LISTEK. In memoriam f tov. __-idučitel|U Kariu Vizjaku. Glej, še zdaj ne morem Skoro verjeti, da si ne seževa v roke nikdar več. Še to uro ne, ko Ti pišem ta skromni spomin in ko Tebe v Celju peljejo v 5rni kočiji... Mirno boš spal, od vseh strani se koplje v soincu tisti gri5 ipred mestom, na vse strani boš videl... Tja domov v Savinlsko dolino, in v mesito. kaj dela gospa in Štefka in Dnaigica, in dol na cesto in mimo Majdiča naprej. kjer si se otepaval z očeti in smovi. materami in h5erami, z vsemi vkup v Špesi še posebej, jih učE abecede, jih »frajal«. jim sestavijal pogodbe in še testament majki. Pa pokuikaš proti šoli: Kdo je pred pisarno? »O, Vi, mati Tinačka? Kaij boste pa Vi povedali?« »E, — nekaj sem Vam prinesla, gospod. klobaso in par jajc, maio — zato, ko ste zadnji5...« Saj veš, užaljena bo, če odkloniš ... Klobasa in par jajc. to je red sv. Save našega ljudstva svoiemu učitelju... In pogledaS nazaj proti mestu. težke votzove z opeko prehiteva koleselj: Predsednik je! Debeli Tonač! Kam se mu tako mudi? — ln tam po pe&poti kakor sveti Krištof dolgi njegov brat Francuh. »Ta prokleti hudi5!«. kolne in stiska pest proti koleslju. Aha, dan imata! Kdo bo le danes dotbil?. pomisliš in si skoro hud, da Te ne ubogata... Ljubečanarji!, se spominiš in se potodažiš. Da Ti je dobro in mirno in topio. tam med cipresami. gospod nadu5itelj. Tako živo Te vidim to uro pred seboj. Prvi si bii, ki sem Te spoznal. Pravzaprav ne; ampak s prvim sva se ločila že po par tednih in drugega sem 5rta_ iz svoje ljubezni. »Vi ste torej tisti?« Tako si me sprejel, ko sem deževne noveinberske nedelje priromal z nahrbtnikom, palico in polomljenim dežnikom, svojim vsem, in z novembersko mislijo v srcu. kako boin živel v kraiu. ki do včeraj še vedel nisem skoro zanj. »Vi ste torej tisti?« — Kaj si mi bil bral iz plašnega obraza. da nisem? Potn.i Hst ie bil šel pred meno.. popisan sem bil v njem za nihilista in denuncijanta. Ti pa si se nasrnehnil in prinesel vina in kruha. Rešil si mi vero v nekaj. brez 5esar težko živi, kdor je naSega stanu, vero. ki se je ravno tiste d)ni tako zeio že majala v meni... Hvala Ti, tovariš dobri in modri. Za vse. Tudi za to. da si me prišei hospi/tiratt dva panedeljka po vrsti, 5eprav nisi imel vzroka. In da si celo izrecno zahteval. da naj bo preiparacijski zvezek sešit. In koliko je bilo pri vsakem koinferenčnem zapisniku številk! Si že vedd. zaikai —, natanSen si bil, bogme. neznanski rešpekt sem imel pred Teboj ravno zaradi tega. In 5e sem Te kdai v mislih nahruli! za pedanta in filistrat. saj me nisi slišal. Vedel sem bil pač takrat šele 'prvo polovico, da namreč tiste štev.-ke niso glavne. Danes vem tudl tisto. 5esar nam Ti nisi na glas povedal. da je niamreč ravno natančnost in vestnost v majhnem in najmanjšem vredna največ. Ker je predpogoj za veliko. Zahvaljen! In — ali še veš. ko setn razbijal nai dvorišču štor. Tr pa si sionel na vratih in me hvalil. kako sem vztrajen? Dvajsetkrat bi bil odnehai, da Te ni bilo s Tvojo vztrajnostjo! Najmanj pol ure. pol vroče ure sem vrgel v žrelo Tvoje hvale — in sem ga res razbil! Leta so pretekla, predno sem Te prepoznai! Hvala Ti! Pa takrait. ko setn imel sršena za matico — še pommiš? Štirinajst dni si se mi smejal, lqer si me za&ledal, ampak zdaj se ne born znioti'1 nikdar več. tako natanono si mi razkazal sladko družino. Česa se še vsega spomnim! Kako sva hodila v Celje po plačo. In si mi po poti pripoivedoval o »Ljubečanarjih« in sebi med nikni. Povsod in vedno isti: dobra duša Ti ie kukala nai vseh ko-ncih iz uradne sukinje. Rad sem Te imel. Zdaj pa si šel še zadnjikra. k Nadzorniku. Ej. lahak Tebi račun. Akti so urejeni in povezani, kronika je spisana, matična knjiga se vodi dalje.. še Uradni list priča o Tvoji vestnosti: letnik poleg letnikai. vse številke. vsa kazala in najmanjši rob ne gdeda iz vrste. Edino Špesov še ni v šolo. Pa tudi zastran nijih se ne boj. Saj ve Nadzornik. da si storii vse, kar si mogel. Akta od tolikih let; lep fascikel jih je. Nebeškemu Nadzorniku jih ni treba brati; položil jih bo ad acta. Mi jih ne bomo. Kaj Te res ni več. tovariš nadu5ite!j? Zdajle, to uro ga neso k počitku... Zadtn-jikra. je zapel zvonec na hodniku! Knjige pod klop! Vstanite ... Moiimo ... Zanj. ki je bil naš ...