2098,500 2060,— Portugalski eskudo . 8,450 8.—' Irski šterling .. 1969,200 1940,— Španska peseta 11,503 11.— Danska krona .. 192,350 190,— Avstralski dolar 953,300 900.— Grška drahma 7,939 7,500 Jugoslov. dinar — 102.— Kanadski dolar.... .. 1046,100 1020,— ECU 1516,150 — o Cinq: Hersant in Berlusconi dosegla dogovor Začetek poskusnih satelitskih oddaj Privekal Raisat ______Ženska in njena stvarnost breda pahor Ofenziva proti splavu PARIZ — Po začetnem ostrem spopadu in po dolgotrajnem pogajanju sta se Silvio Berlusconi in Robert Hersant pobotala in se dogovorila za skupno upravljanje zasebne francoske televizijske postale Cing. Založniška magnata bosta odslej soupravljala postajo, ki se na francoskem trgu še ni uveljavila tako, kot sta pobudnika upala. S sporazumom, ki je bil dosežen v teh dneh, bo tudi Berlusconi imel v postaji »svojega« generalnega direktorja v osebi Angela Codignonija, ki zastopa družbo Fininvest v Franciji. Codignonija bo, skupno s predstavnikom grupe Hersant Yvesom De Chai-som Martinom, imenoval za generalnega direktorja postaje upravni svet družbe. Generalna direktorja pa naj bi sodelovala v oblikovanju poslovne strategije in programov postaje. Co-dignoni pa bo poleg tega tudi podpredsednik in generalni direktor službe za ekonomsko propagando. Zadeva Cing je »oplazila« tudi predsednika Cossigo, ki je v teh dneh na uradnem obisku v Franciji. Cossiga je na vprašanje novinarjev odločno zanikal, da bi se med razgovori z Mitter-random dotaknil vprašanja, saj gre, je poudaril italijanski šef države, za vprašanje odnosov med zasebnikoma, v katerega se državi ne moreta in ne smeta vpletati. RIM — S ponedeljkom se je za italijansko državno televizijo RAI začela nova faza. Od ponedeljka dopoldne satelit za telekomunikacije 01ympus namreč neposredno oddaja nekatere programe italijanske televizije, ki so vidni v dobrem delu Evrope, v Sredozemlju in delu severne Afrike. S ponedeljkom je namreč uradno privekal Raisat, odelek RAI, ki se ukvarja s satelitskim prenašanjem programov. Novo fazo v delu državne televizije je otvoril predsednik republike Cossiga. Za začetek je predvideno dveletno eksperimentiranje. Najprej bo RAI oddajala dve uri dnevno, programe pa bo lahko sprejemalo v Italiji 500 družin (predstavljajo vzorec italijanskih gledalcev) in 200 ustanov na tujem (v glavnem gre za italijanska diplomatska in komercialna predstavništva). Z Tolminski Puntarji na TV LJ 2 Drugi ljubljanski televizijski program bo drevi ob 20.30 prenašal posnetek opere Tolminski puntarji, ki jo je uglasbil slovenski zamejski skladatelj Ubald Vrabec. Opero so že predstavili v Gorici in v Trstu. začetkom aprila bo RAI oddajala prek satelita 4 ure dnevnega programa, z junijem pa bodo začeli tudi poskusne oddaje s tehniko visoke definicije. Proti koncu leta pa bo kanal Rai na satelitu 01ympus zaseden vseh 24 ur. Podpredsednik RAI Massimo Fiche-ra, ki je zadolžen za razvoj nove tehnologije, je ob slovesnosti poudaril, da RAI s satelitskimi oddajami ni skušala ustanoviti svoje četrte mreže, pač pa je hotela začeti z eksperimentiranjem zahtevne tehnologije. V tem okviru je dodal, da je že od samega začetka na sporedu večjezična oddaja. Med slovesnostjo je predsednik RAI Manca predlagal ustanovitev nove strukture v sklopu IRI, da bi skrbela za satelitske oddaje, minister za državne soudeležbe Fracanzani pa je napovedal oblikovanje delovne skupine, ki bo usklajevala delo podjetij grupe IRI na elektronskem, satelitskem, radiotelevizijskem in telekomunikacij sakem področju. Minister za pošte Mammi pa je naglasil, da tehnološki razvoj že predpostavlja mednarodni dogovor in mednarodna pravila. V novem okviru cenzura in omejitve državnega značaja nimajo več smisla. Italija je, je dodal minister v veliki zamudi in skrajni čas je, da se odpravi sedanja anarhija, v kateri smo bili priča burnemu razvoju brez vsakršnih pravil igre. Predlog KPI za ovrednotenje filma RIM — Spodbujanje filmske proizvodnje, podpore krožkom, ki se ukvarjajo s filmsko dejavnostjo, decentralizacija, predvajanje filmov na televiziji brez reklamnih prekinitev, podpora televizije filmskemu sektorju. To so osrednje postavke zakonskega osnutka za organsko reformo italijanske kinematografije, ki ga je izdelala KPI. Osnutek so predstavili včeraj v Rimu, v prihodnjih dneh pa ga bodo predložili parlamentu, kjer že dalj časa leži skoraj pozabljen podoben osnutek ministra za turizem in prireditve Franca Carrara. Zakonski predlog, ki ga je predstavil Walter Veltroni, se stoji iz 51 členov. Predlog predvideva posege za krepitev in ovrednotenje filmske proizvodnje, vrednoti vlogo filmskih krožkov, katerih dejavnost bi morale podpreti dežele, omogoča vključevanje krajevnih ustanov in se zavzema za reformo in krepitev državne kineteke, predvideva vrsto ukre- pov, ki naj bi omogočili novo podobo italijanskega filma na tujih trgih. Med normami, ki naj bi urejale odnos med filmom in televizijo, predstavlja precejšnjo novost tista, ki prepoveduje televiziji predvajanje filmov v prazničnih in predprazničnih dneh, poleg tega pa naj bi postaje lahko predvajale en sam film v pasu med 19. in 1. uro. Po komunističnem predlogu naj bi državna televizija v roku treh let predvajala vsaj 60 odstotkov domače ali evropske produkcje, zasebne televizije pa vsaj 51 odstotkov domačih programov. Poleg tega naj bi televizije morale prispevati 30 odstotkov svojih izdatkov za nakup filmov in TV filmov skladu za filmsko proizvodnjo. Poleg tega predlog predvideva ustanovitev posebnega sklada za finansiranje proizvodnje italijanskih filmov in telefilmov. Poleg tega pa znatne globe za tiste televizije, ki bi kršile predpise. Italijanski škofje se nameravajo z vso odločnostjo in »nespremenjenim prepričanjem« boriti proti splavu in vsem, ki nanj pristajajo. Tako so s skoraj brutalno jasnostjo zapisali v dokumentu z naslovom »Evangelizacija in kultura človeškega življenja« in ki so ga objavili pred dobrim tednom. V njem so namreč italijanski škofje zapisali, da je »splav usmrtitev nedolžnega človeškega bitja, ki jo povzročijo njegovi starši«. In še, da »čaka vsakogar, ki opravlja ali sodeluje pri posegih, izobčenje iz Cerkve«; glede zakona italijanske države, ki s pravnega vidika ureja prostovoljno prekinitev nosečnosti, pa so škofje izrekli mnenje, da je »italijanski zakon, ki legalizira splav, nemoralen in globoko krivičen«. Iz citatov je razvidno, da je stališče italijanskih visokih »dušnih pastirjev« zelo odločno in prav nič spravljivo. V dokumentu, ki obsega približno 40 strani, škofje utemeljujejo svoje odločno nasprotovanje zakonu št. 194, ki je pravno uredil in v letih zajezil pojav splava, z raznimi argumenti. Na eni strani, pravijo, so zelo zaskrbljeni zaradi demografskega padca v Italiji, zato pozivajo Italijane, naj bi imeli več otrok. »Zato, tudi v vidiku našega demografskega stanja, vabimo starše, naj bodo danes še posebej radodarni v tem, da prenašajo življenje.« Po drugi strani pa seveda opozarjajo na moralni vidik obravnavanih vprašanj, ki je z vidika katoliškega nauka v besedah zelo strog, v dejanjih pa, kot dokazuje praksa v Italiji in ob kar se spodtikajo škofje, pa je precej »popustljiv«. Dokument italijanske škofovske konference ima osnovni namen, da predlaga »nekaj resnic o sakralnosti življenja, poroke in družine, katerih podoba je nekoliko zbledela v zavesti«. Predvsem pa skušajo dušni pastirji pokarati italijanske vernike, ki sicer radi zahajajo v cerkev, vendar se ne držijo vselej naukov in katoliške morale, na katero tolikokrat opominjajo papež, škofje in duhovniki. S tem dokumentom, ki je napisan v zelo odločnem tonu, želijo škofje opozoriti vernike na večje spoštovanje do načelnih vprašanj, ki jih zagovarja katoliška Cerkev. Vendar dokument, ki naj bi bil namenjen širokemu krogu italijanskih vernikov, ni napisan v lahko razumljivem jeziku, tako da širšemu krogu vernikov nikakor ni dostopen, razen preko interpretacije duhovnikov. V njem so italijanski škofje ob nekaterih, ne preveč številnih, pozitivnih pojavih v italijanski družbi, posebej izpostavili več negativnih. Glede spolnosti so zapisali, da se ji daje prevelik in preveč oseben poudarek. Pri tem omenjajo še nižanje starostne meje pri vzpostavljanju spolnih odnosov, pojav spolnih odnosov pred poroko in izven zakonske zveze, industrijo pornografije, zlorabljanje mladoletnikov in otrok ter zagovarjanje kakršnekoli oblike spolnih odnosov. Kot protiukrep naštetim nesprejemljivim pojavom italijanski škofje predlagajo, da bi v okviru krščanskih skupnostih navajali k ljubezni in spolno vzgajali. Vendar bi po njihovem mnenju tovrstna spolna vzgoja vsekakor morala upoštevati in zagovarjati spolno vzdržnost. . Družina je tisti okvir, v katerem se prenaša človeško življenje, zato, pravijo italijanski škofje, je treba obsojati vse, kar je proti njej. »Uporaba različnih kontracepcijskih sredstev ponazarja in podpira vedno bolj razširjeno miselnost, ki je proti življenju.« V odstavku, ki je namenjen kontracepciji in splavu, škofje ostro obsojajo državni zakon, ki naj bi bil po njihovem mnenju v ostrem nasprotju z načeli, ki naj bi jih zagovarjal, istočasno pa menijo, da se v izvajanju zakonska določila velikokrat zlorabljajo. Nič manj niso ostri v obsodbi tablete RU 486, ki je v njihovih očeh sredstvo za »premišljeno uničevanje človeškega življenja«. današnji televizijski in radijski sporedi [" ^ RAI 1_________________ 7.00 Aktualno; Uno mattina 9.40 Nan.: Creature grandi e piccole 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Varieteja: Ci vediamo, 12.05 Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Occhio al biglietto 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 ^zobraž.: Odprta šola 15.30 Človek in okolje - Et-ruščani 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Lascia o raddoppia? 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Predstavitev Fellinijevega filnia La voce del-la luna 20.45 TV film: I promessi spo-si (kom., It. 1989, r.-i. So-lenghi-Marchesini-Lo-pez, 4. del) 21.45 Film: Blu elettrico (fant., It. 1988, r. Elfriede Ga-enge, i. Claudia Cardi-nale) vmes dnevnik 23.20 EP v umetnostnem drsanju 0.30 Dnevnik in vreme 0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 4T RAI 2_______________ 7.00 Variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok.: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezžogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Aktualno: Odprti prostor 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualno: La notte della Repubblica (8. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 22.55 Film: E tutto in biglietti di piccolo taglio (krim., ZDA 1972, r. R. Colla, i. Burt Reynolds), vmes (23.40) dnevnik 0.45 Film: L'occhio d'oro (krim., ZDA 1948, r. Wil-liam Beaudine) | RAI 3 [ 11.00 Šport: Winter Marathon (iz Madonne di Cam-piglio), 11.20 hitrostno drsanje - trof. Nicolodi 11.35 Black & Blue 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: EP v umetnostnem drsanju, nato hokej na ledu 17.00 Nanizanki: I mostri ven-ti anni dopo, 17.25 Vita da strega 17.55 EP v umetnostnem drsanju 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: Blow Out (dram., ZDA 1981, r. Brian de Palma, i. John Travolta, Nancy Allen), vmes (21.30) dnevnik 22.25 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi A. Barbato) 23.55 Nočni dnevnik | TV Ljubljana 1 [ 9.00 Zimski počitniški spored: risanka, 9.10 Smrk-ci, 9.35 Ne pohodi ga, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Sokoli, 10.40 dok. Zapisi na skalah, 11.00 risanka 11.10 Mozaik. Drama: Malomeščanska svatba (B. Brecht, pon.),12.15 nad. Vedno popoldne (zadnji del) 15.25 Teleski '90 (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarca: 500-letnica Idrije in Znanost 17.55 Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.05 gledališka predstava Ostržek (3. del), 18.35 Otroci glasbe 19.05 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Hladno poletje 53 (dram., SZ 1988, r. Alek-sandr Proškin, i. V. Prie-myhov, A. Papanov) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Zvezdni prah ["IIP) TV Koper 13.45 Oddaja o nogometu: Settimana gol z Gianlu-co Viallijem 14.35 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Košarka NBA 17.15 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight z Danom Petersenom 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Košarka NBA 22.00 Dnevnik 22.10 Nočni boks 22.55 Gol-den Juke Box 0.25 Oddaja o odbojki: Su-pervolley (ur. Lorenzo Dallari) TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Dokumentarna oddaja: Divji svet živali - Ptice otoka Bornea 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Tolminski puntarji (Ubald Vrabec) 22.40 Svet poroča CAMALE 5______________ 7.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito •10.25 Variete: Striscia la noti- 2o-35 Nanizanki: Dallas, 21.30 0 Dynasty , 12.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 1-05 Variete: Striscia la noti- 1 on iia(P°n ) Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza _____RETE4_______________ 6-00 Nan. ji viriginiano ■30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspet- tando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri, 14.30 To-pazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica, il volto delLamore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Maidire si 20.30 Film: Lultima carovana (vestern, ZDA 1955, r. Delmer Daves, i. Richard Widmark, Felicia Farr) 22.25 Aktualna oddaja: Oltre la droga (vodi Emilio Fede) 0.20 Film: Redenzione (dram., It. 1953, r. Piero Casseri-ni, i. Luisa Rossi, Marco Vicario) 1.25 Nanizanki: Dragnet, 2.25 Adam 12 2.55 Filmske novosti ITALIA 1_____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue je-ans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Scuola guida 21.30 Aktualnosti: Pronto poli-zia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok. oddaja: Jonathan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intoccabili, 2.05 Ai confini della real ta ODEON________________ 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke in nan. 15.00 Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piii pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: L'amica delle 5 e mezzo (kom., ZDA 1972, r. Vincente Minnelli, i. Barbra Streisand, Yves Montand) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Film: L'ammiraglio (vojni, ZDA, i. Robert Young, Robert Reed) 0.30 Nanizanka: I classici del-lerotismo TMC___________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.:Terresconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 EP V umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 18.00 Aktualno: Zenska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada) 22.15 Dok. oddaja: Galileo 22.45 Vesti in šport 23.05 Večerni šport, vmes nogomet - angleški pokal TELEFRIULI __________ 13.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Sguadra segreta 13.00 Dnevnik 13.30 Nadaljevanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciotf-anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (22. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Pianistka Tatjana Bučar; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz hrvaške operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi. turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Pokrajina bo skušala ugoditi zahtevam, ki jih dajejo dijaki V Renčah pogreb aktivistke Eme Cotar Včeraj je bilo na goriški pokrajinski upravi' precej živo. V dopoldanskih urah so delegacijo goriških višješolcev sprejeli predsednik Crisci, odbornik za prevoze Bressan in odbornik za javna dela De lust. Namen sestanka je bil pregledati še nekatere nerešene točke glede pomanjkljivih storitev pokrajinskega podjetja za prevoze APT. Goriški višješolci so namreč v ponedeljek priredili protestno zborovanje pred sedežem Pokrajine. Dijaki se pritožujejo nad slabim in neustreznim delovanjem avtobusnih prevozov, nad slabimi povezavami med nekaterimi perifernimi središči in mestom Gorica, nad neracionalnostjo sedanjih zmogljivosti' pretesne in zastarele avtobusne postaje itd. Delegacijo dijakov je Predsednik Pokrajine sprejel že v ponedeljek. Včeraj je predsednik Crisci zagotovil dijakom, da bodo v kratkem sporočili, katerim zahtevam bodo lahko v kratkoročnem programu ugodili. Vsem logično ne bodo mogli ustreči, je dejal Crisci, saj je deficit pokrajinskega podjetja za prevoze le prevelik (skoraj poltretja milijarda lir) in . bo treba zato temu primerno načrtovati bodoče delovanje in modernizacijo podjetja. Kar zadeva boljše povezave s perifernimi središči je Crisci predstavnikom dijakom zagotovil, da bb prihodnji teden priredil uradno srečanje, na katerem bodo poleg predstavnikov dijakov povabili še predstavnike Prefekture, italijanskih železnic in APT-ja, da bi skušali skupno izdelati najprimernejši program racionalizacije prevozov. V popoldanskih urah so se v sejni dvorani zbrali pokrajinski svetovalci, ki so nadaljevali z obravnavo dnevnega reda prejšnje seje. Svetovalci so med drugim ratificirali sklep o oskrbi handikapiranih oseb. Gre za prošnjo deželni upravi za denarni prispevek 634 milijonov lir, ki bodo takole porazdeljeni: 400 milijonov bodo namenili izplačilu specializiranim zavodom, kjer živijo prizadete osebe, 219 milijo- nov bodo namenili goriški stanovanjski skupnosti za psihofizične bolnike, ostalih 15 milijonov pa bodo dodelili vodenju posebnih tečajev za gluhe in slepe osebe. Omenjena ratifikacija sklepa je povzročila med svetovalci precejšnjo zmedo in negodovanje, saj v bistvu gre za neko prošnjo, ki jo je moral pokrajinski svet vložiti, kljub temu da ni več zadolžen za socialno oskrbo. S prvim januarjem je namreč stopil v veljavo deželni zakon št 33/88 ki nalaga občinam in pokrajinam specifične naloge na področju socialnega varstva. Goriško pokrajino so porazdelili na šest območij za socialno oskrbo. Crisci je dejal, da bo najverjetneje minilo še več mesecev, preden bodo omenjena območja res začela normalno delovati. Ker je bila Pokrajina do 31. decembra še zadolžena za omenjeno oskrbo, je obrazložil Crisci, je morala zato zaprositi deželo za denar. Tega bo kasneje posredovala posameznim občinam, na podlagi načrtov. V rodnih Renčah, kamor se je vrnila pred dvema letoma iz Gorice, so v ponedeljek pospremili na zadnji poti Emo Čo-tar. Rodila se je 9. februarja leta 1903 v znani Beletevi družini, štirih fantov in dveh deklet. Zelo mlada je izgubila očeta, saj je bila stara komaj štiri leta, ko je ostala sirota. Hudo preizkušnjo je pomenilo tudi begunstvo med prvo svetovno vojno. Zelo mlada se je Ema zaposlila kot sezonska kuharica v Gradežu in drugih krajih. Zaslužek takrat ni bil lahek. S pridobljenim znanjem v gostinski obrti se je odločila, da se postavi na lastne noge. V najem je vzela gostinski obrat v samem središču mesta, ob koncu Mazzinejeve ulice. Lokal je Zamenjava v vodstvu zavoda za ljudske hiše IACP Ferruccio Fantini predal posle novemu predsedniku Saracinu Pri zavodu za ljudske hiše — IACP je prišlo pred kratkim do zamenjave upravnega sveta in predsednika. Fer-ruccia Fantinija, ki je to funkcijo opravljal sedem let je nadomestil Mario Saracino, uslužbenec goriške pokrajinske uprave, sicer pa tudi pod-redsednik Konzorcija za razvoj goriš-e industrijske cone. V ponedeljek je bila na sedežu zavoda IACP krajša slovesnost ob predaji poslov. Ferruccio Fantini je navedel trenutno stanje ustanove IACP na Goriškem ter omenil pomembne dosežke v obdobju njegovega mandata. V tem času so dogradili ali prenovili 583 stanovanj. Novi predsednik zavoda IACP se je rodil v Tržiču pred šestdesetimi leti ter se že zelo mlad zaposlil v tržiški ladjedelnici (leta 1946), kjer je ostal do leta 1960. Bil je nekaj časa zaposlen v različnih izobraževalnih strukturah, od leta 1963 pa je zaposlen na Pokrajini. Za sabo ima, poleg delovnih izkušenj, tudi precejšnje izkušnje na administrativnem področju, saj je doslej opravljal že zelo različne naloge, med drugim je bil skoraj dve leti zaposlen v Čenti, v okviru načrta odpravljanja posledic potresa, bil je predsednik občinskega podjetja za lekarno ter član upravnega sveta iste. Mario Saracino je predstavnik kr-ščanskodemokratskestranke, dočim je Fantini socialdemokrat. Predavanje Zanimiv ciklus štirih srečanj, ki jih prirejata odborništvo za šolstvo goriške pokrajinske uprave in šolsko okrožje štev. 14 na temo "Naše okolje: dragocenost, ki jo moramo varovati ", se bo nadaljeval v četrtek, 8. februarja. Inž. Franco Sturzi bo predaval o okolju in njegovem onesnaževanju, zdravnica Giovanna Munafo pa bo analizirala povezavo med okoljem in zdravjem. Srečanje, ki je namenjeno dijakom, bo v sejni dvorani Pokrajine ob 18.30. Jutri dražje vozovnice na vseh avtobusih APT Februar se pričenja v znamenju podražitev, vsaj kar zadeva avtobusni prevoz. Od jutri se bodo namreč cene vozovnic na medkrajevnih progah, ki jih vzdržuje pokrajinsko . prevozno podjetje APT podražile v poprečju za okrog deset odstotkov. Pred časom so se že podražile cene abonmajev. Od 1. februarja bo za vozovnice torej treba plačati od najmanj 800 lir (prej 700), do največ 4.200 lir, odvisno pač od razdalje. Cene vozivnic na drugih relacijah so 1.100 (1.000), 1.400 (1.300), 1.700 (1.600), 2.000 (1.800), 2.300 (2.100), 2.500 (2.300), 2.800 (2.600), 3.100 (2.900), 3.500 (3.200), 4.200 (3.900). Ukrep o povišku zadeva tokrat cene vozovnic na avtobusih v medkrajevnem prometu (na Goriškem opravlja to službo podjetje APT). Že ob novem letu pa so se podražile, za 100 lir, cene navadne vozovnice na avtobusih občinskega podjetja v Gorici in tudi v drugih krajih dežele. Navadna vozovnica stane od novega leta 800 lir (prej 700), ob nakupu blokca desetih vozovnic pa se cena zniža na sedem tisoč lir, oziroma 700 lir za vsako vozovnico. Bo povišek pomagal zakrpati dokaj široko luknjo v proračunih podjetij, ki skrbijo za javni prevoz potnikov? Na goriškem valu Uvodni kulturni pregled za današnje goriško srečanje na Radiu Trsta A je pripravil Marko Čubej. O predstavitvi novih knjig Aceta Mermolje in Mirana Košute bo poročala Neva Klanjšček, Lučana Budal pa se bo pogovarjala z Markom Tavčarjem, ki je predaval o Virgilu Ščeku. Pevsko revijo Sovodenjska poje bo predstavila Alenka Florenin, daljši magnetofonski zapis bomo posvetili delovanju katoliškega tiska, oddajo bosta zaključila športni pregled Vilija Prinčiča in njegov pogovor z Aldom Ruplom, Liviom Semoličem in Ervinom Čurličem. Zveza slovenskih kulturnih društev Galerija Kulturnega doma Vladimir Klanjšček Odprtje razstave bo v soboto, 3. februarja, ob 18.30. Med pripravo gradbišča v Ulici delle Mandrie v Tržiču Odkrili temelje rimske stavbe V okolici Tržiča so znana arheološka najdišča iz obdobja tako imenovane kulture gradišč. V mestu so doslej našli tudi številne ostaline iz rimskega obdobja. Zlasti velja opozoriti na rimske toplice, na območju današnje industrijske cone. Zdi se pa, da toplice niso bile edini objekt na tem območju. Med urejanjem gradbišča v Ulici delle Mandrie in odstranjevanjem starega zidu, so pred kratkim naleteli na temelje rimske zgradbe, po vsej verjetnosti iz prvega stoletja našega štetja. Stroji so odgrnili približno dva metra za štiri metre velik tlak, ki je bil po vsej verjetnosti obložen s črno-belimi mozaičnimi kockami. Gradbišče si je že ogledala načelnica Zavoda za spomeniško varstvo dr. Maselli Scotti, dela pa so začasno ustavili. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo v nekaj tednih opravili zaščitni izkop, da bi ugotovili, kaj se skriva pod zemljo — tudi v neposredni bližini. Zgoraj navedeni temelji so verjetno del večjega stanovanjskega objekta. V bližini bi zato utegnili naleteti na še druge izkopanine. Zid, oziroma temelji, ki so jih odkrili, so iz posebne malte. Danes nepreklicno zapade rok za prevzem bencina in plinskega olja po znižani ceni iz lanskega kontingenta. Gre za količine goriva, za katere so avtomobilisti izročili na črpalkah nakaznice. Od jutri dalje ne bodo več mogli uveljavljati olajšav, do katerih imajo pravico. Gneča pred okenci ACI za dvig bencinskih bonov Nočni obiskovalci vlomili v prostore vrtca v Romjanu Po vrsti pred okenci Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) sodeč, vlada med avtomobilisti na Goriškem prava bencinska suša. Prva dva dneva, odkar so pri ACI začeli deliti nakaznice za prvi letošnji kontingent goriva po znižani ceni, je pred sedežem na Tržaški cesti pravcata gneča. Bencinske bone bodo razdeljevali do 17. marca. Na sliki: prizor včeraj sredi dopoldneva — foto Čubej Neljubo presenečenje je včeraj zjutraj čakalo osebje in malčke, ki obiskujejo vrtec v Romjanu. Neznanci so namreč v noči od ponedeljka na torek vdrli v poslopje ter povzročili precejšnjo gmotno škodo. V notranjost so prišli skozi priprto okno v prostoru, kjer so urejene sanitarije. Pri svojem podvigu pa, kot se zdi, niso varčevali z uporabo sile. Da so lahko prišli v druge prostore so preprosto vlamljali vsa vrata, ki so jih našli zaklenjena. V kuhinji so se okrepčali s hrano in popili nekaj vina. Čudno se zdi, da se niso polastili nekaterih aparatur, ki so bile dosegljive in bi jih bili lahko brez težav odnesli. V Ronkah so v razdobju nekaj mesecev zabeležili že nekaj podobnih dejanj. Med drugim so neznanci vdrli v županstvo, obiskalči pa so tudi vrtrc v Ulici Čampi. Predrznost, neznanje, premalo nadzorstva. Kdo ve? Kakšna usoda Konzorcija? Je Medobčinski konzorcij za oskrbo ostarelih, ki deluje na Tržiškem pred skorajšnjim razpustom? Zdi se, da bo res tako, tudi na podlagi novic, ki pri- hajajo z dežele. Na Deželi naj bi namreč podaljšali delovanje omenjene ustanove samo še za eno leto in to na podlagi deželnega zakona ad hoc. Ta teden bi moral biti, glede reševanja te problematike, odločilen. Pri vprašanju ne gre samo za politično plat, ampak tudi za sindikalno zadevo, saj ni znano, kaj bo z osebjem, v kolikšni meri ga bodo lahkpo preusmerili in predvsem kam. Prav uslužbenci konzorcioja so imeli te dni zelo vročo sejo, skupaj z njihovimi sindikalnimi predstavniki ter tu izdelali stališče. Od Dežele zahtevajo, da le ta čimprej sprejme dopolnilni zakopn k dež. zakonu št 33/88. Uslužbenci opozarjajo nadalje na bogate delovne izkušnje, ki so si jih pridobili v desetletni praksi. Obvestilo Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bo ob 19. do 24. februarja zasedala 3. mešana italijansko/češkoslovaška delovna skupina, ki preučuje možnosti in oblike gospodarskega sodelovanja na področju agroživilstva. Interesenti naj se za sodelovanje prijavijo neposredno preko instituta za unanjo trgovino ICE — urad CROI Ul. Liszt 21. postal kaj kmalu zbirališče in zatočišče goriških Slovencev. Leta 1942 se je pokojnica za stalno preselila v Gorico in se seveda kaj kmalu, tako kakor mož Ludvik Čotar, vključila v narodnoosovobodilno gibanje. Stanovanje Čotarjevih in mizarska delavnica sta bili stalni in varni postajališči terencev in ilegalcev. Znana ilegalca Boro in Petek, bi najbrž znala povedati marsikaj iz tistih težkih časov. Tudi sama je aktivno‘delala na zbiranju in prenašanju sanitnega materiala. Obiskovala je lekarne v Gorici ter zbrani material prenašala v glavnem v Renče. Kolikokrat je tvegala? Ema ni bila take vrste človek, da bi te stvari obešala na veliki zvon. Po vojni in po razmejitvi sta se Ludvik in Ema odločila, da ostaneta v Gorici, čeprav ju je še kako vleklo v rojstni kraj. Po Ludvikovi smrti (leta 1986), se je odločila za povratek in našla toplo in varno zatočišče na domu, pri nečaku Dušanu. Od pokojnice so se na njenem domu s pesmijo poslovili pevci, prav tako tudi na pokopališču, medtem ko je predstavnik društva upokojencev imel poslovilni govor: Ljudski radio o Mariji Selli Danes ob 18. uri bo goriški ljudski radio oddajal. na frekvenčni dolžini 97.500 MHz zanimivo oddajo iz ciklusa srečanj o osebnostih in dogodkih na Goriškem. Tokrat bodo spregovorili o pokojni sindikalistki Mariji Selli (Selič). Gostje oddaje, ki jo vodita Lui-gi Pillon in Silvino Poletto, bodo "Etta" Cormor, Bianca Marega in Wil-ma Brajnik. razna obvestila Društvo Jadro iz Ronk vabi na srečanje z dr. Maksom Gergoletom, ki bo danes, 31. januarja, ob 16.30 na sedežu društva v Romjanu. Tema predavanja bo Zgodovina in razvoj Doberdobske hranilnice. KD Andrej Paglavec - Podgora.vabi nocoj ob 20. uri, na ogled posnetkov o društvenem delovanju v zadnjih letih. Alpinist Peter Podgornik bo v petek, 2. februarja, ob 20.30 gost KD Briški grič, na Bukovju. MO KD JEZERO priredi v četrtek, 1. februarja, turnir dame. Srečanje bo ob 20. uri v društvenih prostorih. Za zmagovalca, oziroma zmagovalce so predvidene nagrade. Družba se zbere v petek, 2. februarja, ob 19.30 na običajnem mestu. ZDZPI - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih za BANČNO TEHNIKO (30 ur) in za ANIMATORJE NA DRUŽABNO VZGOJNEM PODROČJU (40 ur). Rok za prijavo zapade 5. februarja. Interesenti naj se zglasijo na sedežu zavoda v Križni ulici (Ul. Croce) 3 vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure (tel. 81826). kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Disney. VERDI 17.30-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini špod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Super vogliose di maschi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Promesse di li-bidine«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Plesalci prve vrste«. SVOBODA - Šempeter Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu - Ul. S. Michele - Tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul prvega maja 94 - Tel. 790338. __________pogrebi_____________ Danes ob 11. uri Maria Crasseviz vd. Bregant iz mrliške veže glavnega pokopališča na pokopališče v Ločniku, ob 12.30 Giovanni Sfiligoi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 13.15 Arturo Corubolo iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Mošu. Ob smrti Jankota Tomšiča izrekajo globoko sožalje Ladiju, Marinki, Katji, Štefanu in drugim sorodnikom člani odbora, kotalkarji in člani ŠKD Vipava. ■ Nedeljsko zborovanje v Verdiju Nastop predsednika centralnega komiteja KPI in bivšega tajnika stranke Alessandra Natte v Go/ici je vzbudil precejšnje zanimanje zaradi sedanjih različnih gledanj znotraj stranke same v zvezi s postopkom prenove. Predsednik centralnega komiteja je v svojem nagovoru, ki je zaključil dvodnevne prireditve na temo »Vrednote odporništva in njihova potencialnost danes«, podal, rekli bi proie-sorsko disertacijo takratnih zgodovinskih dogodkov, vloge odporniškega gibanja v Italiji in drugod po Evropi. S tem v zvezi je Natta podčrtal vlogo, ki so jo imeli italijanski komunisti v boju proti iašizmu in njemu naklonjenim liberalnim in katoliškim krogom. Dobršen del svojega posega je Natta posvetil današnjim dogodkom v svetu, predvsem padcu realnega socializma v vzhodni Evropi in odločilni vlogi, ki jo je pri tem imel Gorbačo’-in to tudi v gradnji skupnega evropskega doma. Na poti popolne odprave hladne vojne, je še nadaljeval, pa ne gre spregledati nekatera bistvena vprašanja, kot so velike družbene razlike med Jugom in Severom ter vprašanje varstva okolja. O položaju v Italiji je ugotovil, da je današnji sistem v veliki krizi in nekateri družbeni ekscesi, kot so korupcija, maiija, ugrabitve, koncentracija sredstev javnega obveščanja in vse večje razlike med bogatimi in manj premožnimi sloji jasno in glasno opozarjajo, da je treba stopiti na pot reform. Predvsem bi kazalo ločiti politiko od uprav in s tem odpraviti lotiza-cijo, ki se je kot neozdravljiv rak zasidrala v italijansko družbo. Da se to doseže pa ni potrebna druga republika, marveč spoštovanje italijanske ustave, ki je zrastla prav na idealih odporništva in v tem, je zaključil Natta, je aktualnost tčga gibanja. Po uvodnem pozdravu Silvana Ba-cicchija je spregovoril župan Antonio Scarano, ki je pred prireditvijo Natto sprejel na županstvu. Za njim je v slovenščini pozdravila Marija Berne-tič - Marina, ki je podčrtala skupen boj Italijanov in Slovencev za boljši jutri. S tem v zvezi je naglasila potrebo po pošteni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti ter pozvala, naj razprava znotraj KPI poteka v konstruktivnem duhu. Predstavnica mladinske federacije Paola Del Zotto pa je v zanimivem nagovoru postavila v ospredje potrebo, da se tudi mladi v večji meri akti-vizirajo in naj se ne predajo lažnim vrednotam, ki jih ponuja današnji čas. Pred Nattovim nastopom je spregovoril še deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je naglasil potrebo po večji enotnosti znotraj italijanske levice. Ob tem je izrazil potrebo po večji moralizaciji družbe. Zaostreni odnosi znotraj dveh največjih strank Bivša tajnika Natta in De Mta na Goriškem Predkongresne skupščine članov komunistične partije so se šele pričele, tik pred zaključkom pa je predkongresno obdobje v deželni krščanski demokraciji, ki bo konec tedna v Tržiču imela svoj deželni kongres. Že znana razmerja sil v krščanski demokraciji niso brez svoje važnosti in tudi pomembnih novosti, v ospredje pa vsekakor stopa predkongresna razprava v komunistični partiji, kjer so člani prvič poklicani, da podprejo eno ali drugo strujo in se ne omejijo, kot je bilo doslej, da razpravljajo o platformah vodilnih ljudi ter tem nudijo svoj doprinos. Brez dvoma sodi v ta predkongresni okvir tudi nedeljski obisk bivšega tajnika KPI Alessandra Natte v Gorici. Natto, ki v tej predkongresni borbi vodi ostro polemiko s tajnikom Oc-chettom, je v Gorico povabil deželni odbor KPI. Res je sicer, da je bil Nat-tov prihod v Gorico povezan z začetkom proslav ob 45-letnici konca vojne in zmage takratnih odporniških sil. Zborovanje v goriškem Verdiju, posvečeno današnjemu pojmovanju vrednot odporništva, je sledilo okrogli mizi, ki je bila dan prej v dvorani pokrajinskega sveta, na kateri so sodelovali ljudje različnih političnih mišljenj. Na prvi pogled se je torej zdelo, da bo Natta govoril skoro izključno o odporniškem gibanju. To je bivši tajnik KPI tudi naredil in s tem vžgal odobravanje v polni dvorani Verdijevega gledališča, kjer so se zbrali predvsem ljudje, ki so bili aktivni protagonisti odporništva v naših krajih. Zdi se, da so ti ljudje na Goriškem, še zlasti tisti v tržiškem okolišu, na političnih pozicijah Natte in njegovih somišljenikov, torej tistih, ki nasprotujejo Occhetto-vim načrtom za prenovo komunistične partije. V svojem govoru je Natta, ki je pravilno podčrtal vlogo, ki so jo italijanski komunisti imeli v borbi proti fašizmu, pa čeprav ni zmanjšal takratne protifašistične vloge pripadnikov drugih strank, nekajkrat omenil Gramsci-ja, Togliattija, Longa in še nekatere druge komunistične voditelje. Niti enkrat pa ni omenil svojega predhodnika Berlinguerja in svojega naslednika Occhetta. Na slednjega se je sicer obregnil in mu dal lekcijo, pa čeprav ga ni imenoval, ko je dejal, da bi se morali nekateri sodobni politiki soočati z lekcijami Macchiavellija. Verdijeva dvorana je bila polna. Prisotni so bili predvsem komunisti starejše generacije, med temi tudi precej Slovencev. Prišli so iz raznih krajev Goriške, pa tudi iz Trsta in iz Vidma. Zborovanje je priredil deželni odbor KPI. V prvi osebi se je očitno za to angažiral tajnik Viezzi, ki je tudi govoril, na odru so seveda bili prisotni tudi tajniki oziroma zastopniki pokrajinskih federacij. Na oder pa je prišel tudi načelnik komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu Ra- dovan, kot da bi bilo treba dokazati, da niso osnovane govorice o njegovi defenestraciji s položaja načelnika te skupine, o čemer je bilo veliko govora v prejšnjih dneh. Ob vsem tem bi dodali še nekaj, da smo v Gorici tokrat videli izjemoma malo lepakov, ki so vabili na to zborovanje. Najbrž je tudi to znak sedanjih polemik v največji stranki na italijanski levici. V času, ko so predkongresne skupščine komunistov v polnem teku, se demokristjani pripravljajo na svoj deželni kongres, ki bo konec tedna v Tržiču. Nanj naj bi prišel bivši tajnik KD De Mita. Tudi to politično srečanje bo tokrat na Goriškem, v kraju kjer biva sedanji deželni tajnik Bruno Longa. Rezultati predkongresne razprave v krščanski demokraciji so znani. Predsedniku deželne vlade Biasuttiju je uspelo ohraniti 70-odstotno večino, pa čeprav se v tej spoznavajo različne skupine, ki v posameznih pokrajinah imajo tudi različna zavezništva. Čisto jasno je, da se bodo druge skupine, med katerimi je prav tako veliko razlik, povezale v nekakšno sre-dinsko-desničarsko koalicijo, ki bo stalno v nasprotju s sedanjo demok-ristjansko levico. Na čelu levice je deželni predsednik Biasutti, z njim so nekdanji morotejci, ki jih vodi nekdanji deželni predsednik Comelli. Na Nabito polna dvorana Verdija je z zanimanjem sledila izvajanju Natte (Foto Bumbaca) čelu sredinsko-desničarske koalicije pa je vodja andreottijevcev Di Bene-detto, s katerim sodeluje bivši evropski poslanec Mizzau, vodja najbolj zakrknjenih konservativcev. Bo na sedanjem kongresu sklenjena koalicija vzdržala, še zlasti ker vemo, dc v marsikaterem primeru temelji bolj na koalicijah in začasnih sporazumih med osebami, kot pa na političnih formulah? Odprto ostaja vprašanje deželnega tajnika. Bo Bruno Longo, morotejec, ostal na tem, v tem času še zlasti pomembnem mestu, ali pa ga bo zamenjal bivši minister Santuz, ki je, potem ko ni prišel v Andreottijevo vlado, ostal brezposeln? Nekateri se ogrevajo, da bi Santuz prišel v vodstvo deželne strukture demokristjan-ske stranke. Na tak način ne bi bilo čez nekaj let, ko bodo na sporedu par-■ lamentarne volitve (zaradi zaostritev v Rimu bi lahko prišlo tudi do predčasnih volitev), ovir za izvolitev Bia-suttija v rimski parlament in morebitne njegove vloge v tamkajšnji vladi. Na drugi strani pa so nekateri demokristjani za to, da Longo ostane deželni tajnik KD, tudi zaradi tega, ker si je italijanska KD prevzela vlogo aktivnega sogovornika s slovensko Krščansko demokracijo, ki je prav v soboto v Ljubljani imela svoj ustanovni kongres, in ki bo na spomladanskih volitvah v Sloveniji nastopala v okviru DEMOS. Da italijanska KD posveča veliko pozornost dogajanju na Slovenskem dokazuje tudi dejstvo, da je bil prav v Gorici prejšnji petek napovedan javni shod med italijansko in slovensko KD. Napovedan je bil prihod poslanca Piccolija, sedanjega predsednika zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici in bivšega predsednika de-mokristjanske internacionale. Prihod je bil odložen zaradi sedanjih političnih razmer v Rimu. Goriški sestanek je bil odložen prav zaradi tega, ker italijanska KD hoče s prisotnostjo enega svojih vodilnih mož dati veliko važnost srečanju s sorodno slovensko stranko. V to živahno politično aktivnost, tri mesece pred upravnimi volitvami, ki bodo zajele tudi volilce na Goriškem, je napovedan prihod bivšega tajnika KD Ciriaca De Mita na deželni kongres KD v Tržiču. Naša dežela je edina v Italiji, kjer imajo pristaši bivšega tajnika večino. Brez dvoma bo De Mita prav v Tržiču povedal kaj misli v zvezi s sedanjim političnim položajem v Italiji, še zlasti z zaostritvijo odnosov v največji italijanski stranki. Tudi v tukajšnje dogajanje torej avtoritativno segata bivša tajnika dveh največjih italijanskih strank. MARKO WALTRITSCH Podelili so jih v Novi Gorici Bloudkove značke in plakete za izredne dosežke v športu Tradicionalna prireditev, na kateri zaslužnim telesnokulturnim delavcem Podelijo Bloudkove značke ter najuspešnejšim športnikom novogoriške občine posebne plakete za tekmovalne dosežke, je bila tokrat športno-zabavno obarvana. V telovadnici OŠ IX. korpu-sa, kjer se je zbralo kar veliko ljudi, so se najprej pomerili odbojkarji Salonita jh Budučnosti. Sledilo je podeljevanje Bloudkovih značk dolgoletnim in zaslužnim telesnokulturnim delavcem Novogoriške občine. Za tokratno pode-utev je bilo 35 predlogov, komisija za Priznanja pa se je odločila za 20 nagrajencev. Tako je bilo izročenih 8 bro-Nastih značk in sicer: Benjaminu Beču, ^dravku Čermelju, Borisu Čotarju, Klavdiju Jerončiču, Bojanu Kocjančiču, Franciju Koglotu, Danilu Stepančiču in . aji Vranješu. Srebrne značke so prejeli: Ivan Komel, Miro Lipičar, Venčeslav Sirk, Jože Tomažič, Ivan Orel, Dra-Ufoa in Boris Rebula. Najsvetlejše, to je zlate značke, pa je prejelo pet nagrajencev in sicer:_ Davorin Arčon za dol-Ueletno delo v ŠD Partizan Renče in za razvoj balinanja v kraju: Ludvik Kofol, ki je že od mladosti predan strelskemu športu; Boris Kosovel za delo v novogoriškem namiznem tenisu; Jože Medvešček je že vrsto let steber planincev v Kanalu; Tadej Munih za dejavnost v atletskem klubu Gorica kot organizator in sodnik. Leto 89 je bilo še kako uspešno tudi za novogoriške športnike, pri čemer so seveda v ospredju solkanski kajakaši in kanuisti, zato tudi ni čudno, da je med osmerico dobitnikov plaket kar pet divjevodašev in to: Jernej Abramič, Andrej Grobiša, Marjan Štrukelj, Jožko Kancler in Fedja Marušič. Poleg njih so plakete prejeli še atletinji Ksenija Pavlovič in Nives Prinčič za uspešne nastope na balkanskem in državnem prvenstvu ter alpinist Vladimir Slamič, ki je v letu 89 opravil tri izjemne vzpone ocenjene z 9+ težavnostne stopnje. V zabavnem delu prireditve, ki se je kar zavlekla, so sodelovali še ansambel Big Ben, mažoretke HIT ter številni plesalci novogoriškega plesnega kluba. (E. Čurlič) Občinski odbornik Agati na obisku v Kulturnem domu Goriški občinski odbornik za kultu-j? jJbaldo Agati je pred dnevi obiskal 2 Nlturni dom in se zadržal v pogovoru ^Upravitelji kulturno-športnega sre-Sca. Ob tej priložnosti so gosta se-aniU z vrsto prireditev, ki se bodo rstiie v domu v letošnji sezoni ter vn nakazali nekatera še nerešena Prašanja, ki pogojujejo delovanje. cj0 svoji oceni delovanja Kulturnega p [Ua se je Agati pozitivno izrekel o p.jUdah, ki so bile doslej izpeljane, so . '" ‘J- •■7-1 ', Po zasluženi zmagi Jadrana TKB r 18. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige proti MonticMuriju »Igrali smo gotovo najboljšo tekmo tega prvenstva,« je navdušeno dejal Jadranov pomožni trener Jure Krečič glede sobotne zmage proti dotlej še vodilni ekipi v B-2 ligi Nutrilinei iz Montichiarija. »Sam sem bil presenečen nad tako zagrizenostjo, odločnostjo naših fantov, ki so zares dali vse od sebe in pustili nasprotniku, da je v drugem polčasu dal samo 19 točk. Da je Mon-tichiari, ki navadno doseže več kot 90 točk na tekmo, v Trstu dal le 64 točk, pomeni, da smo bili v obrambi zares pazljivi in požrtvovalni, saj smo ulovili kar 28 odbitih žog, od katerih je Robert Daneu ulovil kar devet. Daneu je bil odličen tudi glede skoka v napadu, saj je ujel štiri odbite žoge. Že dejstvo, da so vsi imeli vsaj po en skok v obrambi, pomeni, da je bila naša obram- JADRAN TKB V ŠTEVILKAH METI. DVE TOČKI: Oberdan 1:2, Čuk 7:17, Pregare 5:8, Sosič 1:2, Bat-tini 1:6, Rauber 3:7, Daneu 3:12. TRI TOČKE: Oberdan 2:2, Pregare 1:3, Battini 0:2, Rauber 0:2. SKOKI: Oberdan 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 6, 2; Pregare 1, 1; Sosič 1, 2; Pertot 2, 0; Battini 3, 1; Rauber 5, 1; Daneu 9, 4. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Oberdan 4, 2; Čuk 0, 1; Pregare 1, 1; Sosič 1, 3; Battini 3, 2; Rauber 1, 2; Daneu 3, 0. ASISTENCE: Daneu 1. BLOKADE: Čuk 5, Battini 1. »Doslej naša najboljša tekma« ba zares živa, požrtvovalna,« je še nadaljeval Krečič. »In še nekaj bi hotel pristaviti. Nekaj, ki je za nas, za vso ekipo izredno važno. V soboto se je na tribunah zopet zbralo precej navijačev, ki so bili navdušeni nad zmago naše ekipe. Spoznal sem, da imajo naši navijači še radi to ekipo, čeprav je bila večina na začetku prvenstva skeptična, da bo ta prenovljena in mlada ekipa lahko konkurenčna v tej ligi. Z vsakdanjim delom na igrišču (treniramo praktično vsak dan) smo dokazali, da se lahko enakovredno borimo z vsako ekipo v tej ligi, čeprav se zavedamo, da nas čaka še izredno težka naloga in da ta zmaga proti Montichiariju glede točk na lestvici pomeni kot vsaka druga zmaga. In da se povrnem k navijačem, sem po dolgem času po sobotni tekmi slišal tudi, da je več navijačev vprašalo, če bi Jadranovo vodstvo organiziralo avtobus za razna gostovanja. Navijači pa so za nas izredno pomembni. Vsa ta leta so bili šesti mož na igrišču in upamo, da bo tudi v tej sezoni tako, saj letos nujno potrebujemo njihovo pomoč. Moštvo je pomlajeno, borimo se proti izpadu, navijači se tega zavedajo in sobotna zmaga je tudi njim kot nam vlila novega poguma.« Po dveh domačih tekmah čaka v nedeljo jadranovce gostovanje v Pordenonu, kjer bodo igrali proti moštvu Electroluxa, ki ga trenira slovenski košarkarski strokovnjak Janez Drva- rič. V prvem delu prvenstva so jadra-novci proti Pordenonu izgubili doma po dramatični tekmi in kar po dveh podaljških. Electrolux si je v tej sezoni zastavil precej zahteven cilj: takojšnji povratek v B-l ligo. Zato je tudi najel trenerja takega kova, kot je Drvarič. Moštvo iz Pordenona pa je doslej igralo s spremenljivo srečo in je z 18 točkami na sredini lestvice. V nedeljo pa so Pordenončani visoko izgubili v Oderzu. Naši v Pordenonu torej niso brez možnosti, (jan) V promocijski ligi Zmaga Cicibone CICIBONA - RADIO OUATTRO 83:81 (44:40) CICIBONA: Volk, Kovačič 20 (2:2), Perčič 4, Čebulec, Smotlak 15 (9:12), Semen 5 (1:2), Furlan 3 (1:2), Cupin 9 (1:4), Gregori, Barini 27 (11:15). V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so se morali cicibonaši na domačih tleh pošteno potruditi, da so ugnali novinca. Naši so sicer poletavno začeli in v 7. min. že vodili z 22:5. Gostje so nato s posamične prešli na široko 1-2-2‘consko obrambo in nekoncentri-rane cicibonaše skoraj dohiteli ob izteku polčasa. V drugem delu so se »plavi« vendarle zbrali in po začetni slabi igri, ki je dovolila gostom, da so povedli, uredili obrambo in prevzeli vajeti v lastne roke. Naši so se nekoliko oddaljili od gostov sredi drugega polčasa in nato brez večjih težav brzdali izjemno borbene in telesno dobro pripravljene goste, ki bi lahko v nadaljevanju prvenstva prekrižali račune še marsikateri ekipi. Od posameznikov sta se izkazala edinole borbena Kovačič in Barini, ostali pa so le občasno pokazali česa bi bili sposobni ob primernejšem miselnem pristopu do tekme. (Volk) Na Goriškem Brumnovi varovanci so tudi tokrat potegnili krajši konec. To je bil že osmi zaporedni poraz, saj so letos zmagali le v uvodnem kolu. Tokrat so do-movci prikazali lepo igro, vendar so jim kot je že običaj proti koncu srečanja pošle moči. V drugem polčasu so nadoknadili kar deset točk zaostanka in so kmalu zatem solidno prešli v vodstvo, ki ga žal niso znali obdržati do konca srečanja. S tem kolom se je zaključil prvi del letošnjega promocijskega prvenstva, v katerem premočno vodi ekipa Igc iz Štarancana. Prednost igralcev iz Šta-rancana nad drugouvrščeno peterko ekip sedaj znaša 6 točk, kar je nedvomno odličen izhodiščni položaj za prestop v D ligo. Obračun domovcev je po prvem delu prvenstva porazen, kljub vsemu pa smo prepričani, da bodo naši v povratnih srečanjih poskr-. beli za kak podvig, (af) V ženski odbojkarski C-l ligi Razvnel se je tudi boj za obstanek Veliko presenečenje 11. kola v ženski odbojkarski C-l ligi je poraz Vivila iz Ville Vicentine na igrišču bivše Pepelke v ligi, Ghemarja iz kraja Piove di Sacco. Mlada šesterka iz Veneta, ki je sezono začela katastrofalno, je v zadnjih štirih kolih dosegla kar tri zmage, tako da se je zdaj poleg boja za B-l in B-2 ligo razvnel še boj za obstanek, za katerega je še do pred kratkim zgledalo, da ga ne bo, v kolikor Peroni in 'sam Ghemar nista kazala znakov doraslosti ostalim tekmecem. Izidi tega kola še bolj potrjujejo našo Oceno po sobotni tekmi v Latisani, da se morajo zdaj igralke Bora Elpro paziti tudi dna, kajti v povratnem delu prvenstva je pričakovati, da bodo ekipe s spodnjega doma lestvice še povečale svoj ritem. Prav v prihodnjem kolu, ki bo čez dva tedna (v soboto je namreč to prvenstvo prekinjeno), pa se bodo plave podale v Piove di Sacco, kjer jih bo prav gotovo čakalo zelo naelektreno ozračje. »Moramo ohraniti mirno kri,« pravi trener borovk Marko Kalc. »Zdaj si moramo v prvi vrsti čimprej zagotoviti obstanek, morebiti bi se nato lahko s serijo dobrih rezultatov spet prebili do višjega položaja na lestvici (od petega mesta bo-rovke navsezadnje ločijo le štiri točke, op. ur.). Moram reči, da so ostale ekipe Pokazale v primerjavi z začetkom sezone velik napredek, mi pa smo padli predvsem v sprejemu servisa in v servisu. Manjkata nam odločnost in čistost v igri, vse to pa samo zaradi tega, ker ne igramo več z začetno sproščenostjo, katero je treba spet čimprej pridobiti.« IZIDI 11. KOLA ,, Foče Colori Latisana - Bor Elpro 3:0 (15:9, 15:9, 15:6), Dolo Pallavolo - Albatros Treviso 0:3 (10:15, 11:15, 11:15), Pav Zenit Videm - AUSA Pav Cervig-nano 3:2 (15:11, 11:15, 6:15, 15:9, 15:12), GMa Monili San Giusto Trst - Peroni Tržič 3:0 (15:3, 15:11, 15:6), Otlica To-raasini Cordenons - CMC Venezia Mestre 0:3 (13:15, 11:15, 7:15), Ghemar »love di Sacco - Vivil Villa Vicentina 3;1 (13:15, 15:12, 16:14, 15:12). LESTVICA Albatros TV OMA Trst Pav Videm Vivil CMC Venezia ^atisana DoloElpr0 Cordenons Cervignano Ghemar Peroni Tržič PRIHODNJE KOLO (10. 2.) n Ghemar Piove di Sacco - Bor Elpro, Zenit Videm - Dolo Pallavolo, MnC Venezia - Mestre - Vivil Villa n5f-ntma, Otlica Tomasini - Corde-nons _ AUSA Pav Cervignano, Foče M u??. Tatisana - Peroni Tržič, OMA -p*°bili San Giusto Trsta - Albatros 1 reviso. 11 9 2 30:13 18 11 8 3 27:14 16 11 7 4 27:17 14 11 7 4 25:18 14 11 7 4 25:18 14 11 6 5 24:22 12 11 5 6 19:19 10 11 5 6 22:22 10 11 4 7 16:25 8 11 3 8 14:29 6 11 3 8 12:28 6 11 2 9 13:29 4 C obvestila POLET abi na redni letni občni zbor, ki bo Ca . -j- — v,u v drugem a«w.- va .U’ dnevni red: poročila, razpra-nn In y?litve novega odbora. Vljud-dru^abljeni vsi člani in prijatelji ZSŠDI ohV?ntQa' da bosta jutri, 1. februarja, , 30 seji sledečih komisij. - ko-Pru . rska komisija na sedežu ŠD nah V Prosvetnem domu na Opči- ndbojkarska komisija na sedežu ŠZ V n?3a v Bozovici. v 2. februarja pa bo ob 20.30 nar”ke Cu^rv Repnu seia bali- V ospredju pozornosti 12. kola v deželnih odbojkarskih ligah Podvig igralcev Bora Cunja Avtoprevoz Moška C-2 liga Ženska C-2 liga Ženska D liga Izidi 12. kola Bor Cunja Avtoprevoz - Cima Truciolari Sacile 3:0, Meblo Imsa -Volley Bali Videm 2:3, Volley Pordenon - 01ympia Gorica 3:0, Vivil Vicentina - Crismare Tržič 3:2, Libertas Turjak - Rozzol Trst 3:1, Intrepida Mariano - Torriana Belca Gradišče 3:1, Pav Remanzacco - Prata 3:0. LESTVICA Volley PN 12 9 3 28:11 18 CimaTruciol. 12 9 3 28:16 18 Bor. Cunja Av. 12 8 4 28:17 16 Vivil 12 8 4 27:19 16 Volley BV 12 8 4 26:19 16 01ympia GO 12 7 5 27:17 14 Crismare 12 7 5 30:21 14 Remanzacco 12 7 5 26:22 14 Meblo Imsa 12 6 6 25:22 12 Prata 12 4 8 20:31 8 Rozzol TS 12 4 8 17:30 8 Torriana 12 3 9 15:31 6 Intrepida 12 3 9 12:31 6 Libertas Tur. 12 1 11 12:34 2 PRIHODNJE KOLO (3. 2.) 01ympia Gorica - Libertas Turjak, Meblo Imsa - Pav Remanzacco, Vol-ley Bali Videm - Bor Cunja Avtoprevoz, Torriana Belca Gradišče - Prata, Rozzol Trst - Intrepida Mariano, Crismare Tržič - Volley Pordenon, Cima Truciolari Sacile - Vivil Villa Vicentina. IZIDI 12. KOLA Sloga Koimpex - Juniors Casara 3:0, Sokol Indules - Pieris 3:0, Torriana Gradišče - Agorest Gorica 1:3, Prata - Kennedy 0:3, CUS Videm -Pav Natisoma 3:1, Virtus Fontanafred-da - Celinia Maniago 3:0, Libertas Martignacco - Fincantieri Tržič 0:3. LESTVICA Kennedy 12 12 0 36:6 24 Sloga Koimpex 12 10 2 34:8 20 Fincantieri 12 10 2 33:11 20 CUS Videm 12 8 4 28:19 16 Prata 12 7 5 21:19 14 Agorest GO 12 7 5 22:18 14 Martignacco 12 6 6 25:21 12 Sokol Indules 12 6 6 24:21 12 Torriana 12 5 7 24:27 10 Juniors 12 5 7 22:26 10 Fontanafredda 12 4 8 13:26 8 Celinia ■ 12 3 9 10:30 6 Pav Natisoma 12 1 11 9:33 2 Pieris 12 0 12 0:36 0 PRIHODNJE KOLO (3. 2.) Celinia Maniago - Sokol Indules, Fincantieri Tržič - Agorest Gorica, Pav Natisoma - Sloga Koimpex, Pieris - Libertas Martignacco, Juniors Casarsa - Virtus Fontanafredda, Ken-nedy - CUS Videm, Prata - Torriana Gradišče. Izidi 12. kola Gammalegno Cecchini Pasiano -Kontovel Electronic Shop 3:2, Lavo-ratore Fiera Martignacco - Breg Ag-rar 3:2, San Giorgio Porcia - Aguila Spilimberghese 3:1, Al Fungo Humin - Danone Rivignano 2:3, ASFJR Čedad - Banca Popolare Centa 3:2, San Luigi Gorica - Virtus Trst 3:0, DLF -Promovolley Pordenon 0:3. LESTVICA Promovolley 12 12 0 36:3 24 ASFJR Čedad 12 9 3 30:17 18 DLF Trst 12 9 3 28:17 18 Ban. Po. Centa 12 8 4 30:14 16 Gammalegno 12 8 4 27:19 16 Rivignano 12 7 5 25:24 14 Al Fungo 12 6 6 28:20 12 Martignacco 12 6 6 25:27 12 San Giorgio 12 6 6 22:27 12 Kontovel ES 12 3 9 17:28 6 Virtus TS 12 3 9 17:31 6 S. Luigi GO 12 3 9 13:30 6 Spilimberghese 12 2 10 12:32 4 BregAgrar 12 1 11 13:34 2 Prihodnje kolo (3. 2.) Breg Agrar - San Luigi Gorica, Kontovel Electronic Shop - Lavora-tore Fiera Martignacco, Virtus Trst -Promovolley Pordenon, Gammalegno Cecchini Pasiano - Banca Popolare Centa, Danone Rivignano Pocenia -ASFJR Čedad, Aguila Spilimberghese - Al Fungo Humin, San Giorgio Porcia - DLF Trst. Štirje dvoboji med vodilnimi na lestvici moške odbojkarske C-2 lige so se v treh primerih končali z zmago gostiteljev, le združena ekipa Meblo Imsa je v telovadnici goriškega Kulturnega doma prepustila točki videmski ekipi Volley Bali. Kot bomba je odjeknila izredno gladka zmaga igralcev Bora Cunja Avtoprevoz proti doslej vodilni ekipi Cima Truciolari iz Sacileja. Gostje so v tem srečanju pokazali manj kot je bilo od njih pričakovati, toda borovci so z mladim Marego na čelu igrali res sijajno. Neuigranost, ki je označevala njihove začetne nastope, je zdaj odpravljena in varovanci Giacce in Gombača so se zdaj polnopravno vključili v boj za napredovanje. Prvenstvo pa je kajpak neverjetno izenačeno in zanimivo, tako da je vsaka napoved bržkone sila tvegana. Naši goriški vrsti 01ympia (tretji zaporedni poraz) in Meblo Imsa (četrti) sta se po tem kolu še nekoliko bolj oddaljili od vrha. Zdaj obe ekipi (po izibiri ali pod silo razmer) igrata pomlajeni, zato so slabši rezultati tudi razumljivi, za bodočnost pa se ne enim ne drugim ni kaj bati. V ženski C-2 ligi se nadaljuje neustavljivi mrtvi tek vodilne trojice, v kateri je tudi Sloga Koimpex. Vse kaže, da so te ekipe že predčasno »pokopale« prvenstvo, saj so najmanj za razred boljše od vseh ostalih. Slogašice so kljub zelo okrnjeni postavi v pičlih tridesetih minutah odpravile Juniorsa, kar ne glede na skromen nastop Furlank, kaže, da ima vzhodnokraško društvo tako širok izbor enakovrednih igralk, da v nadaljevanju sezone ne tvega padca storilnosti. Agorest je v Gradišču znova dokazal, da nemara sodi v sam vrh skupine zasledovalcev, če nastopa v popolni postavi. Sokol Indules je prelahko premagal Pierisa. Zmaga je rutinska in brez praktičnih učinkov na lestvici, saj je težko pričakovati, da bi mlada goriška ekipa do konca sezone sploh zmagala kako tekmo. V ženski D ligi sta obe naši šesterki izgubili po petih nizih. Kljub porazu kažeta napredek, kar dopušča optimizem v nadaljevanju boja za obstanek v ligi. Prvi del ženske namiznoteniške A lige je končan Krasovke odslej za Prvi del prvenstva v ženski namiznoteniški A ligi je za nami. Začenja se razigravanje mest v dveh skupinah: prvi trije obeh skupin za državni naslov (play off), zadnji trije za obstanek v ligi (play out). Po nepričakovanem razpletu v zadnjem kolu, ko je prvouvrščena Barcellona Pozzo di Gotto nadaljevala s svojo »igro« začeto že v predzadnjem kolu in za katero se verjetno skriva določena taktika za osvojitev ekipnega državnega naslova, je Kras osvojil nov prvenstveni par točk. Nadalje je Ora Auer premagala Enigmo, tako da je njun izid dal novo razporeditev na spodnjem delu lestvice. Kras je na 4. mestu, sledita Ora Auer Platter in Enigma Messina. Morda to ni niti najbolj ugodna rešitev za Kras, saj je ekipo Ore v tem prvenstvu premagal dvakrat, medtem ko je z Messi-no obe srečanji zgubil. Po razporedu »play outa« so pari prvega kola naslednji: TT A4 Verzu-olo - Enigma Messina, Ora Auer Platter - TT Garden Hotel Terni. Ouattro Mori Cagliari in Kras kot četrtouvrščena v prvem kolu počivata in se srečata z zmagovalci prvega kola. Vseh šest ekip si bo prizadevalo za obstanek, kajti nova formula za sezono 1990/91 predvideva deset ekip v enotni skupini, torej se bo rešil le zamgovalec. V B skupini prav tako še nimamo uradne lestvice, ker nekatere tekme niso bile odigrane. Možno je, da bo na 4. mesto namesto podprvaka Ouattro Mori Cagliarija, Libertas Genova. Kakorkoli že, pomlajeno ekipo Krasa Branko Batinič, Alenko Obad in Tanjo Ravbar čaka trd prvenstveni boj, da obdržijo slovensko ekipo v prvi ligi, kar srčno upamo ter jim želimo, da bi v tem boju tudi uspele. obstanek IZIDI 10. KOLA Skupina A: Vittoria Ragusa - Sur-gelati Arena Verona 5:3, ŠK Kras Zgonik - Barcellona Pozzo di Gotto 5:4, Enigma Messina - Ora Auer Platter 2:5. Skupina B: Ouattro Mori Cagliari - Comafer Coccaglio 1:5, TT Citta della Calza - Libertas Genova 5:2, TT A4 Verzuolo - Garden Hotel Terni. LESTVICI Skupina A: Vittoria Ragusa 16, Barcellona Pozzo di Gotto 14, Surge-lati Arena Verona 12, ŠK Kras Zgonik 6, Ora Auer Platter 4, Enigma Messina 4. Skupina B: Comafer Coccaglio 18, TT Citta della Calza 16, Libertas Genova 10, Ouattro Mori Cagliari 8, TT A4 Verzuolo 4, TT Garden Hotel Terni 0. komkmka prvmtm MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 18. KOLA Jadran TKB - Montichiari 74:64 Virtus PD - Castel SP 89:80 Montebelluna - Faenza 99:96 Pierobon PD - Imola 96:89 San Lazzaro - Petrarca PD 101:90 Oderzo - Electrolux PN Ozzano - San Dona Cesena - Vicenza Virtus PD Montichiari Imola Montebelluna Petrarca Ozzano S. Lazzaro Vicenza Pordenone Oderzo Faenza Castel SP Jadran TKB San Dona Cesena Pierobon PD LESTVICA 18 14 4 18 13 5 18 12 6 18 11 7 18 11 7 18 11 7 18 11 7 18 10 8 18 9 9 18 8 10 18 8 10 18 6 12 18 6 12 18 5 13 18 5 13 18 4 14 90:73 84:78 93:99 1536:1446 28 1623:1503 26 1569:1595 24 1734:1627 22 1756:1654 22 1490:1459 22 1634:1636 22 1654:1531 20 1522:1594 18 1500:1485 16 1483:1511 16 1442:1507 12 1475:1544 12 1531:1587 10 1539:1687 10 1467:1616 8 PRIHODNJE KOLO (3. IN 4. 2.) Electrolux Pordenon - Jadran TKB; San Dona - Imola; Petrarca PD -Montebelluna; Montichiari - Oderzo; Castel San Pietro - Ozzano; Faenza - Pierobon PD; Cesena - San Lazzaro; Vicenza - Virtus PD. JADRANOVI STRELCI Čuk 401; Rauber 313; Pregare 201; Daneu 194; Battini 152; Sosič 137; Oberdan 63; Pertot 16; Crisma in Corsi 5. MOŠKA D LIGA IZIDI 17. KOLA BOR RADENSKA - Inter 1904 83:94 Ardita - Intermuggia 94:80 Roncade - Ponte di Piave 80:89 San Daniele - Sacile 77:78 Latisana - Virtus UD 90:97 Mogliano - Autosandra 84:82 Nervesa - POM 82:81 Tecnoluce - Arte GO 107:77 LESTVICA Virtus UD Roncade San Daniele Mogliano POM Tržič Inter 1904 Tecnoluce Intermuggia Sacile Ponte di Piave Latisana Ardita GO Autosandra Arte GO BOR RADENSKA Nervesa 17 16 1 17 14 3 17 12 17 12 17 9 9 9 8 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 8 9 8 9 6 11 6 11 5 12 5 12 4 13 4 13 1427:1193 32 1449:1375 28 1542:1422 24 1440:1357 24 1429:1472 18 1420:1348 18 1434:1357 18 1475:1491 16 1370:1343 16 1406:1405 16 1217:1312 12 1404:1479 12 1320:1436 10 1250:1425 10 1384:1501 8 1331:1402 8 PRIHODNJE KOLO Intermuggia - BOR RADENSKA; POM - Roncade; Mogliano - San Daniele; Arte - Ardita; Ponte di Piave -Latisana; Autosandra - Tecnoluce; Virtus UD - Nervesa PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem IZIDI 9. KOLA Dom Gometal - Grado 86:95 Del Do - Senators 97:102 Igc - II Lume 85:83 Alba - Primis 80:73 Asguini - Petrolifera 76:68 LESTVICA Igc 9 8 1 786:697 16 11 Lume 8 5 3 550:529 10 Grado 8 5 3 624:622 10 Alba 9 5 4 679:637 10 Petrolifera 9 5 4 726:709 10 Senators 9 5 4 693:718 10 Primis 9 4 5 661:665 8 Del Do 8 3 5 608:616 6 Asguini 8 2 6 555:627 4 Dom Gometal 9 1 8 589:645 2 PRIHODNJE KOLO (10. IN 11. 2.) Senators - Grado, Alba - Del Do, Igc - Petrolifera, Asguini - II Lume, Dom - Primis (10.2. v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri). Na Tržaškem IZIDI 11. KOLA Kontovel ES - Libertas 109:85 Cicibona - Radioguattro 83:81 Ferroviario - Fiamma 69:68 Stella Azzurra - Lav. Porto 53:48 Barcolana - CGI Milje 74:70 CUS TS - Scoglietto 65:74 LESTVICA CGI Milje 11 10 1 1008:827 20 Kontovel ES 11 9 2 1000:875 18 Barcolana 11 9 2 880:787 18 Cicibona 11 8 3 909:779 16 Ferroviario 11 8 3 787:747 15 Scoglietto 11 5 6 842:856 10 Radioguattro 11 4 7 896:905 8 St. Azzurra 11 4 7 754:777 8 Libertas 11 4 7 707:817 8 Fiamma 11 2 9 769:878 4 CUS TS 11 2 9 739:876 4 Lav. Porto 11 1 10 799:970 2 PRIHODNJE KOLO (10. IN 11. 2.) Kontovel Electronic Shop - Barcolana; Stella Azzurra - Cicibona; Radioguattro - CGI Milje; Lav. Porto -CUS Trst; Scoglietto - Ferroviario; Fiamma - Libertas. V nedeljo v prvi nogometni amaterski ligi Zlata vredna točka Juventine JUVENTINA RADENSKA - PORCIA 0:0 JUVENTINA: Andreoli, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Tomasi, Maso, Klanjšček (Andaloro v 89'), Bastiani, Tabaj, Cingerli, Del Negro (Kerpan v 76'), PORCIA: De Re, Fabbro, Burigat (Štolfo v 53'), Carlon, Turchet, Santarossa, Valentino, Sera, Infanti, Bizzaro, Bianco. RUMENI KARTON: Maso (34'), KOTI: Juventina 3, Porcia 6. SODNIK: Simonetti iz Vidma. Orionovi varovanci so v nedeljo na domačem igrišču osvojili zlata vredno točko za boj proti izpadu. Neodločen izid je še toliko pomembnejši, saj so vse ekipe, ki ležijo na spodnjem delu skupne lestvice z izjemo Cordenoneseja in Corna, ki sta igrala neodločeno brez gola, ostale praznih rok. Igralci Juventine so na ta način dohiteli na skupni lestvici Torviscoso, ki je klonila drugouvrščenemu Tamaiu, svoj položaj pa bo lahko utrdila že v prihodnjem kolu, ko bodo igralci gostovali prav proti Torviscosi. Na vrhu razpredelnice je vodeči San Canzian nekoliko nepričakovano remiziral na lastnem igrišču proti dobremu Cervignanu, to pa so primerno izkoristili prav igralci Tamaia, ki so se vodečim približali na tri točke. Kar zadeva nedeljsko srečanje med Juventino in Porcio lahko povemo, da je neodločeni izid povsem pravičen. Sicer bi srečanje imelo čisto drugačen raz- plet, če bi ne domači igralci v napadu zapravili nekaj res izrednih priložnosti. Juventina je nedvomno zaigrala najbolje v prvem polčasu. Travagin je že v uvodnih minutah odločno streljal vendar mimo gola, kmalu nato pa so gostje v 16. minuti dobro streljali proti domačim vratom, kjer je bil Andreoli lepo na mestu. Vratar Juventine je za nedeljski remi nedvomno med najzaslužnimi, če že ne najzaslužnejši igralec, saj je večkrat zanesljivo ubranil nevarne nasprotnikove strele. Orionovi varovanci so si prvo zrelo priložnost ustvarili v 21. minuti, ko je Tabaj lepo podal v kazenski prostor, kjer je Travagin močno streljal vendar mimo gola. Minuto kasneje je ugodno priložnost zapravil Bastiani, saj je obrambni igralec v zadnjem trenutku žogo poslal v kot. Domačini so kmalu zatem tvegali kapitulacijo, saj je Trevisan nekoliko nepremišljeno podal žogo nazaj proti vratarju, kar ni za las izkoristil nasprotnikov srednji napadalec. V naslednjih minutah smo videli najboljšo igro Grio-novih varovancev. Ustvarili so nekaj lepih akcij, najboljša priložnost pa se je ponudila Cingerliju, ki je zaradi razmočenega igrišča zamudil ugodni trenutek. V drugem polčasu so igralci Juventine začeli napadati z vso silo. V 51. minuti se je po prodorni podaji znašel Del Negro sam pred vratarjem, vendar je žogo poslal visoko mimo gola. V nadaljevanju je prišla na dan nasprotnikova boljša fizična pripravlj-nost. Porcia je začela pritiskati na domača vrata, kjer je Andreoli imeli nemalo dela. Gostje so imeli najzrelejšo priložnost v 79. minuti, vendar se je tudi tokrat vratar Juventine izkazal. Žogo, ki je odločno prihajala z desne strani izven kazenskega prostora, je namreč Andreoli le toliko dotaknil, da se mu je odbila od spodnjega dela vrat nazaj v naročje. Zmaga nasprotnikov bi bila nedvomno prehuda kazen za naše fante. Tudi tokrat smo žal bili priča, kako igralcem Juventine proti koncu srečanja nevarno popusti koncentracija. V poslednjih minutah so se domačini uspešno branili nasprotnikom, ki so v nedeljo na ta način dosegli že enajsti letošnji remi. Res je, da je razmočeno igrišče otežkočalo delo obeh ekip, kljub vsemu pa si upamo trditi, da se Grionovi varovanci počasi vračajo v formo. Največji problem je vsekakor pomanjkanje učinkovitega strelca, ki bi znal izkoristiti sicer lepe predložke soigralcev. V nedeljo bo v Torviscosi verjetno padla že prva odločitev glede letošnje borbe za obstanek v ligi. Če bo Juventina znala izkoristiti priložnost, bo lahko v naslednjih kolih igrala Bolj spoščeno in verjetno tudi učinkoviteje, (mč) V skupini E druge nogometne amaterske lige Na Proseku grenak derbi za kriško Vesno PRIMORJE - VESNA 4:1 (2:1) STRELCI: Sullini (P) v 7. in v 63. min, R. Candotti (V) v 43. min., Creva-tin (P) v 24. min. iz 11-metrovke in v 84. min. PRIMORJE: C. Savarin, Milani, Husu, Lukša, Verillo, Comino (Škabar), Livan, M. Savarin, Sullini, Crevatin, De Marco (Mosetti). VESNA: Francioli, Ridolfo, Pisani, Sedmak, Rados, Podgornik (Naldi), Ba-rilla, Leonardi, R. Candotti, F. Candotti, Ravalico (Negrini). SODNIK: Ossola iz Vidma. IZKLJUČEN: Francioli (V) v 24. min. Nekdaj razborit in vročekrven derbi med Primorjem in Vesno se je v nedeljo začel v znamenju sladkobe. Spremljevalec kriške ekipe Walter Purič je pred tekmo na proseškem pravokotniku zaprosil maserja Primorja Marjana Štoko za nekaj sladkorčkov, da bi z njimi energetsko okrepil svoje nogometaše. Štoka mu je vljudno ustregel in tako omogočil, da so se kriški igralci vsaj pred srečanjem malce posladkali. Žanje so bili to zadnji nedeljski sladki trenutki pred vso grenkobo, ki jih je še čakala na igrišču. Pred tekmo je bilo vzdušje v obeh slačilnicah napeto, kot se za derbi tudi spodobi. Trener Primorja Gianni Di Benedetto je napovedal, da starta njegova ekipa na zmago, po drugi strani pa si je novi trener Vesne Umberto Esposito nadejal delitev točk, da bi tako popravil ne prav rožnat položaj kriške enajsterice na lestvici. Bruno Rupel je ugotavljal, da bosta nastopili obe moštvi oslabljeni: Primorje brez Štoke, Pipana in Antonija, Vesna brez Kostnapfla, Papinija in Naldija, ali bolje rečeno: Primorje ■ brez obrambe, Vesna brez napada. Tekma naj bi se torej končala brez golov, je menil pro-seški izvedenec za zamejski nogomet. Kot da bi ga bil pred tekmo slišal, ga je srednji napadalec Primorja Sullini že v 7. minuti demantiral. Črevatin je poslal s sredine igrišča dolg predlo-žek do Sullinija, ki se je v kazenskem prostoru ubranil branilčevega napada, silovito streljal in povedel rdeče-ru-mene v vodstvo. Gol po nekaj minutah igre je sprevrgel vse taktične naklepe trenerja Esposita. Vesna si nekaj minut ni opomogla, igra pa se je odvijala pretežno le na sredini igrišča, kjer so domačini dobro prestrezali poskuse igralcev kriške enajsterice, da bi prodrli do vratarja Savarina. Ključni dogodek tekme je bila gotovo enajstmetrovka, ki jo je sodnik Osso dosodil v 24. minuti v korist domačinov. Tik ob robu kazenskega prostora, na desni strani, je Pisani storil prekršek nad Sullinijem. Sodnik, ki je bil le nekaj metrov oddaljen od kraja prekrška, je takoj pokazal na belo piko. Vratar Vesne Francioli je takrat stekel proti njemu, da bi protestiral: verjetno je izustil kaj nedovoljenega ali pa je celo butnil v moža v črnem (le-ta po tekmi ni hotel dati o dogodku nobene izjave). Sodnik je tedaj kratkomalo potegnil iz žepa rdeči karton in poslal vratarja predčasno v slačilnico. Takoj za tem mu je moral slediti tudi Ravalico, saj je prepustil svoje mesto rezervnemu vratarju Negrini-ju. Najstrožjo kazen je Crevatin uspešno izvedel: Primorje je tako vodilo že z 2:0 in igralo z igralcem več. Vse je kazalo, da je tekma že odločena, a ni bilo tako. Vesna je po drugem golu silovito odgovorila. Z igralcem manj je z veliko srčnostjo in borbenostjo (le-te pa je bilo na trenutke celo preveč...) spravila v težave igralce Primorja, ki jim ni uspelo organizirati dobre in učinkovite igre. Sad tega pritiska »plavih« je bil gol par minut pred koncem polčasa. Robert Candotti se je na levi strani kazenskega prostora Primorja polastil žoge, se v pravcatem brazilskem slogu znebil svojega branilca in nato še Hu- Zarja zmagala kljub slabi igri ZARJA - PAVIE SE 1:0 (1:0) ZARJA: Kočevar, Egon Fonda, Borelli, Antonič, Damjan Fonda, Jerman, Vidah (v 20. min. Zeugna, v 88. min. Grgič), Kalc, Rojac, Auber, Samec. STRELEC: Borelli v 37. min. Čeprav so Bazovci igrali proti zadnjeuvrščenemu nasprotniku, so v nedeljo predstavili daleč najslabšo igro v tem prvenstvu. Kljub temu pa so zmagali, tako da so na lestvici pridobili še dve zlata vredni točki. Že dejstvo, da je bila predvsem obramba najzaslužnejša za zmago, priča o poteku dogodkov na tej tekmi. Bazovci so igrali vseh 90 minut nepovezano ih živčno. Preveč so se spuščali v preigravanja in nazadnje tudi v medsebojna obračunavanja z nasprotniki, tako da so skazili dobre vtise iz prejšnjih tekem. Tekma je na začetku potekala predvsem na sredini igrišča, kmalu pa so imeli gostje dve odlični priložnosti, ki pa ju je Kočevar, ki je bil poleg Damjana Fonde in Auberja med najboljšimi na igrišču, s hladnokrvnima posegoma ubranil. Gol tekme je padel v 37. min. po naključnem protinapadu Bazovcev, strelec pa je bil Borelli. Do konca polčasa nista imeli ekipi nobene izrazite priložnosti. V drugem delu so gostje takoj napadli, toda zarjani so se krčevito borili. Izključitev Egona Fonde v 61. min. je dala Furlanom še večjega poleta, tako da je vse kazalo, da bodo izenačili, toda na srečo zarjanov, jim to ni uspelo. (BIG) suja, ki je v vlogi libera zamenjal diskvalificiranega Štoko, in z milimetrsko natančnostjo poslal usnje med vratarjem Savarinom in levo vratnico v gol. Znižanje rezultata je kriški ekipi vlilo novih moči. Od vsega začetka drugega polčasa je začela Vesna napadati, imela je tudi nekaj lepih priložnosti s Pisanijem in Leonardijem, ki pa jih je vratar Primorja Savarin ubranil. Primorje se je v glavnem le branilo in odgovarjalo s protinapadi, potrojilo pa je po grobi napaki kriške obrambe. Podgornik je na lastni polovici igrišča tako nerodnno izvedel prosti strel, da je dobesedno podaril žogo prostemu Sulliniju, ki je »darilo« lepo izkoristil: stekel je v kazenski prostor in s točnim strelom dosegel tretji zadetek. Vesna je odtlej dalje sicer izvedla še nekaj napadov, zadnje četrt ure pa je zaradi utrujenosti in tudi potrtosti vidno popustila. Trener Primorja Di Benedetto je j)oslal na igrišče sveža Mo-settija in Škabarja, s katerima je postala igra Primorja prodornejša. Malo pred koncem je Crevatin dosegel četrti gol za svojo ekipo, v zadnji minuti pa je imel Maurizio Savarin priložnost še za peti zadetek, ki pa bi prehudo kaznoval že itak hudo kaznovano Ves- Po tekmi so se kriški navijači dalj časa ob mreži znašali nad sodnika, ki je bil po njihovem mnenju glavni krivec za poraz Vesne. V slačilnici Primorja je odmevalo veselje, v slačilnici gostov pa molk, ki ga je predrla le trpka izjava trenerja Esposita. »Mislim, da je rezultat za nas prehud. Po drugem golu smo dobro odgovorili, naš gol nam je vlil nekaj upanja, ki pa smo ga sami pokopali s podarjenim tretjim zadetkom Primorja. Naš cilj ostaja vsekakor nespremenjen, to je rešitev pred izpadom.« (M. K.) V 3. nogometni amaterski ligi zmagali Gaja, Breg in Sovodnje Gaja jurišala na zmago ob navijanju »kajuhovcev« SKUPINA L GAJA - HERMADA 4:0 (2:0) Strelci Neppi v 39. min, Kalc v 42. in 85. min., Starc v 66. min. GAJA: Zamanek, Ballarin (Šuc), Dal-la Giacoma, Pangoni, Neppi, Bullo, Vengust, Kalc, Girardi (Starc), Gabri-elli, Ghiotto, Ob robu nogometnega igrišča so za »zeleno-rumeno« ekipo navdušeno navijali otroci osnovne šole Karel Des-tovnik-Kajuh, ki so se za tekmo marljivo pripravlili z društvenimi zastavami in trakovi. In tej publiki so se lepo oddolžili gajini igralci, ki so na težkem in blatnem igrišču kar štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Gostje so se upirali, le dokler nista Neppi in nato še Kalc pokopala vse njihove upe z dvema lepima zadetkoma. Tudi v drugem polčasu se ni nič bistvenega spremenilo. Starc je kmalu zamenjal Girardija in se že po dveh minutah vpisal med strelce. Gajini nogometaši so nato dopusitili, da so gostje prvič skušali po kazenskem strelu ukaniti Zemaneka, ki je nato celo ubranil 11-metrovko. Zatem se je razigral Kalc in nasprotnikovemu vratarju je trda predla. Le-ta je dvakrat ali trikrat rešil gotova zadetka, nemočen pa je bil, ko se je Kalc po lepi akciji celega napada sam znašel na črti kazenskega prostora in hladnokrvno zaokrožil rezultat na 4:0. (A. R.) BREG - FINCANTIERI 2:1 (1:1) STRELCA ZA BREG: Tul in Lacala-mita iz 11-metrovke. BREG: Suraci, Pavletič, Pečar, Tul, Paoli, Giuressi, Corbatti, Udovičič, Tamaro (Kozina), Lacalamita, Celin (Di-minich). Brežani so z veliko težavo premagali gostujočo ekipo Fincantierija z goloma Tula in Lacalamita, ki sta bila uspešna že v prejšnjem kolu. Fincanti-eri je takoj po začetnem žvižgu začel napadati in je za las zgrešil zadetek ter tudi zadel prečko. Kmalu nato je sodnik izključil domačega trenerja Colovecchia, ker naj bi ta preveč glasno protestiral. Po začetni premoči gostov so Brežani nato prevzeli vajeti igre v roke in v 39. minuti tudi prešli v vodstvo: Udovičič je podal z levega krila Tulu, ki je z lepim strelom premagal vratarja. Gostje so le nekaj minut zatem izenačili, čeprav je bil gostujoči napadalec v off-sidu. Tekma se je odločila v prvi minuti drugega polčasa, ko je sodnik zaradi prekrška nad Tulom dosodil 11-metrovko v korist plavih. Najstrožjo kazen je tudi tokrat uspešno izvedel Lacalamita. Tekma je postala nato nekoliko živčna. Gostje niso uspeli nikoli resneje ogrožati vratarja Suracija, medtem ko so Brežani le dvakrat, s Celinom in Udovičičem spravili v težave nasprotnike. S to zmago se nadaljuje pozitivna serija Brežanov, ki letos še niso izgubili. (E. B.) PRIMOREC - OPICINA 0:1 (0:1) STRELEC: v 12. min. Cutrara. (limfi trovka) PRIMOREC: Leone, Castro, Coppo-la, Florean, Canziani, Ferluga, E. in M. Kralj, Kelemenič, Santi, Bacchia (Fac-hin). Na domačen igrišču je Primorec klonil proti prvouvrščeni ekipi Opici-ne. Trebenci so sicer zaigrali dobro, še enkrat pa jim je bil usoden sodnik, ki je gostom podaril 11-metrovko. Tako so gostje praktično z edinim strelom v vrata odnesli obe točki. Vso tekmo je Primorec napadal, a brez uspeha. Tokrat je Lugnan pustil v konici edinega Santija, ki pa je bil preveč osamljen, da bi lahko ogrožal obrambo Opicine. V drugem polčasu je ob njem igral tudi Fachin, a tudi ta poteza ni prinesla zaželjenih rezultatov. Trebenci so imeli skozi vseh 90 minut le dve priložnost in sicer s Šantljem in Fachi-nom. S to zmago je Opicina potrdila prvo mesto, Primorec pa je nevarno zlezel na spodnji del lestvice. (Andrej) ROMANA - KRAS n.o. Kras bi moral v soboto v Tržiču igrati proti zadnjeuvrščeni Romani, tekme pa niso odigrali, ker čuvaj občinskega igrišča ni dovolil ekipama in sodniku vstopa na igrišče z izgovorom, da bi bil tedaj že blatni teren povsem neuporaben za nedeljsko domačo tekmo Monfalconeja. Na kraju je posegel tudi župan, a bilo je prepozno: kot predvideva pravilnik je sodnik po 45 minutah odslovil obe ekipi, o izidu pa bo odločala disciplinska komisija. (Z. S.) SKUPINA I SAN LORENZO - MLADOST 4:1 (2:0) STRELEC: Caleo. MLADOST: Baldan, Černič, Zavadlav, Devetak, Falcicchia, Caleo, Kobal (Lakovič), Argentin, Devetta, Frando-lič (Gergolet). Kljub porazu so Kraševci zaigrali dobro in v precejšnjem delu srečanja imeli pobudo v rokah. Škoda, da so tudi tokrat Barbanovi varovanci zapravili nešteto priložnosti, kar pa se ni zgodilo domačim, ki so v prvem polčasu dosegli dvojno prednost po dveh 11-metrovkah. V nadaljevanju so gostje sicer znižali razliko v golih in z Devetto zapravili možnost remija. Napadalnost Mladosti pa je San Lorenzo izkoriščal za protinapade in bil v dveh poiskusih uspešen. (I. L.) BRAZZANESE - SOVODNJE 1:6 (1:3) _ STRELCI: Acconcia (3), Pahor (2) in Čevdek. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Tomšič, Marson, Černigoj, Acconcia (Sfiligoj), M. Fajt, Pahor, Čevdek, Gulin. Kot je bilo predvidevati, Sovodenjci so na gostovanju v Krminu dosegli prepričljivo zmago proti ekipi, ki je doslej zbrala le poraze. Brazzanese je bil namreč prešibak nasprotnik, da bi lahko prekrižal račune slovenski postavi, v kateri je tokrat zaigral tudi mladi Sfiligoj, ki se je dobro izkazal. rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 18. KOLA Percoto - Varmo 1:3 Portuale - Sangiorgina 1:0 Cordenonese - Corno 0:0 JUVENTINA - Porcia 0:0 Tamai - Torviscosa 1:0 Costalunga - Fiumicello 0:1 S. Canzian - Cervignano 1:1 Lauzacco - Visinale 2:1 LESTVICA LESTVICA S. Canzian 18 10 8 0 26:12 28 Tamai 18 9 7 2 22: 8 25 Porcia 18 6 11 1 17: 8 23 Cervignano 18 5 11 2 16:12 21 Portuale 18 6 9 3 13:12 21 Varmo 18 6 8 4 17:14 20 Lauzacco 18 6 8 4 18:19 20 Fiumicello 18 6 6 6 26:21 18 Costalunga 18 5 8 5 10: 8 18 Percoto 18 6 3 9 17:20 15 Sangiorgina 18 4 7 7 14:18 15 Corno 18 3 9 6 13:20 15 JUVENTINA 18 4 5 9 16:23 13 Cordenonese 18 2 9 7 11:19 13 Torviscosa 18 2 9 7 16:27 13 Visinale 18 1 8 9 7:18 10 PRIHODNJE KOLO Lauzacco - S. Canzian, Cervignano - Costalunga, Fiumicello - Tamai, Torviscosa - JUVENTINA, Porcia -Cordenonese, Corno - Portuale, Sangiorgina - Percoto, Visinale - Varmo. 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 18. KOLA CGS - Castionese 1:1 Ruda - Pieris 0:4 PRIMORJE - VESNA 4:1 ZARJA - Paviese 1:0 Gonars - Staranzano 1:3 S. Vito - Porpetto 1:1 S. Maria - Muggesana 0:0 Aguileia - Terzo 1:0 LESTVICA Aguileia 18 12 4 2 29:12 28 Muggesana 18 11 5 2 24:10 27 Staranzano 18 10 5 3 28:14 25 Pieris 18 10 4 4 30:14 24 PRIMORJE 18 7 8 3 20:13 22 Ruda 18 7 8 3 19:13 22 S. Vito 18 6 6 6 22:18 18 Castionese 18 5 8 5 15:14 18 ZARJA 18 6 5 7 17:19 17 CGS 18 6 5 7 17:30 17 VESNA 18 5 5 8 15:22 15 Porpetto 18 5 4 9 20:24 14 S. Maria 18 2 10 6 14:20 14 Gonars 18 4 4 10 14:23 12 Terzo 18 3 3 12 14:30 9 Paviese 18 1 4 13 11:33 6 PRIHODNJE KOLO Aguileia - S. Maria, Muggesana -S. Vito, Porpetto - Gonars, Staranzano - ZARJA, Paviese - PRIMORJE, VESNA - Ruda, Pieris - CGS, Terzo -Castionese. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 15. KOLA S. Lorenzo - MLADOST Sagrado - Turriaco Audax - Medea San Pier - Azzurra Begliano - Poggio Vermegliano - Fossalon Brazzanese - SOVODNJE San Pier LESTVICA 15 10 4 1 27:7 24 Audax 15 10 3 2 29:10 23 Medea 15 9 3 3 42:14 21 Poggio 15 9 3 3 31:12 20 Turriaco 15 8 4 3 22:10 20 S. Lorenzo 15 8 2 5 38:24 18 Azzurra 15 5 5 5 21:15 15 SOVODNJE 15 6 3 6 19:13 15 Sagrado 15 3 8 4 17:17 14 Vermegliano 15 4 4 7 19:22 12 Begliano 15 3 4 8 17:34 10 Fossalon 15 3 3 9 18:29 9 MLADOST 15 2 4 9 18:23 8 Brazzanese 15 0 0 15 2:90 0 PRIHODNJE KOLO SOVODNJE - Vermegliano, Fossalon -Begliano, Poggio - San Pier, Azzurra - Audax, Medea - Sagrado, Turriaco - S. Lorenzo, MLADOST -BRAZZANESE. 4:1 1:2 0:2 0:0 1:3 1:0 1:6 Skupina L IZIDI 14. KOLA GAJA - Hermada 4:0 BREG - Fincantieri 2:1 Romana - KRAS n.o. PRIMOREC - Opicina 0:1 J. Aurisina - S. Andrea 2:0 Aurisina - Stock 0:3 LESTVICA LESTVICA Opicina 14 11 0 3 24:9 22 GAJA 14 8 4 2 27:14 20 KRAS 13 4 8 1 19:11 16 Aurisina 14 5 6 4 17:12 16 Stock 14 5 4 5 22:18 14 BREG 14 5 4 5 20:16 14 J. Aurisina 14 5 4 5 17:20 14 PRIMOREC 14 4 5 5 10:12 13 S. Andrea 14 2 8 4 20:17 12 Fincantieri 14 4 4 6 13:16 12 Hermada 14 1 6 7 12:32 8 Romana 13 1 3 9 6:31 5 PRIHODNJE KOLO Aurisina - J. Aurisina, S. Andrea -PRIMOREC, Opicina - Romana, KRAS - BREG, Fincantieri - GAJA. Stock - Hermada. naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih Sloga Koimpex prvak under 18 1. MOŠKA DIVIZIJA SLOGA SAGOR - LE VOLFI 3:1 (15:5, 10:15, 15:9, 15:8) SLOGA: Čuk, Jercog, Kerpan, D. in M. Kralj, Malalan, A. in M. Maver, Pahor, Riolino, Zgubin, Stopar. Slogaši so res dobro začeli in prvi niz odigrali praktično brez napak, tako da se jim gostujoča ekipa, ki jo sestavljajo v glavnem izkušeni igralci, nikakor ni mogla upirati. Glavna napaka slogašev pa je, da imajo premalo zaupanja vase, kar velja zlasti za mlajše igralce. To je bilo v tej tekmi razvidno zlasti v drugem setu, ko so gostje dosegli nekaj točk prednosti in našim ni uspelo ponovno uveljaviti svojega ritma igre. Preveč je bilo naivnih napak, zato je tudi set šel tržaški ekipi. V naslednjih dveh so se slogaši zopet zbrali in vzpostavili pravilno razmerje sil. (Inka) BOR - PREVENIRE 0:3 (3:15, 7:15, 16:17)^ BOR: Gasparo, Strajn, Zubin, Pavlica, Stulle, Chert, Betocchi, Zaina in Marti-nolich. Pomanjkanje uigranosti je bilo pri kombinirani ekipi Bora več kot očitno, kar najbolje potrjujeta prva dva niza. V tretjem so si plavi zapravili kar tri set-žoge. (G. F.) OSTALI IZIDI 2. KOLA: S. Andrea -Volley Club 3:0, DLF - Club Altura 2:3. LESTVICA: Club Altura, S. Andrea in Sloga Sagor 4, La Marmotta, NPT in Pre-venire 2, DLF, Bor, Volley Club in Le Volpi 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA bor friulekport - breg AGRAR 3:0 (15:2, 15:0, 15:8) BOR: Gulič, Superina, Gregori, Brazza-ni, Mezgec, Pernarčič, Visentin. BREG: Kocjančič, Zeriali, Ota, Kralj, Cerutti, Bandi, Kosmač. V prvem derbiju so borovke brez velikih problemov odpravile Breg. Obe ekipi sta novinec v ligi, a Bor Friulexport je pokazal precej boljšo in gotovo igro. Dobro je v Borovem taboru deloval predvsem servis, s katerim so domačinke direktno dosegle celo vrsto točk. Nekoliko uigranosti pa »plavim« še manjka, Predvsem kar se tiče vstopanja podajači-ce' tako večkrat niso bile zmožne učinkovito izkoristiti tretjega napadalca ob bireži. (Igor) VIRTUS - SLOGA SAGOR 3:2 (13:15, 15:12, 3:15, 15:6, 15:11) SLOGA: D. in K. Bogateč, Brišnik, Fer-luga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi. Tudi svojo drugo tekmo so mlade slo-jjašice izgubile po igranju »tie-breaka«, vendar so se stvari tokrat odvijale povsem drugače kot v prvem kolu. Slogaši-ce so stopile na igrišče z nerazumljivo tremo pred starejšimi igralkami in so odpovedale na vsej črti, predvsem v kolektivni igri. To ne velja le za tretji niz, v katerem je Sloga Sagor povsem nadigrala svoje nasprotnice. (Inka) OSTALA IZIDA 2. KOLA: Killjoy -Rozzol 3:0, OMA - Club Altura 3:1. CUS ni igral. LESTVICA: OMA in Bor Friulexport 4, CUS, Club Altura, Virtus in Killjoy 2, Sloga Sagor, Rozzol in Breg 0. UNDER 18 ŽENSKE PREVENIRE - SLOGA KOIMPEK 0:3 (5:15, 2:15, 4:15) SLOGA: D. in K. Bogatep, Ciocchi, Fabrizi, Lupine, Maruccelli, Škerk, Žbogar. Padel je tudi zastor nad letošnjim pokrajinskim prvenstvom under 18. Naslov pokrajinskega prvaka so povsem zasluženo osvojile igralke Sloge Koimpex, ki so v 16 tekmah prepustile svojim nasprotnicam le dva niza, enega Kontovelu in enega tržaški ekipi Orna in dokazale, da na mladinskem področju v Trstu trenutno nimajo konkurence. Tudi zadnje srečanje so slogašice osvojile brez najmanjšega naprezanja, saj jim zadnjeuvr-ščeni Prevenire seveda ni mogel nuditi najmanjšega odpora. (Inka) OMA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:8, 16:14, 15:3) KONTOVEL: Pertot, Černe, Drasič, Regent, Križmančič, Čebulec, Jogan. V nedeljo je Kontovel nastopil pretežno s postavo mladih, ki nastopajo v D ligi in zato se je na igrišču poznala utrujenost zaradi sobotne članske tekme. Poleg tega so imele naše dobrega nasprotnika, učinkovitega predvsem v napadu. Najbolj izenačen je bil drugi set, ko je Kontovelkam uspelo nadoknaditi visok zaostanek zaradi močnih servisov igralke Fragiacomo. Kljub temu pa je šel niz nasprotnicam, ki so si z lahkoto pridobile še zadnjega in odločilnega za izid tekme. (J. D.) CLUB ALTURA - BREG 0:3 (9:15, 2:15, 2:15) BREG: T. in N. Canziani, Giorgi, Ga-burro, Žerjal, Pertot, Kralj, Ota. Po tričetrturni igri so se Brežanke uspešno poslovile od prvenstva. Brežanke so prikazale zelo dobro igro. Po zmedenem začetku so uredjle svoje vrste in prepričljivo zmagale. Če potegnemo črto pod prvenstvomlahko rečemo, da se je ekipa precej dobro borila tudi proti boljšim nasprotnicam. V drugem delu je pokazala zrelost na igrišču. (Ota) OSTALI IZID 16. KOLA: Julia - CUS 0:3. Bor Friulexport ni igral. KONČNA LESTVICA: Sloga Koimpex 32, Bor Friulexport 28, OMA 22, CUS 20, Breg 18, Kontovel Electronic Shop 12, Club Altura 8, Julia 2, Prevenire 0. UNDER 16 MOŠKI VAL TEKNO PROGRES - IL POZZO 3:0 (15:3, 15:5, 15:11) VAL TEKNO PROGRES: Paoletti, Devetak, Florenin, Maraž, Korečič, Briško, Kovic, Mužič. Že od vsega začetka je bilo jasno, čeravno domači niso zaigrali najbolje, da Furlani ne bodo predstavljali nepremagljive ovire. V prvih dveh setih so Markičevi varovanci zmagali brez vsakih za-pletljajev. V tretjem nizu pa so gostje v začetku povedli, a kmalu se je pokazala boljša kakovost valovcev. (A. Briško) SLOGA - VIVIL 3:1 (15:9, 15:11, 5:15,15:10) SLOGA: Ban, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Miot, Radetti, Spetič. V predzadnjem kolu prvega dela so slogaši prišli do svoje druge zaslužene zmage. Tudi Vivil sestavljajo igralci, ki so pod starostno mejo te kategorije, tako da so se slogaši borili proti enako starim vrstnikom. Čeprav sestavljajo Vivil povprečno višji odbojkarji od naših, je slo-gašem uspelo, da so jih z mirnejšo igro popolnoma nevtralizirali. Zmaga Slogi-nih mladincev bi bila lahko še bolj čista. (INKA) OSTALI IZIDI 10. KOLA: ASFJR -Maniago 3:0, Pallavolo TS - Prata 2:3, ACLI Ronke - Corno 3:0. LESTVICA: Prata, Val Tekno Progres, ACLI Ronki in ASFJR 16, Volley Bali Videm 10, Pallavolo TS 8, Maniago 6, Vivil, II Pozzo in Sloga 4, Corno 0. UNDER 16 ŽENSKE Skupina A RICREATORI A - SLOGA SAGOR 0:3 (2:15, 8:15, 7:15) SLOGA: Bizjak, D. in K. Bogateč, Fer-luga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Tensi. Začel se je povratni del, čeprav morajo nekatere ekipe odigrati še nekaj zaostalih tekem. Med temi ni Sloge Sagor, ki je odigrala vseh sedem srečanj in tolikokrat tudi zmagala. Brez težav je šlo tudi tokrat, čeprav so naše igralke nastopile v okrnjeni postavi. V Sloginih vrstah zaenkrat vse poteka po načrtih tako, da našim »play-off« ne more uiti. (INKA) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Prima Scu-ola - Zaule Rabuiese 3:0, Breg - Virtus 2:3. CUS ni igral. LESTVICA: Sloga Sagor 14, Virtus in CUS 8, Zaule Rabuiese 6, Prima Scuola 4, Ricreatori A 2, Breg 0. Skupina B BOR FRIULEKPORT - L ARCOBALENO 3:0 (15:2, 15:13, 15:4) BOR: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Vitez, Neubauer, Vodpivec, Zubalič, Krapež, Djugovac, Flego. Nasprotnice plavim niso bile dorasle, tako da so lahko borovke stalno poskušale nekaj novih taktičnih variant. Prav tem novostim je treba pripisati nekaj negotovosti v drugem setu. V nadaljevanju so plave zaigrale zopet s precejšnjo mero samozavesti. (Igor) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Ricreatori -OMA 3:0, Kontovel Electronic Shop -Club Altura bo danes. LESTVICA: Bor Friulexport 14, Ricreatori 12, OMA 10, Kontovel Electronic Shop 6, Club Altura in L Arcobaleno 2. UNDER 14 ŽENSKE Skupina A RICREATORI - SLOGA SKLAD MITJA ČUK 1:2 (12:15, 15:13, 10:15) SLOGA: Ciocchi, Čuk, Dapretto, Fer-luga, Mahnič, Milič, Perini, Riccobon, Stigliani, Stopar, Živec. Tudi v 3. kolu je Sloga Sklad Mitja Čuk zmagala. Nasprotnicam pa je tokrat prepustila prvi prevenstveni set, v glavnem zaradi tega, ker so igralke nekoliko preveč grešile pri zaključevanju. Naše odbojkarice je tokrat odlikoval dober servis, saj je na primer v prvem setu Ksenija Stopar dosegla za svojo ekipo kar 12 točk. (Inka) SLOGA SKLAD MITJA ČUK - OMA B 2:0 (15:10, 15:13) SLOGA: Carli, Ciocchi, Corfucci, Čuk, Ferluga, Mahnič, Milič, Perini, Radetti, Stigliani, Živec. Tudi v 4. kolu so se mlade slogašice izkazale. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke in povsem zadovoljivo opravile svojo nalogo. Cilj, ki si ga je trener Marko Kralj postavil, je uvrstitev v play-off in če bodo Slogine odbojkarice tako nadaljevale, so na dobri poti, da ga dosežejo. (INKA) KONTOVEL ELECTORNIC SHOP - BOR FRIULEKPORT 0:2 (0:15, 4:15) KONTOVEL: Colja, Milič, Bogateč, Hrovatin, Husu, Blažina. BOR _FRIULEXPORT A: Ažman, Neubauer, Čok, Zubalič, Gregori, Flego, Le-govich, Vitez. Mlajše in povrhu še okrnjene Konto-velke nič niso mogle proti premočnim borovkam, ki so favoritinje za osvojitev naslova prvaka. Tekma je potekala povsem enosmerno. BOR FRIULEXPORT - L ARCOBALENO 2:0 (15:0, 15:0) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, M. in P. Krapež, Flego, Pernarčič. Borovke so z zbrano igro pregazile nasprotnice. Priznati jim je treba, da se nikoli niso dekoncentrirale in pokazale lepo igro. L'Arcobaleno je v vsej tekmi izbojeval vsega šest menjav servisa. (Igor) OSTALI IZID 3. KOLA: L Arcobaleno - Club Altura odložena. OMA ni igrala. LESTVICA: Sloga Sklad Mitja Čuk 8, Bor Friulexport A 6, Club Altura, OMA B in Ricreatori 2, Kontovel Electronic Shop in L'Arcobaleno 0. Skupina B OMA A - SOKOL 2:0 (15:0, 15:5) SOKOL: Sava, Golemac, Švara, Šemec, Kuk, Peric, Kobal. Predstavnice Sokola so tudi po drugem kolu še brez točk. Igrale so proti ekipi, ki spada v skupino boljših. Gladek poraz je torej skoraj v celoti opravičen, če računamo na premoč nasprotnic in na dejstvo, da je v Sokolovih vrstah manjkalo zaradi bolezni kar sedem igralk. Na igrišče so morale tokrat prav najmlajše, ki so v prejšnji sezoni nastopale le v mi-niodbojki. Vse igralke so vredne pohvale, saj so se v določenih trenutkih dobro upirale premočnemu napadu nasprotnic. (Vip) OSTALA IZIDA 2. KOLA: CUS - Fer-roviario 2:0, Melara - Bor Friulexport B 1:2. LESTVICA: CUS in OMA 4, Ferrovia-rio in Bor Friulexport B 2, Sokol in Melara 0. : naši košarkarji v mladinskih ligah UNDER 18 Skupina I OLIMPIA - BREG 2:0 (1:0) BREG: Giglifano, Schiavon, Otaj Zupin, Luisa, Bandi, Kozina, Giuressi (Mauri), Švara, Sancin, Majpvski (Turco). Zal so tudi tokrat Brežani izgubili, čeprav so bili skozi celo tekmo enakovredni nasprotniku. Brežani niso igrali slabo, v napadu so zapravili hekaj zares lepih priložnosti, predvsem s Sanci-hom in Giuressijem, medtem ko je Švara zadel pralnico. Tudi v obrambi so zaigrali še kar dobro, toda usodni sta jim bili dve naivni napaki, katere je nasprotnik takoj izkoristil. Vseeno gre Pohvaliti vso ekipo zaradi požrtvovalnosti, pred-Vsern pa Bandlja. (E.B.) . OSTALI IZIDI: Fortitudo - Azzurra 1:0, Costa-mnga - CGS 2:1, Giarizzole - S. Sergio 2:0, S. Nazario - Campanelle 2:0, Domio - Edile 2:2, Opi-Clna - Muggesana 0:1. LESTVICA: CGS 22, Edile in Muggesana 20, ■ Sergio 19, S: Nazario in Costalunga 17, Olim-Pla in Giarizzole 16, Fortitudo 15, Opicina 12, °mio 10, Campanelle in BREG 4, Azzurra 3. NARAŠČAJNIKI Skupina A COSTALUNGA - BREG 0:0 BREG: Giglifano, Azzano, (v 10. min. d. p. b.alc), Strain, Laurica, Reja, Švab, Mauri, Roc-chetti, Bandi, Ferluga, Buzzi. . Ce smo prejšnjič pohvalili napadalno vrsto, je °krat prav gotovo ne moremo. Res je, da Breža-,0m sreča ni bila naklonjena, ampak dva zadet-■ ^ bi lahko vseeno dosegli. Nasprotniki so takoj ^koristili običajno začetno počasnost Brežanov, ue so se naposled zbrali in od sredine prvega Tktasa do konca tekme prisilili domačine v ob-2 ^bo. Kljub prečki Bandija in drogu, ki ga je . bel Buzzi, Brežanom žoga ni hotela v mrežo. Na sredini igršča je tokrat dobro vodil ekipo na- rnestnik kapetana Laurica. (L. Švab) n OSTALI IZIDI: Campanelle - Chiarbola 0:2, Cbrnpia - Triestina 1:2, Fortitudo - Muggesana Rl) 1-ESTVICA: Triestina 6, Muggesana 5, CGS 4, REG 3, Chiarbola in Olimpia 2, Costalunga in campanelle 1, Fortitudo 0. j Skupina B A*-tLE RABUIESE - PRIMORJE 3:1 (1:0) g PRIMORJE: Franza, Battigelli, Pahor, Puntar, jfdoč, Kariš, Reggente, Vremec, Natalicchio, ri7man, Gruden, th(>nrose^an^ tokrat niso zadovoljili. Stalne ve(tiave v postavi, ki je vsak teden različna, se-p° a he olajšujejo dela trenerju Vremcu. Tako rednrVern polčasu, ko so bili gostje še enakov-dvau1 domačinom, so morali v drugem delu še Trž5.rat kloniti in obe točki sta ostali v rokah atanov. (š. M.) rnjQ č^ALI IZIDI: Montebello - Azzurra 2:5, Do-, D°n Bosco 1:2, S. Andrea - Opicina 3:3. Žani TVJCA: Don Bosco 5, Portuale, Azzurra in Mon? ,4' °Pioina 3, PRIMORJE 2, S. Andrea in Ptebello 1, Domio 0 najmlajši J^IMORJE - VIVAIPBUSA ODLOŽENA Pia TALI IZIDI: CGS - S. Giovanni 3:4, Olim-' uomio 2:1, Opicina - Zaule 2:2. LESTVICA: Olimpia 5, Triestina in S. Giovanni 4, CGS in Zaule 3, Opicina, S. Luigi in Domio 1, PRIMORJE 0. Skupina B PONZIANA - ZARJA 2:1 (1:1) STRELEC: Umek ZARJA: Poropat, Silli, Sebastian, Tence, Pus-sini, Castellano, Biondi, Cinti, Jurincich, Umek, Gregori. Obe ekipi sta stopili na igrišče prepričani, da bosta zmagali. Igra je bila hitra, a preveč nervozna in zaradi tega so bile kombinacije slabe. Vseeno pa je Zarja pokazala nekaj več in je v prvih dvajsetih minutah imela tri lepe priložnosti. Po hitrem protinapadu pa je nasprotnik zatresel mrežo. Zarja je dobro reagirala, stisnila nasprotnike v obrambo in jih prisilila do prekrška v kazenskem prostoru. Sodnik se je sicer nekoliko prenagljeno opredelil za 11-metrovko, Umek pa je bil zanesljivi strelec. V drugem polčasu se je Zarja Adriaimpex dobro branila. Ko je kazalo, da se bo tekma končala z neodločenim izidom je v zadnji minuti na edini napaki obrambe Ponziana povedla. (Umek Giorgio) OSTALI IZIDI: Roianese - Portuale 2:5, Fortitudo - Don Bosco 0:1, S. Andrea - Campanelle 3:2. LESTVICA: Ponziana 5, Portuale, S. Andrea in Don Bosco 4, Campanelle 3, Fortitudo in ZARJA ADRIAIMPEX 2, Servola in Roianese 0. ZAČETNIKI Skupina A CAMPANELLE - ZARJA ADRIAIMPEX 0:1 IZIDI: Fani B - Soncini A 0:9, S. Andrea -Altura 5:0, Muggesana - Esperia odlož., Portuale - Domio 3:0, Ponziana B - S. Vito 1:0, Fulgor -Vivai Busa 0:0. LESTVICA: Soncini A 28, S. Andrea 25, Portuale in Fulgor 20, Vivai Busa 18, Domio 17., Ponziana B 16, ZARJA ADRIAIMPEX 13, Fani B 10, Campanelle 9, Esperia in Altura 6, S. Vito 4, Muggesana 2. Skupina B PRIMORJE - OPICINA 0:4 PRIMORJE: Husu, Milič, Bukavec, Luxa, Pertot, Emili, Sardoč, Velikonja, Turk. V okrnjeni postavi so naši visoko klonili pred razigrano opensko enajsterico. Gostje so vseskozi imeli terensko premoč in nadigrali rdeče-rumene v vseh elementih. Boljši rezultat si čakamo od naših v prihodnji tekmi, ko bodo igrali proti enakovredni Chiarboli. (Maxi) BREG - FANI A 0:16 (0:9) BREG: Jercog, Čuk, Lovriha, Bandi, Sancin, D in I. Šik, Sabadin, Ota, Rocco, Smotlak. Začetniki Brega so premagani zapustili igrišče. Tokrat niso imeli možnosti, da bi odnesli prvo točko, ker so igrali proti močni ekipi Fani A. Za razliko od prejšnje tekme so igrali nepovezano. Verjetno je na to vplivalo tudi blatno igrišče, na katerega niso navajeni. To pa ni opraviči-lilo za hud poraz. (Goran Cuk) OSTALI IZIDI: S. Giovanni - Ponziana A 2:2, Zaule - Chiarbola 0:1, Don Bosco - CGS 0:2, Soncini B - Fortitudo 0:0, Montebello - S. Sergio 0:1. LESTVICA: Ponziana A, Opicina in Fortitudo 23, Soncini B, S. Giovanni in Fani A 21, S. Nazario 17, CGS in S. Sergio 16, Chiarbola 12, PRIMORJE 11, Zaule B in Montebello 6, Don Bosco 4, BREG -1. DEŽELNI MLADINCI SERVOLANA LATTE CARSO B - KONTOVEL TECHNAA 59:111 (27:52) KONTOVEL TECHNA A: Turk 17 (1:6), Godnič 11 (1:1), Coloni 8, Briščik 25 (3:8), M. Gruden 28 (1:2), Bizjak 2, Vodopivec 20 (4:6) ON: 17; PM: 10:23; 3 TOČKE: M. Gruden (1). V 5. kolu so Kontovelci proti povprečnim nasprotnikom igrali zelo zbrano, saj domačinov niso pustili do koša do 7. minute (delni izid 19:2), in čeprav so bili v nepopolni postavi, so bili odlični v vseh elementih igre ter so s hitrim ritmom nadigrali nasprotnika. V drugem polčasu smo bili priča nesramnemu sojenju in slabemu vedenju občinstva, kar pa ni zmedlo Kontovelcev, ki so se izkazali predvsem pod košema in v obrambi. Pohvalo si zaslužijo vsi, a daleč najboljši je bil Matej Gruden. (J.E.G) DRŽAVNI KADETI Skupina A CBU FOSAM - KONTOVEL TECHNA71:64 (32:27) KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili 4, Kralj 5 (2:2), Budin 8 (2:3), Briščik, Gulič 9 (1:5), Danieli, Rebula 27 (5:6), Krevatin 6, Gregori 10 (1:1). 3 TOČKE: Gregori in Budin; PON: Danieli in Emili. Kontovelovi državni kadeti so tudi v 3. kolu 2. dela prvenstva izgubili. Glavni vzroki so nezanesljivost v napadu, nepožrtvovalnost in premajhno prepričanje v lastne moči. Vsem je bilo znano, da so domačini močnejši od Kontovelcev, kar je prišlo do izraza že od prve minute, saj so Videmčani z izredno bojevito obrambo in z bliskovitim napadom vsilili delni izid 12:0 in prednost več ali manj obdržali do konca prvega polčasa. V nadaljevanju se je igra nekoliko zaostrila. Naši so se zavedali važnosti tekme, stalno so se upirali nasprotniku, a zaman. Prehitro so zaključevali akcije in poraz je bil tu. (B. E.) FERROVIARIO - BOR 88:138 (50:71) BOR: Simonič 32 (2:2), Debeljuh 35 (7:7), Starec 2, Possega 16 (4:4), Filipčič 6 (4:4), Škabar 8, Tomšič 17 (5:9), Pettirosso 10, Pavlica 14. TRI TOČKE: Pavlica (2). Proti pepelki prvenstva so borovci opravili le zahtevnejši trening. Trener je izkoristil priložnost in je poskusil razne kombinacije kot pripravo za prihodnji dve zahtevnejši tekmi (proti Kontovelu in teden dni kasneje proti vodilnemu Fosamu), ki bosta verjetno odločali o končni uvrstitvi v skupini. O tekmi s Ferroviariom ni dosti kaj povedati. Igra je bila dopadljiva, slonela je na hitrosti in metu, pri katerem so bili naši še posebno uspešni. Če pa je v napadu teklo vse kot po olju, tega ne moremo trditi o obrambi. V samem prvem polčasu so naši namreč prejeli kar 50 točk, kar je nazaslišno za ekipo, ki meri na visoko uvrstitev. To pomanjkljivost pa bo mogoče odpraviti, če se bodo borovci zavedeli, da brez obrambe ni košarke. Naj omenimo še, da bo v soboto, 3. t. m., v Borovem športnem centru s pričetkom ob 17.00 povratno srečanje med Kontovelom in Borom. (A. Pavlica) LESTVICA: Fosam 18, Bor 16, Kontovel Techna in Fantoni 12, Legnonord 10, Pordenone 6, Autosan-dra 4, Ferroviario 2. DEŽELNI KADETI KONTOVEL TECHNA A - INTER MUGGIA 100:72 (46:32) KONTOVEL TECHNA: Turk 15 (1:2), M. Gruden 8 (0:2), Kapun 15 (1:11), Coloni 10, Briščik 27 (2:5), Bizjak, Vodopivec 13 (1:2), Godnič 12 (0:1). ON: 25; PM: 6:23; PON: M. Gruden (37), Bizjak (39), Kapun (40). Po katastrofalnem porazu s Sabo so Kontovelci v 4. kolu igrali zelo motivirano ter zagrizeno in vse do 3. minute niso nasprotnika pustili do koša, a v 10. minuti je bil delni izid 20:11. Vodstvo so do konca še večali. Zelo dobro so se obnesli pod košema, vendar so preveč grešili pri metu in v obrambi, kjer so po nepotrebnem naredili veliko osebnih napak. Vsi igralci si zaslužijo pohvalo, saj so dali vse od sebe. S tako igro si od Kontovelcev lahko obetamo marsikatero lepo presenečenje. (J.E.G.) SABA - KONTOVEL TECHNA B 134:38 (59:20) KONTOVEL TECHNA B: Vremec 18, Hmeljak 4, Gruden 2, Pertot 6, Baitz 6, Korošec 2. TRI TOČKE: Vremec (2). Tokrat so Kontovelci proti zelo močni ekipi Sabe, ki je glavni favorit za končno prvo mesto, doživeli pravi polom. Našim je bil usoden zelo slab napad, medtem ko so domačini zadevali z vseh položajev. Tokrat si zaradi požrtvovalnosti pohvalo zasluži Vremec. (E. Baitz) LESTVICA: Saba in Inter 1904 8, Latte Carso A 6, Kontovel Techna A, Intermuggia in Breg 4, Kontovel Techna B in Latte Carso B 0. NARAŠČAJNIKI POLET - KONTOVEL TECHNA 86:112 (39:42) POLET: Pro 6 (1:2), Gerli 2, Devescovi, Clarich 6 (0:3), Vatta 34 (5:8), Šuligoj, Švara 4, Vavpetič 21 (5:5), Vidah 13 (3:5). KONTOVEL TECHNA: Spadoni 17 (1:2), Križman 3, Budin 32 (2:4), Cingerla 20 (4:5), Emili 15 (1:2), Černe 25 (3:4). TRI TOČKE: Vatta 1, Pro 1; Križman 1. Slovenski derbi naraščajnikov je bil izenačen do 35. minute (72:69 za Kontovelce). Tedaj so gostje, pri katerih se je izkazal zlasti Jan Budin, vzeli pobudo v svoje roke in za dotlej požrtvovalne poletovce ni bilo več pomoči. Vse poletovce bi pohvalili za igro v prvem polčasu, še zlasti pa Vatto, ki je bil s 34 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Od gostov pa bi omenili predvsem nezadržnega Budina, ki je v poslednjih petih minutah praktično sam odločil tekmo. (A. Granier) LESTVICA: Stefanel 24, Don Bosco 22, Latte Carso a 20, Ricreatori 18, Ferroviario 14, Bor in Kontovel Techna 12, Poggi 10, Latte Carso B 4, Polet 2, Santos 0. DEČKI LESTVICA: Poggi 18, Stefanel 14, Don Bosco A in Don Bosco B 12, Modiano 8, Breg, Tecnoluce in Santos 6, Ferroviario in Barcolana 0. MINIBASKET POLET - DON BOSCO 11:47 POLET: Bogateč, Milič 8, Kocjančič, Malalan, Rebecchi 1, Taučer, Corbatti 2, Hrovatin. Poletovci so proti močnemu nasprotniku zadovoljivo in požrtvovalno igrali, čeprav so bili v zelo okrnjeni postavi (gripa je povsem razredčila njihove vrste). Za prizadevnost in borbenost je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa Petra Miliča, ki je bil najboljši strelec naših in je tudi dobro vodil ekipo. (jan) ZINI & ROSENVVASSER POGGI A - POLET 103:3 POLET: Malalan, Milič 1, Senica 2, Taučer, Krt, Corbatti, Hrovatin. Če upoštevamo, da sta pri Poletu nastopila le dva igralca letnika 1979 (turnir pa je za letnike 1978 in mlajše) in da so bili vsi ostali za dve in celo tri leta mlajši od domačinov (kar 7 Poletovih košarkarjev je namreč zbolelo za gripo), si lahko razložimo zelo visok poraz naših. Proti močnemu Poggiju bi sicer vseeno izgubili, a razlika v koših ob popolni postavi gotovo ne bi bila tako visoka, (jan) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sreda, 31. januarja 1990 Aleksander Kwasniewski novi voditelj Socialdemokracije republike Poljske Namesto Poljske združene delavske partije zdaj dve novi socialno-demokratski stranki VARŠAVA — Poljske združene delavske partije po 11. kongresu ni več. Delegati so se namreč odločili za razpustitev stare komunistične stranke, namesto nje pa sta nastali dve novi politični grupaciji. Gre za Socialdemokracijo republike Poljske, ki jo vodi 35-letni Aleksander Kwasniew-ski (na sliki AP), in Socialdemokratsko unijo republike Poljske, ki jo vodi Tadeusz Fiszbach. Ogromna večina delegatov (približno 1200) je že pristopila k novi stranki Socialdemokracija republike Poljske. Ta je tudi že izvolila svoje vodstvo in objavila program. Za predsednika je bil izvoljen mladi Aleksander Kwasniewski, ki je bil v vladi Mieczyslawa Rakowskega že minister za šport, precej simpatizerjev pa ima tudi v vrstah Solidarnosti. Generalni tajnik bo Leszek Miller, izvoljen pa je bil tudi nekakšen »vrhovni svet«, v katerem je 150 članov. Ustanovljeno je bilo tudi novo uradno glasilo stranke Trybuna Kon-gressowa, delegati pa so tudi sprejeli sklep, da premoženje PZDP prevzame Socialdemokracija republike Poljske. Zanimivo je, da v vrhovih nove politične formacije ni dosedanjega sekretarja poljskih komunistov Rakowskega. Toda videz vara in vsi politični opazovalci trdijo, da je pravRakowski pravi zmagovalec zadnjega kongresa PZDP. Iz vodstva nove stranke se je Rakowski prostovoljno »izključil«, zato pa sta tako Kwasniewski kot Miller njegova zvesta pristaša, ki sta v politični program Socialdemokracije republike Poljske zapisala praktično vse, kar je odhajajoči sekretar poljskih komunistov povedal v svojem otvoritvenem govoru na kongresu. Mieczyslaw Rakowski pa bo pri novi stranki vodil novo ideološko revijo, ki jo morajo še ustanoviti, skrbel pa bo tudi za stike na najvišjem nivoju s socialistično internacionalo. Nova stranka namerava izzvati premiera Mazowieckega predvsem na gospodarskem področju, kjer zavrača nujno odločitev za socializem ali za kapitalizem. Odločali naj bi se predvsem »skupne točke« obeh, svoj politični prostor pa naj bi iskali tudi na levem krilu Solidarnosti. Poljska pa si tudi vse bolj prizadeva, da bi čim prej prišla v Evropo. To potrjuje tudi včerajšnja vest, da je premier Tadeusz Mazowiecki v Strasbourgu vložil uradno prošnjo, da bi Poljsko že letos sprejeli kot polnopravno članico Sveta Evrope, v katerem je zdaj skupno z Jugoslavijo, Madžarsko in Sovjetsko zvezo prisotna le kot opazovalka. Fidel Castro z grožnjami nad reformiste HAVANA — Vesti, da tudi na Kubi prihaja do prvih znakov nezadovoljstva zlasti med študentskimi vrstami, je predsednik Fidel Castro skoraj zmagoslavno demantiral v govoru, ki ga je imel na kongresu kubanskega sindikata. Castro je odločno zavrnil vsako možnost liberalnih reform, zagrozil pa je tudi, da bo tudi s silo zatrl vsak poskus interne opozicije. Sindikat je njegove teze odločno podprl, prav tako se je z njim strinjalo presenetljivo veliko število študentov, ki so se zbrali okoli Castrovega govorniškega odra. Tuji opazovalci pa menijo, da pol milijona študentov in sicer številna sindikalna skupščina še ne odražata mnenja, ki se menda vse bolj vsiljuje med prebivalstvom. Na nekaterih fakultetah havanske univerze namreč že krepko »vre« in je prišlo tudi že do aretacij. Lom pregani mmmrstmike BOLOGNA Referendum o lovu, ki so ga zahtevali naravovarstveniki iz Emilije-Romagne, je propadel, med pobudniki (Deželna kmečka zveza, sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF in organizacija za zaščito ptic LIPU) in nasprotniki pa je kajpak že polemika. Slednja je že v ponedeljek prerasla v golo politično prerekanje. Rezultat nedeljskega referenduma je porazen, kot je bil malokdaj doslej na podobnih ljudskih volitvah. Glasovalo je namreč le 38,16 odstotka volilnih upravičencev, od teh pa jih je 6,5 odstotka oddalo belo glasovnico, 10 odstotkov pa jih je glasovalo proti. Manjkal je torej kvorum, 50 odstotkov volilnih upravičencev plus eden. Referendum se sicer ni nanašal na umestnost in koristnost lova, pač pa se je bilo treba izreči za nekatera dopolnila k že obstoječemu zakonu. Z njihovim glasom naj bi namreč za prihodnjih pet let prepovedali uporabo piščalk za privabljanje ptic, črtali pa bi tudi člen deželnega zakona, ki se nanaša na dostop lovcev na zasebna in obde- lana zemljišča. Ljudje se s predloženimi dopolnili očitno niso strinjali, deželno združenje lovcev pa meni, da so tak rezultat pričakovali, saj je deželni zakon o lovu v Emiliji-Romagni med najboljšimi v državi. Polemike, kot rečeno, niso kasnile: pobudniki referenduma menijo, da je bila volilna kampanja pristranska in vodena proti referendumu, krajevna javna občila so večkrat bojkotirala tudi ostale manifestacije pobudnikov in podobno. Deželni upravitelji so od vsega začetka opozarjali na pomanjkljivost referendumskega besedila; predstavništvo lovcev pa pobudnikom oporeka, da so hoteli z referendumom prikriti veliko bolj kričeč problem onesnaževanja okolja, ker pač ne znajo ponuditi boljših rešitev. Med političnimi gibanji pa so še najbolj »privoščljivi« demokristjani, saj pravijo, da nedeljski poraz že odraža poraze, ki jih bodo spomladi deležni komunisti. Slednji so namreč referendum podprli. Romunska Fronta narodne rešitve skuša premostiti niz težkih notranjih težav Trenutek zasliševanja Iona Dinca na vojaškem sodišču v Bukarešti (Telefoto AP) BUKAREŠTA — V romunskem glavnem mestu je ponovno zavladal mir, čeprav je nedeljska množična manifestacija, ki je bila najprej proti Fronti narodne rešitve, nato pa za FNR, poskrbela še za dodatno napetost v državi. Demonstracija se je razvila že v soboto popoldan, ko se je na glavnem trgu v Buakrešti nagnetlo od 150 do 200 tisoč oseb. V Romuniji je bila že po teh podatkih največja demonstracija, kar jo pomni povojna zgodovina te balkanske države. Množica se je zbrala pred palačo zunanjega ministrstva, čeprav je mestni župan prepovedal sleherni shod. V palači je zasedalo vodstvo Fronte narodne rešitve, ko se je pričelo zbiranje množice, pa so voditelji FNR pristali na to, da se bodo sestali z zastopniki treh večjih političnih grupacij romunske opozicije. Narodna kmečka stranka, liberalci in socialdemokrati so namreč sklenili neke vrste zavezništvo, ki zahteva od Fronte narodne rešitve, naj ne kandidira na volitvah, ki bodo 20. maja. Že v popoldanskih urah je množica pritiskala na vojake, ki so stražili vhod v palačo. Za varnostno službo so skrbeli oboroženi padalci, vendar ne poročajo o kakih neredih. Množica je vzklikala »FNR proč«, »Stran s komunizmom«, »Včeraj naši osvoboditelji, danes diktatorji«. Na balkon je nato stopil voditelj Fronte Iliescu, ob njem pa so bili zastopniki treh strank opozicije, kar je pripomoglo k temu, da se je množica nekoliko umirila. Še pozno v noči na nedeljo je bila na Trgu svobode velika množica, vendar so se bistveno spremenile njene sestavljenke. Osebe, ki so napadale Fronto, so zamenjali ljudje, ki so podpirali Iliesca in njegove sodelavce. Malo po deveti uri zvečer je Iliescu ponovno stopil na balkon, tokrat sam, in dejal, da fronto podpira delavski razred, množica pa se je razšla šele ob zori. Kljub nedeljski zmagi pa je v sami sredi Fronte kriza zadobila že dovolj jasne obrise, da so se njeni voditelji spoprijaznili z dejstvom, da bodo morali nujno navezati tesnejše stike z opozicijo. Majske volitve bodo vsekakor potekale po novem volilnem zakonu, ki ga je pripravila posebna komisija Fronte. Novi zakon, naj bi jamčil demokratičen potek volitev, obenem pa resnično demokratično zasnovano upravljanje političnega življenje v državi. Na volišče bodo smeli vsi državljani, ki so že ali bodo v teku leta dopolnili osemnajsto leto starosti. Novi parlament bo dvodomni, poslansko zbornico bo sestavilo 235 poslancev, število senatorjev pa bo odvisno od razmerja s številom prebivalstva. Za poslanca bodo lahko izvoljeni kandidati, ki so dopolnili 18. leto starosti, za senat pa bodo lahko kandidirali Romuni z dopolnjenim 30. letom starosti. Ne bodo smeli kandidirati vojaki, sodniki, civilni uslužbenci ministrstev za notranje zadeva in obrambo, člani diplomacije ter uslužbenci radija in televizije. Tako poslansko zbornico kot senat bodo do-poljenjevali zastopniki narodnostnih manjšin, ki jih je Romunija priznala. Prva naloga parlamenta pa bo sestava nove ustave, je pa že določeno, da bodo predsednika republike izvolili z enim samim glasovanjem. Kandidat bo moral biti neodvisen, če ga ne bodo izvolili že 20. maja, pa bodo šli na ba-lotažo. Medtem ko je volilni zakon postal novi predmet razprave med FNR in ostalimi strankami, se v Bukarešti nadaljuje proces proti štirim Ceauses-covim sodelavcem. Včeraj sta odgovarjala na vprašanja vojaških sodnikov Manea Manescu in Emil Bobu, dan prej pa Ion Dinca in Tudor PosteT nicu. Slednja dva sta obtožena pokola v Temišvaru, Manescu in Bobu pa sta na rahlo boljšem položaju. Manescu je bil conducatorejva desna roka, Bobu pa je sodnikom priznal, da je bila njegova zamisel o sežiganju trupel žrtev iz Temišvara. Kasneje naj bi sporočili, da je šlo za izdajalce. Bobu je tudi dejal, da je po njegovem Ceausescu osebno odredil smrt obrambnega ministra Vasila Milea, o katerem je conducator osebno sporočil sodelavecm, da si je vzel življenje. Mnogi člani centralnega komiteja, ne bi bili v to prepričani, saj je tudi Manescu potrdil dejstvo, da je Ceausescu skušal do zadnjega odhraniti oblast, tudi če je to pomenilo pokol neoborožene množice ali umor nekaterih »upornih« sodelavcev. ------tržno obvestilo-- KREM01/5 Alarm v ZDA Obtoženo sonce Narašča število obolenj za kožnim rakom NEW YORK — Alarm so sprožili v Združenih državah. Število obolenj za kožnim rakom se je v teh zadnjih letih občutno povečalo, glavni obtoženec pa je kot kaže sonce oziroma njegovi ultravijolični žarki, tisti, ki povzročajo zagorelost. Zadnji svetovni kongres o kožnem raku, ki ga je v Združenih državah priredila Skin Cancer Foundation, najbolj prestižna ameriška ustanova za raziskovanje na tem področju, je pokazal, kako je prav pretirano izpostavljanje soncu v zadnjih letih sovpadlo s povečanjem števila pojavov kožnega raka. Problem je precej hud in v Ameriki povzroča resno zaskrbljenost pri vseh tistih, ki se izpostavljajo sončenju, tako da so se znanstveniki odločili za iskanje novih sončnih pregrad. Nedavno so v laboratorijih KORFF, znane multinacional-ne družbe s sedežem v New Yorku, ki je specializirana za kozmetične preparate za lekarne, izdelali vrsto proizvodov za sončenje, ki vsebujejo tri filtre. Le-ti so sposobni zagotoviti največjo možno zaščito pred žarki UV, ki so najbolj nevarni. Ti posebni proizvodi za sončenje znamke KORFF, ki omogočajo zagorelost brez tveganja, so na prodaj v Združenih državah in v Italiji, najdete pa jih v lekarnah.