SVOBODNA SLOVEN DA
LETO (A5JO) XL VU (41)
Štev. (No.) 43-44
ESLOVENIA LIBRE
BUENO,o AIRES 10. novemibra 1988
PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA
MARIJAN SCHIFFRER
140 let slovenskega narodnega programa
Poleg cerkvenih praznikov slavimo člani politične emigracije v Argentini predvsem tri, lahko rečemo civilne .praznike: junijska spominska proslava za vse padle in pobite v revoluciji; Slovenski dan, ki povezuje v organiziranem delu, ter praznik 29. oktobra in slovenske zastave. Ta praznik nas spominja na prehojeno pot našega naroda, njegovo borbo za obstanek ter razvoj in na simbol sldvenske državnosti — belo-modro-rdečo zastavo.
Letošnji praznik smo proslavili na sam dan 29. oktobra, ko se je pred 70 leti slovenski narod osvobodil avstro-ogrske monarhije.
Zvečer se je slavnost pričela v Slovenski hiši z mašo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Alojzij Starc. V svojem nagovoru je poudaril zvestobo veri in slovenstvu.
Po maši so bili vsi udeleženci povabljeni v veliko dvorano, ki je bila primerno pripravljena za slavnostno večerjo; te so se udeležili naši javni delavci in drugi, na katerih sloni slovenska skupnost v Argentini. Oder je bil slavnostno okrašen z mogočno slovensko tribarvnico ter rožami iza pripravljeni koncert.
'Vse prisotne s predsednikom Slovenskega narodnega odbora Rudolfom Smersujem na čelu je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Marijan Lioibodla, katerega načelni govor objavljamo spodaj.
Za njim pa je slavnostni govornik Marijan Schiffrer pričel svoj govor,
Namen teh naših vsakoletnih srečanj je, da si ob slovesnem praznovanju našega narodnega praznika in dneva slovenske zastave utrdimo navdušenje za javno delo, ki je delo za skupnost, za narod, da počastimo slovensko zastavo, da se hvaležno spomnimo vseh, ki so v tisočletni zgodovini slovenskega naroda delali, trpeli in umirali za slovenstvo, in da se v prijateljski povezavi drug drugega podpiramo.
V navadi je, da se ob tem praznovanju vsako leto spomnimo kakega važnega dogodka ali osebnosti iz naše slavne (preteklosti. Letos se1 spou minjamoi zlasti 140-letnice slovenskega narodnega programa, 140 let, kar imamo Slovenci jasno izražen svoj politični cilj, ki je SVOBODNA IN ZEDINJENA SLOVENIJA. Pred 70 leti je slovenski narod' z velikim upanjem in mnogimi iluzijami otresel is sebe nemško nadoblast in storil krepaik korak naprej na poti k postavljenemu cilju. Komunistična diktatura je razvoj zavrla. Breznaroden in diktatorski komunistični sistem ne more biti baza, na kateri bi bilo mogoče graditi svobodno in zedinjeno Slovenijo. Letos pa poteka tudi 40 let, kar se je večina “slovenskih beguncev ipred ko-munističnol tiranijo naselila v Argentini in položili temelje našli slovenski skupnosti. Obletnice, katerih vsaka bi zaslužila, da se ob njej ustavimo in globoko zamislimo. A nekaj, mislim, da imajo vsi ti trije slovenski mejniki skupnega: LJUBEZEN IN ZVESTOBO DO SLOVENSTVA.
Brez te ljubezni in brez te zvestobe ne bi bilo slovenskega narodnega programa leta 1848, ne bi bilo mogoče otresti se tisočletnega nemškega jarma 9. oktobra 1918, in ne bi bilo organizirane slovenske skupnosti v Argentini, katere začetki segajo 40 let nazaj, v leto 1948, leto naše naselitve v tej deželi.
Ob teh mejnikih naše novejše zgodovine je /prav, da se vsaka naša or-
kjer je povezal vse tri obletnice — 140 let slovehskega narodnega programa, 70 let osvoboditve ter 40 let prihoda v Argentino — v izredno jasen, globok in zgodovinsko zanimiv govor, ki ga je tudi z odlično tehniko približal poslušajočim. Tudi njegov govor objavljamo na tej strani.
'Sledil je kulturni program, ki je bil zelo elegantno in uspešno pripravljen. Mladi baritonist Andrej Rezelj, ki ga je na klavirju spremljala Anka Savelli Gaserjeva, je pripravil solistični koncert slovenskih pesmi: Bela cesta, Luštna je vigred, Oj rožmarin, Slepoeva tožba, Gor čez izaro in En starček je živel. Doživel je velik uspeh in izreden aplavz.
Nato je pozdravil ^se Slovence gost iz Gorice, hotelir Vinko Levstik, ki je bil med nami na obisku. Med pozdravom, ki ga prinašamo tu zraven, je predal predsedniku ZS Lojzetu Rezlju slovensko zastavo z našitim simbolom slovenske državnosti — knežjim kamnom. Tudi njemu so se prisotni viharno zahvalili s ploskanjem.
Sledila je slavnostna večerja, na kateri so si javni delavci iz vseh o-krajev lahko srečali
Slavnostni večer je tako, kot vsako leto, pripomogel k nov afirmaciji slovenske politične demokratične volje.
Za konec pa so vsi prisotni stoje zapeli iz srca tri kitice Prešernove Zdravljice, ki druži „vse, kar nas dobrih je ljudi“.
ganizacija in ustanova in vsak osebno resno vpraša: smo še zvesti svojemu rodu, je v nas še ljubezen do slovenstva, so naše organizacije in ustanove še zveste namenom, za ka-te*e so pred 40 leti nastale in v katere je te toliko naših javnih delavcev položilo ves svoj trud in ljubezen.
Vedno bolj si bodo morali postavljati to vprašanje naši mladi, ki že prevzemajo odgovorna mesta v naši skupnosti. Zvestoba namenom in ciljem naših ustanov bo vedno bolj postajala najbolj potrebna in važna lastnost vsakega našega javnega de-lavca. Že dalj časa čutimo bolj ali manj organiziran pritisk na našo skupnost v Argentini. Dolga leta so nas totalno ignorirali v upanju, da bomo itak kmalu izginili. Ko nismo hoteli umreti, smo naenkrat postali predmet njihove pozornosti. Tisti, ki so nam včeraj želeli skorajšnjo smrt, nam danes po raznih kanalih pošiljajo prijateljske nasvete, kakšni naj bomo, da bomo dalje živeli. Priporočajo nam odprtost, širino, naš odločni odklon vsakega ofarstva in sodelovanja z režimom doma označujejo kot prenapetost, gavore nam sladke besede o narodni spravi, o pozabljanju preteklosti in veselem gledanju naprej, in še in še. Naši včerajšnji grobarji, so naenkrat postali naši skrbni zdravniki.
A»ne dajmo se ujeti v njihove mreže. Res je 40 let doba, ki lahko marsikaj spremeni, a ljubezni in zvestobe do slovenstva, takega slovenstva, kot ga je pojmoval Slomšek, pa J. E. Krek, pa Korošec, pa Rožman, pa tisoči naših junakov in mučencev, tega ne more in ne sme spremeniti nobeno število let. V tej zvestobi in v tej ljubezni smo ustvarili to, kar imamo, hvala temu načinu dela in mišljenja imamo po 40 letih še učitelje za našo mladino, imamo še slovenske duhovnike, imamo še slovenske kulturne delavce, imamo še odbornike za naše usta-
13.	marca 1848 je izbruhnila na Dunaju takoimenovana meščanska revolucija, že isti dan je bila dovoljena ustanovitev narodne garde, 14. marca pa ukinjena cenizura in dovoljena svoboda tiska, 15. marca končno obljubljena ustava. Stari fevdalni svet se je ¡podiral, nove ideje so zračile zatohlo Metternichovo Avstrijo in z vso silo butnile tudi med naš mali slovenski svet.
Slovenci smo bili takrat narod kmetov, podložnikov. V zemljiški in osebni odvisnosti od graščaka je kmet bil neenako borbo za svoj goli revni obstanek. Trle so ga ujme, slabe letine, primitivno gospodarstvo in lastna zaostalost. Ko so po nemških in čeških deželah že desetletja sadili nove pridelke kot npr. koruzo in krompir, ki sta bila odpornejša proti vremenskim neprilikam in za katere ni bil točno določen davek, se je naš kmet tem novotarijam upiral. Od rodu do rodu je sanjal o stari pravdi, o kralju Matjažu, o časih, ko bo na svoji zemlji svoj gospod.
Tako ni čudno, da je prav slovenski kmet s tako ihto začel dbračuna-vati s krajevno zemljiško gospodo, čim je zvedel za dunajske dogodke. V vsej Avstriji je bilo prav v treh gubernijah, kjer so bivali Slovenci, največ nemirov. Višek je dosegel znani napad Ižancev na grad, s katerim so bili že v dolgoletnih pravdah.
Kaj so pravzaprav zahtevali naši kmetje v tistih dneh: predvsem zemljiško odvezo brez odškodnine in takojšnjo odpravo dajatev vseh vrst. ‘Sicer sta duhove mirjla Bleivveis v svojih Kmetijskih in rokodelskih Novicah ter škaf Slomšek s pastirskim pismom. Svetla resnica v zmešani svet, toda vsaj v začetku uspehov ni bilo veliko. Tako je večina naših ljudi, naših kmetov v tem znamenitem, lahko bi rekli rojstnem letu Slovencev imela pogled uprt v tla, v zemljo. Dvignila ga je šele mnogo pozneje.
Drugače je bilo na Dunaju. Tam so se godile takrat velike stvari. Na dunajski univerzi je študiralo razmeroma znatno število naših viso-
nove in organizacije, imamo še dovolj ljudi, ki nesebično, zavzeto delajo za ohranitev slovenstva med nami in v svetu. To so sadovi našega dela, na katere smo ponosni in ki nam potrjujejo, da smo prav delali in ki nas navdušujejo, da e naprej na tej poti vztrajamo, prilično ali neprilično, najmanj pa oziraje se na mnenje režima doma in njegovih sopotnikov. Zvestoba in ljubezen do slovenstva zahtevata tudi danes in v bodoče od nas, da na teh pozicijah trdno vztrajamo. Samo če bomo ostali to, kar smo, bomo lahko zares koristili slovenskemu narodu. Ne delamo si utvar, da bomo kdaj na belih konjih prijahali v Ljubljano, prepričani pa smo, da je naša vizija združene in svobodne Slovenije neobhodno potreben sestav bodoče svobodne slovenske družbe. Sebi in slovenstvu bi škodili,- če bi od te vizije odstopali!
Od nas, slovenskih javnih delavcev v Argentini je odvisno, ali bo naša skupnost ostala zvesta svojemu poslanstvu, ali pa bo počasi pod raznimi pritiski zvodenela in izginila. Z zaupanjem v Boga in v same sebe, z neomajno vedo v človekove pravice, med katerimi je med’ prvimi svoboda, zvesto in odločno ostanimo na poti, na katero smo stopili pred 40 leti in velč.
košolcev. Seveda so bili 1. 1848 v središču dogajanj. Že prve dni so u-.stanovili ,sVoje društvo Slovenija in 20. aprila objavili svoj znameniti program Zedinjene Slovenije. Zahtevali so ‘(navajam v takratnem jeziku) 1. za politiško razkrojeni narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim ino Koroškim kakor eden narod -se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene in da ima zase svoj zbor.
2. Da ima Slovenski jezik v tem 'Slovenskim Kraljestvu popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških in laški v laških deželah; da tedaj Slovenski jezik v šole in kanelije vpeljemo, kadar hočemo in kakor hočemo.
Ideja Zedinjene Slovenije je bila vsekakor revolucionarna; bilo je preroško videnje. V političnem pogledu je zahtevala uresničitev zamisli Prešernove Zdravljice, ki je sicer nastala v 1. 1844, pa je bila cenzurirana in je izšla z vsemi kiticami nekaj dni po tej izjavi, 26. aprila 1848.
Val navdušenja je zajel slovenske študente na Dunaju in v Gradcu, gibanju se pridružil tudi del inteligence (zlasti mlajše duhovščine) in del meščanstva. Uradna Kranjska, zlasti deželni stanovi, pa za Zedinjeno Slovenijo niso imeli posluha. In vendar naj bi bila Kranjska središče in srce nove kronovine. Vprav iz Kranjskega deželnega grba so narodnjaki prevzeli tudi zastavo novega kraljestva. Ta belo, modro, rdeči prapor je čez noč postal last vseh Slovencev kot znak zaželene združitve v enotni Sloveniji. Zoper ta simbol slovenske narodne skupnosti so bili kranjski Nemci, češ da je prava stara deželna barva rumeno, modra, rdeča zastava. Narodnjaki so se seveda uprli, spor je prišel do ministrstva, ki je jeseni 1. 1848 priznalo belo, modro, rdečo zastavo kot edino pravo deželno zastavo. Slovenci so ta odlok navdušeno pozdravili; celo ljubljanska narodna straža je ob tej priliki priredila baklado po mestu.
Organizatorjem dneva slovenske zastave, tega za slovensko emigracijo tako pomembnega praznika, se moram najprej prisrčno zahvaliti, 'ker so mi dovolili spregovoriti par besed ob tej priložnosti.
Prihajam iz Gorice, ki je še v precejšnji meri slovenska, zlasti pa je povsem slovenska njena okolica: podeželje — Brda in Kras. Prihajam iz Gorice, ki leži tik ob meji z našo matično Slovenijo (sam stanujem približno en kilometer od meje). Zato vam poleg pozdravov goriških rojakov prinašam tudi pozdrave iz matične' Slovenije, kajti ko Bo izvedeli, da prihajata k vam, so mi izrecno naročili, naj vam povem, da se z vami čutijo triko eno kot narod in .eno kot demokratična ¡slovenska skupnost. Naročili so mi skratka, naj vam zagotovim, da nas razdalje ne morejo ločiti in da vas niso pozabili.
Danes vam, tu med vami, lahko iskreno povem, da se počutim, kakor bi prišel domov, v Slovenijo, kakršno smo poznali v mirnih časih do 1941 leta. Vi, bratje in sestre ste
naju so nastopile letne počitnice. Z visokih šol so se vrnili dijaki domov med svoj narod in razvili izredno delavnost. S slovenskimi zastavami v rokah ali celo oviti vanje, so govorili kmetu in meščanu in dvigali narodno zavest. Izdali so poseben letak: „Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili“, kjer so ponovno razlagali zahteve dunajske spomenice in kaj te zahteve za Slovence pomenijo.
Kakšni so bili uspehi? Vemo, da so pridobili za idejo slavljanstva precej učiteljstva na deželi pa tudi nekaj meščanov. Ohranjenih pa je tudi blizu 50 prošenj slovenskih županov cesarju na Dunaj, pisanih prav v tistih dneh. Kaj so prosili slovenski župani ? Predvsem in povsod, naj cesar že vendar uzakoni zemljiško odvezo, naj država prevzame plačilo odškodnine, naj se jim vse, kar so graščaku to leto že plačali takoj povrne itd. itd. Nič več. Le ena prošnja iz Loškega potoka nad Sodražico nosi bistveno drugačen značaj. Kar v treh točkah postavlja tudi narodnostne zahteve in sicer: „da se v slovenskih deželah izpopolni slovenski jezik in da bodo šole deležne večje podpore. Da se uvede slovenščina v vseh pisarnah v slovenskih pokrajinah in da se v slovenščini objavijo tudi vsi zakoni.
To je bilo pa. tudi vse. Ideja slovenskega kraljestva, ideja slovenske narodnosti ni zagrabila, ni pognala korenin. Narodnjaki so zagrešili dvoje napak. V svoji poslanici so popolnoma pozabili na socialne zahteve, pravtako pa niso niti z besedico obsodili nasilja množic ne na Dunaju ne doma.. Zaradi prvega spodrsljaja je obstal ob strani kmet, zaradi drugega pa Janez Bleiweis s svojimi Novicami, pa tudi višja duhovščina s škofoma Slomškom in Wolfom na čelu.
Konec oktobra 848 so Jelačičeve in Windischgrgratzov.e čete zlomile dunajske barikade, revolucije je bilo konec, nastopila je doba Bachovega absolutizma.
Slovenski narod bi se najbrž spet prelevil v Kranjce, Korošce, Štajer-
to našo Slovenijo za ceno lastnega življenja po letu 1945 presadili sem ■v daljno Argentino.
V času, ko je komunizem spremenil mentaliteto slovenskega človeka v domovini, ste vi ohranili vse tiste vrline, ki jih bo Slovenija v bodoče spet potrebovala, če bo hotela napredovati in se razvijati ter sploh normalno živeti v svobodini in parlamentarni demokratični ureditvi, ki j® meodtujljiva pravica in temelj vsakega ičjloveškega bitja in njegovega dostojanstva.
S seboj sem prinesel in zdaj vam tu slovesno izročam — slovensko zastavo. Ker so si komunisti drznili na našo trobojnico prišiti rdečo zvezdo, simbol boljševiške revolucije, brez kakršnega koli soglasja ali dovoljenja slovenskega ljudstva, sem si tudi jaz drznil nanjo nekaj prišiti. Prišil sem simbol slovenske državnosti —- knežji kamen z Gosposvetskega polja.
Naj bo to moj prispevek k prazniku slovenske zastave, v želji, da se skupaj s to zastavo duh prave Slovenije povrne v našo domovino.
MARIJAN LOBODA
Svobodna in zedinjena Slovenija
Po pomladanskih dogodkih na Du-
(Nadaljevanje na 2. str.)

VINKO LEVSTIK
Pozdrav s slovenske meje
140 LET SLOV. PROGRAMA
(Nad s 1. str.)
ce in Primorce, da ne bi bilo že omenjenega dr. Janeza Bleiweisa, na katerega smo Slovenci mogoče le malo preveč poizabili. Bleiweisu se je posrečilo, da je sikozi in mimo nove cenzure vodil svoje Novice, ki jih je prekrstil v Novice kmetijskih, ro-kodelnih in narodnih reči. Tako je poleg strokovnih člankov objavljal tu in tam tudi kak prispevek mlajših slovenskih pesnikov, kak navdušujoč članek, predvsem pa, kmet je Novice bral. Nalomljeni tok in ugašujočo svečo je na ta način pripeljal v šestdeseta leta, ko se je obnovilo ustavno življenje v Avstriji.
Narod je tam nekje 1. 1860 spet zaživel. Najprej meščanstvo s čitalnicami, z besedami (po češkem zgledu), to je s prireditvami, kjer so igrali, ipeli, „recitovali“ kot so tedaj pravili, govorili slavnostne govore in predavali. Počasi se je tudi kmečko ljudstvo zbujalo. Ko se je zavedlo spet samega sebe, se je začela veličastna doba taborov: janke in kočemajke, avbe in peče, vse v zlatu, sam lesk v soncu, da je jemalo vid. Težki parizarji in lahki zapravljivčki so drdrali na tabor, .na voizeh pa fantje in dekleta, ponosni gospodarji in košate gospodinje, pre-vžitkarji in hlapci, vse, vse je hitelo na taborska mesta. V vozove zataknjene so vihrale slovenske zastave, zastave na mlajih, zastave v zvoniku, zastave v rokah.
Prvi tabor je bil avgusta 1868 v Ljutomeru, nato tabori v Žalcu, v Šempasu v Vipavski dolini, v Pilja-ni v Goriških brdih, v Sevnici, na Kaltcu na Notranjskem, v Vižmarjih pri Ljubljani, kjer se je zbralo 3000 ljudi, in še in še. Narod je sedaj kot celota sprejel program Zedinjene Slovenije, saj so že udeleženci prvega tabora v Ljutomeru zapisali: „Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da po členu 19. državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodosti, dokler ne bode: 1. Slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni, jezik in dokler se ne bo v ta namen na Slovenskem namudoma določil rok in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slo-venščno v besedi in pismu.
2.	Dokler se ne izdružijo Slovenci v Zedinjeno Slovenijo z narodno u-pravo.“
Če pozorno preberemo te zahteve, takoj lahko ugotovimo, da je v njih majhen odstop od prvotnih iz leta 1848. Ne zahtevajo več slovenskega zbora, kaže, da v tem napol ustavnem življenju niso imeli na voljo dovolj prijemov, da bi pri vseh volitvah zagotovili slovensko večino.
Nemci niso čakali. Udarili so z vso močjo. Začel se je petdesetleten tih boj za obstanek. Ko so uredili svoje notranje zadeve, so v to borbo posegli tudi Italijani na jugu in za-padu. Boriti se je bilo treba za vsako vas, zlasti na Štajerskem in Ka-roškem, ipa tudi na Primorskem. Ko so Slovenci v kakšni teh mejnih vaseh dobili svojo olo, je nemški Schul-verein v isti vasi čez noč postavil svojo, nemško.
Pri vsem tem, so se pa gospodarske razmere za slovenskega kmeta zelo poslabšal. Kmetje so se zadolževali pri vaških oderuhih, veleposestnikih in meščanih. Ker niso zaradi slabih letin mogli plačati visokih obresti, je pel boben po slovenskih, vaseh. Samo na Kranjskem je bilo v letih 1868-1893 prodanih na dražbah nad 10.000 kmetij.
Tako smo prišli do nove prelomnice, prve svetovne vojne. Ideja Zedinjene Slovenije in slovenskega, narodnega programa je, zlasti zaradi nemškega pritiska, vse bolj bledela. Da narod sploh obstane, je bito treba iskati zaveznikov. Opreti se. Majniška deklaracija iz 1. 1917 zahteva: (citiram) „naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospod-stva tujcev in osnovano na demokratski podlagi“. Naslednje leto smo se osvobodili žezla habsburško-lotarinške dinastije.
29. oktobra 1918 smo bili po 1000 letih svobodni. Toda 'položaj je za Slovence postal v! kratkem nevzdržen. Nemci v Mariboru. Italijani na Vrhniki, rešili smo, kar se je rešiti
dalo. Vstopili smo v državo SHS. Razumljivo je, da je bilo utopično govoriti v tistem času in tistih razmerah o Zedinjeni Sloveniji.
V prvi Jugoslaviji razmere niso bile rožnate: Nestabilnost vlad, gospodarska stiska. Ljudje so se začeli ozirati nazaj, ideja samostojne Slovenije je vstajala na obzorju. S. L.S., večinska stranka, ob kateri so se zbirale zlasti kmečke množice, je že v svojem programu za volitve v ustavodajno skupščino 1. 1920, zahtevala avtonomijo za Slovenijo in pokrajinski parlament. Podobne zahteve je ponovila Koroščeva Slovenska deklaracija 1. 1932.
Toda čas je potekel. Nebo se je stemnilo, pred nami je bila nevihta, čez nekaj let smo bili sredi viharjev.
Na to, kako smo jih previharili, se bomo še vrnili. Prav med vojno, 29. oktobra 1944 ob ustanovitvi Narodnega odbora za Slovenijo je bilo zapisano: Zahtevamo državnopravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo. In že po vojni je ob 90-letnici svojega obstoja (decembra 1982), Slovenska ljudska stranka izdala deklaracijo, kjer je jasno zapisala, da ima slovenski narod po naravnem pravu pravico do svoje države in naj narod sam odloči vprašanje vstopa v zvezo držav ali pa tudi izstop iz nje.. Izjavo so podpisali takratni načelnik SLS Miloš Stare, ter podnačelniki dr. Ludvik Puš, dr. Matko Kremžar, Peter Markeš in Franjo Sekolec ter vsi člani načelstva.
Podobno se je za dokončno rešitev slovenskega vprašanja borila že med vojno, posebno pa po njej skupina bivših Stražarjev, ki je sVojo idejo raztegnila na celo vrsto somišljenikov in zlasti v listu Slovenska država orala ledino takrat in tam, kjer je bilo najteže in je bila praha za setev najmanj pripravljena.
Toda veličastno, v krvi si je pisal slovenski narod svoj program sam. Mogoče so bilo potrebna leta grozote, čas prečiščevanja, kajti le tako bo blestela nekač najbolj svetla doba naše preteklosti.
' Jeseni 1943 je zacvetela pomlad. Ped geslom generala Rupnika: „Bodimo enkrat res samo Slovenci!“ so se pričeli zbirati slovenski fantje in možje. Rastle so domobranske čete, večali se bataljoni, 20000 samih prostovoljcev. Takrat naš kmet ni gledal v zemljo; pokončen, dvignjene glave je zgrabil za puško. Braniti se je moral, ker so mu napadli vse, kar mu je bilo sveto. Druge izbire ni imel.
Tako je zaplapolalai nad slovenskim svetom naša zastava: sama, brez tujkov, tudi brez drugih zastav ob strani. 20 mesecev je vihrala tako kot nikoli poprej, ne nikoli pozneje. Stali smo ob njej in se čudili. Troje barv v očeh, v dušah pa hrepenenje po naši, izsanjani, ljubljeni Veliki Sloveniji. Kdaj se bo to zgodilo? Bo jutri, pojutrišnjem, čez en teden?
Ko so spomladi 1945 naši fantje odhajali v smrt, jih ni spremljala slovenska zastava. Toda nosili so Slovenijo v srcih, nosili smo jo v srcih mi in jo ponesli čez vse oceane, da ni ne poldnevnika, ne vzporednika na zemeljski obli, kjer bi Slovenija ne živela. Danes stojimo ob slovensiki zastavi: od Kanade, Združenih držav, Argentine do Avstralije. Stojimo in čakamo kot na mrtvi straži. Štirideset let že 'ulpamo: stojimo z našimi otroki ob strani, majhnimi, večjimi in odraslimi, kakor pač čas teče; štirideset let zvestobe ob svoji zastavi. Se bo zgodil čudež, se je čudež že zgodil? Je Slovenijo le obsijala milost? Pomeni 50000 Slovencev dvignjenih rok, uporno dvignjenih rok, v samem srcu Ljubljane, nekak začetek? Ne vemo. Vemo pa, da bomo stali mi in naši otroci in otroci naših otrok še štirikrat štirideset let, če bo treba, sami ob naših zastavah, dokler ne bo narodu domai padla raz oči še zadnja koprena, dokler ne bo izginila še zadnja laž, dokler ne bo dano človeku vse dostojanstvo, do katerega ima pravico. Ko se bo to zgodilo, takrat, takrat bo naše mesto ob njih, da bomo skupno s pesnikom ¡zapeli:
Bog živi nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere!
Tradicija je že, da vsaka vlada v Argentini meče krivdo na prejšnje vlade, kadar je govora o vzrokih gospodarske in socialne krize. In dobro vemo, da je tak odgovor že desetletja resnica, a le delna resnica. Po skoraj petih letih vladanja morejo radikalci še vedno trditi, da so podedovali kaotičen gospodarski položaj. A čas je že, da bi priznali tudi svoj del krivde, kajti vsa ta leta kljub dobrovoljnim naporom niso našli rešilne poti. Še več: precej so prispevali, da se je položaj še poslabšal. To nam pride na. misel, ko gledamo sedanje napore, da jim ne bi šel po vodi še tretji gospodarski načrt, odkar je minister Sorouil-le iznašel tedaj slavni, zdaj že pokopani „plan Austral’.
NA MALI ZVON
Mišljenje sedanje gospdarske ekipe je bila ista od samega nastopa do danes. Vedno jih je bistveno skrbelo le, kako povečati dohodke, a kaj malo, kako zmanjšati stroške. In tudi se niso vprašali, kako pobirati davke na gospodarsko dejavnost, ki je vedno bolj omejena, vedno manjša. Že v prvih dneh „načrta Austral“ so nekateri resni ekono-
Srečno sem se vrni nazaj v bazo. Prisrčna zahvala vsem rojakom v Argentini, da ste mi omogočili tako lepe dneve, ki sem jih preživel med vami. Hvala in lep pozdrav vsem z obljubo: čimprej spet k vami. Kot obljubljeno, pošiljam tedenski pregled dogodkov iz Slovenije.
TEDENSKI PREGLED
V domovini so neposvečeni grobovi, v katerih ležijo komunistične žrtve, začeli buditi vest pri nekaterih pogumnih Slovencih. Tako se je prvič po 43 letih zgodilo, da se je v osrednjem slovenskem dnevniku Delo vabilo na sicer skromno komemoracijo v spomin komunističnim žrtvam.
Delo je 29. oktobra med pismi bralcev objavilo naslednji zapis:
DAN VSEH MRTVIH
Da bi morija, ki imaš deli, se ne ponovila; dla lučka vesti, ki št?.1 brli, bi ne ugasnila.
b. K.
Na Dan mrtvih, 1. novembra ob
17.	uri, se nas bo zbralo nekaj nekdanjih borcev NOV in kulturnih delavcev — in še kdo, ki se za to odloči — na' ljubljanskih Žalah, v gaju pri glavnem prehodu iz starih Žal na nove (v bližini pokopališča italijanskih vojakov), kjer se bomo spomnili tudi tistih, ki so izgubil žvljenje kot žrtve stalinizma in človeških zmot, vseh nekrivih ali krivih, obsojenih in neobsojenih, ki počivajo v nezaznamovanih grobiščih in grobovih v slovenski zemlji, pa jim ozkost srca in duha okleva jprizniati pravico mrtvih in javni spomin.
Stanislav Klep, Kranj Spomenka Hribar, Ljubljana
Dan po Dnevu mrtvih, 2. novembra, je Delo na prvi 'strani s poudarjenimi črkami objavilo naslednje poročilo o dogodku na ljubljanskih Žalah:
„Žrtvam stalinizma in človeških zmot, je bilo napisan^ na traku venca, ki je po 17. uri ležal na ljubljanskih Žalah pri glavnem prehodu iz starih Žal na nove. Nekaj nekdanjim borcem in kulturnim delavcem se je pridružilo okoli 200 tistih, ki so se tako prvič po vojni spomnili vseh, ki S;o ostali brez pravice do zaznamovanih grobov: naj bodo to žrtve povojnih procesov, dachauskih procesov ali pa žrtve, ki so ostale na Golem otoku. Zgodovini ni mogoče ubežati, nič ni mogoče večno skriti. Zasleduje nas in po-
misti svorili pred polomom, ker se je ves vladin napor omejil na za-rprznjenje plač. Kako zmanjšati državi primanjkljaj in povečati proizvodnjo, o tem ni noben vladni mož globlje razmišljal. Ko so že govorili o „argentiskem čudežu“, se je celotna zgradba načrta zrahljala in se končno sesula.
..O tem premišljamo sedaj, ko radikalom že ne ostaja več časa, da bi se krizi resno posvetili. Volitve so že tako1 blizu, da jim ostane samo možost držati inflacijo na vajetih do volitev. Kaj pa bo potem?
Vlado pa, medtem skrbe sedanje stavke državni/h uslužbencev. V tem vidijo prvo resno nevarnost za uspeh „pomladnega načrta“, katerega cilj, znova poudarjamo, ni rešitev iz krize, marveč le začasen premor v krizi — do volitev. Te stavke so za vlado dvorezen meč! če ugodi zahtevam državnih uslužbencev in jim krepko zviša plače, povzroči to ve-like stroške in ogrozi uspeh načrta. Če pa načrt ne uspe, bo raslo nezadovoljstvo in odpadali volilni glasovi za radikale. A če ne ugodi delavskim zahtevam, se bo povečalo ljudsko nezadovoljstvo zaradi vlakov, ki ne vozijo, pošte, ki ne razpošilja pisem, telefonov, ki ne kliče-
stavlja vprašanja, na katera človek ne ve odgovora. Ve samo, da ima pravico živeti in umreti in da mu te pravice ne daje nobena oblast, zato m.u je tudi ona ne more vzeti. To je pravica, ki jo človeku daje stvarstvo: ta pravica ni človek, ki v njo veruje, ni svoboden. Svoboda je tisoč drobcenih stvari, rojena solza iz krvi. Tako so zvenele besede potem, ko se je mrak spuščal na Žale, ko so dogorevale sveče okoli venca na travi. Sledila jim je Lipa zelenela je.
Ne glede na to, ali bo kdo še kdaj vabil na to komemoracijo, od zdaj naprej se bodo ta srečanja odvijala sama in spontano; namenjena vsem, ki so ostali brez pravice do javnega spomina.“
Nato pa je Spomenka Hribar kot pobudnica tega častnega dejanja. 6. novembra objavila v Delu med pismi bralcev še naslednje dopolnilo k prejšnjemu poročilu:
„Delo je na prvi strani objavilo informacijo o prvi javni komemoraciji žrtvam stalinizma in človekovih zmot, ,za vse, ki so ostali brez pravice do zaznamovanih grobov. Delo te žrtve tudi našteje: naj bodo to žrtve povojnih procesov, dachauskih procesov ali žrtve ki so ostale na Golem otoku. Pri tem naštevanju so torej izpadle žrtve povojnih množičnih stalinističnih likvidacij (roške, teharske in druge), ki niso bile žrtve povojnih procesov, temveč so bile preprosto likvidirane in tudi ■ostale brez prave pravice do zaznamovanih grobov, kar je bilo na omenjeni komemoraciji tudi izrecno povedano.
Prav je, da je Delo opozorilo, da ne glede na to, ali bo še kdo še kdaj vabljen na to komemoracijo, od zdaj naprej se bodo ta srečanja ■odvijala sama in spontano, name-jena vsem, ki so ostali brez pravice do javega spomina — in to na istem mestu — vse dotlej, dokler oblasti ne bodo dovolile dostopa do teh grobov. Menim, da je bil omenjeni dogodek zgodovinskega pomena, saj smo prisotni s tem, da smo v javni spomin dvignili tudi žrtve stalinizma pri nas, na simbolni način končali sektaštvo med mrtvimi. Tako smo morda bliže spravi s smrtjo in našo polpreteklo zgodovino, pa tudi tistemu, kar pomeni kulturen narod, saj je pietetni odnos do mrtvega zadeva srca in duha.
Delo je z objavo zapisa o tej žalni slovesnosti ravnalo primerno nalogam lasnikarstva, žal pa neprecizno, nedorečeno, zato ga s tem dopisom le dopolnjujem.“
Spomenka Hribar,' Ljubljana
jo itd. ... in glasovi za radikale tudi odpadajo. Zato je vlada končno nekoliko popustila, tako pri železničarjih kot pri poštarjih.
Ko so pripravljali „plan Austral“, je bilo očitno, da se bliža nevihta. A vladna ekipa, namesto da bi zvonila na veliki zvon zdravega in resnega gospodarskega načrta, se je zadovoljila z navčkom, Udarila je nevihta in toča je marsikaj pobila. Bližajo se nove nevihte, a vlade nič ne izuči.
PISMENI IN NEPISMENI
Poleg že omenjenih stavk, pa še učitelji in profesorji, ki so znova začeli rovariti, ima vlada še dvoje precej velikih skrbi, ki smo jih že večkrat omenili. Prva je finančni položaj posameznih provinc, ki so takorekoč v konkurzu. Zadeva je stara in je ni vredno globlje razlagati. Za bližnji 11. november so guvernerji organizirali „pohod“ na Buenos Aires, da bi prisilili zvezno vlado, naj jim priskoči nh pomoč. Za tako pomoč pa. ima vlada trojen ■ pomislek. Prvi: zunanji upniki in Mednarodni denarni sklad zahtevajo, da se zmanjša dotok prispevkov provincam. Drugi: če vlada priskoči na pomoč guvernerjem, spravi v novo nevarnost uspeh pomladnega načrta. Tretji: vlada se boji, da bi guvernerji ne porabljali svežih fondov, ki bi jih poslala osrednja vlada, za volilne kampanje. In ker je večina provinc v peronističih rokah, bi radikalna vlada tako denarno podprla peronističnega kandidata. Zato se tako otepajo privoliti v pomoč. A položaj je resen, kajti nekatere province dolgujejo kar dva meseca plač uslužbencem. V primeru province Buenos Aires (guverner Cafiero), je že jasno, da ta pokrajinska vlada ne bo zmogla plačati trinajste plače, če ji osrednja vlada ne priskoči na pomoč.
Nekoliko (a zelo malo) se je zboljšal položaj na vojaški fronti. Vojakom so povišali plače kar za 8% nad povprečije povišanj državnim uslužbencem. Poleg tega so vojski naklonili neknadne vsote prispevkov, da se vojaške enote vsaj nekoliko laže gibljejo.
(Nad. na 6. str.)
DOBRO JE VEDETI. . .
—	da je o nastopih Ribniškega okteta, ki smo ga Slovenci v Argentini tako toplo pozdravili, odločat poleg (vodstva kluba Triglav in Slovenske izseljenske matice tudi Jože Smole, predsednik SZDL. Mnenja, ali je partiji bolj koristno, če nastopijo ali ne v krogih politične emigracije, so bila deljena. Smole pa je osebno odločil, da ne smejo nastopiti v Našem domu. U-metnost je v komunističnih državah še vedno orodje politike. Enako tudi manipulacija narodnostnih čustev.
—■ da je ob zadnjem .obisku SIM urednik Rodne grude svetoval, naj se vendar že ustanovi med nami novo „nepolitično“ ali „nevtralno“ društvo, ki bi lahko naprosilo Slov. izseljensko matico in njene predstavnike za „kulturno pomoč“, kar bi koristilo mlajši generaciji. Vse to spominja nekako na taktiko iz časov OF...
—	da so ponovno ponudili nekaterim slikarjem med nami, da jim organizirajo razstave ali šolanje v Ljubljani. Večina je odklonila in ena . od prizadetih je odgovorila, da povabilo z veseljem sprejme, ko bo Slovenija spet svobodna. . .
—	da je opozarjal visok slovenski feobražlenec ilz matičine Slovenije, ko se je mudil med nami, da se komunistična partija od začetka revolucije do danes ni popolnoma nič spremenila, pač pa spreminja le svojo taktiko, širi korupcijo, do koder seže, zanemarja vzgojo mladine ter tako jemlje slovenskemu narodu življenjsko silo in upanje na izboljšanje gmotnega in moralega položaja. ..
—	da je Janez Stanovnik, predsednik jugoslovanske republike Slovenije, dejal v Washingtonu: „če hočemo obnoviti gospodarstvo, potrebujemo svobodna zasebna podjetja. To pa terja popoten razvoj demokracije“. (La Nación, 6. nov.)
POŠILJA VINKO LEVSTIK
Zadnje novice s teleksa
Stran s
MARKO KREMŽAR
Bližnji dogodki in daljne posledice
n. KAKO
Slike s poti
Pazi, veliki brat posluša!
Ni dvoma, da se v mejah Socialistične republike Slovenije že nekaj let širi narodna zavest, ki so jo desetletja komunisti hoteli iztrebiti iz slovenskih src. Da to prebujanje vsaj delno podpira sedanje partijsko vodstvo v Sloveniji, je oči-vidno. Vprašanje je, kakšen naglas in vsebino hočejo dati tej narodni zavesti komunistični ideologi, ki so gledali še nedolgo tega v narodu le preostanke „propadajoče meščanske družbe“.
Po krščanskem gledanju je narodnjak tisti, kdor ljubi svoj narod in je ponosen na kulturno izročilo, ki mu je bilo zaupano. Zaveda se dolžnosti, ki jih ima do skupnosti, in odgovarjajočih pravic, ki mu jih ne more vzeti nobena oblast, če narodnjak opazi, da so narodove vrednote v nevarnosti, jih brani samozavestno in pogumno ter za to ne potrebuje sovraštva.
V nacionalizmu pa, ki se ga od časa do časa poslužujejo komunisti, bo težko zaslediti ljubezen, ker njihov racionalizem te silnice ne zazna. Pač pa sta v njem prisotna po marksistični tradiciji nestrpnost in sovraštvo. Komunizem kot družben dejavnik ne zna delovati brez konfliktov, tki potrebujejo notranjega ali zunanjega sovražnika, če tega ni, ga ustvari, da se lahko postavi na čelo in se nato polasti „obrambnega“ gibanja, ki črpa svojo energijo iz sovraštva. Vse to nam je Slovencem že znano ne le iz teorije, marveč iz boleče izkušnje.
Upanje, ki so ga komunisti stavili na neprestan razredni boj, je zamrl skupaj z marksizmom. In ker ni razrednega sovražnika, na katerem sloni vsa njihova teorija, potrebujejo komunisti vsaj narodnega sovražnika, da z njim zaposle ljudsko energijo, preden se ta sprosti v kako drugo, njim neprijetnejšo smer.
Ker so nekateri nekdanji pa tudi potencialni narodovi sovražniki danes gospodarsko močni, bi slovenska partija želela biti z njimi še naprej v dobrih odnosih. Zato je prisiljena iskati sovražnika drugje, če se hoče spet predstaviti ljudstvu kot prvoboriteljica za narodne koristi. V podobnem položaju so seveda tudi druge južnoslovanske partije; zato dobiva narodna nestrpnost v državi vedno novega goriva, kar ima 'lahko resnično tragične posledice. Pri tem pa sicer neenotno komunistično vodstvo v praksi omalovažuje nevarnost centralizma. Državni centralizem je silno star slovenski sovražnik, ki nam . grozi ved-
GLOBOKO
no, kadar odločajo o bistvenih narodovih koristih zunaj meja naših dežel.
Ne glede na to, da partiji večji del rojakov ne verjame in ji ne zaupa, je vendarle njen vpliv na oblikovanje domačega javnega mnenja še vedno velik. Zato ni majhna nevarnost, da se tudi pristno slovensko rodoljubje pod marksistično miselnostjo spremeni v nastrpen „nacionalizem“, ki bi obrnil pozornost od bistvenih vprašanj našega obstoja navzven, hkrati pa opravičil pred svetovnim javnim mnenjem trdo roko centralnih oblasti.
Naš narod je resnično ogrožen. Vendar kljub rastoči nestrpnosti v državi glavna nevarnost slovenstvu ne preti od zunaj. Najbližja in največja nevarnost za naš narod je v sistemu, ki oblikuje že desetletja večji del rojakov, (pa v materializmu, ki je v nas samih!
Totalitarizem narod slabi. Posamezniku jemlje smisel za stvarnost in za osnovne vrednote, skupaj z možnostjo, da bi se svobodno odločal zanje; s kolektivistično miselnostjo hromi zavest osebne odgovornosti za skupno usodo. Materializem pa, ki ga partija širi v teoriji in praksi, slepi osebo in družbo, da ne opazita globljih perspektiv in se ne zavesta svoje sebične pasivnosti,
Kot vedno pri bistvenih odločitvah gre tudi tu za življenje ali za smrt. Vendar ima ta odločitev drugačen pomen in globino, kot menijo mnogi rojaki, ki so še obremenjeni z marksistično miselnostjo.
Vprašanje je, če je kdaj kak sovražnik uničil toliko slovenskih življenj, kot so jih v zadnjih desetletjih pomorile na slovenski zemlji pod vplivom komunističnega materializma, slovenske matere s privoljenjem slovenskih očetov in s pomočjo slovenskih zdravnikov. Pa tudi slovenstva nam ne more vzeti noben tujec, če ga iz komodnosti, koristi, strahu ali brezbrižnosti ne zatajimo sami.
Če se odločamo za življenje, pomeni to, da gledamo v vseh njegovih oblikah, bioloških in duhovnih, veliko in nenadomestljivo vrednoto, da ljubimo stvarstvo v vsej ce-lotosti. Pomeni tudi, da gojimo svoj jezik, poglabljamo svojo kulturo, jo bogatimo in posredujemo, pri tem pa zahtevamo od drugih isti spoštovanje, kakor ga sami odkritosrčno izkazujemo ostalim kulturam in njih skupnostim.
Ko slišimo, kako se v domovini
zbirajo desettisoči v manifestacijo slovenstva in osebne svobode, se nam srce širi v narodnem zanosu. Ko se v zdomstvu tisoči zgrinjajo na razna romanja, smo ponosni na svojo zvestobo. A kako globoko sega v našem ljudstvu to goreče slovensko navdušenje?
Ali je naša zavest dovolj globoka, da bomo kot narod črpali iz nje moč za ohranjanje in gojenje svoje identitete?
Pred to preskušnjo stojimo vsak dan, pa najsi živimo v mejah jugoslovanske, avstrijske, italijanske ali katerekoli druge države.
Dosledna uporaba materinščine doma, na cesti, med rojaki, pa tudi v uradih slovenske republike, je preizkušnja, če na lastni zemlji naletiš na birokrata, ki te nagovori v neslovenskem jeziku, če v slovenskem domu v tujini srečaš rojaka, ki pričenja razgovor v tuji govorici, stojiš pred navidezno majhno, a vendar bistveno odločitvijo za življenje ali proti njemu. Ali boš v takem primeru le sami pri sebi zaškrtal z zobmi, pa kljub ogorčenju odgovoril v enakem jeziku? če to storiš, si doprinesel k odmiranju slovenstva.
Ali bomo zdaj, ko smo bili po desetletjih spet priče množičnim izbruhom narodne zavesti, vendarle začutili, da ljubezen zahteva tudi kako odpoved, in sprejeli v svoje družine več kakor poldrugega otroka, ki ga pripisuje statistika slovenskim družinam v domovini?
Koliko splavov bo manj v Sloveniji iz čuta odgovornosti za naš obstoj ? Koliko samomorov se ne bo izvršilo iz zavesti, da je narod ogrožen? Koliko bolj bomo gojili svoj jezik iz prepričanja, da z njim krepimo in širimo slovenstvo?
Nima smisla, da se pritožujemo nad visokim biološki prirastkom drugih narodov. Oni so se že odločili za življenje. Pometajmo pred svojim pragom in vprašajmo se raje, kako globoko je zakoreninjeno naše slovenstvo in kaj smo pripravljeni žrtvovati zanj.
Usoda slovenskega naroda teče, kot vedno, po sredi naših družin in sre.
Naš narod bo našel svojo pot, če se bomo vsi rojaki, kjerkoli smo, pogumno in dosledno odločali za življenje. Kdor pa misli braniti slovenstvo na podlagi sovraštva, mu v resnici škoduje. Prav kakor razredno sovraštvo, ki je gonilna sila komunistične teorije, ni moglo rešiti družbeno gospodarskih problemov, tako tudi nacionalno sovraštvo ne more rešiti najglobljih vprašanj slovenskega narodnega obstoja.
V teku let bo narodna zavest ena poglavitnih gonilnih sil nastopajoče dobe. Kot le malo izrabljan potencial jo nosimo v sebi vsi. Zato je v veliki meri odvisno od vsakega od nas, če bo imela ta sila v slo-
Med vojno je bilo videti po Nemčiji in zasedenih ozemljih napise: Pazi, sovražnik posluša! Opozorilo se je nanašalo na špijone, ki bi lahko škodili Hitlerjevemu režimu. Teh vrst napisov seveda v Sloveniji oz. Jugoslaviji ni, a se zdi, da jih imajo vtisnjene v podzavest vsi, ki so imeli opravka na en ali drug način s politično policijo (notranjo upravo). To se mi je pripetilo večkrat: ljudje so podzavestno iznižali glas ali se ozrli okrog sebe ali odslovili otroke, kakor hitro smo se v razgovoru dotaknili „politike“., Kaj bi to bilo? Vse, kar se tiče domobrancev, partizanskih morilcev, politične emigracije, komunistične partjje in podobno. „DenunCiacija“ je pač eden od bičev, ki ga vihti vsak diktatorski režim. V svojo službo so postavili vso razpoložljivo tehniko, od prisluškovanja telefona do računalniško vodenih podatkov ter osebnih karakteristik.
Na Brniku se poslavljamo in nas je kar lepa družbica. Ker ima letalo zamudo, se razgovarjamo, saj si i-mamo še toliko za povedati. Kar nas je iz Argentine, smo seveda glasni in še z rokami si pomagamo, pač lepa ali nelepa navada vseh latipcev se je tudi nas prijela. A zakaj zlomka, mi sogovornik vedno tišje razlaga današnji položaj v Sloveniji. Končno mi šepne: „Ali ne vidiš, kako naju oni tip vedno bolj obkroža, očividno sva mu postala zanimiva — vreme imamo zadnje čase ;pa res muhasto,“ poudari glasneje. Malo čudno ga pogledam, kaj mi hoče s tem reči. A takoj se zavem in res opazim „radovedneža“, ki se sprehaja tik ob naju in „vleče na uho“... Zares, na kaj vse bi se človek moral navaditi, če bi hotel živeti vsaj kolikor toliko v miru v današnji Sloveniji!
Dhobne zanimivosti iz Ljubljane
Olpazujem dopoldansko vrvenje po ljubljanskih ulicah. Vse hiti po o-pravkih. Nekateri se ustavljajo pri kioskih, da si ogledajo revije, kupijo „Delo“ ali „Dnevnik“ in že hite naprej. Brali bodo doma, v službi ali v odmoru. — Vsak torek pa se v
venski prihodnosti pogansko ali krščansko vsebino ter ali bo usmerjena rušenje ali v gradnjo.
Narodna zavest, ki raste iz ljubezni, kreipi vsakega rojaka osebno in po njem vse družbeno življenje, sovraštvo pa je vedno nosilec smrti.
In mi hočemo z isto silo in doslednostjo, kot na prelomnici leta 1941, da narod živi.
zgodnjih dopoldanskih urah pojavijo na najprometnejših krajih prodajalci pravkar izišle „Mladine“. Pridno morajo streči svojim kupcem, ki nestrpno čakajo na svoj izvod, potem pa nadaljujejo pot. A skoro vsi ga že spotoma listajo. Pač zanimivejša vsebina kot v obeh dnevnikih.
Obiščemo eno zadnjih znamenitosti sodobne Ljubljane. Sobotno popoldne je in vhod je zaprt. Ko pa u-službencU povemo, odkod smo, takoj odklene, razsvetli prostore ter zgovorno razkazuje in komentira. Zraven se zanima, kako živimo v Argentini, če otroci govore slovensko itd. Ob slovesu pa naroči: „Pa pozdravite naše tam!“ Na vprašanje, če ima tu znance, zanika, a ponovi: „Vseeno jih pozdravite od nas, ki nas je prej tlačil škorenj, sedaj pa opanke,“
Dve plati medalje
V knjigarni Mladinske knjige brskam po knjigah. Na vprašanje mi uslužbenka prijazno in ustrežljivo odgovarja. Pa pride starejši gospod; južnjak je. Nagovori uslužbenko srbohrvaško, ona odgovarja slovensko. Pri vrstečih se vprašanjih kupca se že pojavljajo problemi; ne razumeta se v vsem. On srbohrvaško vprašuje, ona slovensko odgovarja. Obojestranski razgovori „Ne razumem“ so vse pogostejši. Mož ni znal slovensko, ona ni znala (hotela razumeti?) srbohrvaško in mož je odšel. Pravijo, da te na, jugu nikjer ne postrežejo, če govoriš slovensko.
Hotel „Jasna“ nad Kranjsko goro. Promet je v njem v sobotnih o-poldanskih urah zelo velik. Natakarji prijazno strežejo gostom; redko naletiš na toliko vljudnost. Naš govori lepo', pravilno slovenščino, tudi dvojino pravilno uporablja. Ob slovesu ga vprašam: „Ste Slovenec?“ — „Ne, Bosanec sem.“ — „Čestitam vam, ker ste se tako dobro naučili slovenščine.“ — Druga plat medalje.
O človekovih pravicah
V zadnjem času se je veliko govorilo in pisalo o človeških pravicah. Majhna cvetka:
— Ko je Šetinc podal ostavko na svoje mesto v predsedstvu CK ZKJ, je med drugim dejal: „CK se bori proti Odboru za človekove pravice, namesto da 'bi ustvarjal takšno družbeno življenje, v katerem taki odbori ne bi bili potrebni.“ (Mislil je seveda odbor, ki ga je ob znanem procesu v Ljubljani organizirala „Mladina“ in so jo podprli tisoči Slovencev, razumnikov, pisateljev, delavcev in drugih, organizacij pa tudi partijcev.)

VINKO LEVSTIK
Slovenska pomlad?
Govor ima kulturnem večeru SKA
V naši domovini Sloveniji se že nekaj časa dogajajo pomembne spre-mebe. Ali vodijo na boljšo ali na slabšo pot, je za zdaj veliko vprašanje, vendar dogajanj v Jugoslaviji v letošnjem letu dajejo več možnosti slednji poti.
Skratka, t.im. „slovenska pomlad“ je lahko mimogrede zatrta z represijo, na čelu katere bo stala vojska. Prav tista vojska, ki nosi sicer zveneč naziv „Jugoslovanska ljudska armada“, utegne v kratkem nastopiti proti lastnim narodom oziroma ljudem. Temu sklepanju „v prid“ govori dejstvo, da je JiLA s konkretnim poskusom že sondirala teren svojega (eventualnega) prihodnjega delovanja. Mišljeno je seveda sojenje v Ljubljani.
Toliko za uvod. Poglejmo, kaj se je pravzaprav dogajalo v Sloveniji takšnega, da kar vsi po vrsti imenujejo to dogajanje kot „slovenska pomlad“. Poleg geografskega položaja, ki veže Slovenijo na razviti zahod in sever, se na tem temelju že od začetka 80-tih let slovensko izo-braženstvo poskuša otresti jeklenega plašča, s katerim So komunisti vklenili življenje v Sloveniji. Komunizem je dolgih 43 let in več siroma-
šil slovenski materalni in duhovni potencial in posledic tega siromašenja slovenstvo zlepa ne bo izkoreninilo. Tega se današnje generacije, predvsem mladi, v Sloveniji zavedajo. Tudi ustvarjanje slovenske mentalitete, za katero je bilo značilno hlapčevsko ter vse, kar iz tega izhaja (opreznost, podredljivost, poslušnost, kompromisarstvo na lastno škodo, dosledno izvrševanje „dogovorjenega“...), se še ni ustavilo. Današnji slovenski politiki, tako kot desetletja dolgo komunistični ih še pred vojno meščanski, še vedno nastavljajo obraz, (po katerem jih „južna“ mentaliteta neumorno klofuta. Šele najmlajše generacije, ki se šele „borijo za oblast“, nakazujejo v svojih programskih izjavah novo pokončnejšo držo. Zgledna primera sta Janšin in Bavčarjev predvolilni program. Danes je v Sloveniji, dolgih 43 let dušenja v komunističnem monizmu-diktaturi, večini popolnoma jasno, da le politični in vsakršni pluralizem lahko reši razočarano deželo n ljudstvo. In za to „slovensko pomlad“ je prav prebujanje prvin političnega pluralizma še najbolj očitno. Janez Janša je v svoji pomladanski kandidaturi za mladin-
skega predsednika podal moderen program, ki je napovedoval močno in odločno politiko, ki je značilna za avtonomne politične stranke. Žal je zaenkrat pogorel. Hkrati se je, kot strela z jasnega, samoorganizirala kmečka zveza. Tudi intelektualci ne zaostajajo ter napovedujejo svojo zvezo razumnikov. Vse več pa je tudi konkretnih teženj po neodvisnih sindikatih.
Kot krona vsemu temu pa se je po sili razmer (aretacija Janše, Borštnerja in Tasiča) samoorganizi-ziral Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je v času sojenja mobiliziral vso demokratično javnost v Sloveniji. Prerasel je v močno politično nadzorovalno (opozicijsko) telo, mimo katerega ne more več nihče. Poslanstvo, ki ga opravlja, je zgodovinske vrednosti, saj se je z Odborom do sedaj s podpisom identificiralo okoli 100 000 posameznikov, z njim pa simpatizira velika večina Slovencev. Odbor je zaenkrat centraliziran v močni in odločni o-sebnosti Igorja Bavčarja, ki mu pomaga več vidnih mladih intelektualcev, znanih po nazorsko avtonomni drži. Pomembno je tudi, da se mu je pridružilo, kar je povsem naravno, nekaj močnih intelektualnih združenj, kot npr. Društvo slovenskih pisateljev, uredništvo Nove revije ter še okoli 7.000 drugih kolektivnih članov.
Vsemu temu dogajanju tudi uradna politika ni hotela zaostajati, za-
to je pri SZDL ustanovila svet za varstvo človekovih pravic.
Kršenje človekovih pravic bo v Sloveniji sedaj nedvomno težje, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je s tem vse rešeno, saj je zakoreninjenost komunističnega totalitarizma še vedno zelo velika.
Kar pa je trenutno najpomembnejše, so dogajanja, ki vplivajo na Slovenijo z „juga“. V Srbiji smo pravkar priča populističnemu najemna! isti č n emu nastopu komunistične klike, ki je dobesedno poosebljena v 'osebi Slobodana Miloševiča, predsednika srbske komu-stične partije. Evropa vse od nacionalsocialističnega in fašističnega gibanja ni bila priča tako močne in zreducirane manipulacije, kot smo ji pravkar priča v Srbiji. Ozadje tega gibanja je več kot očitno. Priča smo že ne vem kateri po vrsti komunistični oligarhiji, ki se je zamenjala v Beogradu. Kot vse pred njo, je tudi ta s svojo ideologijo in kadrovsko sestavo, ki je iz te ideologije sledila, popolnoma nesposobna in nemočna pred konkretnimi zahtevami življenja. Te zahteve pa še zdaleč niso nacionalizem! Ker pa je kriza, v katero so jo pripeljale njene predhodne komunistične oligarhije, dosegla katastrofalne dimenzije, je lahko Miloševič segel le po eni možnosti, ki je sicer poleg (bližajočega) vojaškega udara še edina kolikor toliko učnkovita, da je ohranil oblast pred lačnimi množi-
cami. Gre seveda za manipulacijo, ko je energijo lačnih in razočaranih usmeril v (ventilsko temo) nacionalizem!
Naščuvane in emocionalno zmanipulirane množice po skrbnem scenariju zahtevajo glave politikov, ki so Miloševiču na poti. Na transparentih zmanipuliranih množic se tako pojavlja skoraj celotno slovensko politično vodstvo. Šetinc je zaradi nevzdržnih pritiskov že odstopil. Za nekatere prehitro, za nekatere, mlajše pa je samo izpraznil mesto bolj odločnemu in pokončnemu slovenskemu predstavniku v Beogradu. Miloševič cilja seveda na prevzem oblasti v celotni Jugoslaviji, čemur logično sledi akcija za „Veliko Srbijo“. Ta proces je v nekaj mesecih že prerasel v konkretne zahteve, dnevi konkretnih akcij v tej smeri pa so zelo blizu. Ob vsem tem spretno koketira z vojsko.
Na čelu JLA je trenutno klika, ki vojsko vedno bolj agresivno poriva na področje dnevne politike. Njihovi apetiti so armada, ki si bo denar za svoje projekte sama jemala, brez vnaprej določenih in nadzorovanih omejitev. Sam armadni vrh je trenutno tesno povezan z Miloševičem (gradnja novega helikopterja v Sr biji), ne gre ipa prezreti, da je tudi novi predsednik Srbije general!
Nekateri v vsem tem že vidijo razpad Jugoslavije.
Najbolj zanimiv je seveda scena-(Nad. na 4. str.)
JANEZ VASLE
Paragvaj med vlado in Cerkvijo
Asunción, avgust 1988
Poldrugourni polet nas je na Veliki šmaren pripeljal v Asunción, glavno pfa ra grajsko mesto. Kakor v Argentini je bil tu dela prost dan zaradi dveh razlogov: mesto je praznovalo 451-letnico. Ustanovil ga je Španec Juan de Salazar 15. avgusta 1537. Posvetil je mesto vnebovzeti Materi božji (Nuestra Señora de la Asunción). Drugi dogodek, ki je ta ponedeljek prevzel pozornost Paragvajcev, je bil ponovni nastop petletne vladne dobe predsednika Alfreda Stroessnerja. Petinsedemdesetletni vojak vodi državo že od leta 1954. Za teh pet let je bil zopet izvoljen po „volitvah“, ki so seveda pomenile za vladno stranko (Partido Colorado) zgled čiste demokracije, za opozicijo pa zaveso, za katero se skriva stroga diktatura. Vsekakor so novi Stroessnerjev nastop slavili z veliko vojaško parado po glavni aveniji Mariscal López. Oficialni časopis Patria je zapisal: „Začenjamo novo ustavno dobo, [podloženo iz izrednimi in najbolj ustvarjalnimi dosežki. Zato lahko pričakujemo uspešne čase za naš narod“, Popoldanski časopis Ultima Hora, mogoče najbolj uporen, je pa naštel v uvodniku težave, ki jih bo morala rešiti vlada v bližnji bodočnosti. Te so: brezposelnost, stanovanja in vzgoja.
Stiki med vlado in Cerkvijo so se v zadnjih časih precej poslabšali. Posebej še potem, ko je julija vlada izgnala iz države španskega juzuita. Obdolžili so ga, da je razširjal teologijo osvoboditve, ki je marksistično usmerjena. Cerkev je takoj reagirala. Nadškof Ismael Rolón je v znak protesta odklonil Tedeum v stolnici ob navzočnosti predsednika. Obenem pa je Cerkev organizirala tiho hojo po cestah z masovno konkurenco; sodelovalo je 45 tisoč ljudi. Po jutranji maši v stolnici je kronist govoril z župnikom: „Stiki z vlado so se poslabšali po papeževem obisku. Sveti oče je na diplomatski način povedal vse, kar je bilo potrebno; to je seveda motilo oblastnike. Papežev obisk je tudi dokazal, da je paragvajska Cerkev živa. Obe veliki slavnosti na Campo Grande sta priklicali štiristo in šeststo tisoč ljudi kljub slabemu vremenu. Nešteto parov čevljev je ostalo v blatu. Nobena politična ali katerakoli druga organizacija ni nikoli prej privabila toliko naroda. Janez Pavel H nam je vdihnil novih moči.“ Kaj mislite o vladi? „Vladarji se imajo za velike katoličane, obenem se pa ločujejo in spet poročajo. Vprašanje je tudi, kako lahko tako
hitro pridejo do velikih bogastev in posestev. Ko beremo časopise, lahko opazimo, koliko je laži. Španski duhovnik je bil pošten človek, zelo priljubljen, zato je cerkevna skupnost tako reagirala.“ Kako gledate na teologijo osvoboditve? „Strinjamo se z osvoboditvijo, če je na podlagi ljubezni, miru in pravice, in če se navdihuje po evangeliju. Pri nas je ni-silen mir. Ni tistega miru, ki prihaja iz človeka samega. Zato oblastnike zelo moti, če govorimo o pravici ali kaj podobnega.“
Asunción je zanimivo mesto z važnimi točkami paragvajske in južnoameriške zgodovine, železniška postaja, zgrajena leta 1861, je najstarejša na tej strani sveta. Prav tako tudi stolnica v kolonialnem stilu in Katoliška univerza, posvečena Materi božji. V sredini mesta je spomenik herojev (Panteón de los héroes) s kapelico. Tudi Hiša osvoboditve (Casa de la Independencia), kjer je 15. maja 1811 Paragvaj dobil politično svobodo; kongres (palacio legislativo) in vladna palača (palacio de López) ob reki Paragvaj. Blizu je spomenik narodnemu heroju maršalu Franciscu Solano Lópezu. Cisto ob pristanišču pa zelo slikovit kraj La Recova, kjer dobiš vse mogoče domače rokodelstvo.
Glavna trgovska cesta Palma nudi obiskovalcem vse mogoče stvari, v trgovinah in na cesti. Že nekaj let so lastniki večine trgovin Korejci, ki so se naselili v Asunciónu in kmalu prevladali v trgovstvu. Med kupovale! ni več toliko Argentincev, kot jih je bilo ipred dvema ali tremi leti. Avstral je tudi tukaj zelo padel, zato so stvari, ki so bile takrat dva-kart pa tudi' trikrat cenejše, danes skoraj enake v cenah. Denar se lahko menja kar na cesti, kjer se noč in dan nahajajo menjalci na določenih vogalih. Trgovci sprejemajo domače gvaranije, avstrale, brazilske cruzade in dolarje. Najrajše vidijo ameriške zelence.
Y Asunciónu se lahko tudi opazi razlika med imenitnim delom mesta in revnejšimi predeli. Prvi se razteza med avenijami Mariscal Lópeiz irt España, kjer stojijo palače, kolonialne zgradbe, ambasade in diplomatska predstavništva. Človek občuduje fasade, luksuzne avtomobile in urejene vrtove. Zraven univerze ob reki so pa barake, večkrat iz samega kartona.
Še nekaj zanimivosti iz Asunció-na: V restavracijah strežejo brez izjeme samo do enih ponoči, ob praznikih pa do dveh. Po zakonu morajo takrat zapreti vrata in odpraviti goste, pa tudi če so sredi veče.rje. ¡Strežnik prinese račun, če si ga pro-
•aaaaaBBaaBaaBaaaBBaBaBaaBBaaaaaaaaapBaaaaBaeaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaairiiaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaBBaaaaaBaaaaaaaaaBaBi
Pozdrav
V rokah držim grb sanhuške skupnosti in se vsak dan oziramo na ta vaš simbol, kako iz posekanega debla poganja mladika v sončnih žarkih. To mi prihaja na spomin sedaj v našem dolgem in vročem poletju, ki ga doživljamo, ne samo ker je huda suša, temveč tudi politično. Vesel sem, da so tudi nekateri vaši člani tu navzoči, da bodo lahko iz prve roke poročali o srhljivih, pa tudi posvečujočih trenutkih, ko se bije hud boj, z ene strani nasilje, z druge pa duhovni kulturni boj, ki moralno že zmaguje.
0'b tem čutim, kako pomembno je bilo pričevanje vaših staršev, ko so v hudih letih kot skozi 40 letno pot skozi puščavo vztrajali, mogoče celo s pojemajočim upanjem. Zdaj pase že .kažejo sadovi, kajti pri nas resnica s hitrim korakom prodira v
sil ali ne. — Argentinci zidajo velikanski novi kompleks, kjer bosta delovala ambasada in konzulat. Tam bodo tudi stanovanja s kulturnimi prostori in še drugi oddelki. Življenje diplomatov nima nobenega stika z argentinsko krizo. Živijo skoraj v razkošju. So pa prizadevni za kulturo. Kronist je prišel z operno skupino za dve predstavi Verdijevega Rigoletta v več kot sto let starem občinskem teatru. Operna skupina je že petič nastopila v Asunciónu. Vedno prihajajo tudi pevci, slikarji, pesniki iz Argentine. To je ena redkih argentinskih diplomatskih misij, če ne edina, ki kaj naredi na kulturnem področju.
Veliko strani je zavzemalo v časopisju in tudi na radiu nečloveško ravnanje z brazilskimi dojenčki, ki so jih ilegalno pripeljali v Paragvaj, jim ponaredili dokumente in jih potem pošiljali naprej, predvsem v Združene države, da so jih prodajali ali ¡pa kupčevali z njihovimi organi. Človek komaj verjame, da lahko ljudje tako daleč zaidejo, seveda za milijarde in milijarde, in da v teh zadevah posredujejo tudi odvetniki in zdravniki.
—Po radiu se sliši precej vladi nasprotnih mnenj. Pravijo, da je sistem veliko bolj popustljiv kot včasih. Tudi zaplenjena radijska postaja Ñanduty bo kmalu znova delovala. Opazovalci menijo, da nima opozicija nobenega pravega političnega programa, da ni trenutne nevarnosti za vlado.
—V hiši (residencial), kjer je stanovala pevska skupina iz Buenos Airesa, so stregle mlade dekleta iz paragvajske notranjosti. Bile so na nogah od jutra do večera. Povedale so, da imajo samo vsaka dva tedna prosto soboto in nedeljo. Takrat gredo domov na polje k družini.
iBaaBaaaaaaaaaBaaBaBBaBa»aaaaBBaaaaaaBM«aaaaaaBaaaaa
(Nad. s 3. str.)
rij, po katerem so hoteli konservativni krogi v Jugoslaviji, na čelu katerih je vojska, zadušiti demokra-tizaeijska prebujanja v Sloveniji.
Bistvo komunizma je povsem jasno. Vsaka drugačnost je budno spremljana in če je potrebno, tudi hitro in korenito zatrta. Sloveniji je vse to od leta 1941 usojeno, zato je prav tragikomično spoznanje, do katerega so se dokopali mladi Slovenci, češ da sta civilna in vojaška varnostna služba začeli z zasledovanjem nekaterih Slovencev šele leta 1982. Kakor koli že, obe varnostni službi sta vse demokratizacijske pobude v Sloveniji skrbno spremljali, s prisluškovanjem, zasledovanjem in ova-duštvom. Letošnje leto je gospodarska kriza kulminirala v katastrofo, zato so stalinisti, če so hoteli obdržati svoje položaje, morali seči po represiji. Pa čeprav je Slovenija (in tudi Jugoslavija) sredi Evrope! Balkanska mentaliteta, ki se napaja iz tradicij bizantinsko-aziatske, seveda ni sposobna iti v korak s časom, zato ta čas hoče po vsej sili zaustaviti ter ga celo potisniti nazaj. Na poti so ji seveda Slovenci, tako demokratična javnost, ki krčevita vzpostavlja'prvine moderne civilne družbe — nadzor nad institucijami,: kot relativno liberalistično politično vodstvo, ki seveda ne bi bilo to, kar je, če ne bi bilo organiziranega pritiska prebujene javnosti.
Štirje obsojenci (Janša, Borštnar, Tasič in Zavrl) pred vojaškim sodiščem v srbohrvaščini sredi Ljubljane so le žrtve, na hrbtih katerih se vaijostavlja politika zastraševanja in odkritih groženj samovolje in moči, ki jih lahko vojska demonstrira sredi „suverene države Slovenije“.
Vsekakor je zgovorna tudi vsebina dokumenta, na osnovi katerega je vojska obsodila Janšo, Borštnar-ja, Tasiča in Zavrla. Gre za ukaz, po katerem se morajo v nekaterih vojašnicah ¡po Sloveniji formirati posebne enote, ki bi nastopale proti t.im. „notranji nevarnosti“, se pravi, proti demonstrantom. Sedaj obstaja celo sum, da je državna varnost ta dokument oziroma ukaz Bor-štnerju celo podtaknila, ker ja vedela, da bo nanj reagiral (lansko leto je Borštner protestno izstopil iz Zveze komunistov zaradi diskriminacije Zdravljice, nove slovenske him-. ne) ter ga odnesel v Mladino.
V teh burnih dneh Jugoslavija spreminja tudi ustavo. Vse dosedanje razprave kažejo, da bo „nova“ ustava šla na marsikateri' točki na slabše. Čeprav je Društvo slovenskih pisateljev izdalo svojo verzijo slovenske ustave, v kateri so uporabljene vse demokratične pridobitve modernih zahodnih držav. V ustavi, ki so jo napisali vidni slovenski sociologi in pisatelji oporečniškega tipa, so ¡prisotne bistveno drugačne vrednote, kot pa v predlaganih a-mandmajih za jugoslovansko ustavo.
Izpostavlja človeka kot vrednoto, ki je pogoj za občenarodno blaginjo. Iz njega pa izhaja tudi temelj politične ureditve, to pa je nazorski pluralizem, ki bo omogočal pluralistično lastnino, odprtje proti razvitemu svetu varoval bo človekove pravice itn.
Slovenci smo kot celota sedaj na odločilni preizkušnji. Ker je komunistična ideologjia fizično in duhovno izstradala narode, ki jim je gospodovala, se bo morala kot velik zgodovinski poraženec umakniti na smetišče zgodovine. Slovenci se bomo morali sedaj, ko nam grozi vojaška in civilizacijsko nazadnjaška ideologija, strniti ne glede na mejo ter nazorsko preteklost. Vsi, tako tisti v domovini, kot tisti, ki so razkropljeni po svetu, moramo začeti tvorno sodelovati ter se združevati z napredno Evropo. Pogoj temu je odprtje mej ter vztrajanje na uresničevanju skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora po vsem svetu, kjer Slovenci živimo.
Tudi Slovenci, ki živimo po svetu, moramo čimbolj spremljati napredne procese v domovini ter se tem procesom tudi, če je potrebno, prilagajati in se v njih vključevati. Vsekakor pa bi bilo usodno, če bi bili do teh demokratizacijskih teženj, ki so se v izredno težavnih razmerah komunističnega totalitarizma uspele tako krčevito razvijati, preveč kritični. Ne smemo spregledati, da ta nova gibanja v Sloveniji niso le želja po demokraciji, ki je bila tako dolgo tla-
mladini
javnost in povezuje ljudi različnih življenjskih nazorov v eno. Gotovo še nikdar v zgodovini ni bilo naše ljudstvo tako zelo edino, kot se je nekajkrat letos pokazalo, najprej v Ljubljani, pozneje pa po vsej domovini in tudi po vsem svetu. Gre za boj za človekove pravice in vse kaže dobro, čeprav je še v začetkih.
Zato bi vam priporočil iz srca, da bi tudi vi, čeprav se zdi včasih nesmiselno, bili zvesti Bogu in domovini, zvesti slovenskemu jeziku in kulturi. Res vztrajajte, ker je vaše sodelovanje in pričevanje izrednega pomena. V preteklih desetletjih je bil položaj za seme, ki pa sedaj že kaže sadove. Bodite res zdrava mladika, ki je že skozi tisočletja naši narodni družini posredovala življenje naslednjim rodovom. Nikdar ne skušajte zaiti v kakšno hitro asimilacijo, kajti tako si spodrežete korenine in umirate kot osebnost.
Bodimo povezani, saj se odpira novo upanje za novo bodočnost. Kot majhna skupost v Argentini ste velikega pomena; pred božjim načrtom je to lepa prihodnost v vztrajnosti. Da bi bili kar se da povezani, skušajmo graditi most, ki že obratuje, odpirajo se nove možnosti, predvsem z videokasetami, v slovenski kulturi ali medsebojni zamenjavi, in če Bog da, tudi več fizičnih srečanj.
Niste brezdomci, ampak imate dve domovini. Želimo, da bi si to tukajš-
SLOVEN Cl
Po dobroti našega gosta iz Gorice g. Vinkai Levstika ismio dobili po teleksu-, tudi nekaj novic s Priinor-ske.
F. Clavora ¡poroča o VIII. kongresu Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije in Julijske krajine, in obrobnih kulturnih pobudah, ki bodo — ob finančni podpori dežele — tokrat v Mendozi in Buenos Airesu od 29. 10 do 6. 11, na temo: Zveza slovenskih izseljencev kot sredstvo za rast in razvoj vseslovenske narodne skupnosti v Italiji. Cilj je povezava s tržaškimi in goriškimi e-migranti in usklajevanje razlik.
Trst: Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je v soboto izročila tisoč zbranih podpisov predstavnikom odbora in revije Mladina.
Šempas pri Novi Gorici: Na sobotnem zborovanju ob 120-letnici Ljutomerskega tabora je govoril Žakelj med drugim: Jugoslavija ni to-pilni lonec; vse bolj prihaja do spoznanja zavest, da ima nacionalno globlje korenine od razrednega (do nedavnega bi bila taka misel prava herezija in morda za JLA tudi je). Jugoslavija je in mora biti trdna le kot mozaična družba in država, kjer
aaaaBaBBaaaaaBaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaai
čena, temveč nosijo v sebi vse prvine modernih družb oziroma življenja v teh družbah.
Mladi danes v Sloveniji kljub velikim tveganjem (zgovoren primer je sojenje Janši in prijateljem) pogumno gradijo moderno civilno družbo, v katero se bomo Slovenci po svetu morali ustvarjalno vključevati.
V Sloveniji slovensko politična e-migracija nikakor ni pozabljena. Zadnji primer je poročilo o varnostnih razmerah v Sloveniji slovenskega policijskega ministra Ertla, ki ga je v začetku oktobra prebral v skupščini, kjer pravi: „čeprav med slovensko politična ¡emigracijo ni napadalnosti, pai se kažejo njene težnje in špekulacije s trenutnimi dogajanji v naši družbi. Njihovo geslo je, da je cilj politične emigracije tudi kot opozicije doma ¡samostojna Slovenija. Razmišljajo celo o združenih državah Jugoslavije, ki bi obsegale Slovenijo, Hrvaško, BiH, Srbijo in Makedonija, Slovenskai politična emigracija ne povzroča toliko ¡skrbi, kot ustaška in albanska, ki skušata ¡opozarjati na svoj obstoj Is terorističnimi akcijami.“
Poleg Ertla, ki v slovenski politični emigraciji še vedno vidi sovražne ljudi (ne pa več teroristov, kot doslej!), pa so v Sloveniji tudi ljudje z drugačnimi gledanji. Smo upanje za mladino in napredne sile, ki ugotavljajo, da slovenska politena e-migracija ni takšen tabu, kot jim je bilo. desetletja prikazovano. Za sodelovanje1 z naprednimi silami v SloVie-
ZDR AVLJICA
Prijafli, ©brodile 1 so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni ih oko, ki utopi vse ¡skbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo Zdravljico, bratje, č’mo zapet’? Bog našo nam deželo,
Bog živi ves ¡slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
France Prešeren
njo ogledal tudi mladi rod, rojen v Argentini, da bi odkrili te božje darove in talente tako obračali, da bi tudi mi posredovali svoje slovensko duhovno bogastvo drugim narodom, kot vi že delate.
Pozdravljam vso mladino, posebej pa še Mladinsko vez — na mnoga leta, da bi se razširila po obsegu in nakladi.
Janez Rihar
V ITALIJI
bo za vse, majhne in velike narode in skupnosti veljalo ustavno načelo, da je vsakdo odgovoren za svoj in skupen razvoj ob ¡potrebni solidarnosti in vzajemnosti. (Vsi se imamo radi.i..; a če bodo vsi tudi enako razumeli to odgovornost, bomo šele videli.. .).
Govoril je tudi D. Bratina, med drugim o prizadevanju za enotnost vseh narodovih delov — v domovini, v zamejstvu in v izseljenstvu.
Gorica: Potrebo po združevanju sil s katoliškimi društvi na športnem področju je omenil na občnem ¿boru Združenja Dom predsednik Jože Cej in tajnik pri SKGZ Igor Komel.
Prav obratno pa se dogaja v tržaški občinski in pokrajinski upravi. Slovensko skupnost so po zaslugi socialistov brcnili iz koalicije. Lista za Trst od zunaj pritiska s protislovenskim osnutkom. Osvojili so si ga liberalci, relpublilkanci in socialni demokrati. Socialisti so potuhnjeni, komunisti so itak v opo-ciji; edini, ki še formalno zagovarjajo interese Slovencev, so demokristjani. Mrzel tuš za naše „napredno misleče“ tržaške Slovence.
IBBaBaBBBBaBBBBBBaBBBBBBBBaBBBBBasaaBBBBaBBBBBBBaBBBB
niji se moramo temeljito pripraviti. Lahko rečemo, da prihaja tudi naš tako dolgo zamolčevani čas. Da zgodovinska resnica prihaja nezadržno na plan.
Z bojaznijo in upanjem spremljamo dogodke, ki se z mrzlično naglico dogajajo in odvijajo in nič dobrega ne obetajo. To ugotovitev je potrdil tudi Jože Smole v Kranju, ko j>e izjavil: „Dogodki v Srbiji zaradi Kosova in Vojvodine nas peljejo v državljansko vojno“. Upajmo, da se ta napoved ne bo uresničila, in da bo vsaj tokrat prizaneseno že tako močno preizkušanemu slovenskemu narodu.
Dolžnost nas Slovencev, ki živimo zunaj meja naše domovine, je, da z vso pozornostjo in odgovornostjo spremljamo te dogodke, jih tolmačimo vladam, katerih državljani smo in opozarjamo na nevarnosti, ki pretijo Sloveniji. Tistim osebam pa, ki imajo danes v rokah usodo slovenskega naroda, pokažimo, da jim nudimo našo iskreno in nesebično pomoč in razumevanje, v hotenju, da se bo „slovenska pomlad“, ki je sedaj postavljena pod vprašaj, uresničila. Pomoč, dokler so je vredni! Nikakor pa si ne želimo „jugoslovanske jeseni“!'
Zato združeni naredimo vse, da bo „slovenska pomlad“ resnično zaživela. To so moje želje, dragi rojaki v upanju da to slednje tudi vi delite z mano.
"Vjkfc. NOVICE IZ SLOVENIJE
XXI. Pristavski dan
LJUBLJANA — Humorist Tone Fornezzi-Tof je pri Kmeciki knjižnici izdal knjigo z naslovom Sto štosov in pol - Moped šov. Je to zbirka vicov z radia, ki jih pravi že deset let na istoimenski oddaji.
GOBICA — Goriški muzej je izdal katalog z bogatim gradivom o življenju in delu likovnika Bika Debenjaka. Na osemdesetih straneh prinaša ta katalog poleg uvodnih besed Antona Slapernika temeljitejše študije o avtorjevem umetniškem snovanju, ki so jih napisali Nace šumi, Zoran Kržišnik in Netida Silič, 18 likovnih reprodukcij ter dokumentirano gradivo za življenjepis, pregled samostojnih in skupinskih razstav doma in po svetu, nagrad, seznam knjižnih ilustracij ter izbor zapisov in kritik o avtorjevem delu v periodičnem tisku.
LJUBLJANA — Glasbeno uredništvo Državne založbe Slovenije je predstavilo šest' novih izdaj klavirske literature. Naslov Godec ima zbirka ljudskih vič za klavir Alojza Srebotnjaka, ostala dela pa so izbori skladb iz svetovne klavirske literature.
LJUBLJANA — Na trtah je zaradi uretekle sulše manj grozdja. Zato se vinogradniki bojijo, da jim bo vina zmanjkalo. Letos naj bi pridelali le 15.500 ton grozdja, kar naj bi jim povzročilo okoli 30 milijard dinarjev škode. — Na letošnjem vinogradnem sejmu so slovenska vina odnesla eno šah pionsko mesto in 13 velikih zlatih medalj, Geodetski Zavod Slovenije pa je pripravil vinogradniško karto Jugoslavije v merilu 1 : 1.000.000. Na nji je zarisanih 19 vinorodnih rajonov z značilnostmi njih območij in najpomembnejšimi vrstami vin. Slovenska karta je bila izdelana že lani.
VELENJE — Nekontroliran dotok
nekvalificiranih delavcev bi radi ustavili, ker občina ne more zagotoviti minimalnih pogojev za človeka vredno življenje. Zato bodo morali poleg zagotovljenega stanovanja novi priseljenci imeti zahtevano strokovno izobrazbo. S tem upajo izboljšati življenjske pogoje pa tudi zagotoviti možnost na-
ZDA
Junija meseca se je vršil v parku društva Triglav, v Milwaukee, država Wisconsin, piknik ob veliki u-deležbi rojakov in rojakinj. Po maši je bilo okusno kosilo, nato pa srečolov. Sodeloval je orkester Veseli Slovenci.
V čast ameriškemu prazniku neodvisnosti je Društvo Triglav v Milwaukee, Wisconsin, priredilo 5. triglavski troboj v tekmovanju na kolesih, plavanju in teku. Tekmovali so fantje iz Triglava in Chicaga. V vseh treh panogah so zmagali fantje iz Chicaga. Predsednik društva Jože Kunovar je po kosilu zmagovalcem izročil triglavske medalje. Ob tej priliki je govoril Ludvik Kolman o pomenu dneva neodvisnosti.
Avgusta meseca je univerza Cleveland State priredla večerjo na čast 30 slovenskim poslovnežem, ki so končali 10 tedenski tečaj marketinga. Univerza namerava s tečaji nadaljevati ter tudi pospeševati druge izmenjave profesorjev in študentov s Slovenijo.
Julija meseca je bil na Slovenski Pristavi v Clevelandu piknik sveto-vidske slovenske šole. Letos je končalo osmi razred šest učencev. Po maši, ki jo je daroval Jože Božnar, je bilo tekmovanje za mladino in srečolov.
15.	avgusta so prišli na nemško pristavo Lenau v Clevelandu republikanski predsedniški kandidat, podpredsedniški kandidat in senatni kandidat, sedanji clevelandski župan George Voinovich, v posebnem srečanju s predstavniki etničnih skupin. Med Slovenci so bili povabljeni Jože Melaher, Anton . Oblak in urednik Ameriške Domovine dr. Rudolf Sussel. Navzoče so bile tudi narodne noše.
¿Ktovane ■ e/hlnološke prenove velenjske občine.
PTUJ — Festival narodnozabavne glasbe je v treh večerih Zbral skoraj šest tisoč poslušalcev. Letos so na njem že devetnajstič prepevali ansambli in predstavljali svoje nove pesmi, predvsem s štajersko tematiko. Organizatorji pravijo, da je zadnje leto odziv publike precej boljši, s tem pa se tudi festivalu vrača prvotni sijaj.
MILANO, Italija — Plečnikova potujoča razstava se je ustvarila v Milano, kjer jo je pripravil Kulturni center sodobne umetnosti iz Bocca Boro-mea, Center George Pompidou iz Pariza in Slovenija. Potem pa se je raz-tava pomaknila še v Benetke, kjer je beneško-slovensko znanstveno srečanje z naslovom Dve kulturi za jutrišnjo Evropo.
Umrli so od 8. do 13. septembra
LJUBLJANA — Ivanka štancar-Be-gancin roj. Ozim; Franc Kralj, 82; Terezija Trkman roj. Skerlep, 72; Vili Černe, Jože Šparouc; Avgust Spitzgo; Rudolf Amoin; Fani Kapelj roj. Kern, 81; Vida Čuk roj. Letnar; Janez Karlin, 77; Franc Kelc; Alojz Slak; Daša Humar; Jože Ffe&ir; Marija Petek; Marija Dremelj roj. Buclar; Jože Kozlevčar; Jožefa Osanič roj. Krašovec; Adolf Jamnik, 82; Franc Brinšek; Budi Podpečan; Fani Vofriričič; Milan Košak; Alojz Jelenčič; Jože Suhadolec.
BAZNI KBAJI — Franc Volčič, Škofja Loka; ing. Slavko Kukovec, Celje; Bojana Homšek, Zagorje; Andrej Svet-ko, Velenje; Marjeta Arh roj. Zupan, Bled; Milan Kovaž, župnik v Velenju; Alojz Podobnik, 70, Pšata; Cilka Šif-rar roj. Dolenc, Selca; Antonija Vizjak roj. Čeplak, 86, Celje; Minka Klein-dienst roj. Finžgar, Brezje; Evgenija Kravanja, 91, Cerknica; Drago Čuček, Celje; Stanko Čakš, Orehek; Peter Grulbič, Vrsta; Kristin Zevnik roj. Novak, Dobrepolje;; Janez Stojkovič, Cel lje; Peter Zaman, Bova; Janez Kastelic, Kužljeveeč Albin Planinc, Litija; Marija Treer roj. Goli, Maribor; Karel Papež, 79, Gabrijele; Marija Ocepek roj Žnidar, 82, Mengeš; Anton Karbid, Koper; Albina Ferlan roi. Demšar (Zrajdnška mama), Gorenja vas; Jožica Još, Žalec; Elza Belhar roj. Ja-kofči,č, Tržič; Jože Dolenc, Poljane n. Š. Loko; Bajko Kovačič, Mirna; Zdravko Lendero, H. Bistrica.
Letos je gostoval pri Slovencih v ZDA in Kanadi ¡pevski zbor Gallus iz Celovca pod vodstvom prof. Jožeta Kopitza. Prvi koncert je imel v slovenskem narodnem domu v Clevelandu, kjer so pevci in pevke pokazali izredno nadarjenost s svojim ubranim petjem. Ob tej priliki je Avgust Pust izročil gostom v imenu župana Voinovieha posebno proklamacijo.
Pevski zbor v Clevelandu je tudi nastopil na pikniku Belokranjskega kluba na Slovenski Pristavi in pri slovenski maši cerkve Marije vnebo-vzete.
Od Clevelanda so gallusovci nadaljevali pot proti Chicagu, končno pa odšli v Kanado, odkoder so se vnili na Koroško.
Avgusta meseca je plesna skupina Kres nastopila na Slovenski Pristavi v Clevelandu. Po maši, ki jo je daroval J. Kumše, je bila večerja, nato je pa omenjena skupina pod vodstvom Marka Zakrajška predstavila plese različnih slovenskih pokrajin.
10. septembra je imel moški pevski zbor Fantje na vasi koncert v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu.
Spored se je vršil v dveh delih, zadnje tri pesmi pa je spremljal orkester Veseli Slovenci. Obsegjtl je več domovinskih pesmi; ta koncert je bil gotovo eden najboljših koncertov Frantov na vasi, ki ga vodi Janez Sršen.
Ansambel Veseli Slovenci je ob tej priliki prejel plaketo s čestitkami za 25. obletnico svojega obstoja.
Fara Sv. Štefana v Chicagu je posvetila mesec september premišljevanju o škofu Slomšku. Organizirala je skupno kosilo in imela posebnega gosta iz Rima, mons. dr. Maksimilijana Jezernika.
SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice
Rojstvi: V družini Jožeta Šenka in ge. Marjete roj. Hrovat se je 8. oktobra rodil sin, ki bo dobil ime Jože France.
Rojen je bil Matjaž Bidone, sin Gu-
Gustava in ge. Lučke. roj. Voršič.
(Srečnim staršem čestitke!
Krst: Kršjejen je bil Maksimilijan Martin Rant, sin Gregorja in ge. Helene roj. Urbančič. Botra sta bila Tinka Urbančič in Mihael Rant. Krstil pa je župnik Tone Rant. čestitamo!
Poroka: V cerkvi Sta. Maria de La Lucila v Mai’tíneziu sita se 9. oktobra poročila Nejko Razinger in Alejandra Rudolph. Za priče so 'bili njuni starši. Čestitamo!
Poroka: V soboto, 5. novembra sta se poročila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Janko Glinšek in Marija Levstek. Priče so bili nevestini starši g. Lojze Levstek in ga. Angela Grebenc por. Levstek ter ženinovi starši g. Ignacij Glinšek in ga. Marija Merlak por. Glinšek. Poročil ,ie g. Jakob Barle OM. Mlademu paru vso srečo!
Nova diplomantka: Na Instituto del Profesorado Sagrado Corazón je dokončala študije Angelika Smole in postala profesorica za pouk predšolske dobe. Čestitamo!
VISOK JUBILEJ
Pomemben dogodek smo doživeli v naši skupnosti, ki se ne ponavlja kadar koli si bodi in ki je zato vreden, da ga vključimo v našo kroniko in med dogodke našega družabnega življenja.
G. Silvester Štirn je a ženko Frančiško Mrak praznoval šestdesetletnico poroke. Skupna maša je bila posebej zanju in sta s kar vidnim zadovoljstvom sedela na častnih mestih ter po maši z razigranim veseljem sprejemala čestitke vseh rojakov.
Silvester Štirn je bil rojen 28. dec. 1901 na Reki. Po štirih letih se je s starši preselil v Smlednik na Gorenjsko, za Šmarno goro. L. 1928 se je v Smledniku [poročil s Frančiško Mrak iz čepovana. Rodilo se jima je devet otrok, šest fantov in tri dekleta. Danes pa s ponosom štejeta 23 vnukov in 11 pravnukov. Bog ju je bogato blagoslovil.
Silvester se je že v mladosti zanimal za čebelarstvo. Kot samostojen čebelar je kmalu za več let postal predsednik čebelarskega društva v Sloveniji.
Ko ga je zajela druga svetovna vojna, je pristopil k domobrancem in 3. majnika 1945 vzel nase usodo begunstva. Po begunskem življenju po avstrijskih taboriščih je prišel 3. dec. 1948 v Argentino in se nastanil v Mendozi, kjer si je postavil lasten domek in poskrbel za streho tudi svojim
SMUČARSKA SEZONA
Kot smo že zadnjič napovedali, smo dne 8. oktobra zvečer izročili spominske plošče udeležencem 33. slovenskih smučarskih tekem. Tekmovalci so bili razdeljeni po razredih (dečki, mladenke, člani, članice) in v vsaki kategoriji so bila nagrajena prva tri mesta. Ta večer in še naslednje dni je posloval v Planinskem stanu tudi knjižni sejem, ki ga je pripravil Lovro Jan in kjer so prodajali knjige celovške Mohorjeve družbe in založbe Ognjišče iz Kopra.
Slovenske tekme so kot ponavadi zaključile smučarsko sezono, ki se je vsaj v klimatskem pogledu izkazala kot jako ugodna in prijetna. Brez običajnega dolgotrajnega dežja in ob izredno suhi jeseni je sneg pravočasno pobelil gore konec junija in pozneje je vedno po malem snežilo, tako da so ugodne prilike za smučanje vladale vse tri zimske mesece. Res, da se je avgust, ki je po navadi najprijetnejši in najsvetleji zimski mesec, precej pusto obnašal in nadrobil celo vrsto mrzlih in oblačnih dni, zato pa je prav za veliko sezono bleščalo sonce svetlo in zorno- iz sinjega neba, sneg pa je bil suh in pršič. Svoje dni bi ljubljanski radio v podobnih prilikar vsak dan javljal, da je „smuka idealna“.
A čeprav se je tokrat narava lepo
V vrsto proslav letošnjih obletnic naših Domov se je 23. oktobra uvrstila tudi Pristava v Castelarju.
Pod ažurnim nebom in kopajoča se v soncu je s cvetjem in zastavami okrašena Pristava sprejemala goste, ki so se proti poldnevu začeli zbirati k slovesni službi božji. Po dviganju zastav (predsednik Pristave dr. Julij Savelli in predsednica SDO Zofi Golobova), spremljanjem s petjem obeh himen, je v zgornji dvorani o-pravil mašo za vse žive in mrtve rojake srenje delegat prelat dr. A. Starc ob somaševanju pristavskega župnika prof. F. Berganta. Mašo je z ubranim petjem spremljal Pristav-siki mladinski zbor pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaserjeve. Po maši je bilo v spodnjem salonu servirano kosilo, ki se ga je udeležilo lepo število gostov in domačinov. Zastopani so bili tudi vsi Domovi Velikega Buenos Airesa, pa tudi gost iz Gorice, hotelir Vinko Levstik in iz ZDA Srečo Gaser z ženo.
Kmalu po 17. uri je stopil na veliki oder pod ombujem, ki ga je krasila mogočna scena zidovja, predstavljajoča obzidje stiškega samostana, predsednik Pristave, pozdravil vse goste in predal besedo predsedniku Zedinjene Slovenije, Lojzetu Rezlju, ki je v svojem navdušenem govoru omenjal vse opravljeno delo, vzpodbujal k nadaljevanju dela in vabil zlasti mladino, naj se mu s srcem in ljubeznijo preda. Njegova tehtna in aktualna izvajanja so bila deležna viharnega odobravanja.
Nato se je pričela osrednja točka dne: Jurij Kozjak - slovenski janičar, množična igra iž zgodovine turških vpadov v slovenske dežele. Preprosta a ganljiva zgodba o kozjaškem vitezu Marku, ki je moral na vojno, svojega, sina-otroka pa je zaupal v varstvo in vzgoji samostanskemu patru Bernardu. V očetovi odsotnosti in po izdaji Jurijevega strica, viteza Petra Kozjaka, so cigani Jurija ugrabili in prodali na Turško. V napetih prizorih potekajo dogodki do viška, ko v svojih pohodih Turki pridejo tudi do Stične ter oblegajo samostan. Vodi jih janičar - poturčeni Jurij Kozjak. Ujamejo ga in privedejo pred očeta, ki je pred 18 leti, po vrnitvi iz vojne ob vesti, da so mu sina ugrabili, stopil v samostan. Mladi Jurij janičar dolgo vztraja, da je Turek z imenom Ibrahim, a končno na prigovar-
čebelam. Vse do danes je ostal zvest in skrben čebelar. In če si zaželiš pristnega medu, se priporoči njemu.
Slavljencema čestitamo in jim želimo še lepo vrsto let blagoslovljenega in srečnega skupnega življenja!
Bb
obnašala, so človeške prilike ovirale razvoj športa, ki je pred kakimi desetimi leti dosegel zavidljivo višino, a zdaj počasi nazaduje, največ radi splošne gospodarske krize, ki tepe deželo. Nekaj elitne smučarije nam je prevzelo novo smučarsko središče Las Lenas, a poglavitno težavo predstavlja dejstvo, da je smučarski šport postal predrag in da ga argentinski srednji sloj ne zmore več. Zato postaja vse bolj omejen na zgornjo, naj-premožnejšo vrsto.
Nehote se spominjam prilik pred štiridesetimi leti, ko smo prišli brez vsega v Bariloče. Za povprečnega prebivalca pionirskega mesteca je tudi izgledalo smučanje nekaj gosposkega, Pa smo vendar novi prišleki praktično brez sredstev kmalu vsi smučali in po poznejšem razvoju bi mogli sklepati, da nas take težnje niso ovirale v gospodarskem napredku. Seveda je res, da so takrat javna u-prava in smučarski klubi dostikrat posredno podpirali resnejše smučarje z nizkimi cenami in vsakovrstnimi vzpodbudami. Danes je smučanje žal samo posel, ki se računa v mednarodnih cenah, plače in zaslužki pa se cenijo v argentinski valuti.
V primeru s preteklimi časi je slovenski delež v tukajšnji smu-čariji manjši. V profesionalizmu naletimo poleg nekaterih bari-
janje svojega nekdanjega vzgojitelja Berarda, ki mu vztrajno obuja spomin na rodne kraje, spozna očeta in mu pade v objem. Marko Kozjak kot brat Martin ostane v samostanu, izdajalski stric Peter si sodi sam, mladi Jurij pa prevzame gospostvo na gradu Kozjek. To je znana zgodba slovenskega janičarja, ki jo je napisal pisatelj Josip Jurčič, ki je v svojem dramatskem prikazu polna zapletov in napetih trenutkov s končnim srečnim razpletom.
Igro je s svojo že znano spretnostjo za množične nastope režiral Miha Gaser. Tokrat si je poleg režije naprtil na ramena še drugo veliko delo: tudi sceno je naredil sam. Za oboje je bil deležen upravičenega in zaslužnega priznaja številnih gledalcev.
Omenimo naj vsaj nekatere izstopajoče vloge. Otroka Jurija je dobro predstavil mladi in nadarjeni Adri-jan Gaser, Jurija-janičarja pa Gabi Rant. Umirjeno osebo stiškega opata je prikazal Franci Papež, ob njem pa je vlogo dobrega in skrbnega vzgojitelja patra Bernarda s prepričljivo dobrohotnostjo dobro igral Marko Gaser. Vlogi junaškega viteza Marka Kozjaka in njegovega pohabljenega ter zlobnega brata Petra je režiser zaupal Janezu Mežnarju ih Jožetu Oblaku, ki sta vsak po svoje doprinesla delež k celotnemu uspehu. Posebne omembe je potrebna pojava cigana Smola, ki ga je s svojimi že večkrat izpričanimi igralskimi sposobnostmi predstavil Dominik Oblak. Njegova dobra pomočnika sta bila Gusti čop in Martin Križ. Priznanje zaslužijo za svoje vloge tudi Frenk Klemenčič kot Ožbe, Matej Debevec kot brat Tilen, vojaki-konjeniki Mari jan Ropale (Primož), Andrej Gofcb (Žiga), Edvard Kenda (Jošt) ter sel Igor Ahčin. Omeniti je treba seveda tudi vrsto konjenikov, samostanskih bratov in romarjev, katerih vodja je bil Mavric Kočar. Šepetalki sta bili Mariči Dolinšek-Oonde ter Mimi Kočar, zelo dobro ozvočenje odra in vsega prostora je oskrbel Sandi Gaser, električne napeljave pa Marko Keš. Garderoba je bila spet na skrbi Magdle češarkove, Nande češarek pa je poskrbel za potrebne maske. Odrski mojster: Rudi Gričar.
Tako je z letošnjo predstavo (ki so jo zaigrali tudi na predvečer obletnice) Miha Gaser dodal nov člen verigi predstav, ki nam 'bodo prikazale našo zgodovino vse od časov pokristjanjenja do današnjih dni.
V odmoru in po igri so se udeleženci lahko okrepčali s pecivom in drugimi dobrotami, si ogledali stojnico Krožka mater in žena ter ob Milanovih čevapčičih in kozarcu vina v razgovorih posedeli še nekaj ur. Dan bo vsem ostal v lepem, spominu.
nerje in učitelje, ki pridejo iz Evrope ali Severne Amerike po poslu. Med tekmovalci pa je zdaj sorazmerno malo slovenskih imen. V alpskih disciplinah nastopajo samo Maroltovi, dva fanta in dve dekleti, ki se srečno uvrščajo v prve vrste argentinskih tekmovalcev, a se morajo boriti z dosti večjimi finančnimi ne-prilikami, kot pa smo jih poznali v „šumski“ dobi. Med veterani še vedno zmaguje stara grča Dinko Bertoncelj. Pomembna je tudi udeležba Slovencev v smuškem teku, kjer nastopata brata Marko in Martin Jerman in zavzemata katero prvih mest. V organizaciji teka pa se udejstvujeta Klemen Arko in Matjaž Jerman. Omeniti bi bilo še, da je trenutno najboljši argentinski tekač Julio Mo-reschi po materi tudi slovenskega izvora, in da sta samo on in Roberto Baumann tista, ki lahko zmagata Jermanove fante.
Če prevzema Las Lenas argentinsko bogato smuško publiko, ki se je svoj čas drenjala pod Katedralo, drsi tudi tekmovalni smučarski šport Ba-riločanom iz rok. Zdaj so med mladino že pomembnejši naraščajniki iz San Martina in Ezquela, v teku pa napreduje Ushuaia, kjer delo kot trener Julio Mdreschi. Verjetno v teh manjših krajih še živi zagon tistega pionirskega navdušenja, ki je , svoj čas napravil iz Bariloč prestolnico argentinskega belega športa.
VA
SLOVENIJA V SVETU
Zimska sezona v Bariločah
loških Slovencev še na tre-
MALI OGLASI
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni eeni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
POGREBNI ZAVOD
ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stili. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T E. 654-0362.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Msrtinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
SERVIS
Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -
Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. M;tre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E.. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 756-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. , do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.80 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE
Zaradi poštne stavke v Argentini, ki je trajala štiri tedne, naročniki našega lista niso prejeli zadnjih številk. Ker je stavka končana, upamo, da jim jih bo pošta dostavila. če kdo ni prejel kake številke (od 39 do 42), jo' lahko zaprosi na upravi lista.
Iz istega razloga prosimo tudi vse bralce, naj oproste pomanjkanju novic; kajti tudi mi nismo vse štiri tedne prejeli nobenega pisma ali tiskovine. Edine zadnje novice smo prejem,ali po prizadevanju g. Vinka Levstika iz Gorice, ki je obljubil, da nam jih bo redno pošiljal po teleksu, za kar smo mu od srca hvaležni. Tako bomo poslej v neposrednem stiku z dogajanji v Sloveniji.
Hkrati tudi naprošamo vse naročnike v Argentini in po svetu, da čimprej poravnajo naročnino, kajti zaradi inflacije ne bomo zmogli držati dosedanjo naročnino. Naročnino lahko nakažejo na ime: Talleres Gráficos Vilko SRL, ali pa na Mutual SLOGA.
Prosimo za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne
Slovenije
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja Izvršnega oidiboira Zedinjene Slovenije bo v četrtek, 24. novembra, ob 20., v društvenih prostorih.
ŠoJJska počitniška! kolonija: čjas za prijave je do 15. novembra; prosimo, da ta datum upoštevate zaradi rezervacije skupnega vagona. Lani smo ga s čakanjem zamudili. Cena je 1000 A; za otroke članov 'ZS 10% manj.
OBLJE —. Mešani mladinski zbor
tehnične srednje šole je v grši Karditsi prepeval na šestem mednarodnem pevskem festivalu. Med 34. zbori sta žirija in občinstvo ocenila ijegova izvajanja za uspešna.
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja S,loge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 29. do 22. ure in ob nedeljah od 10.39 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 12.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-.
■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ai
OBVCSTILG
SOBOTA, 12. novembra:
Seja profesorskega zbora srednješolskega tečaja v Slovenski 'hiši ob 9.
Kulturni večer SKA: Skomin na začetke SKA in slovo od Ladislava Lenčka; ob 20. v Slov. hiši.
V Slovenskem domu v San Martinu ob 20. uri razgovor z misijonarjem Lovrom Tomažinom DJ.
NEDELJA, 13. novembra:
36. zvezni Mladinski dan SDO-SFZ v Slovenski vasi.
SREDA, 16. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Mari tinu ob 18,30.
PETEK, ,18. novembra:
Seja medorganizacijskega sveta, ob 20, v prostorih Zedinjene Slovenije.
SOBOTA, 19. novembra:
Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši
NEDELJA, 20. ¡novembra:
Proslava Kristusa Kralja ob 16, v
Slovenski hiši.
ČETRTEK, 24. novembra:
Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih. .
NEDELJA, 27. novembra:
Naš dom San Justo — tombola. NEDELJA, 4. decembra:
V Rozmanovem domu ob 11.30 maša za rajne odbornike, nato skupno kosilo.
I.	mednarodni folklorni festival
v Tigre (Centro Cultural) je povabil tudi slovensko skupnost, da se pridruži z narodnimi nošami sprevodu, ki bo v soboto, 12. novembra ob 17.30, ter da sodeluje na glasbeni in plesni prireditvi nato ob
20.	Slovenci bodo tudi prevzeli dve stojnici, kjer bodo prodajali slovenske kulinarične posebnosti in ročna dela. Vabljeni!
cert v prostorih Biblioteca Juan M. Giufra, v Pal omarju (ulica Mada-riaga 540, pol bloka od Av. Marconi). Na koncertu bosta kot solista nastopila tudi baritonist Andrej Rezelj in basist Luka Debevec.
Ponovitev razstave: Mlarjeta in Andreja Dolinar-Hrovatova bosta razstavljali svoje slike v Ramos Me-jiji, v Časa de la Cultura, Belgrano 75, od 18. do 30. novembra, vsak dan, razen ponedeljka, od 17. do 21.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
, (Nad z 2. str.)
S TREBUHOM ZiA KRUHOM
Medtem ko si predsednik Alfon-sin beli glavo s temi problemi in istočasno pripravlja svoje potovanje po Evropi (v Vatikan bo gotovo povabljen), je tja že pohitel pe< ronistični predsedniški kandidat Menem. Išče mednarodno zaslombo za primer, da bi ga narod izvolil za predsednika. Kajti radikali so v solidnih odnosih z evropsko socialdemokracijo, peronisti pa 'uživajo kaj žalostno slavo in dejansko tam nimajo zaveznikov.
Če bi bil peronistični kandidat Cafiero, bi bila stvar lažja. Sam je [užival več mednarodnih simpatij, nekateri krogi so se celo trudili, da bi ga podprla, mednarodna povezava krščansko demokratski h strank. Menem pa je bil doslej zunaj (razen v Paragvaju, a bolje da o tem v Evropi molči) dejansko nepoznan: zasenčen guverner zakotne argentinske province. . .
'Zato je razumljivo, da hoče prodreti v zunanji svet. A resnici na ljubo povejmo, da nima dobrih svetovalcev, kar zadene mednarodno politiko. Njegov trud, da bi postal tu in tam priljubljen, je kaj koristna za domačo porabo, v Evropi pa predobro vedo, kaj je mogoče i kaj ne. Celo njegove izjave glede ureditve razmerja z Anglijo so izzvenele tako neresno, da je bil njihov učinek prav nasproten od tistega, ki ga je iskal. In če dodamo k vsemu še njegov nastop in sploh njegovo pojavo, je pred nami precej točna slika tega, kako so nanj gledali v starem svetu.
Doma pa se medtem politični boj nadaljuje. A povsod so težave, tako na levi kot na desni; vzroki pa so UceDe je odstopil vidni vodja Hector Siracusa-no, ker vse pogodbe s provincijski-mi strankami predvidevajo svobo-
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
o 5	FRANQUEO PAGADO
ti 1 h e T	Concesión N9 5775
»n	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad	
*	Intelectual No. 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988:
Za Argentino A 250; pri pošiljanju po pošti A 300; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 UGA dol.; Avstralija Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TAI.IJCRES GRATTCOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNJDOS 42S, 1101 - BUENOS AIRES
T. E. 962-7215
do delegatov v volilnem kolegiju, da volijo kateregakoli kandidata. Ne levici pa se PO (Delavska stranka, dejansko maoisti) tudi kuja, ker ni kompromisa, da bodo izvoljeni delegati volili lastne kandidate, ne pa oddali svoj glas kateremu obeh „velikanov“.
Ko že govorimo o levici, vse je pripravljeno, da se čimprej izvede predvolilni boj med obema kandidatoma. To sta Néstor Vicente, ki je odpadnik krščanske demokracije in tudi odpadnik intransigentov, pa Luis Zamora, najvidnejša osebnost argentinskega trockizma.
Naš Dom	San Justo
TOMBOLA
27. novembra
•««■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■a
Pristavski mladlfeki zbor bo imel v soboto, 12. novembra, ob 20 kon- tu in tam enaki. Pri
136, zvezni mladinski dan: 13.
■
■
■
■
•	ob 8.45: dviganje zastav
•	ob 9.00: sv. maša, tai jo ba daroval mi-
sijonar Lovra Tomažin, bivši predsednik SFZ
O ob 10.15: začetek športnih iger za vso mladino
novembra letos v Slovenski vasi
•	ob 13.00: kosilo
•	ob 18.30: kulturni program,
nato razvedrilo za vse

■	(II «H ■■■■■■■■ !■■■■•
Jožko Šavli
Nagel) -
slovenska roža
(10)
^ojadei^
Najbolj pogosti grbovni motivi z
nageljnom so: nageljnova vejica s cvetom, trojni grič s tremi rastočimi nageljni, vaza oz. lonček z nageljni. Zelo pogosto gre za ¡povedne grbe, ki z nageljnovim znakom spominjajo na rodbinska imena (Oeillet, Nägele). Nagelj v grbih spoznamo po nazobčanih cvetnih lističih.
Tudi na Slovenskem obstaja nekaj primerov grbov, v katerih se nahaja nagelj. V koroških Ravnah (Guštanj) je v Železarskem muzeju plata z grbom Hannsa von Süchten (1609) — renesančni ščit, na njem trojni grič s tremi rastočimi nageljni (izdelal M.' Pacobello'). V Ptuju se ob pror štijski cerkvi nahaja nagrobnik Georga Tratner (1612) z grbom oz. kartušo, v kateri so tri nageljnova stebla s cvetom, rastoča iz iste korenine.
Najlepše oblikovan slovenski grb z nageljnom pa je verjetno grb meščanske rodbine Schwarz iz Škofje Loke. Umetniško bogato izdelan poznogotski • nagrobnik Volbenka Schwarz (ok. 1515) iz farne cerkve v Stari Loki ima v spodnjem razdelku ščit, na katerem je heraldič-
no izredno dovršeno updoboljena nageljnova vejica z dvema cvetovoma.
Nagelj po Evropi
Nagelj je kot eden izmed mnogih cvetličnih motivov ljudskega okrasa tudi zunaj slovenskega območja dokaj pogost. V ljudskih navadah ga sicer ne srečamo pogosto, vendar v laseh deklet ali zataknjen za klobuke fantov spominja na ljubezen, ne da bi kjerkoli zadobil tako izrazit značaj ljubezenske rože, kakor jo ima pri Slovencih. Ljudska pesem pri drugih narodih ga skoraj ne o-menja.
V ljudskem okrasju in v gojenju je še najbolj domač v Alpah. Nam najbližji alpski predel, v katerem ga najdemo, je Kami j a. V tej gorski krajini ga najdemo v okrasu kmečkega pohištva, na lesenem kuhinjskem priboru in posodi, na kmečkem orodju ipd. Najpotgostejši je v okrasnih vzorcih, rdeče vezen v križnem vbodu, še posebno na odejah, na posteljnini, na robcih, ki jih i-menujejo „fazzui“, in na velikih rutah, ki so si jih žene zavezovale o-
koli glav v 18. in 19, stol.
V osrednjih Alpah, zlasti na Tirolskem, je motiv z nageljnom prav tako pogost na vezeninah v križnem vbodu. Neredko naletimo nanj tudi v okrasju lončene posode, na osnor-nikih, na kuhinjskih solnicah in lec-tevih srcih oz. kruhkih. V osrednjih dolinah reke Inn, v dolinah Ziller in Wipp so nageljni dokaj pogosti v okrasju hišne opreme, zlasti na o-marah in skrinjah. Ni pa postal nagelj na Tirolskem ljudska niti ljubezenska roža.
Preostala Avstrija nima neke izrazite ljudske rože. Nagelj se sicer pojavlja v ljudskem okrasju med drugimi motivi, toda v okrasju kmečkega pohištva zdaleč prevladuje tulipan.
Že ob koncu srednjega veka se nagelj pa tudi tulipan razširita po vrtovih srednje Evrope. Obenem z njima pa tudi njuna motiva. V zgodnjem 16. stol. zaznamujejo mnogi slikarji v Švici svoja dela z upodobljenim nageljnom. Na bogatih švicarskih vezeninah iz tega obdobja pa se pojavljajo le vrtnice, cvet jagode in lilija. V baroku okrašujejo izdelovalci kmečkega pohištva svoje izdelke s cvetličnimi šopki, v katerih pa spet prevladujejo vrtnice.
Izjemo predstavlja v tem pogledu švicarski predel Engadin, kjer je motiv nagelj na redno zastopan na vezeninah in sicer v križnem vbodu. Tukaj ga srečamo uvezeega na ženskih ovratnih rutah, na predpasnikih in tudi na Židanih vezeninah. Vzorec z nageljnom (križni vbod)
nam je s tega predela ohranjen še na prtu iz leta 1680. V Engadinu je zelo razširjeno gojenje nageljnov na oknih, še zlasti grmičastih vrst. Sodij o, da so to navado: prinesli iz Benetk, kamor so številni od njih hodili služit. Tam so se tudi naseljevali in se izkazali kot odlični slašči-čarj. Na stara leta pa so se vračali domov. Nageljnov motiv v križnem vbodu je v Benetke zašel z Vzhoda, verjetno s Krete. Iz Benetk pa je prišel v Engadin.
V	švicarski ljudski pesmi se nagelj ne omenja. Prav tako ni zadobil značaja ljudske rože. Kot nekake simbolične rože veljajo od 19. stol. v Švici: očnica, sleč in svišč, kar je prineslo zanimanje za gore in goriška romantika. In verjetno bo ena od teh cvetlic postala švicarska roža.
Že od nekdaj pa predstavlja nagelj ljudsko: rožo v Franciji, za razliko od lilije, ki je veljala za simbol francoskega kraljestva. Gojenje nageljnov se je uveljavilo zlasti v o-srednji in južni Franciji, v pokrajinah Proveca in Lyonsko (¡Lyon-nais).
V	tem pogledu je med najbolj značilnimi primeri, kakšno vlogo lahko najde "nagelj v ljudskih navadah, cerkveni praznik v provencialskem mestu Vence. Na ta dan okmsijo z nageljni vse mesto. Z oken po hišah visijo krasno vezeni prti, na katere so pritrjeni beli in rdeči nageljni. Nad glavno cesto, po kateri se bo odvijala procesija, so razpeti venci iz nageljnov, nageljnovi šopki krasijo oltarje svetnikov, na tlaku sestav-
ljajo iz nageljnov velike križe, z njimi okinčajo obrobja cest itd. Skratka, povsod so nageljni.
Kljub temu pa nagelj na Fran-skem ni postal simbolična narodna roža-, enotna za vso deželo. V ljudskih navadah ima svojo vlogo le rdeč nagelj, ki pomeni gorečo ljubezen. Toda le v nekaterih pokrajinah, predvsem na severu. Že na Lyonskem npr. se šopka rdečih nageljnov svoj čas ni smeio: ponuditi dekletu, da ga ne bi spravili v veliko zadrego. Tako je veljalo zlasti na območju mesta Vienne pod Lyonom. V predelih ob reki Oise v pokrajini Ile de France je žopek nageljnov, če so ga obesili na vrata dekletove hiše, pomenil ljubezensko izjavo. Na obmoju mesta Mayenne, pokrajina Maine, se prav tako ni smelo podariti dekletu šopka rdečih nageljnov.
Nageljnov motiv v okrasju se na francoskem pohištvu pojavlja že vsaj od 17. stol. dalje, posebno še v šopku cvetja v vazi in na intarzijah.
Že od renesanse dalje je gojenje nageljnov zelo razširjeno tudi na češkem, kakor navaja že znani renesančni botanik Mattioli (1565), in sicer veliko bolj, kakor pa v takratnih nemških in angleških pokrajinah. Nageljne so Čehi gojili tedaj predvsem po grajskih vrtovih; tako še v 17. in 18. stol. V 19. stoletju pa postane nagelj tudi v tej deželi ljudska roža in ga gojijo vsi sloji. Na jubilejni kmetijski razstavi v Pragi leta 1891 so prikazali že okoli tri sto različnih vrst nageljnov, vzgojenih seveda s križanjem.