ro 9 m narodski v ř reci Odgovorni vrednik JO»\ •Matiez Blehveis. Tečaj V sreda 30. maliga travna (sredoživna) 1851 List MS v Mj et asu ja pomlati okolici Ljubljanski. N liti y Na sv. Jurja dan. scer varno, dneva pred sončnim zahodam hva- mogočni snežniki belo odćjo in se je prijetno vreme vunder ker naši zgubivajo od dne do dne bolj vstanovilo s pohlevnimi dežji nam: Na dvorišu(proti severju in ne pod kapam) imam nekoliko v tla ponižano gnojniše, ki je s zidam, 2 cevlja visokim, obzidano, da ne more od nikodar voda prite-kati. Tikama gnojniša je obzidana in z ilovco zabita majhna jama, kamor se iz hleva gnojnica izteka; tudi od gnojniša pelje pokrit graben (flus) v to tudi pokrito jamo, da se po njem gnojnica iz gnojniša v jamo odceja Vf// ? smemo pati y da bo ostalo, kar nam prijazna in nenavadno zgodnja spomlad obilo obeta. Sad ne drevesa so rodovitniga cvetja tako polne, da je na marsikterim drevesu več cvetja, kot perja viditi. Senožeti so kaj dobro zastavljene; sèm ter in ne izdusi tjè na bolj gnojnih travnikih bi se zamogla, ako bi sila bila, že merva kositi. Zita tudi tako lepo stojé, da jih je veselje viditi ; le rèz je na nekterih krajihredka, tako da je tù in tam skoraj tretjína manjka ; poslednje dni pa se je jela popravljati; posebniga pomina vredno Na gnojniše izvoženi gnoj skidam enakomerno, in do 5 perstov se je y gnoj- nični jami nabrala. Perst pa dobim, da o deževnim vremenu cestno blato nabiram in ga na suh kraj sprav- vsaki teden navozim na gnoj perští na debelo, ktero berž z gnojnico polijem ki ljam y kamor tudi vse skup vozim, kar iz grabnov po čedim. tudi ilovco y mm y dno šuto in enako šaro." r> Da se s tim gnojni kup v r pomnoži y sak lahko zapopade to je pa le manjši dobiček pri tem rav je y da smo letas že na velko saboto na več nanju Veliko veči dobiček je pa ta, da na to krajih rèz v klasju vidili! Posebno lepo stoji povsod pšenica; tako je zrašena in košata, da na posebno dobrih njivah bojo kmetovavci prav storili, ako jo do ? o vi t m uíde y v gnoj gnoja, ki se scer izkadí in v zrak bderžim. Znano je namreč vsakimu gnoja že verhniga kolenca pozanjejo, scer bo Bog pre- več slame dala, pa malo zernja. — Bog daj! da bi tudi korún (krompir), kteriga saditi je še nar manj 14 dni čas ^. letas dobro donesel, ker bogate létine umnimu kmetovavcu, da pri gnjijenju nos naznani) se odločvajo amonjakovec in drugi žepleno in fosforovodeni gazi, ki se, ako je gnoj s zemljo po třesen, v njo fsosebno v o) radi zamotajo in tako tako željno pričaknjemo. Ce bi tudi letašnje leto slabo v gnoju ostanejo. Tak gnoj je z gnjilicam in z mno-zimi solmi, ki so v rejo rastljín zlo potrebne, nasiten bilo y ne vemo kaj borno poceli ! in tedaj rodoviten. Po tem takim se zgodi\ da je taka zemlja ravno tako dobra, kakor iz hleva skidani gnoj in da poleg tega se tudi vès JHlako si vec gnoj V poboljš y kteriga y y y in boljsigra fgnoja na- čeravno gnojni kup le enmalo čez zid gnojniša gleda šžš*aviti. zamorem že kot dobro podelan, mastin in rodovitin * gnoj na polje zvoziti. Kar je bilo v „Novícah" že večkrat priporočano To niso prazne besede 5 am y in kar „kmetijska kemija" zastran gnoja tako jasno raz laga y je v zboru kmetijske podružnice Badniške pole S yy Dunaja nek posestnik čez in čez poterdil. Ker ni nikoli preveč od skerbí za pomnoženje in poboljšanje gnoja govoriti, podamo bravcam dobre svete imenovaniga kme-tovavca, ki je v zboru takole govoril: yy resnica Da je gnoj duša vsiga kmetovanja, je stara ravno tako pa je tudi znano, da kmetijam zlo gnoja manjka, ker kmetje za-nj prav ne skerbé in si ga po potrebi pripravljati ne znajo. Ne mislim tedaj prazne slame mlatiti, ako jim povém, kako si za- pak gotova vecletna skusnja I" Zdaj pa vprašam : ali tako ocitni dobički niso zadost veliki, vsaciga kmeta k enakimu ravnanju spod-bosti? Nekoliko zemlje ali blata si zamore vsak brez velicih stroškov pridobiti, him bo tudi imel, da si to za to se tudi veliko ne potřebuje. Za posebno uboge in majhin prostor nav su-robo skupej zvozi. Casa m gnoj bo le perva naprava gnojniša enmalo težavna. Ce pa pomislijt kaj vsak krajcar splača in stoterne obresti donese jam kako bogato se tu y 81 boj gotovo prizadjali, za p potrebo vsiga kme more vsak kmetič prav lahko gnoj pomnožiti. Kar jim bom povedal, sim sam več let skusil; brez posebnih stroškov sim si na to vižo gnoja kor sim ga popřej imel, napravil, in ga tudi mocno poboljšal. tijstva za gnoj pridno skerbeti.* Tudi ni ravno treba, da bi bilo gnojniše obzidano, da je le v takim še enkrat vec, ka kraju spira 5 y da se deznica vkup ne steka in gnojnice ne in da preveč na soncuni, ki ga prepeka in mu y u rodovitno moc iz vleče" „Jez imam v hlevu le 5 krav. Za steljo imam pri nasnavadno hojo (Nadelstreu) ; z gnojem pa takole rav- *) Ko bi n si pam V • V župani lo gn • V moc pravil prizadjali, da bi vsak kmet *") Poslednje dni vedno dežuje. *) Umni kmetovavci so si gotovo dobro, zd neizrečeno dobroto naklonili , bi svoji županu gotovo in ce bi samo to dognali, • V beli boj ravo seme posker-celi krompir na njivo sadili, ki je bila že v jeseni pognojena, daje gnoj razpadel in se dobro podělal da bi bilo gn oj n bi zamogli ponosno reci: »m bi mi župan bili, bi bila to nag hiše do hiše, bi vse gnojniša pregledali vsaciga sosescana v pravim stanu, i smo veliko storili.« Ko poglavna skerb, da bi od y kjer bi napcne 84 Ujne ty she in živino z dravnishe skušnje* QZoper prisadno bolezin v gobcu (Maul- well) goveje Uvine, konj i. t. d.) Napravi si redek sok iz pšenične moke, prideni nekoliko medií in jesiha, in pomaži s tem dvakrat na dan boleči bec bolne Dokler se v tem nic druziga ne ukaze, se zamore, ako veljavni vzroki za to govoré, od tirjanja pod A 4 c. . začasniga ukaza gledé deržavnih spraševanj itd. na- go znanjenih, zanaprej pa za vstop v gojzdnisko solo potrebnih vednosti odstopiti. Toraj se bodo tudi prosivci, ki so samo stiri nemške razrede,!gimnazij ali realno solo do- veršili, ako druge pod A4, a, b jočiga začasniga spraševanju pustili. Ker mora vsak prosivec za dopusenje k deržavnimu spraševanju 10 goldinarjev naprej vložiti, tedaj se bo vsakimu, kterimu je spraševanje dovoljeno. v podelje-nim odkazu naročilo, da ima pri svojim prihodu v kraju spraševanja pri c. k. deželnim poglavarstvu se oglasiti in s tem, de pokaže odkaz in poterdni list, de je on prava živine. y c, et in (S zadeva (Zoper prisadno bolezin na parkljih ukaza pogojene spričala priložé y k f Klauenweh) o etkul. Umij z merzlo vodo nar popřej parklje; potem vzemi ilovce, kravjeka in jesiha, in oveži to zmes okoli parklje v noter do bin- celj (Da konji, ki imajo gerdo in tudi zdravju škodljivo razvado v štali kleb alt jas li gristi odvadijo) pomaga večkrat gotovo, ako se jim jasli ali korito tako ponižajo, kakor jih imajo krave, da jim le do kolena sežejo. Nek silno terdovraten jaslogrizec, pri kterim vse druge skušnje niso nič pomagale, se je o 14 dneh popolnama odvadil. (Alije prav y molzne krave tudi vpregati?) oseba, po vložiti. 8.ívodila za sprasevajoče komisarje denár Doba, prošnje za dovoljenje k spraševanju pri za- je do konca devajočih deželnih pog lavarstvih vlagati, V septembra t. 1. odlocena Prav in koristno je, ce se to z m godi da se ži vina preveč ne strudi. Sosebno manjšim kmetijam, ki nemorejo konja imeti, je zmernavprega krav svetovati. d ljudskih sol po Nek kmetovavec se je hotel tega prepričati, in je skozi / slovenskih deželah (Dalje.) tedne 8 enako starim enako molžnim kra vam enako Namen, to je, cilj in konec ljudskih šol mora edi pico (futer) dajal; 4 med temi je zmerno vpregal, 4 pa ni vodnik biti so v hlevu stale le za molžo. Delavne krave so se tega, kaj naj se v njih v f U CI y in kako naj se V f UC1. Kdor tega namena ne zapopade, (čerav-verstile v delu tako, da je slednja vsak 4. dan pol no je jasen kot beli dan), nima tudi praviga razsodka Od tistih 4 krav, ki so v hlevu stale, , — od dne va dělala. se je namolzlo o 4 tednih 658 bokalov mleka 4delavnih pa 612 bokalov; po delu se je tedaj zgu- spozná, kaj in kako se ima v njih učiti, bilo 46 bokalov mleka. Na mesu so pridobile o tem v popravah ljudskih šol; taciga misli so clo brez vse veljavnosti. Le tišti, ki namen teh šol zapopade, Mi času tište 4, ki so mirno stale y 36 funtov, de v ! • zeli govorimo to je tukaj le od ljudskih sol po de-od tacih šol, iz kterih, ko jih je mladina lavne pa so postale za 12 funtov ložji. — Ta zguba zapustila, ona v vsakdanje življenje stopi, se kmetijstva mleka (od 4 krav o 4 tednih 46 bokalov) gotovo ni ali rokodelstev poprijeti. Take mladine je pa v sleher- velika v primeri s stroski, ki jih konj prizadene y ker ni deželi nar več, ker v višji sole (ali kakor pravijo, kam poplaća. krava klajo, ki jo povzije, nekoliko s pomolzenim mle- naprej š tud ira ti) je le malokterimu mogoče. Kaj je tedaj namen teh šol, većini ljudstva na Masiran ocitnih izpraševanj iz v (fojzdnarshih vednost. Ljubljanskim časniku" beremo v ti zadevi sledeče naznanilo c. k. ministerstva kmetijstva: „Pretekliga leta so bile deržavne spraševanja gojzd- ništva le v Berni, Ljubljani in Pragi. V drugih, po y domačiin jeziku v potrebnih vednostih o m i ka ti. razpisu ravno tega ministerstva od 26. septembra 1850 st. 13239 naznanjenih mestih so pa morale zaostati, ker se ni noben tak prosivec oglasil, kterimu bi se bilo menjenih? Ob kratkim se da povedati. Njih namen je: siroviga člověka otesati, omikati in mu tište vednosti podati, ki mu um razsvetijo in serce požlahnijo, da omikan člověk postane in se loči od divjaka. Omi-kane ljudi, dobre kristjane in verle deržavljane izrediti, je tedaj namen ljudskih šol, kterih naloga ni učene ljudi v ptujih jezikih izrediti, ampak le prosto ljudstvo Zali bog! da v naših dosedanjih ljudskih solah po Slovenskim se je ta namen zavolj pomanjkanja potreb- poglavni namen slovenskih ljudskih šol představ- ní h, to omiko pripravljajocih nauk o v tako grozno slabo spraševanje zamoglo dovoliti. V teh treh imenovanih 6p0lnevai, in da seje učenje nemškiga jezika veči-mestih se je 25 prosivcov dalo sprasati; in 15 med (jgj ^a temi je bilo za zmožné spoznanih. — Tekočiga leta bodo ijai0, kakor da bi v samimv znanstvu kakiga jezika že spraševanja, ako se prosivci oglasé za spraševanje, v 0mika člověka obstala! Če se sme znanstvo nemškiga naslednjih mestih: v Lvovu, Pragi, Budapeštu, jezika om i ka imenovati, moramo tudi Dunajské bran- y Solnogradu, Grad cu in Zagrebu in sicer v drugi polovici mesca no Sibinju, Krakovi, Beču ? vembra." jevke na Šanceljnu omikane vémo, da bi nam kdo to verjélî gospe imenovati: ali ne y Več jezikov, ko člověk zna, boljši je Krajnsko c. k. deželno poglavarstvo pristavi temu y to je £0 naznanilo tôle: „Razsodba, ševanju ali ne, kdor se za to tovo, in da je nam Avstrijancam med vsimi ptujimi jeziki nemški nar bolj korišten, radi spoznamo in tudi ali se sme pripustiti k deržavnimu spra- rečemo, naj se v ljudskih šolah po tem, ko se je mla- pripade deželnim dina slovenskiga popolnama naučila, in brez da bi oglasi, poglavarstvam. Kdor se tedaj za to spraševanje ogla y se nauki mnogoverstnih reci (ktere bomo po mora svojo^ prošnjo pri deželnim poglavarstvu tište kro- zneje kot predpisane redne nauke nasvetovali) le kolči novine vložiti in odkaz přejeti, v kteri bo spraševanje kaj zanemarili ali kratili, nemški jezik kot ne in zelí prosivec, de bi y ga spraševali vidili, bi svoje sosede podučili, jim razložili, kako se imajo popraviti, in pred ne odjenjali, da bi se to zgodilo, ceravno bi mogli desetkrát priti in tudi kakošno žal besedo sli-sati. Hvala prepričanih kmetov jim ne bo zaostala popřeje ali pozneje. Vredništvo. redni nauk (ausserordentlicher Gegenstand) tištim u-čencam razlaga, ki se ga prosto voljno učiti hočejo. nekoliko odrašeni prostovoljci se bojo v po- v ze Taki sebnih urah gotovo več nemškiga naučili, kakor pa V ce se že mlado slovensko otročé berž s slovenako-nemško abecednico terpinčiti jame, in se z njim to poene V z y 85 kar ne vidimo pri nob eni m družim ljudst ce vensko ljudstvo s tistimi vednostmi navdati, ki se lig t Otrokam na Ne m š kim se razlagajo njegovi pervi omiki potrebni. 5 na pervi poduki v nemskim, na Laškim v laškim Francozkim v francozkim, na An gle ž kim v an (Konec sledi.) glezkim p er ve le Slovenec je bil obsojen, da ni mogel se potřeb k v t jim mat m jeziku dobivati Petero potrebnih re et pri dovolitvi zakona na Slovenskim. Poglavni namen ljudskih šol pa ni, da bi se otroci (Konec.) 1% D o I en ski g a. s ptujim jezikam y in kakor večletne skušnje gl govoré—brez vsiga prida vkvarjali, ker se ne naucé, pole omika ljudst nikdar or » teg pa viksi namen ljudskih soi v pogubo gré. Kdo bi izmed nas, ljubi bravcit svojo prosveto (razsvitljenje uma) zameniti hotel za mrak uma, v ka-tereni tolikšna množica ljudi tava? Kdo bi se pogrez-niti hotel v tište vraže, v katerih je nekdaj bil, in od šeni Zares ravno tako zalostno kakor čudno je, da cio sku y in scer previdni mozje tega ne spoznajo, akoravno d naših dozdanjih šol odkrit pred njimi leži! Ali ne slišijo s tari s kar vidijo nad let hodili? po deželi, kako šole sodijo, po tem j im ot y ki so v take vec Kako drug bi stariši govorili, ko bi y vidili boljsi sad solskiga poduka pri svojih otrocih ko bi jim znali potrebne pisma, konte, plačilne liste î. t.- d. izdelovati priložnostih d y ko bi jim vedili o mnogoverstnih mlj o p kaj povedati y iz vine kaj razložiti god njih prestati tišti strah, ki ga je nekdaj terpel? Menim da ga ni takega mati rodila; mar več je vsaki za ta neprecenjeni dar hvaležen Bogu. Ako je pa prosveta uma za včs človeški rod tako velika dobrota, zakaj se je tako majhno število človeštva vdeležiti ega Ali je morebiti prosveta samo za nektere, in to bolj imenitne stanove ljudi? Začetnik naše svete vére se ni navračal k gradom in dvorom knezov in velikašev izjemce; ni hodil tiho memo kmetove hiše. ni sme ? Zakaj se ne da većini priložnost piti iz i krasnega vira 2 y kakošen t razjasniti i. t. d. Ali od vsiga tega nič prikazik ne vedó y v ce jim po tem tudi kako k písmo iz in • • ue podajo, stojí fante kot osliček pred očetam, ki ima prav, ako nad njim z ar en čí y da ni bilo nuje vredno, da se opustil osibenikove bájte, tega ne, marveč si je izbral izmed priprostega ljudstva učence, ki so, kakor njih Mojster, oznanovali luč resnice pred modrimi in pripro-stimi, visokimi in nizkimi, bogatimi in revnimi, in so bistro dokazali, kar se pred njimi nikoli pripetilo ni y je vec let po ěoli plazil. Odgovorite nam, pošteni možje! ali ni taka? Ali ni tedaj da prosveta uma imenitnim in priprostim na enak na gr éh sploh otroke y nad človeškim umam in nad človeštvam ako že ljudskim šolam ptuji jezik vriva, da le zbega in jim omiko o v ér a, za ktero je Bog člověka vstvaril. Pri ptujim jeziku mladini vsa vednost zastane, če bi se je bil tudi kaj pridobila, kakor hitro jo učenik zapustí, in nazadnje vse skupej pozabi! cin v dezeli pripada. Pripomockov pa v dosego tega namena manjkati ne more, manjkati ne sme. Ako se do-bijo za toliko druzih novih naredb denarji, se bojo dobili tudi za šole. Res je, da se je naše slavno ministerstvo hvalno od rajn. cesarja Jožefa ki v ze ptujim jezikam učitelj in učenec kakor Sisif skalo na verh gore vlačita. Po omarah in policah nemške pismenosti in druge šolske bukve plesnijo, zato ker jih bravci ne umejo; v glavah pa kopní, kar so se iz njih nekdaj učili. vedi To krivično vrivanje nemšine clo v ljudske šole je naše prosto ljudstvo tudi tako zmotilo, da misii: da nemško znati in pa omikan biti je vse eno, kakor čenih lét otroci okoli sole, dokler se učitel baví z majh > kjer poganjati jelo za šole počemši se v naši deželi vstáno vij ujej o, pa se še zdej vstanovile niso. Vedno dobivamo povelja ozir vabe otrok v šolo, gledé skerbi za poduk i. t. d. ; pa se jih vender nastor tej prizadevi ministerstva za prosveto ljudstva veliko najde, ki stavijo sum v njegovo zbiljo kajti ni nobenega povelja, ki bi sililo otroke od 6. do 12. leta v vsakdanje, od 12. do 18. leta v ne-deljske šole. Starši ne poznajo nobene druge zapo- ko svojo voljo. Torej skačejo od re gledé šole jim tudi vse za eno velja: slovensko znati ali pa priprost revež biti. Vsih teh nerodnost smo pa sami in zlo tudi naše šole krive. Mi V « se učimo zgodovine y y seg, jezikov nekdanjih in novih narodov y le slovensko je bilo do poslednjih časov v tištim kotu, kamur se ne potrebna sara mece; pri ptujim smo se za eno čerko vlekli, v domaćim za cele bukve nismo marali; v ptuje smo bili zaljubljeni, zato ker je ptuje merzili, zato ker je domaće bilo. y domaće smo nim številom otrok v šoli. In to se godi tudiondi, imajo „Bezirkshauptmani" svoj sedež. Na prošnjo in pritožbo se nobena pomoč ne dobi. To, velim, je vzrok, da jih veliko pravi, da ministerstvo nima zbilje za šole; jaz bi pa mislil, da ministerstvo le nevé, da pri nas vlada tolika nemarnost do šole. Na nemškem se povsod gleda na tanko, da otroci v gori rečenih létih hodijo v solo; mládenec ne sme v nobeno zabavno društvo, dokler nedeljskih šol ne dostojí. Pri nas se pa v tem času Kar je vlada rajnciga cesarja Jožefa v slovenskih raj kaji drugega počenja Nadjati se je, da bo tudi ljudskih šolah napcniga storila, je vlada našiga sedanji- pri nas ministerstvo temu doskočilo. ga cesarja Jožefa popraviti obljubila y ker 4. temelj Ćeterta zapoved bi overgla pred nekaj léti dano nih pravíc Avstr. vstave razločno pravi: „Za občinsko škodljivo postavo, ki v zakon stopiti dovoli brez ozira omiko ljudstva se ima po očitnih šolah, in scer v tacih na premoženje, in je rodovitna mati tatinstva. Zehlapci deželah, kjer narodi različnih jezikov prebivajo y tako s sosednimi deklami stopajo v zakon brez izstopa iz skerbeti, da tudi tišti narod, kteri je v kakošni deželi službe. Kdor ima le kak kosec ali kerpo nograda, si manjši, potrebne pripomočke za izobraženje svojiga je- verh hrama stanico postavi in se oženi. Nakotniki (Aus zika in za omiko v tem jeziku zadobi." To je ziïgler) grunte svojim otrokom izrocivsi, ko z njimi volja cesarjeva. In ukaz c. k. ministerstva uka 2. sept, slagati ne morejo, se podajo k nogradu, ki si ga za 1848 štev. 5692 ravno tako razločno pravi: „V ljud- živež do smerti izgovorijo, in stanujejo ondi. Vinske skih šolah, kamor se začetne soie s tremi razredi po- gore so zdej na Dolenskem poljudstvene tako, da je glavnih šol štejejo, se imajo učenci prihodnjič v ma- skoro več osibenikov, kakor mejašev. Njih sile revno ternim jeziku učiti." stališe se mora imenovati dom lakote in gnjezdo tatinstva. ki Nikjer se nismo brali, da bi bilo slavno minister- Poklican k nekej bolnici v goro, stopivsi v stanico y stvo ta ukaz preklicalo ali prenaredilo y v ljudskih tudi službo kuhinje in veže obavlja, zagledam ubostvo y solah se ima tedaj vse v maternim jeziku učiti to je edina, nar gotoviši in nar krajsi pot y m y si o da sim ostermel;--bolnica je ležala na dveh dilah nekaj slame pod sabo imevši; šlepa stara mati je elo- 86 iiela v kotu, gospodinja je stala pred pecjo 9 m O" to ospo dar 9 ki je ravno iz Ljubljanskega °rada domů přišel • v je bil poleg vrat. 9 Y tiskano. — Lažni Car Scepan Mali, Povjestno zbitije 18 vijeka. Pjesmotvorje u 5 činah. Od Vladike Crno- Po overšenem opravilu izidši iz hiše gorskoga, sa izvornim pismom od Igumna Mrkojecića se oziram okoli bajte, in mojim ocem se nastavi zahod, kamenopisano. LT Jugoslaviji srpskim crkami izdao A. pritisnjen k zraven rastečej hruški. Od revšine ganjen Stojkovic u Terstu. do solz, vprašam vodnika: Od kod ta družina živi? - Pokaže mi s perstom en kosec tertja rekoč: „To je vse, kar imajo." Kako bo ta ubozec, si mislim, hranil ste-vilno družino, ki nobenega rokodela ne vé? Kmet sam teško živi. Tišti, ki tako nepremišljena dovoljenja delijo v zakon, ne dajo mu nič iz svoje blagajnice (premoženja.) On je tedej v zločinstvo (hu^ dodelstvo) prisiljen, ker se od zraka ziveti ne da. Torej kradejo ti reveži o jeseni pri beli luni: grozdje ? fažol ? krom pir 9 sadje ? in vse, kar se nenazocnim me jašem vzeti zamore. Spomlad popukajo v sadežih od rastlike in jih drugod prodajajo. Tu ticijo in imajo svojo zalego tatinska in večkrat roparska društva, ki hrame po goricah razbijajo, s pepélom, uglenjem, ali moko opipani tudi premožne hiše napadajo po tolovajsko. Zoper take tatove ne more vlada mejašev braniti, ko bi tudi na vsaki meji nograda žandarja djala. Tako se vlada iz pohlepe, veliko število ljudstva imeti, zamota v zaderge, da ene svojih poglavitnih dolžnost opravljati ne more, deželno ljudstvo namreč zlotvorov (hudo-delnikov) varovati. —Zdej se še le v djanju kaže modrost tište postave, ki ni pripustila brez potrebne- ? in v vinskih goricah ga premoženja v zakon stopiti se naseliti. Pete zapovedi potreba se iz rečenega kaže; vender bi se gori imenovanej naselitvi na enkrat z vratom zakreniti ne smelo, kakor nekteri poglavarji mislijo, ki nektere teh revežev tit in tam iz goric preganjati dajo. Župan pride, ga přežene enkrat, dvakrat, — tretjikrat se že naveliča in o-n to ** pusti. Treba je naj prej zamašiti cuzinec, iz katerega to zlo slezí, in potem še le po-snažiti jarek. Tak cuzinec so na Dolenskem iz straha od vojašine storjeni prepisi iz očeta na sina. Dolenec je reven, kajti na osmini, in še cio na šestnajstini večkrat domaćega pridela velika družina V • f Z1VI ki od samega nikakor živeti ne more. Oče gleda tedej, da si naj starejega sina doma priderži, ki mu doma delà, dokler on od drugod, ko žbela v košnico 9 domu živeža nosi. Da mu ga pa k vojasini ne vzemejo, da prepisati na-nj po napotku gosposke. Tako stopi gospodarstvo iz ko-mej 40 lét starega očeta, ki se ga v sercu še neodre- na 17 ali 18 lét starega sina. Sin se oženi in ta kako leto ali dve v miru. Po tem ce v • • Z1V1 dvoja družina se vname plamen prepira, sovraža, kletve in bojenice. Uzrokov, ki k temu dajejo povod, jih je zadosti: go- reča želja očeta še naprej gospodariti, za majnši otro-ke skerbeti, in si kaj boljega privošiti i. t. d. Da je temu tako, vejo dobro komisije, v ktere se starši večkrat s kervavimi glavami pritoževat hodi o. V takih krajih bi tedej kazalo naj starejega sina tudi brez prepisa vojaščine osloboditi. Ta reč zasluži gotovo vso vladno pozornost. J. Kobe. Pregled jug o slav enskig a slov str a. Slovstvo jugoslavensko močno napreduje. Pregled na svitlo dajanih knjig nam to očitno dokazuje. Na polju jugoslavenskim sopet zagledamo: Bukvica Jugoslavenska srpsko-laškim crkami, i Pre- JVovicar iz JHLraJnsUigtu Ravno zdaj se preklada leseni tlak (flašter) na Du-najskih ulicah v Ljubljani; okoli 170 štirjaških sežnjev ga je že preloženiga. V letu 1844 je pervikrat na ti cesti v Ljubljani g. Withal m leseni tlak z namočeními 7 palCbv Visocimi, okroglimi hrastovimi količki razne debelosti položil, ki je brez popravljanja (tedaj či- sto brez s troškovi terpel 6 let in pol. Taka dolga terpežnost na ti cesti, ktera med vsimi v Ljubljani pod teškimi vozovi vsak dan nar več terpi, je brez hvalnih besed nar očitniši dokaz stanovitnosti tega tlaka. Res je scer, da je bil po«lednji čas že zlo izvožen in jamičast — ali če pomislimo, da je čez 6 let brez poprave terpel, ko se je mogel poprejšni kamnitni z mnozimi stroški vsako leto popravljati in je vunder V se pri vsem tem le malo časa dober bil, nam to oče kteri ga vidno spricuje dobroto Withalmoviga tlaka, štirjaški sežeň je z vravnanjem ceste in v vsim i+ skupej pervikrat 8 gold, veljal. Za prekiado in popravo tega tlaka v novi stan je dovolil mestni odbor g. Wit-halmu za štirj. sežen 4 gold, in pa povračílo za potrebne nove količke. Ko se je stari tlak v pričo tukajšne c. k. stavne vradije razderl, se je veselo pokazalo le 5. del starih količkov ni za nobeno rabo več ? j da vsi drugi bojo obernjeni prav dobri, da bo novi tlak spet 5 let brez poprave terpel. C. k. stavna vradija je na- znanila to dobro skušnjo Withalmoviga tlaka vikšimu stavnimu vradstvu na Dunaj in ga priporočila za vse tište kraje, kjer imajo hrastovi ga lesa dosti in za ceste pripravniga kamnja manjka. In zares je tudi ministerstvo kupčíje in deržavnih stavb ponudbo Withalmu na znanje dalo: ali bi ne hotel v Slavonii kjer je obilo hrastja, za poskušnjo na cesti med Ose ar to- 9 kam in Dia ko var a m na 1 ali 2 milj. napravo imeno- vaniga tlaka převzetí. Slišali smo, da tudi v Zagrebu in v Gorici se govori od naprave imenovaniga tlaka. — Po željah našiga župana g. dr. Burgerja, da bi se novi mestni magistrat, berž ko je mogoče, vsta-novil in svoje opravila prevzel, so se zbrali preteklo sredo mestni odborniki v izredni zbor, in so po županijski postavi Ljublj. města volili županoviga namestni-ka in pa 5 magistratnih svetovavcov. Za županovi- (z 20 gla-za magistratne sveto- ga na mestni ka je bii g. Mi ha Ambrož sovi med 24) izvoljen, vavce pa g. Samasa, g. Ambrož 9 S dr. Mel cer, g. dr. Ahačič in g. Holcer. In takojemestna županija z magistratam vred gotova; zdaj še le bo mogla popolnama začeti delavnost mestniga županijstva. V Ljubljani je pred nekimi tedni en berač umerl 9 kteri je kakor govorica gré zraven nekaj sre berniga denarja se za 1000 goldinarjev krajcarjev zapustil. Ce tedaj ti 60.000 krajcarjev tehtamo, nam teža čez 9 centov kaže, in če eniga zraven dru se žiga podolgama položimo 9 dobimo 5000 cevljev ali 833 sežnjev in2čevlja dolgo rajdo, kar blizo daljavo Ljubljane doseže, ker en krajcar en pale v širokosti meri f če bi se pa ti krajcarji eden na druziga po koncu postavili, bi dobili blizo visokost naših snežnikov z barjakom Slavena od A. Stojkovića u Terstu. tres svrhu prvenstva Apostola S. Petra. Troškom mlade bi jih po ravnim eniga na druzi gapoložili, bi dobili viso ce družbe jugoslavenske tiskano u Zagrebu. — Poslanica kost čez 385 cevljev ? to je 9 visokost Ljubljanskiga epistula S. Petra Biskupima Pijemonta (Laske) od ju grada 9 ker tako 13 krajc. en pale meri. S temi kraj goslavenske vdruzbe u Terstu, i tu tiskano. Gjurišića i Čardak Aleksića 1847 Kula carji se bi y se znal 166 čevljev dolg in 2 in pol čevlja god. Od Vladike širok tlak narediti, na kterim bi 222 vojakov v 2 versti Crnogorskoga, jugoslavenskim srpskim crkami u Beču brez posebne tesnobe stalo. Po tem prerajtu se nam se 87 še oprašanje všili: „Koliko his je ta berač obhodíl, davkov 35, za prodajo kolka (štempelj) 15, za p de je toliko krajcarjev skapej spravil? in koliko se je st ne dohodke 5, za loterijne dohodke 10, za tak lagal j de je revež ? ! s Razdertig a v a Čeravno sim kmet 18 za col ne dohodke SO, za davke 75, in mno druge dohodke 2 milij gold vunder potrebo šol živo spoznam in avoljo tega se bojo prišli skoraj na dan ? ki boj Novi kraj car j ne morem zderžati, da bi v „Novicah" ne naznanil od in lični. Tišti teški krajcarj fp Lozeh namen je scer dober nove šole, ki se je zdaj v mali županije Razderske napravila; ali kako se bo iz^ učila ! Potreba bi marveč bilo, da se imenovana blizo vec koval Učitelj Tiroljski stv neki prav pripravni 2 krajc.) se ne bojo a so prosili minister- oljeni učitelj obnašal za poboljšanje svojih revnih dohodkov; g. minister bo skusnja uka jim je vasica dohodkov v odg eli m da se bo poboljšanje rstu kmalo upeljalo u Mteljskih Na ukaz in več druzih bližnjih, kakor velko in malo Ubelsko, ministerstva vojniškiga se ima meja proti Krajni na Tui Brezje, Berdo, Hruševje, Slavinje in Sajo ? ki so škim, kjer je že dolgo huda vojska, od, cesarskih k večimu 3 četerti ure od Razdertiga, zedinile in v jakov posesti, kterim zapovednik jegeneralmajorRajlič tr Razdertim veči šolo napravile. Samo iz Razderti » je Velika obertnijska razstava v Lond na Angleškim zdej otrok čez 70 za šolo, večidel bolj ubozih stari- kakoršne še nikoli ni bilo in je mende tudi ne bo y 9 8e sev j ker nekteri bogati otrok nimajo, drugi pa svoje bo odperla 1. majnika. Od vsih dežel vrejo ljudj otroke v město v veči solo lahko poslejo. Prav potr pej ? to imenitno rezstavo viditi ; dozdej so že staniša ba bi bilo, da bi gospodje, ki pri šolah zamorej V . pripomogli, pripomoći gled vzela in v bolj • V • da bi se tuđi naša sola v v stan pripravila. Častiti o kaj pre- gosp. za 340.000 ptujcov najete tehant Postojnski, potrebo dobre sole pri nas spoznaje > na 0 g e r s k i m pričakujejo hudo letinsko krat točo rajo) Vinorejei Budskih goric v r vec za 16 " r* <■» — » • c i ,-at ^ zavarujejo (asekuri dan t. m. je na Parskim ubila strela ne to nograde pridno so ? kakor zvémo, to unidan nadzorniku ljudskih sol g. kiga kmeta, ki je na polju oral ? m volj hudiga vre dr. Močniku živo priporočili mena pod d bezal. Grozno nevarno je, o hudim vremenu se pod drevesa vstopiti, kamor tako rado tresi Novicar iz slovenskih hra jev. tr. stajersk. slovenskih goric. —r. „Novice" so v 13. listu letošním „Drobtincam" pravično zasluženo hvalo dale 7 „ . x skofije našo vročo hvalo in zahvalo za „obce ljubljene Obravnava kjer je bila. - emskih zadév je še na tištim mestu Okoli Frankobroda se bo neki ve- lika armada iz 60,000 vojakov postavila vlada bo poslala v ta namen 20,000 mož; j avstrijanska ravno toliko povejte še tudi iz naše pozabljene Sekovske tudi pruska; parska 10,000, druge manjši deržave pa V Boloni i na Laškim so vse skupej 10,000 mož Drobtince." Zares! po vsej pravici so „Novice" ome- zasačili društvo, ki je naše dvajset nile „slavniga slov. pisatelja V " gg. knezoškofa hvaliti, bi ponarejalo bilo vode moru prilivati. Alj cesar polno je serce, rado iz ust gré: tako tudi mi iz polnega serca mil. g. Namesti šolske mile r« knozoškofu rečemo trikrat „živijo mladeži se jim še posebej zahvalimo za prelepe pesme, vsaki dan pred šolo in po šoli skoz celi teden. de Slovenshe besede ? v Líburnii (Istrii) po g. Jak. Vol cicu nabrano. ktere so nam letošne „Drobtince" podarile za ? Bese- Popasa Abweideschaden 5 p olu tak 2 v teh pesmah so lepo vbrane, častitljive, šolski mladeži primerjene. Se bolj bi nam se pa bile te mi- sveeati in grosser Noth mit Leihen helfen. Kreuzer, opevarija Singgebůhr, opevalo Singpflicht, m las/ca ti kauen, grah Steingerôlle, op o risée Stûtzpunkt i p už al Fackel y le pesmice prikupile, ko bi bili napevi pri vsih tudi lin da Fensterdach, po nik v a Kesselthal, palivo častitljivim besedám popolnama primerni. Vredne so prav izversnih napevov. brandig, cigalíé der Heber, ml ja va ein Stange, stre m ein Vordach, tresati tresariti irren, — tres o ver Novic ar iz mnog/ih hrajev. kehrt, Spitzen, theile, obličje die Larve, zamah Stopel, bruska Steinsplitter, ožark otrink, t v eza dimje Gegend der Gesehlechts- serh Schauer (grizzoli), Za gotovo se pripoveduje, da se bojo cesar 15. maja v Lvov podali, in da se bojo potem z ruskim da m uh te gratis, hojba das Gehen, žvah Zunder, deravica Sodbrennen ? 1 agi na Erleichterung, kotorata Fallthur ? soebiti abortiren, nicht reciproce, ganz aktiv. caram na meji snidili. Zopet se je jelo govoriti ? misli vlada toliko zaželjene dežiilne zbore skorej skupej poklicati; ta up iz tega izvira, ker je neki ministerstvo deželne poglavarje vprašalo : ali so pripravne zbornice že povsod. — Ker se od vsih straní, v mestih in po kmetih, zmirej več tožb zoper svojoglavnost pošlo v sliši, je ministerstvo za potrebno spoznalo, nove poselske postave dati ; zato je poslalo vsim deželnim poglavarjem naukaz, da naj po posvetovanju z duhov-nimi, županijstvi in umnimi gospodarji osnovo posel-skih postav ministerstvu predloži. Kmetijske družbe na Krajnskim, Stajarskim in Koroškim so, kar je nam znano, Mojimu narodu. ko za te, rod slovenji ! Moje serce ne gori, Stvarnice mi sèrd ognjeni V divji vihri naj gromi Dokler mi mazinec miga, Dokler duša je v teles', Naj se vedno bolj užiga Ta ljube z en, dar nebes ? v tem že marsikaj pripravile. Dunajské vradne no Kadar pod zelenim plajsam vice razglase, da je bilo mesca svečana derzavniga papirniga denarja za 359 milijonov in 370.S24 gold. Ona Bom zagernjen mirno spal terdno se zanasam — Bo puhtela še iz tal ! mesca marca pa 359 mil. in 757.031 gold, med ljudmí. — Ministerstvo denarstva bo neki skoraj dohodke nasiga cesarstva za to leto 1851 razglasilo, ki so na 240 milijonov gold, postavljeni; namreč za pro-dajstvo tobaka 30, soli 30, za dohodke iz vžitnih P ož encan. Naznanje. Tretja pola 4. delà ništva" bo v saboto na svitlo dana. živinozdrav Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.