— 121 —
Pogoj k pristojbinskemu odpuščenju.
Upravno sodišče je z razsodbo od 3. novembra 1880, št. 2110, določilo, da je pristojbinsko odpuščenje (Gebiihrennachlass) v krajih, kjer so vpeljane zemljiščne knjige, dovoljeno le takrat, če je bil prejšnji posestnik vknjižen in to tudi tedaj, če v kupčiji stoječe posestvo v zemljiščno knjigo vpisano ni.
Pri zemljiščih, ki nimajo v zemljiščnej knjigi svoje vloge, je pristojbinsko odpuščenje torej le takrat mogoče, ako se vmestijo poprej v zemljiščno knjigo.
Razlogi važne te razsodbe glase se tako-le:
Zakonska M. in Š. M., katera sta s pogodbo od 17. septembra 1878 3U posestva št. 688 v Z. od zakonskih D. in K. J. kupila, pritožila sta se 1. da se v plačilnem nalogu zavoljo odmerjene pristojbine ni izrekla solidarična zaveza prodajalcev in kupcev; in 2. da se pri odmerjenej 3 Va °/o pristojbine ni dovolilo 2 l/a °/o pristojbinsko odpuščenje, čeravno sta si pridobila prejšnja posestnika v kupčiji stoječe posestvo še le s pogodbami od 24. janu-varja 1877, in od 17. septembra 1878, tako da od zadnje menjave t posesti dve leti še nista pretekli. Finančni uradi odrekli so pristojbinsko odpuščenje, sklicevaje se na odstavek 9. v finančnega ministra naredbi od 3. maja 1850, št. 181. drž. zak. in na to, da so v Z. zemljiščne knjige že vpeljane, iz katerih pa se ne razvidi uiti v kupčiji stoječe posestvo, niti prejšnja menjava v posesti.
Pritožba izreka mnenje, da se mora vsled navedene finančnega ministra naredbe ozir jemati samo na to, če je v kupčiji stoječe posestvo vmeščeno v zemljiščno knjigo ali ne, kratko nikar pa ne na to, če so v tistem kraji, kjer leži v kupčiji stoječe posestvo, sploh zemljiščne knjive vpeljane, ali ne!
Upravnemu sodišču videla se je pritožba popolnoma neopravičena.
Kar se tiče prve točke pritožbe, mora se poudarjati, da ni zakonitega določila, ki bi nalagalo finančnim uradom, da morajo v posameznem slučaji plačilni nalog dostaviti vsem po zakonu k plačilu zavezanim, ali pa v plačilnem nalogu navesti vse tiste osobe, ki so za odmerjeno pristojbino plačniki.
Po odstavku 9. ravno prej navedene finančnega ministra naredbe od 3. maja 1850 smejo se pri tistih zemljiščih, za katera
— 122 —
so javne knjige s pravnim nasledkom vpeljane, da se rečno pravo pridobi samo po vknjižbi ali prenotaciji, glede pristojbinskega od-puščenja v poštev jemati samo tiste spremembe v posesti, katere so vpisane v javnih knjigah.
Upravno sodišče zastopa mnenje, da se ima zakonito to odločilo, katero namerava brez dvombe pospeševati red pri vodstvu javnih knjig, tako raztolmačiti, da so tam, kjer se nahaja zemljiščna knjiga samo tiste spremembe v posesti odločilne gle>de odpuščenja pristojbinskega, katere se razvidijo iz zemljiščne knjige.
Ker je pristojbinsko odpuščenje po zakonu dodeljena dobrota, in ker je ta dobrota odvisna od pogoja, da so spremembe v posesti zemljiščnoknjižno razvidne, tako stranka te dobrote tedaj deležna biti ne more, ako ni izpolnen omenjeni pogoj.
Na drugej strani se pa mora še poudarjati, da se omenjenemu pogoju tudi tako lahko zadosti, če se v slučaji §. 22. splošnega zakona za zemljiščne knjige od 25. julija 1871, št 95. drž. zak. v sredi stoječi prenos v javnej knjigi razvidno vknjiži; dalje, da ima stranka, v slučaji, če se je napravil zemljiščno-knjižni red še le po sklepu druge pogodbe, in oziroma še le tedaj, ko se je od te pogodbe odmerila že (polna) pristojbina, pravico tudi pozneje poprositi za pristojbinsko odpuščenje, ter za povrnitev nepristojno odmerjenega ali plačanega zneska. Ker to, da bi moral zemljiščno knjižni red že ob času sklepa ali objave nove pogodbe izvršen biti, pač ni izgovorjeno v točki 9. najvišje odločbe od 1. maja 1850! —
Ker pa so v Z. javne knjige že vpeljane, in ker ob času, ko se je izdala v pritožbi stoječa določba, izvršen ni bil zemljiščno-knjižni red glede na posestvo, katerega prenos je k pri-stojbinskemu odmerjenju povod dal, morala se je pritožba, obrnena proti nedodelitvi pristojbinskega odpuščenja, kot neopravičena odbiti. —