KRUH MED SMETMI Ne gre za to, da bi zopet brskali po smeteh v kantah in ugotaiUjali, kaj vse ljudje v Celju odvržejo. Ne gre za tiste ki- lograme krutui, na pol obrane piske ali nekoliko zgnito sadje, gre za tisti kruh med smetmi^ ki pomeni vsakodnevni za- služek nekaterim^ ki jih imenujemo na- vadno »smetarji«. Ogromna večina ljudi si služi kruh v poklicih ali z delom, ki ga vsesplošno pri- znavamo kot povsem normalnega, če pa človek takšnega dela ali poklica nima, po- prime za marsikaj, celo to, kar je v očeh drugih umazano. Mnogi, ki jim gre da- nes preveč dobro, ne morejo ali nočejo razumeti, da ob njihovih svežih zemljah za zajtrk obstojajo tudi takšni ljudje, ki jim odvržena stvar in za njih uporabna stvar, pomeni veliko. Ob vsakem večjem stanovanjskem ob- jektu stoje kante za smeti. V zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah jih obi- ščejo ljudje v dolgih in zakrpanih oble- kah. Starejši moški in stare ženske. Ne- obriti in večkrat tudi zapiti. Dvignejo po- krov in prično brskati. Izločijo v posebno vrečo krtih, drugam papir, zopet kovinske predmete in cunje. Nato odidejo. Marsikaj prodajo kmetom in dobijo v zameno svež kruh, jabolčnik ah nekaj dinarjev. Tako žive iz dneva v dan. Vračajo se v svoje tesne barake in čakajo, kdaj se bodo kante ob svetlih blokih zopet napolnile. Pred dnevi je Otok III obiskala starej- ša ženska in pregledovala posode. Pri- bližala sta se ji štiriletna fantiča in jo pričela zmerjati. Prostaški izrazi so ženi- co presunili. Pogledala je njuni čisti oble- ki, rdeča lička in velike oči^ ki še niso videle bede ter pomanjkanja. Obrnila se je in šla. Za njo so še letele otroške besede. Kaj menite, se je v otroških glavicah rodil prezir do nje? M. SENIČAR KOZJANCI BREZ KRUHA ZARADI NEVSAKDANJIH »DOGOVOROV« MED OB ČINSKO UPRAVO V ŠMAR- JU IN PEKOM V KOZJEM, SO OSTALI KOZJANCI VEC DNI BREZ KRUHA. ZDAJ GA VOZIJO IZ SENOVEGA, ŠTOR IN CELJA Z AVTO- BUSI. Za kaj gre? V Kozjem že dolgo nimajo peka. Pravza- prav so imeli dva, vendar sta oba pobrala šila in kopita ter odšla. Zato so kruh za Kozje in okoliške kraje začeli dobavljati iz pekarne v Ro- gaški. Pred nekaj dnevi je zopet v Kozje prišel občan, ki bi bil pripravljen odpreti pekarno, še ve. Zgraditi no- vo. Dotlej pa bi mu naj do- vohH, da bi pekel v stari, zaradi higienskih razmer ne- ustrezni pekarni. V tem smi- slu so se dogovarjali o tem tudi na občinski upravi. Zaradi izjemnih okoliščin, so po njegovi izjavi, da bo začel z gradnjo nove pekarne, so mu baje na občini dovolili peko. Le prodajo ne. To bi naj uredil s trgovskim podje- tjem. Sanitarni inšpektorji so bili pripravljeni zatisniti »oko« in mu dovoliti peko. Po prvem ogledu prostorov so naredili zapisnik. Po dru- gem ogledu, pa je pek začel »cincati« ali bi ali ne bi začel s gradnjo. Medtem je začel peči kruh. Zato je Miha Ko- lar, poslovodja trgovine, ki je doslej Kozjanom organizi- ral prodajo kruha, prodajo ustavil. Toda peku so po ne- kaj dneh peko prepovedali. Tako so ostali Kozjani in prebivalci okoliških zaselkov brez kruha. Tisti, ki imajo sorodnike ali znance, ki so zaposleni v drugih krajih so se znašli in si organizirali oskrbo kruha iz teh krajev. Kruh so" začeli voziti z avto- busi iz Senovega, štor in Celja. Lahko si predstavlja- mo, kako izgleda kruh po takšnih prevozih, če upošte- vamo higienske razmere v avtobusih. Kozjane ne brigajo dogovo- ri in razgovori med pekom in občinsko upravo temveč dejstvo, da .so ostali brez kn»ha. js CELJE ZDRUŽITEV BOLNIŠNIC Delavski svet celjske bol- nišnice je pred dnevi sprejel predlog sveta za zdravstvo skupščine občine Celje o za- četku priprav za integracijo z bolnišnico v Topolšici. S tem bo rešen eden izmed problemov zdravstvene slu- žbe, ki so ga že nekaj me- secev odlašali na kasnejši čas. Skladno z integracijo s TopolSico bo pljučni oddelek splošne bolnišnice Celje v Novem Celju ukinjen. Zaen- krat še ni znano, kaj bo Novo Celje poslej. Obe variatni — naj bi tu uredili nevropsihi- atrični zavod za kronične bol- nike ali za združen dom za varstvo ostarelih oseb — sta pripravljeni, potrebna je le še odločitev republike, ki bi v prvem primeru prevzela do zavoda seveda tudi določene obveznosti. I. B. PRIMANJKLJAJ V ZDRAVSTVENEM ! DOMU Medtem ko so v prvih me- i secih letošnjega leta v zdru- ženem zdravstvenem domu Celje beležili pozitivni saldo, je obračun za tričetrtletno obdobje že pokazal primanj- klaj. Največji primanjkljaj je nastal v enoti Celje — 370 tisoč ND, v Žalcu — 170 tisoč ND in v Šmarju pri Jelšah — 40 tisoč ND. O poslovanju združenega zdravstvenega doma je pred kratkim razpravljal tudi svet za zdravstvo skupščine občine Celje, člani sveta so potrdili prepričanje, da v zdravstve- nem domu delj kot do fizične integracije niso prišli, saj poteka v organizacijskem in strokovnem , pogledu delo prav tako kot v nekdaj sa- mostojnih zdravstvenih do- movih. Svet je priporočil zdravstvenemu centru, pa ti- di kolektivu zdravstvenega doma, da pripravi vse po- trebno za uresničitev ob zdru- žitvi zastavljenih nalog — kot so organizacija po službah in še nekatere druge. I. B. V SONČNEM VLAKU TUDI SLOVENCI »Sončni vlak«, ki je letos spomladi tudi skozi celjsko območje popeljal nekaj sto avstrijskih invalidov na poto- vanje po obmejnih deželah, bo prihodnje leto vključil tudi okrog 40 slovenskih pot- nikov. Organizaciji Rdečega križa in oblasti obeh dežel sta namreč pred dnevi ta sklep potrdili. UKINITEV KINA V ŠTORAH Skupščina občine Celje je pred dnevi sprejela sklep o redni likvidaciji kina v što- rah. Kino, ki ga je upravljalo DPD Svoboda štore, je bil namreč že nekaj časa ne- rentabilen in društvo iz svo- jih sredstev ni moglo kriti primanjkljaja. Tako so v štorski kinodvorani že letos junija nehali predvajati filme in zdaj bo kino tudi uradno likvidiran. I. BURNIK KONJICE RAZGOVORI O GOZDOVIH Na konjiškem je bilo v mi nulih dneh več razgovorov s posestniki gozdov v zvezi s predlogom o dopolnitvi re- publiškega zakona o gospo- darjenju z gozdovi. Kmetoval- ci so prizadeto razpravljali o teh predlogih in s tem jasno pokazali željo, da bi v bodoče morali njihova mnenja in predloge v večji meri upo- števati pri gospodarjenju z gozdovi. vi RAZPRAVA O CENI MESA Odborniki obeh zborov skupščine občine v Konjicah so razpravljali tudi o predlo- gu odloka o spremembah cen za vse vrste mesa. Dobavite- lji so namreč že v začetku meseca določili nove cene, odborniki bi jih zdaj naj le potrdili. Eden izmed odbor- nikov je predlagal, naj bi ce- ne sprostili tako, da bi jih formiral trg sam. vi MALI INTERVJU Vprašuje: Tone VrabI Odgovarja: Fedor .špacapan Ujel sem ga pred Espre- som, ko je z zavitkom na- črtov in mapo hitel ne vem kam. Ustavil se je za trenu- tek, izmenjala sva pozdrave in tiste običajne besede, ki jih ponavadi med seboj spre- govorimo z znanci, še pogo- steje pa s prijatelji. Takoj za tem sva sedela za mizo in počasi pila ob- vezno kavo. »Presenetil si me.« je za- čel, ko je sedel nasproti meni in mi v nadaljevanju hitel pojasnjevati, da se mi izred- no mudi, ker veliko dela za Zavod za spomeniško var- stvo. Kaj delaš?« »Izrišujem načrte za obnavljanje Mariji- ne kapele v Opatijski cerkvi.« Honorarno? »Honorarno. Ve. liko moram delati.« študiraš arhitekturo. »Absolvent sem in da dobim diplomsko na- logo, moram veliko delati, pri vsem pa potrebujem tudi na- klonjenost proiesorjev.« Za- poslitev? »Po vsej verjetnosti v steklarni v Rogaški Slatini. Dali so mi štipendijo, ker potrebujejo oblikovalca za steklo.« Se misliš na to po- dročje specializirani? »Začel bom s steklom. Zanima me notranja opi-ema.« Zakaj si se odločil za študij arhitek- ture? »Najprej sem mislil na slikarsko akademijo pa sem si takoj premislil. Ne bi rad s tisto izobrazbo poučeval po osnovnih šolah. Hočem delati in dobro delati. Tudi arhitek- tura je umetnost in v njej bom lahko izpovedal vse ti- sto, kar čutim.« Risal si. »Da. Karikature in stripe. Zdaj ne več. Ni časa.« Si ves dan na fakulteti? »Ves dan. Ogrom- no rešeno.« Zvečer?, »Malo grem v mesto. Srečanja s prijatelji, pogovor, kino, mor- da preberem knjigo ali pa gremo za razvedrilo kegljati v Domžale.« študentsko živ- l,7enje? »Pravzaprav ga ne ču- tim. Rekel sem že, da sem ves dan na fakulteti, zvečer pa v glavnem s prijatelji.« Kaj te je presenetilo? »Lani sem bil v univerzitetnem od- boru, kjer so nekaj tudi do- segli. Zdaj pa je vse ponov- no zaspalo.« Si z ureditvijo Celja zadovoljen? »Sem. Sa mo pogled na restavracijo Stari grad z laške strani je prav nemogoč. Pločevinasta streha ne ustreza.« Imaš de- kle? »že tri leta.« Kakšna ženska je tvoj ideal? »Inteli- gentna, da se z njo lahko sploh kaj pogovoriš. Potem je tu fizična privlačnost in da zna v določenih trenutkih pravilno razsojati.« Moderna glasba? »Rad jo poslušam, samo danes nikoliko manj. Ni časa.« Kaj te je vodilo v živ- ljenju? »Da bi uspel v pokli- cu, da bi si ustvaril dober standard in srečo z dekle- tom.« Mnenje o samomorih? »Preveč sem zaljubljen v se- be, da bi lahko naredil sa- momor.« Pa v krizi? »Bil sem že v krizah pa kakor vidiš, sem še vedno živ.« Odhitel je delati. Hoče ust- varjati zato, da bo uspel v poklicu. RADEÍíE NASPROTNIKI AMBULANTE? Odbornik iz radeške volivne enote je na seji občinske skupščine vprašal kako na- predujejo priprave na grad- njo nove ambulante in da volivci še vedno ne vedo, kje bo. In odgovor? V Radečah imajo čudnega nasprotnika ambulante, kajti parcela je določena, temelji so bili že zakoličeni, zdaj pa količkov ni nikjer, ker jih je nekdo izpulil. J K LAŠKO SKLAD ZA NAGRADE 2. JULIJ Občinska skupščina je ime- novala upravni odbor sklada za nagrade 2. julij. Drugi ju- lij je dan, na katerega zan občinski prazniij^ spomin na dogodek ko • ta 1942 štajerski bataljJ' vzel laški rudnik in ^ dlje časa one,sposobii. ^ novi j ena nagrada 2. j J namenjena za posebne ¡ žke in zasluge občanov ko leto bodo podelili J nagrade, denar pa bo iz sklada, katerega цр^ odbor je bil pred dnevi' novan. STOLETNI JUBU GASILSTVA V LAŠKEM Prihodnje leto bo pf, vaio prostovoljno ggjj društvo v Laškem stolej obstoja. Občinska skupj je prevzela pokrovitelj nad prireditvijo, ustan» je bil poseben odbor zj pravo praznovanja, ki pj združeno z občinskim p nikom, oziroma prazno? praznika »Piva in cvetja«, ŽALEC Lani so pričeli urejati a Podlog—Kale, za katero V Celju smo dobili Dom pohištva, ki velja za največjo trgovino Slove- nijalesa na Štajerskem. To je bržko- ne res, res pa je, kot pravijo po- trošniki, tudi še nekaj drugega. Da je rmmreč Dom pohištva prepoln resnično sodobnega in ekskluzivne- ga pohištva, »naš dom pa ostaja prazen. ..« V čem je stvar? V zadnjih dneh so bile skoraj vse garniture prodane ali pa vsaj re- zervirane. To ne pomeni, da jih ne bi bilo mogoče naročiti in jih pač z ustrezno potrpežljivostjo tudi do- čakati, ustoarjeiii stvar v ugotovitet mem, gr( saj kaže- govo ¡)ohi da prav ' da se ti ' naslajali " pred hov sodif nje, ali P trenutku " fcu. Tudi ' Poveite sosedovim^ da ¡im maníka en družinski član : NOVI TEDNIK