HochlObl. K.k. Hofbiblidthek, Wieu St. &L*&* V Gorici, v cetvrtek 12 Avgusta 1875. „8oLft" izhaja vsak cetvrtek in velja • polio prejomana ali v Gorici na dora po&Hjana; V«e leto......f. 450 Pol lota ...... „ 2.30 fctrrtl.ta , ¦......1.20 ..Kmetovalec" za uwroenike Soee Vso 1. f. 2—P<4 l*ta t 1 & nenarocnike: Vse leto t B.- P*d let* f. 1.60 Pri tiznanilili in ravno tako pri „jpo-ilanicah" m placuje z* cav&dno tristopno jrwto: j .....____....._.i._„.......____...........-.............- B kr., ft se tiska 1 knit 7 ,r ., .. m * krat « ., w „ „ 2 krat Za veco irkc po prostoro. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 sojdov v Gorici pri PaternollijujvTrsta v tobakarnicali j,Via del Belvodera 179 . in „Via della caserma 60V Narocnina in 3opisi naj se Mago-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Doleneo v Gorici. — Rokopisl se no vmcajo j dopisi naj so blagovoljno frankujcjo. — Dolalcem in drugim no-premo8nhn so narocnina zntta ako do oglase pri urodnistvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriskega za brambo narodnih prayic. aH kato se skoro propal narod Kopet povzdigne. Dne 5. B. 7. avgusta so In*i (ostanki starodavnih Koltov) velikansko slavili stoletnico rojstvonega dneva svojega 0' Cutinella, inoza prav demostensko zgovorno-sfci in naj izkrenejiega douioljubja. Ko se je prod 100 leti rodil v Dublinu, bila jo njega dotnovina, /oloni Krin, od Anglezev zatrta iu v vsakem obziru nesreena dv'zola. Kakor so naSo proddcde v 8mem stoletji lfavnrci pre-mogli in nase dezele in narod mod nemfika vitezo raz-delili; toko so v 12. stolotji Augluzi po Ijutih bilvah del Irlandijo domaLinom vzoli, in predrznil ho je Henri k II. dotittna posustva razdditi mod nortiianske baro-ne. Odsihdob so anglezki kralji tain gospodovaii, kakor da bi ta delela bila njih privatna lustniua, darovali ho podestva svojim ljubljwom, dozeiani pa so kot delavci ali zakupojeiuniki (titniki) ziveli pri novi tuji gospodi, in )e undo je gospodarjev ostalo na svojom starodav-nein pjsesu. Vrli toga ao Anglezi Irco zanificvnli in od casa rcformaoijc jib katoMftaito tudi t-rtili. Cerkvono pro-uioienjo so jo dtdo novi driuvni ct-rkvi protcstauski, in Ir«c jc moral desetino dajati avoji duhovseini in tuji, akoprom jo biio le malo protostantov v dezeli. Cn-dtio zureB, da so je vse to gajato vkljttb angle^ki svo-bodi, ki to pa veljala saruo ta ^ospodujoci narod anglei-ki. Do feta 1800 je Irlaudij* vendar lo imela svoj pdbMMt, v k»ter*»i« pa ni f«el aadbM tiob«n kntolitar., tod* tt-ga lota so Angl"/i podkupili poslodne poslance, nelml jc /.bor v Dublinu in liodili so posianci v skupni parlament v London. Tarn so vedno bili v skromni matij-iini, in ^astopaii so Irlandijo sami Anglezi, kakor bi pri na.s Ukraj Neiuci, onkraj Li lave pa Madjari radi sami sedeli v pariamentih. Ali Irei nijso bili buiji volki, in krvuvo ustaje so odgovarjalo takemu trinoLtvu. Kcr pa nijso nit pomagale, obupa revno Ijwdstvo, mnogo so jib preseli v svobodno Anieriko in Irska so zmirom bolj bliia propadu. V tej straini dobi rodi se v Dublinu Dante] ()' Connell, sin plemenito staroirsko druzine, ki si je ohru-nila stara pos^tfa. On se naiueni odvetni.stvu, sloveci advokat pa prcvzamc pravdo svojega naroda. L1STEK. Iz mornarskega ilvljenja. Bilo je xrtdnji dan meseea tinotoka 1. 1870 ; ru-meno solace joo^e vtonilov Adriji; dale^ vizhoda pri-knze se h za sivih gor dalmatinskib bleda Juna. in *ca-robno osvetljujo Puljski zaliv. Vse je mirno, no ^oje se vet Tsakdenjega upitja: minol je podnevni krik. Vse drngaee se pa godi za Praneovo tordnjavo. Tu obhaja a?st Eorteta „Minenraa den odhoda: milo dalmatinske pesni razlcgajo se po pra^niono obleoenem brodu. in teika m frifiakoje mielj«$ni hip odjadranja v tem ro-manticuein vefteru. Le ie malo Lasa—; mlad Sestnik se prtkaie na brodu» t8e je polno Sepetanja, ?se je rado-iredno: Kam bodemo oojadrali ? Glej ! Gibraltar je naS cilj. Dvigajo se tnali iolni^i in terdno pri* feiojejo k stari ladji, vsaki naj raanji stvari odlodeno jo svoje mesto, na migljcj castnika tudi jadra so uzo ra/.-peta» in s trikratnim ^hurra84! p »slovili smo se od Pn-ya in dnizib tovariSo? mornarjev. Okoli polnofii, nebo se pooblati, luna se sraimijo poka/.ati svoj bledi obraz, le tu pa tam zapaxijo se mizavo lu5i dos!ih ali odhajajo-5ih parabrodov, in srefino potovanjn, ktero twdnjava BMousillM! ravno kar ?o§fii se svojimi lu^nimi znaraenji, je le malo vec" razlofino. Lahka sapica, zvosta spromlje-valka pri vocernem odhodu, se ^o polnoei razserdi in znga zmiraj mocnejSa postajati, in da bi se nad nasled-ki njenega sreda preved ne veselila, zavezala so se naj-viSja jadra, in skrajsala srednja. Dan pervega listopada naitopi—pa kak Sudeti: nebo je oblaSno, ? jugu s Jfr- 0' Connell, moL vcllko ufienosti in 5ndovite zgovor-aosti, on moz atii;ldXko omikan, bi bil Anglezcm sluJiec od njib dobival, Cesar bi bil fcelol; a posvetil jo vso mo6i vso diiso, vso dni svojcmu ubogeinu, zanitiovanomu na-rodu. Kako majlini duliovi so pri nas SIoTnnih mnrsi-katcri ominkanci, ki cido pravijo, da se zurad omiko pristevajo Nomcem ali ltulijanom in so eramujejo svo-joga revnega naroda. Knka omika to, ki Mitre v clovo-ku doinoljiibje in zavest naravnili dolznosti 1 Nasprotno je 0* Connell v dnu sroa firtil Anglezo tor je s pomoftjo tudi anglozkoga juxika, slovstva in anglcfiko svobodo urotivnik» pobijal v casopisih, v parlnmonln in po ta-borili, katero jo pogostoma sklieeval. Prav tako jo dolal Horniaim knoz nemSkih Kvruskov, kat«ri je kot mlade-nefi mnogo lot v Uimu bivajofi ritnsko se omikal, ali doniov prid.si jo s pomocjo tudi rimskih vojnih na&d rini-sko Icffionc pokonLal v Tovtoburskem gozdu. 0 Oounoll jo bil tavrsten pisatolj, pogumon in ve-lik govornik v pailaint>iitu, ljudski govortiik pa, kakor-Suoga nicndn nij bilo na svotu no proj n« posloj, Do-kaz toniu je, da jo bilo ua nogostmli taborih vodno 40 tisiic do 1(H) tisufi Ijudi vseh Htanov.tudi muogo „lrk", katorim jo gorko priporoceval domovino in mladez. „0' Cuuiiull,u pravi Francoz Oormonin, „'»j bil Whig (libe-raloc) no Tory (konservativec) tudi no radikalec v an-glezkem zmislu." i3e vo da no, on jo bil samo Ireo % dufio in telesoiu in federalist, zato nij zapiaal na svojo zastavo ne v o r e, akoprem jo bila zarea \r\ jako zati* rana, no s r o b 6 d c, akoprem so za Irskc voljale iz-jeinne postave; tudi no materjalnoga blagostanja, akoprem so oropani irci vocinoma bili zukupojemniki (koloni) ali dolavci: tomuS zapi^al je na svoj prapor: li e p e ol. On jo s tern tirjal, da so preklifie lota 1800 vpeljana zaveza za postovodajo, da se ssopet ustanovi irski parlanient. V to svrho je priscgel ves irski narod misled, da dobi samo po sebi vso drugo, ce so rau po-posrcSi zadobiti „repeal.u Toda 0 Gonnoll nij cakal lofiitvo; ampak preeej je po taborih in v parlamentu krepko in po-nosno tirjal, da so odpravi vsaka krivica. Svojim nasprotni-kom je v drzavnem zborti rokel v lico.* „Nikdar se nofiom tako strasno pregreSiti, da bi obupal o svoji domovini in danes po prestanih dvostoletniJi bolofiinah narodna secto-jim ftvrsto v tem^zboru, ter ponavljam pred vami vse stare pntofcbe, zahtovajofi od vas t'i8to pravifinost, katero so tirjali moji proddeje, To pa ne lahtovain b poniinim in ptCHofcim glasom, tomufi opira,jo5 so na svojo oblast in trdno propria, da bo v bodofinosti Irhvndija broz vas si znala prldobiti to, kar ji odrekavate. Jas so z Vamt pogajati nofiem, tomvofi tirjam za nas tiste pravice, ka-tore imate vi, in prav tisto obfiinsko ustavo, katero ima-to Anglija in Skoeija, Ako nij temu tako, h tan nam jo vaSa zavoza, li fomu nam jo ta zvoza na papirji ? Raztrgajmo toroj pergnmont in zavozo.M To jo knj ponoson govor, pa on zna tudi prositi anglezki narod, ali tudi njega prosnja jo ponosna, ovo lzgloda: „Slisim, pravi, „v«mk dan slisim zalujofii glas Irije, katara mo poprafiava: Ali imam vodno cakati, vodno trpoti? No drngi Iroi, nij vam vofi brosaspelno tirjati pravico od AngloilQv. Angllia nij vofi dozela.v katflri so stari prodsodki draJiili, v katori je odina besoda papism, razka&ila vse Ijudstvo.dajobilonepravicno iuljuto. Tudi irski posianci so dolnli na to, da jo zmagala reibrma o volitvuli, kar jo Anglozom volik dobifiek; zatoraj boino usliSani, kodar bomo pravifinost m Iriio tirjali od svo-jih kolegov. Ako pa no bi pav'amont uslifial nafio profinjo, onda se hocomo pozivnti na narod anglezki, Ako bi tudi narod slepiii prodsodki; tedaj se vernomo mod naSo goro in videli bomo, kaj nam bodo svotovali nas po-gum, na§a nioc, nas obup." Sploli jo njega zgovornost bila Ijub^znjivagledo naroda, velioanska v brambi, strata in satiritina t na-padu, in zares dosegel jo mnogo naslanjajofi so na po-polnpma zedinjeni narod, na sklenjeno trmno 40 irskih poslancev, katero so imonovali irsko brigado. Vsi zedi-. njeni pri borili so n. p. da so se oproatili katoliSani starih spon in krivic, odstranilo izjemne postare, zbolj-sale Sole in matorialno stanjo, da se je prerodil ves irski poprej hudo zanemarjeni narod Popus5al je malo po malum punte in ustaje, naufiil so politi5ne discipline in jiodil po postavni, vami poti za 0' Connellom, ki sicer vcfikrat stopi na skrajno mejo prava, ali prestopi je nikdar; zato nijso nikoli mogli obsoditi njega zato-Xenca. Nij fiuda, da mu je bil ves narod sreno vdan, da f jo bil proprican njega iskronega, iistega domoljubja, in nimi oblaci zakrito, videti,jo kako po Velcbieu snezi, pri Senju burja podi t«»zke oblako v kvarnerski zaliv, in sploh samo osodopolna predznamenja slabega in vi-harnegft vremena. Proti deseti uri zjutraj piha burja z nopricakovano rnoijo, jadra nezmoina upirajofie se sape vzdeiiati se tergajo, razdraiono morjo se peni, in straSni Sum v daljavi je lalosten dokaz prihoda noljubega gosta, ki nas ie\i v kratkem Lasu obiskati. Vso kar je ilxegs. hiti na palubo, in pri^akujo povelja. nZaprite jadra" zadoni, in kakor bi trenil, plozajo dvrsti sino^i dalmatinski do vrhonca. Ali glej ! strasen orkan razsaja s tako silo v tropiskih dezelah, da vkljub serfinosti in izverstnerau ob-naianju na§ilt juznih bratov §o koSSek raztorganega jadra ohraniti so no posredi. Njegov sum iu pisk je tako moean, da niti danih ukazov razuraeti nij mogoge. Osamele jamboro so vkla..jajo kakor tenka sibka vibru, in peneSi valovi prote kakor Xivo gorele pogubo;strah pa jo nepopisljiv, ko velikanski val vse pokiiva in ,Mi-nervo" kot bil bi ko§6ek deske na desno sirao verzo! KUc in stok preslne vsak ob^utek. Ouje se neprestano apitje, in novica, da se je v spodnjem dele broda zo ve5 firevljev vodo nabralo—napravila jo §o vefii obup, J Pa, akopram se je mornarskih obrazov groza pied bli-zajoLo se nevarnostjo polastila in so tu pa tam bozjo mater, majko sveto na pornoS klicali, vendar §e ni v vseh prsih srfnost upala; nij nam Se vse upanje po morji splavalo. „Junaci mornarji ne obupajto, sree naj Tam no vpade!", navdu§eval nas je kapitan, po rodu Hrvat, in spoznalo so je iz njegovih firnih oBu da nij 5e zginola zadnja iskra upanja v brabrih persih. Gosta rneglapa-de, sneg in led U naletujeta; niti ene suho nitke nij bilo na nas. To jo bilo straSno ! Hujsa pa nas caka §e le. V zadnjem delu broda nastane brup, in 8uje se: „lCrrailo jo zdrobljeno, na kosco!u Zeleznemu iloveku bi sorce strcpotalo, ko vidi, da zadnji vodja, odini prjpo-raofiok k re§itvi jo razdjan. Zginilo jo toraj zadnje upanje, v duhu jemali smo slovo od svojih dragih, od lju-bo domovine—ker mcrzel grob se nam je vedno bolj blizal. Noc temnoj§a prihaja, moei hirajo—kuhnja in ves zivez, vse je slo nam podzlo; pa naj le'bode,—vsaki si ze za gotovo misli, da je to zadnja muka v tej solzni dolini. S kakim trcpetom, in v kacem strahu smo noc prebili - si dragi bralee sam uzo lehko misli, pefo je nezmozno popisati tako strasue prizore in buCenje div-jih olemontov. Po polunofii zapazi se luc\ ustreliso to-daj s. kauonom, in spuSSajo se znamenja nevarnosti z u-metnimi ognji v toinni zrak—a vse je gluho. Bil je le mali brodil iz Kotonja, kteri se 'enako nam so smertjo bori in pomoci prosi. „<3uje so upitje: Mpomozito" !; pomozitel— pa le malo Sasa vo5,—prihrali so §ume6i valovi i pokrili z merzlo odejo mali brodicj—upitje je umolknilo in zginilo je upanjo v neizraerno globino raor-sko. Nepopisljiv je vtis v cloveSkem sreu priLujo5emU pri tem zalbstnem poginu naSih nesreGnih bratov I— V jutro 2. listopada so neviuta nekoliko pomiri, v zapadu zagleda so parobrod; zopet se strelja, in dvigajo znamonja pomoCi — a to pa no zastonj. Parobrod za-pazivsi nafio nevarnost, krene proti „Minervitt; po kratkem dogovoru jo na se otveze in z Bogom ti pozreSni kraj. Regeni smo bili, nebo se je zvedrilo, solnce je ravno zaliajalo, njegovi zlati zarki jemali so zadnjo slovo od matero zemlje, ko smo z nenavadno rajsko radostjo pozdravijali stolp sv. Marka. je^iu* #e3al Meal pro^g* Irca» K Je z naTOdbIli delal in temc] za narod.. ------tT*S3rje bil Iep roo3, vclikckrepke postaye m irrmecega glasu, prav stvfwen za tabore. Po dolgem detovanji umre leta 18*7. Priboril nij lo&tve (repeal), Wndar •> osllivU sVbjo ubogo domovino, on njen najve-di fieumerli sin! ,. DH bi vsak zatiranl narod, da bi mu Siovenci imeli takega branitejja, takega borivca! Ker ga pa ny-marao, naj 0 Connella saj v kakem obaro posnema)0 naSi voditelji, naj Irco saj v doraoljobju in v slogi p$-snenia na§ narod slovenski. Usl»J» v II< rcegovliii. Nasi bratje v Hereegovini se bojujejo uie ccz en meaec se zakletira sovraznikom Turcmora, bojujejo se za slovanski narod in za kristjanstvo, katero oboje sov-raiijo Turki in zatorej preganjajo neusrailjeno uboge kricene alovano v Bosni iu Hercegpvioi. Miaul* se je g pofetka, da ustanek je le osamljen in da ne bo imel ntVeaega uspeha; a zdaj r**«i drugace stoje; ustaja se iiri po vsej Hereegovini in Bosni in nstajnikov ]• zda) ule na tisoce pod povetfstvom Ljubibratic-a jako spret-neg* vodje, ki je bi! adjutant znanega Luka Vukalovii-a, Mi je v noprejSniu ustajah mnogokrat v beg spodil moSne tuiSke cete.—Crnogora je nekda uie popolnoma pripravljena za vojsko; nova pota za kanone so naprav-hesa in po vsej deieli je razpeljan telegraf;—$000 Cr-nogorcev je uie prestopilo k nstajnikom in knez sam z vso njegovo vojsko bo skoro gotovo primoran deleiiti se vojne proti Tar&nu. Na Srbskem tudi vre; narod Srbski je pozabil na vae prepire in casniki srbski vseh barv tirjajo, da srb-ska vojuca marSira proti Tormina. Cud no je, da se je gel knez Milan zeniti na Dunaj v tako vaznih trenut* kin; sli$i se sicer, da je Sel tudi po politicnih oprav-kih in to je verjetno; a kaj pa zdaj dela na Ogrskem pri svoji teti,—Mordn so colo boji domov iti, ker no-rod bi ga silil v akcijo in on nekda nij moL za to. Co bodo torej ustajniki se kaj casa srecni, bo iiarod Srbski sain raxsodil in Milan bo moral prejeti za tno5, ali pa odhuuti. Tako jo denes stanje v Belgradn, kder so uze< na tisoce denara nabrali t podporo ustajnlkov. Sli-fii so tudi, da Basija je za to ustajo in da ona proto-iira ernogorakega kneza, kateremu hoco isrofeiti vse Sltvansko zemlje, ki so uie in bodo Se otote TurSkemu jama.—V Ornogori je nekda muenje, di; bi morala vsa srbvka armada 200000 moi marSirati v Bulgnrijo na-ravnost proti Qarigradu; v Balgariji bi se ob enem zafeela ustaja; Crnogorci in Hrcegovinci pa bi se voj-8koraH y Hreegjvini in Bosni. Dve ddbro nredjeni ar-raadi, Srbska in Urnogorska, ki stejeti v sili 250000 moi in pa ustaja po skoro vsem TurSkem, to sofaktor-ji, 9 katerimi se TarSka ne more dolgo raeriti. — Vse je zdaj na tern, ee ostanejo tri severne velevlasti neu-tralne; zato pa bo raenda skrbela Bnska, eo Avstrlja nij se dobro zapopadla svojih interessov v Orijentuin Se *nij '/nala od NemStje in Busije kaj boljSega dose5i za-sei: Pa to bomo kmaio videli; za zdaj enkrat ofiet-jozni in ustaroverni listi po svetu trobijo. da velevlasti ostapejo >neutraliii>. To bi bila politlka, ki se ima vr-siti zdaj na Balkann; kar se pa nze zdaj faktiCno vrsi, podajamo v sledecem tastitim citateljom, ki se goto?© prav modno zanimajo za dogodjaje na Balkanu. 5. t. m. so ustajniki blokirali Trebihje nokdaj glav-no mesto Hreegovine in vazno v strat^gi^nom obziru, ker posradnje kolSftnikacijo s'Ornogbro, je blizo avstrij-ske raeje in je obzidano; komunikactje so vse pretrga-ne.: Vefcnego 600 sirot, 2en in starcev so ustajniki poslali v sigurnost v Dahnacijo. Okolo 12000 ustajni-kor se je zbralo okoli Trebinja, mej temi je fiez 2000 Crn^goreevjn mnogo Dalmatinc^v, ker iz Zupe je vse, kar le orozje nosi, od§lo v Hrcegovino. Mnogi ustajniki so eakali Tursko vojsko, ki se je pomikala od Mo-stara v Trebinje in so Turke 8. t. m. pri Nevesinju popolnoma potolkli; 800 Turkov je ostalo na b"jis6i, poveljhik Turkov Selni paga jn bil ranjen in Turki so prosilt za nrir. Pri Stolen so ustajniki eno TurSko kom-panij6 popolnoma posekali, eno pa prisilili, da je orozje V Trebinji so &e nekda tudi vzdignili* kristjanje proti Tnrkom, kar bo nstajnikom delo zlajSaio; morda in skoro gotovo je denes vazno mesto Trebinie v rokah itatg*nsidb3)fiefrjev, ki so se bojevalipod Garibaldijem, z nokka FFancoskim- poMeovntkom na eeltr r Hereego-vino, pomagati na§im bratom.— Vceraj pa jo slo 50 Sr-bov in kranjskih Slovencev Sez Trst, kder so dobili novo orozje in Vw potrebno. na bojiSce. Danes so uLe so-pet dragi prostovoljci Hrvatje in Slovene! odsJi v Dal-maeijo in od vseb stranij vre jugosiovanska mladei v HercegoviftOv Zadnje, vesti iz bojiiea so jako ngodne u-staSem.^ Uprles snm.prejeli telegram iz Dalmncijo slo-de6ega.nt#iaja: Usfiil. podasi pomika mnogo polkov iz Carigrada, Bulgarfje in drugih dezel proti Hrcegoviui. Res gre vse to prav poeasi in upor mij tem straSno raste; a ce se Srbija hitrp ne spravi na noge, predno §e ve-lika^'TufSka mog pride v Hrcegovino, bo najbrze vso zastonj; pa misliti skoro nij, da bo Srbija opustila tako lepo priliko, in prodno bo prihodnji teden pretekel, se morda' spremeni ustaja v resno vojsko.__ Ves svet se mofino zanima za ustajo. Da Slova-ni posebno Siovenci in Hrvatje pobirajo za uboge dru-Jine ^ustagev, temu se nij fiudit^ saj brat brat^i mora podpirati in naSi bratje kri prelivajo za Slovanstvo in za svobodo. Ampak dokaz, da ves civiliziraai svet (ra-zun dunajskega iidovskega novinarstva) simpatizuje z ustejniki, je to, da se bodo zaceK tudi na Francoskem nabirati milodari za Hereegoviuca in, da je odSlo mnogo Iz Qoriee, 10. avgusta. (U5itelji§La na Pri-ihorskem). Minister za uk in bogo&astje je ukazal, da naj bode v izgojitev- uciteijskih moci za narodne Sole v lstri, na OoriSkem in Qradi§Lanskem in v Trstu z okolico vred od Solskega ieta 1875j6 zaLen§i javno a-obrazevali§ce za u6 iteIj ice v Oorici in javno iz-obrazevaliSSc za uciteljev Kopru (Capodistria). U&teljidee v Kopru bode obsegalo tri nizdelke (itdljan-skoga, slovenskega in ilirskoga). ULitelji§ue v Gorici obstaja zi. sedaj iz dveh razdelkov, namrec iz slovenskega in italjanjkega. Z vsakim teh u6itelji.se' jo zdru-zena narodna Sola kot vadnica za praktiLno vaje odga-jencev in oilgojenk. V Goriei bode nemSka dorzavna de-kliSka Sola s L*asom pomnoiena- do pet razredov, ter so pcecej pri otvorjenji ionskega u?itelji§fia zdrnii z njo kot vadnica. V tej vadnici se bode od tih dob poduce-valo v slovenskem in italjanskem je'/.iku po 3 ure na teden v vsakem razredu; tako sicer, da se bodo mogli otrociina iejjo sUrtSev ali njihovih namestnikov vdelo-ievati pcrvega ali drngega degelnoga jezika. Poleg t«ga sluzili bodo 3 nizi razrodi siovenske in italjansko deSke vadnico kot poseben oddelek zen-skega ucitt>ljiLca« S Solskim letom 1875(6 n o h a tedaj izobra^evali-S5e za ucitolje v Gorici in v Trstu, ter se mo-rajo vsi pripravniki ali kandidatje—hoteC nadaljevati te Studije—preseliti na uSiteljigee v Kopru, kjer se vsi dotitni razdelki otVorijo in takoj po sprejemu nakaXojo Stipendiji- Privatnega izobrafcevalisYja za ufiiteljice pri uu-nah v Gorici no bode vee\ zapre se s koncera tekocega Solskega leta. 15. oktobra 1875 zacae novo javno c. k. izobru-zevaliSfie /a n e i -t o I j i e e v Gorici svoje delovanje s prvim teoajom slovenskega razdelka in s pervtin in dru-gini tecajem italjanskega razdelka: ako bi nujno treba-lo, otvori se tudi tretji tet'aj italjanskega razdelk?.. Do dozidanja novega poslopja za to novo ufciteljiS5e bode ta sola v Schmidtovi hiSi v ulieah sv. Jvana. Oglasbe in sprejemne poskuSnje kandidatinj se bodo verSevnle sredi oktobra tek. leta. - Vsled ukaza ministrovega bodo imelo tedaj to uSi-teljiSce dvojno vadnico, deklrSko z ncmikim u^nini jezikom in desko z narodntm ufinim jezikom. Nekdajna normalka, ki se sedaj zove vadnica, tedaj ne neh;a, ter postane, kor je v njej tudi nemski jezik obligaten, pripravnica (Vorbereitungsscbule) za one de&ke. ki hofojo vstopiti v srednje Solo (gimnazij ali realko). Po doverSonem III. razredu morejo taki d^cki vstopiti v ze obstojeLo pripravljnlnico (Vorbereitungs-klasso) in potem v I. gimnazijalko ali I. realko. Ceter-tega razreda na tej vadnici ne bode vefc.— Ta deSka vadnicn je za kandidatinje potrebna, ker so udi-teljice vsled postave poklicane, da y »dufiujejo v javnih narodnih Solah tudi docke do 10. leta. Po tej dvojni vadnici zadobe tedaj kandidatinje sposobnost, da morejo poducovati deklice in degke, bodi si v nirodnem, bodisi v nemSkem jeziku. Vpisovale se bodejo deklice sredi oktobra v nem-Sko drzavno Solo ; imela bode v prihodnjem Solskeni letu 4 razrede. To isto velja tudi o deckib, ki vstopi-jo v italjansko ali siovensko vadnico. Poducuje se na izobrazevalisSu za ueiteljice popolnoma brezpla6no. Giede na to, da bodo razsn peda-Igogike in znanstvenih predmetov ufitelji strokovnjaki podufievali tudi v petji, glasbi, risanji, telovadbi. francoskem in nemSkem jezikn, zenskih rokotvorih in go-spodinjstvu, ponuja se s tem tudi prav ubogim stariSem prilika, da izobrazijo svoje h5ere, kar dosihmal v tej pokrajini ni bilo mogoce. Za sprejem je potrebna naj manj starost 14 let in 10 mesecev in zadostne vednosti, kar se pa posna-me iz sprejemne poskuSnje. Uboga in dnSevno nadarje-ne odgojenke dobe tudi deriavne Sttpendije do zneska letnih 200 gold.; morajo se pa zavezati, da bodo po do-verSenih Studijah vsaj 6 let poduSevale v narodnih Solah, sicer br ves prejeti znesek morale poverniti visoke-mu erarju. Natancneje se poizve v direkcijski pissirniei v WerdenberSkem poslopji v II. nadstropji. ¦*¦Y¦? ¦» kri-ceLe nepostavnosti in kri vice, potem sev zapanih vsbu-ja ponos nezmotljivosti in vsegamogoonosti, vsaka ne-postavnostrodi veC dragih in krivio in noreda nij ne konca no kra/a.— Iz Dortibtrga, 9. nrg. (Izv. dop.) Kakor oddaljeno zvonenje, ki nam, po ugodnem vetru zuneseno, prijetno bijo na uho iz daljine, z vetrom se blizajoco in razSir-jot'o ter z njira se oddaljujofte in pojemajoCe; tak6 m«h-k6 nam bozajo sluli iz Gorice prihajajoci glasovi o n&-rodni spravi. Kodo bi je no zultl, ked6 ne pozdrivil z neizrekljivo radostjo, zmagalke rnzdtrjajofiega preplrain tlacet'e noslogo. Ko bi Siovenci bili vajeni upati! A si-la mm' je, postati Vaust-ovieera. nDie Botschult hfir.' ich gem, allein mir fehlt der Glaube." Da. u pan j a nam manjka. Klerikalna in naro'dno—liberalna stranka, se giedate, reKel bi nas kmet, kakor vuk in kavemar; dru-?a boji se druge. AH so boste pac pribltzevale in ze-dinile? Vsaka bi rnda, pa no raara. Godi se jima kakor sramezljivemu gorskemu dekletu, ki je lirepeneSe staio kraj pleii^ca pa fantu dejalo: le potisui me, da no poreL».jo, da sem Sla rada. Pa Se nekaj je, kar nam mocno stezuj • zdraviljenjo na§o bolezni. Vsak se, boji preiskovati njeni uzrok. poCetek in razvitek. AH je tu-, di kocljiva ta atvar! ^elefiisi ozdravljenja, iu kot modri zdravniki globoko si preiskovajo^i drug druzemu rune, bi se tako razS^ipali, da bi nmo boij resale m.'go zrole kostanjeve grifie. Tu bi seta bilo pravljic op«-dirju v tujem in brunu v lastnera oeesu! Ved alt manj se drug druzega poznamo, preskocimo toraj to nevSec-no preiskovacje in navskriino ocitovanje, pa sklenimo, kak6 hofiemo odslej uzajemno delovati. Skupno Cemo tedaj zidati. Kaj bomo zidali ? Nekateri bi rad tempelj, drugi narodno m'ilisc-e, tretji gtcd&to, kodo cel6 stotp bnb; • nski. Poslodnjega prav za prav uze zidamo mnogo let. Bdino poslopje, katero bi bilo vredno /druzonih rok, je volik nannlni dom. V njega prostornem ozidji odlocimo duhovnu dostojno kapelico, umetniku primer-no sobano, fcupcn in tergoHcu prikla'dno hranilnicb| na-rodu pa zdrava izobrazevaltsca in raz\ ost-HSSa. Duho-ven naj si potem po svoje okinfca svoje-sveti&ce, umiet-nik uredi svoje prostore, kupec prigradi tovoriSco in narod po reguliranem okusu izbira svoja raesta. Celo zi-diSee pa naj se kaze zunajuemu gledalcu kot slozni ce-lota. Kedor se za ta certei alt plan ne more zediniti, ker bi rad cerkev ali kako drugo poslopje na fckodo dragi m razStril, naj le sam zase zida po svoji glavi/* Da' : si pa s tako termoglavostjo seztdamo narodno groblje, je vsakemu jasno. Narod nost je toraj onostaltS&e, ns katero se lehko vsi postavimo v lepej slogi. Strastni bodifno vsi v navduSenosti za napredek naroda, manj fauatient pa vsak v svojej posebnej stroki. I s k f 6 n r o d o 1 j a b naj bode $astni pridevek vsaeemu ^aveder nemtt Slovencu. In kot take spoStujmo se dru^ uruzr-ga.— Liberalna stranka si nece nakopati rtagia^o prokletstva, da je nespravedljiva. Da bi pa druga stranka vodila narod le po svoji lestvici, ne oziraje s«3 ni na desno ni na levo. tega ne nioremo terpeti. Dokler bode klerikalni straoki PreSiren „pijanec",Stritai „Efijalt*, Lavric Mmarijoneta", Hberaiec ..izdajica",—do takrat je sporazumljenje Cistoma nemogoCe. V ta kup nefiemoslo- ' ge. Tudi na tak nacin, kakor je hotel oce Bleiweis z onim pikrim pis mom spravedljivim iiboralcem narekova-ti, si je ne damo usiliti. — Za narod zasluzni ntozje,* odlicni umetniki in pisatelji nnm morajo biti vsem ne-dotakljrti.-* S politieno merttimf osobami in veternia-" ki, ki bi morda adaj eopet radi f pdlitiko zajadfili, *i- (Tiff rrf-^-fll^"] ¦¦•¦-• ifiT.i kedatin nikoli v45 ne paktujemo. Stem se narod de-moraliznje in razbega. Mozje, ki so uie to in ono stran-ko na cediln pustili zaradi osobnm .gnakan ali otrqcj* obfoitljivosti, bodo izdali tndi zdruzeni etranki. Takega kamenja ne rabimo pri zidanjf narodnega doma, prevoe je «podtakljiVo.~Pamotni duhovniki so uzejeSkrat iz. razili se, da ide prevefc denara iz uboge Slovenije. Ce uze narodu kak keber izpulimo, porabimo go. vsaj do-ma. Ako kedo hrepeni po dostojanstvjh,naj si je Skusa pridobiti na kakov drug, Se tudi malo tezavnejSi nafiin. Naj bi bili vsi uie iz dezele poslani v Slovenyi kje po-lozeni, kolika pomoS bi bil* zdaj kristijanskiin Slovanom v obupni borbi zopor starodavnega zatiralca! T<» bi lep6 in kraSno bilo, da bi obe sedaj merze-Lj se stranki zedinjeni delali za povzdigo tlaSenega ljudstva. Pa kako lehk& bi bilo to niogoie, samo kako ostrost si je treba tu in tarn odkerhniti. Fisatelj teh fcert je z mnoginu poStenimi duhovniki razgovarjal se o gori dotaknjonih to&kah, in incrvice razpora nij bilo ined njim pa njimi. Ce je klerikalni stranki rosnifi-no mari, da so na zdravi podlagi pobratimo, napred-njaska stranka ji po&teno udari v roko. „Slaveca pa n.ij nam zapoje : „Pridi slogs, dar nebeSki, Vse v ljubozni spravi nas \u— Iz TolmJna 10. avgusta 1875. Clanok v 30. listu „S»ce* „Buseda goriskim rodoljubom" je prav njefcen, co I nij pisal, saj navdihnil ga je kak pesnik iz Vipavsko I (feline; ali jaz sem prvi, ki misprotujem njegovi zelji, da ne sme biti nov, dobri list v prvi vrsti politienoga znafiaja. To se mi zdi naivnol V liudi politicm borbi I am© z Nemci in ltalijam, z birokrati in germanizacijo; nasi kinetje, naSe ljudstvo ima vedno voliti posJanco, zupane, odbornike v ta alt oni zbor; zdaj pa naj mi to kedo rede, da ne sine 0 d i n i list na GoriSkem bili I v prvi vrsti politicnega znucaja.— Da to mora biti, do- 1 kuzqje pisec clauka sara, kder pravi, da je naSe ljudstvo I neredno v vsakem oziru, tudaj tudi v politifinem. „So- I cau naj bode in ima biti pred vsem politicon list, ka-teri naj ljudstvo vedno poducuje 0 pohtiki in osvobod-nein delovanji, se ve, da na podlagi moralnih zakonov, I ker si nenioralno ljudstvo samo sebi jamo koplje, Tu* I di poduk v narodnem gospodarstvu spada «em.— Za I kroetwulee inm ,, Sofia" izvrstno prilogo „Kinetovalcftu edini iluatriran, in od strokovnjakov pisan list. Prav tako je „8ocau skoro vsako vazno novo postavor popu-larni obliki prerefietala, kakor nij tega noben slovenski list delal, in ker nSoLiu na strani stoje inoci, ki so temu delu kos, se jo nadejati, da se bo to tudi v bodoce go* dtio. ., Kar se pa tiSe obfcirnega poduka 0 morali sploh, kar se tice odgoje v znaiajnosti in moStvu, za vse to I bi morali v prvi vrsti skrbeti ucitelji, vlada, ki no bi iniela trpeti neinoralnosti v javnem politicnem zivenji in bi inorala paziti tudi, da se znacaji mladine vtrju-jejo, ne pa kazijo; t prvi vrsti pa bi morali za to skrbeti duhovni, saj je to glavni .namun kristjanstva. Kaz-delimo si torej delo: politikarji, to je taki, ki imajo za to poklic in talent, mozje katerega koli stanu naj po-. litikujejo, drugi posebno ad hoc, pokHeani naj vzlasti v wrkvi moral no povzdigujejo nas narod,— kar pa so dosedaj fie precej zaneinarjali, ker pravi gospod pisec v zaft'tko omenjenega ciaaka, da je nase ljudstvo brcz last-noga prepvicanja, da se v njem priknujejo krive- prise-g», mn*>ze sleparije, t7rugH *k>4iustva in pravde. To jo zalibog vse res in je velika nesreSa; naj tedaj v i tein o/.iifu ppmagajo tisti, ki so v prvi vrsti za to. pokhcant. Skrajni cas jo res, da se v tern obziru kaj stori. Nasa „8ocau ima prav mnogo clankov, ki so nase ljudstvo vsostnmsko poducevali in svanli; v tern naj nadaljuje, kajti lehko je nasvetovati» ali ie jo v praksi vse tako izvrstno in dobro, to je druga. wSo5aa je v glavnih re6*»h uie storila svojo doU.-uost in je narod podu&evala, kakor to prav trdi km.njo priznavajo. Vsak naj del* po dolznosti, pa bo prav. V ostalem so ideje pisca prav blage. in lepe in sprava,ka-tero poudarja, bi bila jako potrebna; goriska zemlja pa gotovo premore se nekoliko rodoljubov, ki bodo delali za narod nesebifcno iu pravica bode vendar konecno zmagala. Na§i Tolminci se jako vesele BSlavcau, dokaz je, da jih je prav mnogo pristopilo pevce? in podpor-nikov. Sploh je mej narodom zavest ie precej zbujena; ua3i kiaetje so vesele slovenskih. spisov y uradih in pod-pi rajo vse narodne naprave. Zanimamo se pa zdaj tukaj posebno za ustajo v Hrce-gorini in so prvi dan sami Tolminc: v podporo ubozih ilruzin Hrcegoviucev v Dalmaciji zl» -ili 41 gold.: zdaj pa se Se po drugih krajih na Tolminskera pobira.*) S Krtktq* na Ddenjtkem 31. julija. (Izr. dop.) Za-dnjiS sem razkril tri faktorje, kateri v KrSkem in men-da na Dolenjskem sploh ne samo zavirajo narodnp vz-bujenje ljudstva, anipak o6ividno pospeSujejo ponem5o-vanje. A s tern §e nijsem naStel vseh.—Ljudske Sole, kakorsne so zdaj, z u&telji kakorSni so v teh krajihve- • Tolminci so r renici vae orale vrcdni in jih raoramo dra-gitn V tej zadevi t izgled ataviti. Ured. 6inoma postali pod piitiskom sodajnega sistema, j uplivajo gotovo mogofino v enako 'pbnei^evalnem zmi- I slu. Vtaesto Krgkem imajo zdaj e 110 samo e no- I razredno &0I0, v katerej poduSuje e'n s a m u 5i- I telj-otroke oT)eh spolov skupaj in teh se liabira v pro- I storu, kateri je po sploSnih * sanitarnih pravilih komaj I za 50otrok sposoben, kakih 13 0.' Kakor som sli§al, 1 jih toliko precej red no obiskujo Solo. Iz nemSke „b'tun- I deneinthoilung" sem posnel, da jo namen modrih po- I dagogov, kateri stoje ICranjskomn Ijudskomu solstvu na 1 ielo, bloditi 11m ubogim slovenskim otrokom p fiedalje obilnej^o-kvantitolo nom^ine, namesto da bi Slo vse I prizadevanjo samo na to, da so otrokom kolikor moffo-ce pqtrelmih yednosti /.a vsakdanjo zivljenje vcepi/60 se ne motim, je enorazredna Sola razdeljeiia v tri od-dolke po torn, ko otroci prvo, drngo ali tretjo leto Solo obiskujcj". Ofropj razlifnih oddolkov so po klnpoh lo-cein, pa w. riririto sknpaj podufievatjja. U?itolj mora po-tem takem svoje vsakdanje predavnnje v tri dele raz-deliti in vsakemu oddelku otrok eno tretjfno odmeniti. /daj |ui naj se pomisli, koliko jo pri tnkih razmoiah mogncu prolitovnti, ce se vso ure no porabijo za razla-ganjo najpotrcbniSih vodnosti, ampak se ¦ vmes toliko drazega Lnsu potroti, da so ubozim otrokom glava ubi-ja s tujun lezikutn ! Jaz nijsem nikakor sovraznik nom-skega jozika, marivee visoko cenim njegovo veljavo in spoznavain, da jo prav keristno znati ga. Niti no raz-grajam, da ho za potrebo nemggina podu«iijo v moScan-skill in sploh vefi razrednih ftolah. katore imajo podia-ga biti risomu iisobrezenju. Da se pa nemfifiina ogivi-dno prav zarad pon omce valni h tendene-na enorazrodnili ljudskih fiolah med «isto slovonskim ljudstvom uC'!. to obsojujom ne samo kot podagogicen 110 n h 0 n s, .iiiiipnk kot veliko krivico, kot d 11S e v n 0 tatvino.—Ucit# so tod v obco pohlovno pokorni sluznbmki sodajnoga sistoma, kar so mi zdi tako na-ravrin, kakor je naravno, da obrafiajo drzavni uradniki plasfi po vladni sam. Kodor je odvisen in ima morda j tudi driizino, ta laV'o ne kljubuje, ampak udaip vsaj I I na videz svojo'preprifiarija viSi Bili. Malo jih tako I zavodnrh, znafiajnih in pogumnih, pri'katfirih hi prova-govalo rodQljiibje na.l osbbniml intorossi. Toda kedor se vda povoljom postavne vifio oblastnijo, akopram so nasprotua nnrodovim intcressom, taga fie no smemo iinenovuti izdajioo, posebno fa na drngi strani za to skibi, da vuc.nia iniivo ohrani v mladih eroih ljnbftzor, do nnrodft.in to sain^a svojo-osobo in druzino'no no-ha biti narodnjak in to — brez biti roffovileft — ampak v smernem vedcnjl tudi* polmze v privatnem in javnem jnvijetfjii A zalibog no manjka tndi tnkih uhiteljev, kateri so n a r 0 d n i i z d a j i 0 0 v. praver^ poinenu j besedo, ker so jih osobiii intorossi tako zasl«>pili, da v I fioli ve6 storeza pouomfievanje, nego jiin dolznest I velevu, ker v krajih, kdor so, n i c n 0 s 10 r 6. za riiz-voj narodneg.t potja, ker so pri nfiteliskih zborih in pri v 0 lit v a h in drugih prilikah oCitno, kafceit, servilne za-tiijcriyee' svojo.kiyl—narodne odpadnike. Tako Sole in taki Ijitdnki ucitelji', ^.itovo' izdatno pospoSujejo fivrsto. I gibunje nemciirake stranke na Kranjskem in so sokrivi preialostnih tukajsnjih razmer y narodnem Qziru. Go-I wr'im y bbfte in na. nikogar, osobno ne cikam, a to : Vi*m ,^a gv.tovo,; da se;m marsikateri lisici na. rep stopil.. I ; ¦;;. Ker sem uie pri solstvu,* naj omonim,' da zidajo I zdaj y Krfikem obSirno ^olsko poslopiezaseclemrazred-I iloimeScansko Solo. Znani dezolni poslanoc in miljo-1 nar H 0 2 0 v a r, zalibog nasprotno stranke, zida to po-I slopje na svojo stroske in si stavi s tern najlepSi spo-I ibinek v svojem domacem kraji. Da bi se le vefi takih j I ihoz naslo, kateri bi mogli in hoteli sole zidati povsod, t kodex jih treba in sploh Solstvo pospe'gevati. Kako ob-I Airno polje na Kranjskem za bogate rodoljubot Politi-I Sna barva blagodu&ttih darovatoijov nem; y tem oziru skoro nobiMPga pomena, ker se'Sola, ho ni privatna I ustanova, ne ravna -po darovatel^ ampak po vsakocasni I vladi;po b-olskih oblastnijah, katorfm, tega se sniemo 1 zanesljivo nadejali, ne ostane vbfrio Stremaj,er na' colu. I Da se V KrSkem v vseb drzavnih uradih brez ra- I zlocka i zklj u e i ji v 0 nemsko uradujis temuse nebo I nikdo cudil, ce mu povem, da je tudi obfiinski urad 5i-1 sto neroSki, kakor so na Dolenjskem skoro vsi. V tern 1 oziru s*mo zopet na GoriSkem za obilih sto let naprej. 1 Nekoliko slovensfiine se je vendar uze vvelo v nase dr-I gavne urade in nekateri so celo uze prav jasno poka-I zali, kako lepo, kako gladko se da ilovcnsko uradovati. I ^upanstva papostajajo pri. nas uze izjomna taka,' ' I k a tor a ne poslujejo po sloven sko. Za ta na-' j predek ima nas dezelni odbor prav veliko zaslugo, ker I izvaja strogo do picice pravicno in edino pravo na^elo, ' I da uraduje samo v narodnib jezikih in da vsem zupan-\ I stvom na slovenski strani in vsem slovonskim strankam I j v katerem koli jeriku pisane vloge samo po slovensko, j italijanskim zupanstvom in sU-ankam pa v njih jeziku J re§uje in da prav tako tudi vse svoje okroinice. in po-I duke razposilja. In ker naS dezelni odbor tako rekoc" I nopretrgoma ob(?uje z obemami, posebno nadzorovajc \ I njih gospodarstvo, ker. si da leto za lotom izrocevati [ I vse obfiinske prorafiune in rafiune, katere pretresuje in "; reSuje, prav za4o,so se poprijele obcine kmalo vseh njegovih uradnih izrazov in polagoma gladkega, pravil-• nega slovenskega uradovanja. ,,Saj je cisto naravno, da, poshomajo obfiine lep izgled svoje viSe oblastnije.--Kako je y tem oziru na* Dolenjskem, 0 torn prihodnjifi. Politicni pregled. Dr2avni zbor, hode sopet zaM zhoTovati. prfi leden oktobra. -, "¦ '. . . Graf Andrassy je imel s Jinezom Milanoin vefi* kratne velike pogovore, kar We na to, da je pri-sel knez tudi v politiCnih zadevahi ua Dunaj. Kakor piSejo oficyozne dtinajske novine, so se avstrij-ska, ruska in neinSka vlada dogovorile, da ostane-jo neutralne gled<5 dogodkov na Balkanu, pa da ne bodo dopustile, da bi hrcegovinski upor preskofcil mejo.— ^alostno bi bilo v resnici, ko bi velevlar sti hotele ge zmerora varovati Turcma, a akoro ne-verjetno je in monda avatrijski listi le nato tako. I povocajo, da zakrivajo prave nainene nage vlade.— Sploh pa diplomacija navadno rabi Casnike, da za* kriva svoje prave misli, Kuez Milan se je na Dunaji zaroCil z neko gospodiCuo Kefiko, ki ima kakih 10 miljonov pre-mozouja in je v rodu z vsemi moJdavskimi gospo-•larji zadnjih dveh desetl?tij in tudi z ruskim kan-;celarjem knozom Goroakovom. i Oktobra mesc in Cruogore in da po tem, ko bi je namre6 Tur- . $ja hotela kaj straSiti zarad podpore ustaSev, smeB-i vsakako zanasati ?,z na podporo Rusijo. Vse' ltaze toroj ua to, da vtegne nastati kaj prav resnega iz punta v Hrcegovni. Turki pa so prav poftasi i** okornp pripravlja-Jo na obrambo; oni bi se zmerom radi paktirali z ustasi, kakor da bi slutili, da jim je postavljena, po-^ubilna past! Slisalose jecei6, da bode Turkom j Av8trija dovolila, da svoje vojake poSilja cez Dal-f ^acijo v Hrcegoviuo; a to je menda . dovdila ,Neue freie Presse*; nikakor pa cesarsko avstryska vlada. I i ' TSfa Stbskem se vse pripravlja za vojno; mesto ielgrad samo hoCe postaviti 4000 prostovoljcev. Srbska je v jako Hgodnem stanji; preskrbljena je z |sem, kar potrebuje zn vojsko, posebno pa z dena-^om, ' ker letosnji proracua je pokazal en miljon, , Ostanka. Rumunski fiasopisr eutuzijasti6no piSejo qb uporu iu svetujejo vladi, naj bode pripravljena, ^a akcijo.-- Sicer. pa je na Rumunskem velika agi-tacija proti vladi zarad trgovske pogodbe^ z Avstrir |o in deputacija za deputacijo prosi kneza, naj bi Jogodbo ovrgel. MogoCe je celo, da pride * tudi. v Rumuniji do kako ustaje, 6esar se ministerstvomofi-no boji. j Francoska sk*upS6ina se je razSla 4. avgusta. M -. Na Irskem je bila 6. avgusta velika narodna J ^lavnost, stoletnica 0' Connella, najve«ega irskega'1 ' rodoljuba (glej uvod. dlanek); v Doblinu je bilo na- ' j zoftib pri slavnostni proeeaiji nad 350000 ,riu>2. Po I cell Irski so bile volikanske slavnosti. — Tako spo- gtuje irski narod, kateremu smo po nesre$ tudi mi Slovenci sorodnL svojega moza.— Na Spanjskem gre nekda zdaj Karlistcm prav slabo; kraljeva armada se je zacela gibati in ope-rira uekda ?, ve*5o sreco in pametjo proti Karlistom. Razne vesti. (Ma<«ri na guriskem gimnnziji so se verSile od 2. do 7. avg. Matori se je podverglo 6 Slovencev, 8 Lahov in 2 Nemca. Preskoinjo z odliko 8ta napravila oba Neinca in en Tialjan. Palo jo 5 Lahov; is mej Sloveucev so vsi dobro napraviii izvzeroSi enega, kilted jo padel iz matenmtiko; za dva meseea bode soptt delal preakuSnjo. Na reatki je bita pa letos jako 2nltov& in g. Goad, deielnt solski nadsornik se je boje urazil, da ee bode se eno leto tako slabo izpalo, bode on dimisioniral. Iz moj sedmih roatuntntov je palo Seat in en sam je ranturo prestal. Tudi nam se pi§e o enem nemskera proiworr, da se proti svojim dijakom prav surovo vede in jih z n«-dostojnimi psovkami pita. Znaraonje nomSke kulture.! Profesorji se pritozojejo, da dijaki ne znajo nem-fikega; torej jevsa gennaniz:icija pri nas io ovira iuza-vira pa ne pospeSuje osniko. - Giede Solstva, je pri nas pac codna zmesojava, skoro bi mialili, da je ves cilj le germanizaeija; naak pa postranska re§. — Zlati ftasi nemSke kulture v Avstriji. — Vse Goriske sole bodo nohalo v sabota 14. t. m. (Li«»laic» *«ri»k») napravi prih. soboto 14. t. m. islet k Pnovem svotu," kateri se je moral minolo soboto 7. t. in. zaradi nougodnega vremona odloiiti. UHudno so vahljeni vsi doinagi in zananji udjo in ro- j doljubi iz okoltce. Svirala bode voja§ka golbi. (•4bwr pnvake*• 4r*««va „«latvee") je sklenil ] da nakupi hrvatsko zbirko pesni „Bisernieau za vse peveo, da stopi v zvezo z vsemi jagoslovanskiini pov-skimi druStvi in da povabi „glasbeno matieo" v Lju-bljani, naj izda v druzbi se Slavcom dvezbirki sloven-skih in sploh slovanskih pesrai; eno cerkvenih, drago pa posvotnih.—Ce ne bi „Maticaw botela sprejeti to po-nudbe, naj druztvo „Slavecu samo izda obe zbirki.— Nadejati se je pa, da bosti obe druStvi skupno delali, da prido enkrat na svitlo tako potrebna zbirka vseh lepsih slovenskib skladeb. Glede prvega koncerta bo odbor Se le v prihodnji seji sklenil dan iu program. (li pev*k»m« «>¦•«*« ,«Slavee») so nadalje koi ustanoviiiki pristopil i: gg. Martin Panian, veliki posostni ¦ iz Sternpasa, Prance Hineljak, trgovec in po-sestnik v Gorici in Lokavcn, Anton Goriup, tergovee in posebtnik na Prosekn. (Nadalje «o dnrovall mm Hereegaviuake »lif« Stritar znanf slovenski pesnik, je imenovan za pr -orja na gimna-ziji v Hernals-u pri Dunaji; tore] na pride v Novome-sto, kakor se je sliialo. G. prof. Oebolar se je /archil s gospodieno Amalijo Grignaschi-jevo iz Gorice; g, prof. pi. Kleinmajr v Colovcn se je zarocil z gospodieno Avg. Dernutz-ovo iz Beljaka. (i»»«.wi) BGlastoeua matica1* je d«>biIaod veSskla-dateljev cerkvene napeve, katere bi radi na svitlo spra-vili, ker je mogo<5e niuogo, da bi zopet nfkoliko pripo* mogli k povzdigi sloven^kega eerckvetiega petja, [ Potrobno jef da se nasim organistom in pevcein dobrt napevi preskrbe, da se s gasom odpravijo n^po-dobne melodije, ki se §e gostokrat po dezeli slisijo in bozji sluzbi nikakor ne pristajejo. Prosimo torej uestito gospode dubovnike in orga-niste, kakor tudi. drage prijatelje eerkveuega petja, da kmalu pristopijo nascmu druStvu. da izvenio, koliko iz-tisov bo treba preskrbeti. 7 Ljubljani, dne 4. avgnsta 1875 Odbir wglasbene mafcieeV (Mu*«m»Ummm mUUmwim), g. J. gubieu podarila je akadtiinija lepih umetnosti zlato medaljo za izvrstno resenje neke malarske zadace. - 6«« mladi Subic obo-ta postati odliini umo^nik.— ireiikMMkw d«i»). Mej Angls^ko in Francosko to je pod morjem (kanal La Mancbe) ho5e neko druStro zidati zeleznico.— Doiga bi bila ta zeleznica pod morjem 7 geogr. milj; vozilo so bo po njej cez I oro. Zeleznica pride tako globokopod morje, da bo mejpre? vorom ali tanelom in dnom morja So 200 gevljev na debelem apnenite zemlje. Za to velikansko povzetje imajo fraucoski in anglezki kapitalisti uzo pnpravljen denar in anglezka vlada jim je uze dala dovoljenje.—-To so podvzetniki; ne pa pri nas v Gorici, ki se ene kopelji hijso vstani sezidati.— Razpisana sluzba. Vsled danaSnjega skkpa tukajSnjega glavnega odbora se razpisuje sluzba tajnika tukajSujega, c. k. kmetijskega drustva. On ima sestavljati v zraislti §. 32 dfustvenih pravil zapisaiko obtaih zboro? ia sej glavnega odbora, kakor tudi fcibq-rovih odsekov in oddelkov, sestavljati in vredoyati dru^tveni list v italjanskem jeziku iu statistidio pozvedbe pridelkov, izvriievati naloge, ki mu jih glavni odbor uaroci^e in poslednjic' mu jo odgovorne-mu biti ea opravila iu za red drusvtveue pisaroice. Doti^ne vloge, ki naj se opirajo na dokaze zmoinosti prosivca in sosebno imnjV govih pisateljskih d6\, kakor tudi njegovega izobrazonja v znaustvu in zmozuosti jezi-kov, naje predlozijo podpisanemu prod-seduiStvu pred 31. oktobrom t. 1. C. K. kraetijsko drustvo 7 Gorici due 29. julija 1875. Predsednik: C0B0N1NI TfMTlk STRfiJNZ , Nova Gradeuska cerkev pri sv. stopuicah v Mirnem sozidana s prostovoljuimi doneski muogih silno potreboje zvouov, kateri so samiini podpisi, to je bress ^otovoga deuara ne bodo tudi prthddujo septembersko kvaterno aodeljo postavljoni. -' '•"¦ ProSeni so torej vsi tisfci, ki so podpisalj ali podkrizali, da bodo v petih letih po 20 soldo? ua leto darovali za novo zvouove, da bi zdaj, ko jo w2o pre.slo 5. leto, poslali denar alt fajmodtru, I, g. Janez-u K. Klersi6-u ali pa kaplauu, 6. g. Gar-li-u v Mirno. V Miruom 2. julija 1875, OskrbuiStyo corkvo gradenske. Umrli