Uvodnik:posvetiŠolezaravnatelje zaizboljšanjepraksevodenjavvrtcih inšolah VladimirKorošec Šola za ravnatelje V Šoli za ravnatelje v prvi polovici leta tradicionalno organizira- motriposvete zaravnatelje, pomoˇ cnike ravnateljev in drugestro- kovne delavce, ki sodelujejo pri vodenju vrtcev in šol. Skupaj se jih udeleži od 500 do 600 ravnateljev in drugih strokovnih delav- cev,nanjihpaobravnavamorazliˇ cneaktualnetemespodroˇ cjavo- denja vzgojno-izobraževalnih zavodov ter se sooˇ camo s pomemb- nimi razvojnimi vprašanja in izzivi. Udeleženci dobro sprejemajo izvirne pobude priznanih strokovnjakov iz gospodarstva, znanosti alikulture,kinasvojstvennaˇ cinobogatijovsakdanješolskookolje inširijoobzorjavédenjainrazmišljanja,patudistrokovnerazpra- ve ter predstavitve dobrih praks vodenja, uˇ cenja in pouˇ cevanja. Naletošnjemjanuarskemposvetuzaravnateljesmoseukvarja- lizzdravjemnadelovnemmestu.Naslovilismoga»Pomenzdravja za vodenje v 21. stoletju«, saj smo si želeli v slovenskem šolskem prostoru okrepiti zavedanje, da je organizirana skrb za zdravje – pri ˇ cemer seveda ne mislimo zgolj na telesno zdravje posamezni- ka,temveˇ cnazdravjevzgojno-izobraževalnihzavodovvnajširšem pomenu besede, pomenu, ki ga razumemo tudi kot prizadevanje za zdrave medsebojne odnose – pogoj za uspešno in ustvarjalno pedagoškodeloternenadomestljivdejavnikcelostnegadružbene- ga razvoja. O zdravju se ne moremo zgolj pogovarjati ali se uˇ citi, temveˇ c moramo zdrav življenjski slog ponotranjiti, ga vzdrževati in ohranjati, vsak dan nadgrajevati in živeti, da ga bomolahko kot svojo izkušnjo in z lastnim zgledom prenašali na mlade oziroma v svoje delovno okolje. ˇ Ceprav se ravnatelji vrtcev in šol tako kot veˇ cina vodij drugih organizacij in zavodov z zdravjem na delovnem mestu sooˇ camo posredno, to ne pomeni, da se ne zavedamo pomena zdravja za uˇ cinkovitoinuspešnodelovanjeorganizacije.Zdravjeposamezni- ka, organizacije in družbe so preveˇ c resne teme, da bi jih obrav- navali zgolj nakljuˇ cno, brez jasno izraženih ciljev in usmeritev, ali celo enostransko, z vidika liberalno-kapitalskih zahtev po veˇ cji vodenje 1|2019: 3–7 Vladimir Korošec delovni uˇ cinkovitosti. Zdravje je zagotovo najpomembnejša vred- nota, ˇ cesar se žal zavemo šele takrat, ko je ogroženo. Predvsem gre za naše lastno zdravje, za zdravje vodje, še bolj pa za zdravje zaposlenih, v vrtcih in šolah za zdravje otrok, uˇ cencev in dijakov. Najveˇ c, kar na tem podroˇ cju lahko vodje oziroma ravnatelji nare- dimo, je naše prizadevanje za ustvarjalne odnose med zaposleni- mi, za pozitivno klimo v kolektivu, za odprto in pošteno sodelova- nje na temeljih enakopravnosti, spoštovanja in partnerstva. V današnjem socialno in moralno razdvojenem svetu je treba vedno znova utrjevati nekatere temeljne civilizacijske vrednote, kotsostrpnost,medsebojno spoštovanje, varnost,sožitje, razume- vanje, enakopravnost najšibkejših ˇ clanov družbe, skratka vredno- te, ki so pridobitve demokratiˇ cnega zgodovinskega razvoja, ven- darsozaradirazliˇ cnih politiˇ cnih inekonomskih interesovranljive in resno ogrožene. Kogovorimoogospodarskemindružbenemrazvoju,sopogosto v ospredju ekonomski kazalniki, vse premalo pa smo v ospredju posamezniki s svojimi osebnimi cilji, potrebami in priˇ cakovanji, ki nas osreˇ cujejo in doloˇ cajo našo izvirnost in ustvarjalnost. Skrb za zdravje je nedvomno odgovornost posameznika, ki naj- bolj natanˇ cno pozna svoje sposobnosti, potrebe in cilje, zato je na mestu vprašanje, kaj za svoje zdravje zmoremo in znamo narediti sami. Pripraviti kakovosten in izviren program za pomoˇ cnike ravna- teljev je sodelavcem Šole za ravnatelje vedno velik izziv, saj se pomoˇ cniki vsakoletnih portoroških sreˇ canj z velikimi priˇ cakova- nji udeležujejo tudi zato, ker nimajo veliko priložnosti za orga- nizirano izobraževanje in usposabljanje. Pomoˇ cniki ravnateljev so v vsakem vrtcu ali šoli nenadomestljivi sooblikovalci pedago- ške in vzgojne dejavnosti, saj z zavzetim in odgovornim delom pomembno prispevajo k razvoju zavodov in k visokim dosežkom otrok. Tudi zaradi tega smo se odloˇ cili, da jih na letošnjem por- toroškem sreˇ canju spodbudimo k iskanju odgovorov na izzive vzgojno-izobraževalnih zavodov v spreminjajoˇ cem se okolju. Enaindvajseto stoletje je obdobje hitrih in vseobsegajoˇ cih teh- noloških sprememb, ki na novo oblikujejo družbene odnose ter doloˇ cajo posameznikov položaj v skupnosti. Bistvo sprememb se kaže tudi v nepredvidljivi prihodnosti, ki ima neomejene in pov- sem nepredstavljive razsežnosti, saj se napoveduje uresniˇ cevanje inudejanjanje šetako nemogoˇ cih,levdomišljijskem svetumogo- ˇ cih zamisli. Šola je in bo vedno odsev ˇ casa, družbe in gospodarskega oko- 4 Uvodnik lja, v katerem deluje. ˇ Ce hoˇ cemo, da se naˇ cela sodobne, inovativ- ne in k visokim dosežkom usmerjene družbe uveljavijo v šolskem procesu, moramo tehnološke, družbene in kulturne spremembe spremljati,jihrazumetiincelostnoponotranjiti.Sodobnašolapre- sega priˇ cakovanja, saj sprememb ne spremlja pasivno, temveˇ c jih celo spodbuja in omogoˇ ca. Zarazumevanje,sprejemanjeinuresniˇ cevanjespremembpaje treba v šolskem okolju uveljaviti inovativnost, kritiˇ cno razmišlja- nje, intelektualno drznost in predvsem domišljijo. »Brez igranja z domišljijo se ni rodilo še nobeno delo. Igri domišljije dolgujemo neizmerno veliko,« pravi psihoterapevt Carl Jung. Podobno meni Albert Einstein: »Domišljija je vse. To je predogled velikih stvari, ki jih prinaša življenje. Domišljija je pomembnejša od znanja.« Domišljija je nenadomestljiv dejavnik ˇ clovekove inovativnosti v znanosti, umetnosti, tehnologiji in v vsakdanjem življenju, saj pomeni sposobnost domišljanja novih predstav, idej in vrednot na podlagi védenjainpredhodnih izkušenjoljudeh,družbiinokolju. Sodobnašolamorapostatisvobodnookoljezaustvarjalnost ˇ clo- veškega duha, socialno povezovanje, strpnost in raznolikost. Za- radi negovanja temeljnih civilizacijskih vrednot bodo v tehnolo- ško naprednem in zahtevnem okolju, v katerem se sodobne uˇ cne tehnologije vsiljujejo kar same po sebi, vedno pomembnejši vloga vzgojitelja in uˇ citelja, njuna ˇ cloveška bližina ter njun neposredni dialog z udeleženci izobraževanja in uˇ cenjem. Odloˇ citev, da je tematika letošnjega osmega znanstvenega po- sveta Vodenje v vzgoji in izobraževanju namenjena raziskovanju prakse vodenja, uˇ cenja in pouˇ cevanja, temelji na spoznanju, da je tovrstno raziskovanje neposredna in najuˇ cinkovitejša pot do iz- boljšav, predvsem pa na tem, da je raziskovanje lastnega dela po- sameznihstrokovnihdelavcev,ravnateljevalicelotnihpedagoških kolektivov trebasistematiˇ cnospremljatiinusmerjatiterjimobˇ ca- sno ponuditi priložnosti za izmenjavo spoznanj in novosti. V tem se kaže naša skupna odgovornost do mladih udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki na poti odrašˇ canja, pridobivanja življenjskih, socialnih in poklicnih kompetenc potrebujejo dobre razmere za delo, najboljše uˇ cne in vzgojne pristope, predvsem pa inovativne, motivirane in srˇ cne vzgojitelje, uˇ citelje in tudi ravnatelje. Prepri- ˇ can sem, da je v slovenskem šolskem prostoru zelo malo strokov- nih delavcev in prav nobene šole in ne ravnatelja, ki si ne bi za- stavljali vprašanja, kako izboljšati vodenje, uˇ cenje in pouˇ cevanje. Raziskovanje lastne prakse na podroˇ cju izobraževanja ni niˇ c manj pomembna oblika raziskovanja, kot je akademsko razisko- 5 Vladimir Korošec vanje, ki omogoˇ ca posploševanje in uporabo teoretiˇ cnih spoznanj v praksi. Raziskovanje lastne prakse vedno poteka v živem okolju, v živahni interakciji med vsemi deležniki v vzgoji in izobraževa- nju, iz prakse za prakso, in je vir motivacije in navdiha za sode- lavce, saj je namenjeno spoznavanju dosežkov in uresniˇ cevanju sprememb. Preuˇ cevanjelastnepraksejenadvseodkritinobjektivenpogled vase,vsvojedeloindosežke,njegovnamenpajeizboljšatisebein tako potem izboljšati pedagoško delo v vrtcih in šolah. Še bolj ple- menito,navdihujoˇ ceinnesebiˇ cnojepridobljenaspoznanjazaupa- ti javnosti, jih deliti ssodelavci ali celo, kot je to vnašem primeru, s celotno slovensko šolsko skupnostjo, saj tako hkrati pridobimo potrditev, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Mreženje in povezovanje, izmenjava dosežkov, izkušenj in spo- znanj so v današnjem svetu, tudi na podroˇ cju izobraževanja, med najuˇ cinkovitejšimi metodami za to, da dosežemo poklicno, orga- nizacijsko in vodstveno odliˇ cnost. Mreženje in povezovanje v pro- fesionalnem okolju nista zgolj pot – za koga morebiti bližnjica – do novih znanj in spretnosti, temveˇ c nenadomestljiva priložnost za osebnostno rast, za oblikovanje ali utrjevanje posameznikove samopodobe, predvsem pa je to neprecenljiva priložnost za krepi- tev solidarnosti, družbene odgovornosti in humanosti, vseh tistih vrednot, ki nas odlikujejo kot srˇ cne in prepriˇ cljive, pedagoškemu poklicu ter mladi generaciji predane in razmišljajoˇ ce posamezni- ke. »Navezatistikjezaˇ cetek,ohranitistikjenapredek,delatiskupaj je uspeh,« je nekoˇ c izjavil Henry Ford, ameriški industrialec, ki se je v zgodnjem obdobju industrializacije – sicer zaradi drugaˇ cnih, predvsem kapitalskih in poslovnih, manj pa socialnih razlogov – globoko zavedal pomena in vloge sodelovanja in povezovanja v procesu dela. Raziskovalci vzgoje in izobraževanja, pa tudi izkušeni prakti- ki dokazujejo, da ravnatelji najuˇ cinkoviteje vplivajo na višjo ka- kovost pouka in pouˇ cevanja z rednim spremljanjem uˇ citeljevega dela, s spodbujanjem profesionalnega razvoja uˇ citeljev, z obliko- vanjem profesionalnih skupnosti in predvsem z lastnim zgledom. Številni avtorji trdijo, da se morajo vsi, ki so odgovorni za uˇ cenje uˇ cencev,tudisaminenehnouˇ citi. Skratka, uˇ cenje vsredišˇ cu, uˇ ce- nje kot naˇ cin sprejemanja izzivov, priložnosti in sprememb. Programi usposabljanja, ki jih izvajamo v Šoli za ravnatelje, je- senskiinspomladanskiposveti,patudiprogramidrugihjavnihza- vodovsoneprecenljivepriložnostizaskupnouˇ cenje,zaizmenjavo 6 Uvodnik znanj, vešˇ cin in informacij, s katerimi izboljšujemo profesionalno odliˇ cnost ravnateljev in strokovnih delavcev ter s tem kakovost v vzgoji in izobraževanju. Dr. Vladimir Korošec je direktor Šole za ravnatelje in odgovorni urednik revije Vodenje. vladimir.korosec@solazaravnatelje.si 7