LETO XL, ŠT. 44
Ptuj, 12. novembra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Ormoško Veliko martinovanje (stran 3)
Mladih bralcev je vedno več (stran 5)
Jubilej kletarstva (stran 6)
Kako je z vinotoči (stran 6)
Mirko kaj takega še ni doživel (stran 9)
Zima, zima bela, vrh gore se dela ...
Ja, v gorah pa je res že snežilo in ne bo dolgo, ko bo sneg
pobelil tudi nižinske travnike, polja, gozdove.
»iSaša atek in mamica sta tukaj v gozdu in pridno pripra-
vljata drva za mrzlo zimo.«
»Pazi, sestrica, stric naju slika!«
JB
Foto: Ivo ciani
BREZ VELIKIH BESED
Do konca tedna bo v bančni
poslovalnici v Lackovi 5 na
ogled razstava priznanj, ki so jih
ptujski obrtniki dobili na letoš-
njih sejmih za vrhunske dosežke.
Razstavo so posvetili kongresu
drobne obrti v Beogradu, z njo
pa predvsem želijo občanom na-
zorneje predstaviti priznanja
ptujskih obrtnikov.
V ponedeljek, ko so razstavo
odprli, so se v banki sestali obr-
tniki — dobitniki najvišjih letoš-
njih priznanj, delavci banke, ki
sodelujejo z njimi, ter predsed-
nik občinskega komiteja za druž-
benoekonornski razvoj in plani-
ranje Tone llec. Predstavniki
banke so na kratko predstavili
spremembe v planih in politiki
bank, predvsem pa v pravilnikih,
s katerimi bi obrtniki, tako tisti
najboljši kot tudi tisti, ki z obrtjo
šele pričenjajo, imeli dovolj
vzpodbud za svoj razvoj; Anton
llec pa je predstavil dokumente,
ki so jih v ptujskem izvršnem
svetu pripravili za novembrska
zasedanja občinskih zborov. Za-
nimivo je dejstvo, da je kljub
obilici besed o vzpodbujanju
drobnega gospodarstva v zadnjih
letih v ptujski občini to nazado-
valo in da pada število delavcev
na obratovalnico. Obrtniki so v
Sad skupnih prizadevanj obrtnikov in ptujske poslovne enote KB Mari-
bor — razstava v poslovalnici na Lackovi 5. foto: Kosi.
pogovoru nanizali številne vzro-
ke za taka gibanja, izrazili pa tu-
di bojazen, da sedanji protiinfla-
cijski program lahko še bolj one-
mogoči razvoj drobnega gospo-
darstva. Omenili so številne po-
drobnosti v poslovanju z banko,
ki jih bodo s skupnim prizadeva-
njem poskušali spremeniti pred-
vsem sedaj, ko se bodo spremi-
njali pravilniki temeljnih in po-
slovnih bank. Pomembna no-
vost, o kateri so se pogovorili na
omenjenem pogovoru, pa je, da
bi obrtniki imeli svojega pred-
stavnika tudi v kreditnem odbo-
ru banke, kar bi jim omogočilo
tvornejši vpliv na odločitve in
boljše možnosti za njihovo po-
slovanje, predstavnika pa bi
najbrž lahko imeli tudi v izvrš-
nem svetu.
V pogovoru je bilo slišati še
več zanimivih podrobnosti, po-
membno pa je, da so se na njem
dogovorili za konkretnejše sode-
lovanje s ptujskim izvršnim sve-
tom ter z banko. Kajti le natan-
čni predlogi, kako dejansko po-
spešiti razvoj drobnega gospo-
darstva, in prizadevanje za pra-
vilne rešitve posameznih vpra-
šanj tudi na republiški in zvezni
ravni lahko naredi prostor za še
boljše obrtnike in vpliva na mla-
de, da se bodo odločali za najra-
zličnejše obrti in videli v njih tu-
di svojo bodočnost.
d. 1.
Martinovanja
Med številnimi martinovanji je po obsegu tokrat izstopalo ormo-
ško, prvič na prostem, in o njem poročamo posebej. Osrednje ptujsko
pa bo jutri popoldan na Bakhovem trgu, kjer bo tudi kaj videti, slišati
in pokusiti.
^trii^k z ormoškega Velikega martinovanja
(foto \. Ciani)'
Novinarstvo je odsev časa
Kolektiv štiridesetletnika — Primorskih novic iz Kopra — je v
soboto s čudovito prireditvijo obeležil svoj praznik in praznik vseh, ki
so kdajkoli ust\arjali pisano besedo časnika desetih primorsko-kra-
ških občin. Pred štiridesetimi leti je izšla prva številka Nove Gorice,
časnika, ki je skupaj z Istrskim tednikom in Slovenskim Jadranom
eden od predhodnikov sedanjih Primorskih novic.
Simpatične članice plesno-igraiske skupine so ironično predsta-
vile odlomke novinarskih sestavkov v prvih letih izhajanja omenjenih
časopisov. To, kar se nam zdi sedaj smešno, je bilo pred štirimi deset-
letji še kako resno pisanje.
Ciril Zlobec, pesnik in podpredsednik republiške konference So-
cialistične zveze, je v preudarnem govoru poudaril pomen novinar-
stva za razvoj demokratične družbe. Dejal je, da je novinarstvo odsev
časa in mu pripisal zasluge za odkrivanje mnogih napak družbe. Tudi
svetovno znane Agrokomerčeve afere.
Primorske novice, štiridesetletnik, so danes eden najbolj razširje-
nih slovenskih pokrajinskih časopisov. Dvakrat tedensko prihaja v
nakladi 27 tisoč izvodov v vsako tretjo hišo desetih občin slovenskega
Primorja in Krasa.
Ob jubilejih si tudi voščimo. Torej veliko delovnih uspehov vsem
kolegom v novinarskih hišah Primorskih novic!
J. Bračič
Povprečna vinska letina
Čeprav so vmogradi v začetku obetali več, je letina po količini
dokaj skromna. Ta skromnost je tudi razumljiva, če se spomnimo, da
je trto rahlo prizadela že ostra zima, nato je kasnila vegetacija, med
letom pa so jo pestila še deževna obdobja.
Kakovost vina za široko potrošnjo je solidna, tako pravijo kletar-
ji. Grozdje pozne trgatve je vsebovalo nekaj manj sladkorja kot obi-
čajno, od 20 do 22,5 odstotkov. Deževje na obroke ni omogočilo, da
bi se grozdje osušilo, dozorelo. Kakovost bo tako nekaj slabša od tiste
leta 1983, ko smo imeli letnik stoletja: Bo pa približno takšna kot v le-
tih 1985 in 1986. Pili torej bomo. Na zdravje! JB
UVODNIK
Iskrenost. . .
v času. ko nam jesenska megla vse močneje stiska pljuča, se
pričnemo zavedati, da gre h koncu še eno leto, da so pred nami dol-
gi zimski dnevi. Prihaja čas. ko bomo potegnili črto pod dogodki le-
ta in ga po številu uspehov in neuspehov uvrstili na ustrezno mesto
na lestvici svojega življenja.
V prenesenem pomenu hi rekli:
Pastir bo oh koncu jesenske paše preštel svojo čredo in letos bo
opazil, da v čredi manjka nekaj vodilnih ovnov. Pa zaradi tega ne
bo tarnal, saj so bili to ovni, ki so s svojo vplivnostjo in samoodlo-
čnostjo in zgledom gnali čredo vse bližje robu prepada.
Z nekaterimi smo torej obračunali, z mnogimi morda še bo-
mo. Ostaja pa veliko vprašanje, ali se bomo znali po vsem tem le
obrniti od roba prepada, h kateremu sedaj silimo že iz navade in
razvade. Na veliki preizkušnji je iskrenost naše odločitve, da s toli-
kokrat poudarjenimi skupnimi močmi vendarle krenemo po novi,
varnejši poti.
V iskrenost pa dvomimo. Tuintam v iskrenost revolucije, vse
bolj v iskrenost vlade, celo že v iskrenost prijatelja, sodelavca, ver-
nika, ne ve mika.
Če tarnajo in so nezadovoljni z razmerami ljudje, ki niso vaje-
ni hudega, tega ne jemljemo preveč resno. Če tarnajo starejši lju-
dje, preizkušeni tudi v vojni, se moramo zresniti. Če borci omenjajo
izstop iz Zveze komunistov in to celo počno, potem je to dvom v
iskrenost revolucije. Sicer je pri vseh, ki vračajo rdeče knjižice, vpra-
šanje iskrenosti. Da izstopam zaradi previsoke članarine, je vse prej
kot iskrenost. Bolj iskreno hi bilo naravnost povedati, da gre za iz-
gubo zaupanja v Zvezo komunistov. Zapravili pa so ga neiskreni
ljudje v njenih vrhovih.
O stabilizacijskih ukrepih zvezne vlade je bilo v minulih tednih
prelitega na tone črnila. Strokovnjaki so jih raztrgali in tako vse
kaže na to, da pripravljalec ukrepov ni iskren. Še najmanj bi mu
morda zamerili, če gre za nesposobnost. Če pa gre za ukrepe, ki nas
bodo pahnili v še večjo gospodarsko malopridnos^t in jo bo nekdo
pozneje zdravil s šibo, je to že več kot neiskrenost.
Dalje: vse pogosteje in glasneje slišimo, da so državni vrhovi
vedeli za Agrokomerčeve nepokrite menice, pa jih je ta še dobre tri
mesece mirno prodajal. Morda jih bi še vedno, če ne bi za to zvedeli
novinarji in zadevo napihnili, kot si zasluži. Morda sploh nikoli ne
bi zvedeli za afero Agrokomerca, vse skupaj pa poravnali na račun
še večje inflacije in še večjih gospodarskih tegob. (Uporabljena mi-
sel Cirila Zlobca). Pa iskrenost?
V zadnjem času mi dajejo razmišljati o naši neiskrenosti tudi
zadeve okoli božiča. Če slovenska družba priznava, da je imela ne-
iskren odnos do verujočih, je to prav. Svoj prav ima tudi tisti, ki ja-
vno pove, da se s praznovanjem Božiča ne strinja. Večina bo tako in
tako ravnala po svoje. Nekateri ga bodo praznovali v iskrenem pre-
pričanju, nekateri pa zgolj zaradi morebitnega prostega dneva in
boljšega kosila. Po pisanju Jožeta Šmigoca sem slišal precej raz-
prav. Značilnost skorajda vseh je bila: »Saj je res tako, pa vendarle
ne hi bilo potrebno tako napisati!« In kje je tu iskrenost? Bob je
bob in pika. Vse, kar sem napisal, mislim iskreno!
Jože Bračič
PTUJSKI PROMETNI INFARKT
Usodo nam kroji
tehnologija
četrtek, 5. novembra 1987. Ura je 15.00. "Delavci se vračajo z de-
la. Pravilneje: poskušajo se vrniti. Pa ne gre. Avtobusi se poskušajo
prebiti s postaje. Po centimetrih. Vozniki izsiljujejo, se vrivajo . . .
učinka ni nobenega. Po petnajstih minutah se kolona premakne. Pa
samo za kakih petdeset metrov. Zopet stojimo. Med ljudmi se zasliši:
»Asfaltirajo cesto na mostu.« Kar verjeti ne moremo. Na tej strani
mostu so delali ponoči, in ko smo zjutraj prihajali v službo, smo samo
po prometnih znakih in po tem, da na asfaltu ni bilo črt, sklepali, da
se je ponoči nekaj dogajalo. In smo bili navdušeni nad svojim Cest-
nim podjetjem.
Preklinjanje ne pomaga. Prilezemo do železniškega prelaza. In
stojimo. Kolona z mariborske smeri se prične pomikati, a le s težavo.
Kje so miličniki, da bi usmerjali promet? Če je že kje kakšen, ga v
gneči ne opazimo. Pa tudi nemočen bi bil.
»Cestno podjetje nas o tem, da bodo obnavljali cesto podnevi, ni
obvestilo,« nam naslednji dan pove pomočnik komandirja milice Ptuj
Robert Bratkovič. »Pričakovali smo, da bodo delali ponoči, kot piše v
odločbi republiškega komiteja za promet in zveze, med 17. in 5. uro.«
Četrtkovo potovanje z avtobusne postaje do Brega traja petdeset
minut. Kolone so bile dolge: z mariborske strani od hajdinske avto-
busne postaje, z ormoške strani od križišča proti Borlu . . .
Ko o tem povemo direktorju Cestnega podjetja — ptujskega toz-
da — Ferdu VVeingerlu, nas potolaži, češ da so bile kolone tudi ob ga-
silski vaji, pa o tem nismo pisali. Sicer pa nam pojasni, zakaj so de-
lavci obnavljali cesto podnevi: asfalt, ki so ga uporabljali, lahko vgra-
jujejo samo pri višjih temperaturah (okrog deset stopinj). Takšne so
bile takrat, ko so vzdrževanje pričeli, ponoči. Zato je bil prvi del ob-
nove tudi izveden ponoči. Dela so morali ustaviti zaradi dežja. Od te-
daj naprej pa temperature nočnega dela niso več dovolile. Ko so v če-
trtek dopoldne pričeli delati, so pričakovali, da bo šlo hitreje od rok.
Žal je tudi tokrat vreme onemogočalo hitrejše delo, saj so imeli težave
z materialom. Da pa bi vzdrževanje opravili prej, pa spet ni šlo, ker ni
bilo denarja.
In potem je bilo, kar je bilo. Usodo nam je — kot že tolikokrat
— krojila tehnologija. O tem, kako kar najmanj boleče urediti pro-
met, ni nihče dovolj razmišljal: da obstaja cesta v Maribor čez Vur-
berk, da se lahko na drugo stran Drave — vsaj z osebnimi vozili.—
pride tudi čez markovški jez ...
Seveda, po bitki smo vsi generali. Ampak bistvo je v tem, da so
generali nekateri že pred bitko.
j(ože) š(migoc)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
12. november 1987 ^
TEDNIK
Rezultati poslovanja organizacij
združenega dela gospodarstva
občin Ptuj in Ormož v obdobju
januar — september 1987
v prvem polletju letošnjega leta so uporab-
niki družbenih sredstev že uporabljali določila
novega zakona o celotnem prihodku in dohod-
ku, ki urejajo ugotavljanje celotnega prihodka
in dohodka, pri sestavljanju periodičnega
obračuna za obdobje januar—september pa so
prvič upoštevali določila zakona, ki urejajo
razporeditev dohodka in čistega dohodka. Or-
ganizacije združenega dela poslujejo v okoli-
ščinah visoke rasti cen, nestabilnih razmer na
domačem trgu, nespodbudne izvozne politike
in administriranja na področju cen. Cene indu-
strijskih izdelkov so v obdobju januar- sep-
tember porasle za 91,3 %, cene na drobno pa
za 114,2% v primerjavi s cenami v istem ob-
dobju preteklega leta. Vsi našteti pogoji gospo-
darjenja so povzročali velike težave v poslova-
nju uporabnikov družbenih sredstev, kar pa se
je tudi odrazilo na rezultatih poslovanja prvih
devetih mesecev letošnjega leta. Poudarili bi,
da nam določila novega zakona o celotnem
prihodku omejujejo primerljivost podatkov iz
letošnjih periodičnih obračunov z lanskoletni-
mi.
V letošnjih devetih mesecih gospodarjenja
ob visoki inflaciji, nestabilnih razmerah na do-
mačem trgu in osvajanju zakonskih določil na
področju obijačunskega sistema in osebnih do-
hodkov so organizacije združenega dela gospo-
darstva občine Ormož ustvarile 44 788 milijo-
nov din celotnega prihodka. Najpomembnejši
vpliv na rast celotnega prihodka, ki so ga orga-
nizacije združenega dela ustvarile za 113,5%
več kot v enakem obdobju preteklega leta, so
imele cene. Izvoz v občini Ormož pada. Ne-
spodbudna ekonomska politika z nerednim
plačevanjem izvoznih spodbud in precenjenim
tečajem dinarja ne omogoča izvoznikom ena-
kovrednega položaja pri ustvarjanju čistega
dohodka in akumulacije s proizvajalci, ki pro-
dajajo svoje izdelke na domačem trgu. Tako so
izvozniki v občini Ormož ustvarili 7,56 % vsega
celotnega prihodka na tujem trgu, v preteklem
letu pa so ga v istem obdobju ustvarili 9,13 %.
Delno so se spremenila tudi ostala strukturna
razmerja v celotnem prihodku, kar je posledica
spremenjenih zakonskih določil.
industrijske proizvajalke so v letošnjih deve-
tih mesecih dosegle za 2,9 % nižji fizični obseg
industrijske proizvodnje kot v enakem obdob-
ju preteklega leta. Takšna gibanja niso v skla-
du z resolucijo o politiki uresničevanja družbe-
nega plana občine Ormož za obdobje
1986—1990 v letu 1987, kjer je zastavljena
6,5% rast fizičnega obsega industrijske proiz-
vodnje.
Organizacije združenega dela so v letošnjem
obdobju januar—september ustvarile 11 763
milijonov din dohodka, za kar so porabile
33 025 milijonov din. Na visoko rast dohodka
(179,1 %) vpliva v letošnjem letu pozitivno po-
slovanje Tovarne sladkorja Ormož, ki je v lan-
skem letu v istem obdobju prigospodarila 779
milijonov din izgube. Brez Tovarne sladkorja
so organizacije združenega dela povečale do-
hodek za 134,9 %. Istočasno pa izkazujejo po-
rabljena sredstva nižjo rast (97,0 %) od ostalih
osnovnih finančnih rezultatov gospodarjenja.
Določila zakona o celotnem prihodku in do-
hodku so različno vplivala na porabljena sred-
stva posameznih uporabnikov družbenih sred-
stev. Letošnji učinki revalorizacije, ki so jih or-
ganizacije združenega dela pokrivale v bremS
celotnega prihodka, so znašali 3 616 milijonov
din, na drugi strani pa so znašale obresti do
stopnje revalorizacije in negativne tečajne ra-
zlike, kijih letos pokrivamo iz revalorizacijskih
prihodkov in ne vplivajo direktno na porablje-
na sredstva, 7 451 milijonov din. Na nizko rast
porabljenih sredstev so vplivale tudi visoke iz-
kazane zaloge proizvodnje in gotovih proizvo-
dov na koncu obdobja, ki so z rastjo 178,4%
pomembno vplivale na izkazane poslovne re-
zultate.
V obračunskem obdobju januar—september
je DO Jeruzalem-TOZD Gostinstvo prigospo-
darila 31 milijonov din izgube, drugih izgub v
tem obdobju v občini Ormož ni bilo.
Realen padec celotnega prihodka iz naslova
opravljanja gostinske dejavnosti in dislocira-
nost trgovin zunaj nakupnih centrov ob istoča-
sni nezmanjšani zaposlenosti in visoki rasti po-
rabljenih s-^edstev sta glavna vzroka za izkaza-
no izgubo. Vsekakor bodo morali v tej TOZD v
sanacijskem programu opredeliti izhode iz na-
stale situacije, kar pa bo ob sedanjem padanju
kupne moči prebivalstva in majhni možnosti
dodatnega vlaganja v razvoj izredno težka na-
loga. V TOZD Gostinstvo je bilo konec sep-
tembra zaposlenih 109 delavcev.
Organizacije združenega dela so za splošne
in skupne potrebe iz dohodka in čistega do-
hodka namenile 3 905 milijonov din sredstev.
Visoka rast omenjenih sredstev za splošno in
skupno porabo (169,4%) je posledica visokih
rasti osnov za izračun obveznosti — dohodka
in osebnih dohodkov. Za osebne dohodke in
neposredno skupno porabo so organizacije
združenega dela namenile 6 517 milijonov din
čistega dohodka. Povprečni mesečni čisti oseb-
ni dohodek v gospodarstvu je v letošnjih deve-
tih mesecih znašal 189.942.— din in je za
127,5 % višji od povprečnega mesečnega čiste-
ga osebnega dohodka, izplačanega v lanskem
devetmesečju. Najvišje povprečne mesečne
osebne dohodke so izplačali v TOZD Gozdar-
stvo Ormož (247.272.— din), najnižje pa v
gradbeništvu (162.688.— din). Po pokritju vseh
obveznosti iz dohodka in čistega dohodka,
osebnih dohodkov ter skupne porabe je ostalo
organizacijam združenega dela 853 milijonov
din, ki so jih namenile za akumulacijo, kar je
za 120% več kot v enakem obdobju v prete-
klem letu. Dosežena akumulacija skupaj z
obračunano amortizacijo znese M)17 milijonov
dm sredstev, razpoložljivih za reprodukcijo go-
spodarstva, kar pa ne more biti trdna osnova
za razvoj gospodarstva v občini Ormož.
Ob devetmesečju izguba v ptujskem gospodar-
stvu večja od oblikovane akumulacije
Devetmesečni finančni rezultati ptujskega
gospodarstva so še za spoznanje neugodnejši
od polletnih. Glavne značilnosti so visoka iz-
guba, hitrejša rast porabljenih sredstev od ce-
lotnega prihodka in neugodna delitvena raz-
merja, saj je akumulacija oblikovana pod no-
minalno ravnijo preteklega leta.
Skupna izguba znaša 7 721 milijonov dinar-
jev, od polletja je povečana za več kot polovi-
co. Skoraj tri četrtine skupnega zneska izgube
odpade na delovno organizacijo TGA Kidriče-
vo, kjer se je izguba pojavila že ob polletju.
Ostali izgubarji so še Dravske elektrarne Mari-
bor-TOZD HE Formin, Elektro Maribor-
TOZD Elektro Ptuj, TAM-TOZD Proizvodnja
zavor Ptuj, ki prav tako nadaljuje z izgubo, ter
tri temeljne organizacije delovne organizacije
AGIS-Avtooprema, Kovinska obdelava in Ve-
lika oprema. V dvanajstih temeljnih organiza-
cijah združenega dela, ki so devetmesečje skle-
nile z negativnim finančnim rezultatom, je za-
poslenih 3048 delavcev, kar je nekaj manj kot
petina vseh zaposlenih v gospodarstvu občine.
Sicer pa so organizacije združenega dela iz
gospodarstva oblikovale v devetih mesecih le-
tos 374 783 milijonov dinarjev celotnega pri-
hodka; ta je v primerjavi z devetmesečnim lani
večji za 104,7%. Glavnina prihodkov (88,9%)
je oblikovanih s prodajo doma, ti so za povpre-
čno rastjo celotnega prihodka nekoliko zaosta-
li. Omeniti velja, da ostajajo glavni dejavnik
rasti cene. Fizični obseg industrijske proizvod-
nje (industrija oblikuje nekaj manj kot polovi-
co celotnega prihodka gospodarstva občine)
namreč ne dosega enakega obdobja preteklega
leta (indeks 99,2), še manj pa z resolucijo načr-
tovane 3,5% rasti. Hitrejšo rast od povprečne
so imeli prihodki od prodaje na tuje, ki pa ima-
jo v strukturi oblikovanja celotnega prihodka
le majhen, 6,3% delež, zato ne morejo bistveno
vplivati na rast celotnega prihodka. Izvoz je v
enakem obdobju porasel za 23,4 %, uvoz za
80,6 %, stopnja pokritja uvoza z izvozom je bi-
la 73,4 %. Na visoko rast uvoza in relativno
nizko stopnjo pokritja vpliva uvoz opreme za
investicijo MPPAL v TGA Kidričevo.
V breme celotnega prihodka je gospodarstvo
obračunalo 307 717 milijonov dinarjev pora-
bljenih sredstev, ki so v povprečju porasla za
110,2%. Porabljena sredstva v letošnjem letu
povečujejo novi revalorizacijski stroški v zne-
sku 28 711 milijonov dinarjev. Po drugi strani
pa so razbremenjena za obresti, obračunane za
dinarske obveznosti do stopnje rasti cen indu-
strijskih proizvajalcev (19 856 milijonov dinar-
jev), in negativne tečajne razlike iz zadolžitev v
tujini) 17 636 milijonov dinarjev), ki so izkaza-
ne med revalorizacijskimi odhodki. Prenos teh
obveznosti v revalorizacijske odhodke pomeni
za marsikatero organizacijo združenega dela
precejšnjo razbremenitev stroškov poslovanja
obračunske dobe in s tem boljše finančne re-
zultate. Med porabljenimi sredstvi naj omeni-
mo le še obračunano amortizacijo, ki je dose-
gla ugodno rast (indeks 268,6) — znaša 15 345
milijonov dinarjev in pomeni za mnoge organi-
zacije združenega dela edini vir sredstev za in-
vesticije.
Po obračunu porabljenih sredstev je gospo-
darstvo ugotovilo 67 460 milijonov dinarjev
dohodka, ki je porasel zaradi hitrejše rasti po-
rabljenih sredstev od celotnega prihodka
skromno — le za 28,7 %.
V začasni razporeditvi dohodka so organiza-
cije združenega dela iz gospodarstva namenile
za osebne dohodke 41 718 milijonov dinarjev
(sem je po spremembah vključena tudi nepo-
sredna skupna poraba delavcev), kar je za
128,1 % več kot v enakem obdobju lanskega le-
ta. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek,
obračunan na zaposlenega v gospodarstvu ob-
čine v devetih mesecih letos, je bil 208 683 di-
narjev in je v povprečju za 117,3 % višji kot v
enakem obdobju lani.
Po pokritju vseh obveznosti (za skupno in
splošno porabo ter drugih obveznosti), osebnih
dohodkov in skupne porabe delavcev je ostalo
za akumulacijo le malo. Oblikovana je bila v
višini 6 327 milijonov dinarjev (indeks 98,5),
kar je manj od ugotovljene izgube v enakem
obdobju.
Neugodni finančni rezultati in delitvena raz-
merja so torej nadaljujejo iz prejšnjih obračun-
skih obdobij, ob tem pa resolucijski cilj o real-
ni rasti akumulacije in krepitvi njenega deleža
v dohodku seveda ne more biti uresničen.
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji,
Podružnica Ptuj
V Ptuju sklad za razvoj
drobnega gospodarstva
Ustanavljanje skladov za raz-
voj drobnega gospodarstva je v
tem letu postalo resničnost.
Ustanovili so jih že v delu slo-
venskih občin, v ptujski se na
ustanovitev pripravljajo, drugje
pa o tej obliki spodbujanja raz-
voja drobneja gospodarstva še
ne razmišljajo.
Odbor za drobno gospodar-
stvo pri občinskem izvršnem sve-
tu je v celoti podprl občinska pri-
zadevanja za ustanovitev sklada
za razvoj drobnega gospodar-
stva, saj bo prispeval k razreševa-
nju razvojnih in drugih potreb. V
ilustracijo naj navedemo, da so,
obrtniki pogosto v težavah, ko
osvajajo nove proizvode. Denar-
ja za te namene nimajo, krediti
so izredno dragi, davčne olajša-
ve, ki so jih deležni, pa zanemar-
ljive, zato jih pogosto tudi ne
uveljavijo. Glede na to, da so v
zadnjem času uspeli izdelati veli-
ko proizvodov, ki smo jih doslej
uvažali za drage devize, bi mora-
li biti ustrezno nagrajeni.
Na seji petega novembra je
odbor že predlagal sestav inicia-
tivnega odbora za ustanovitev
sklada, v katerem bodo predstav-
niki  izvršnega  sveta, obrtnega
združenja, komiteja, Agisa in
Kreditne banke. Odbor bo ime-
noval izvršni svet. Predvidevajo,
da bo najtežja naloga zagotoviti
pristop k samoupravnemu spora-
zumu. Ob upoštevanju vseh ro-
kov naj bi zaživel spomladi leta
1988.
V zadnjih letih se je okrepilo
poslovno sodelovanje OZD z
drobnim gospodarstvom. Kot
pravija v obrtnem združenju in
obrtni zadrugi Panorama jih zato
rezultati ankete medobčinske go-
spodarske zbornice za Podravje,
ki je iskala podatke o kooperacij-
skem sodelovanju in programe
za drobno gospodarstvo, ne pre-
senečajo. Seznam potreb združe-
nega dela je kljub uspešnemu so-
delovanju še vedno zelo dolg, za-
to bi kazalo, da bi odgovore iz
ankete dopolnili s konkretnimi
podatki o potrebah in o doseda-
njem sodelovanju. V odboru so
predlagali, da se z rezultati anke-
te seznanijo tudi v obrtnem zdru-
ženju, obrtni zadrugi ter v Mipu
— poslovni enoti Kooperacija.
Odbor se je seznanil tudi s po-
ročilom o drugi razstavi drobne-
ga  gospodarstva   občine   Ptuj.
Razstavo, ki je bila v septembru,
je obiskalo devet tisoč obiskoval-
cev, med njimi je bilo 1800 šolar-
jev. Kljub temu da je nastala v
zelo kratkem roku (dobrem me-
secu in pol), je dosegla namen. V
bodoče naj bi razstavo organizi-
rali vsako drugo leto, že letos pa
naj bi imenovali organizacijski
odbor. Po še nepotrjenih podat-
kih bo letošnja razstava stala
dvajset milijonov dinarjev. V od-
boru soglašajo, da je že v pripra-
vah na razstavo potrebno doreči
način financiranja. Letos tega ni
bilo, zato bodo verjetno s pokri-
vanjem stroškov težave. Menijo
tudi, da bi se organizacije zdru-
ženega dela s področja drobnega
gospodarstva morale bolje odzi-
vati: s sredstvi in delavci.
Do prihodnje seje bodo v stro-
kovnih službah občinskega ko-
miteja za družbenoekonomski
razvoj in planiranje pripravili
podrobno poročilo o možnostih
uporabe starih stavb osnovnih
šol — Lovrenca, Narapelj in
Gruškovja — za potrebe drobne-
ga gospodarstva. Poleg tega pri-
čakujejo tudi podatke o doseda-
njih aktivnostih pri urejanju
obrtne cone. MG
ZA NAČELO »VSI MISLIMO,
VSI DELAMOk
Knjiga dr. Matjaža Muleja in sodelavcev INO-
VATIVNO POSLOVANJE je nastajala nekaj let.
Pri pisanju je osemnajst sodelavcev uporabilo 400
znanih virov o tej temi. Izšla je v nakladi osem ti-
soč izvodov, izdajo pa je omogočila Gospodarska-
založba, ki si prizadeva, da bi Slovenci dobili čim-
več strokovnih knjig s področja ekonomije, gospo-
darstva, prava in drugih. »Malo več znanja in sme-
losti lahko Slovencem pomaga na bolj zeleno ve-
jo,« je med drugim na predstavitvi knjige povedal
urednik Gospodarske založbe.
Knjiga z izvirnimi temami vabi k razmišljanju in
je namenjena vsem, ki znajo uporabljati misel.
Razgovor z avtorjem, ki je bil 5. novembra v
Mariboru, je vodil Matija Gjerkeš, sekretar me-
dobčinskega sveta Zveze komunistov za Podravje.
Dr. Matjaž Mulej je navzočim — v glavnem so to
bili delavci, ki v organizacijah združenega dela
skrbijo za razširjanje inovativne dejavnosti — po-
vedal nekaj bridkih resnic.
Inovacijska kultura v družbi in v organizcijah
združenega dela zaostaja za možnostmi. Zakaj je
Jugoslavija v krizi? Zato, ker njeno poslovanje ni
inovativno. Zakaj ima danes Jugoslavija ob naj-
bolj kvalificirani vladi največjo infiacijo? Tudi to
je vprašanje, ki nas mora zanimati.
Osrednja ovira in spodbuda za več inovativnega
dela so po trditvah dr. Matjaža Muleja — le lju-
dje. Kadrov ne smemo samo iskati, temveč jih mo-
ramo iskati in delati hkrati. Če kadre samo išče-
mo, potem tudi računamo, da smo nekaj že nare-
dili. V svetu za stalno izobraževanje veliko več na-
redijo kot pri nas. Med službene dolžnosti uvršča-
jo tudi najmanj toliko in toliko ur izobraževanja
letno.
Kako v svet brez inovacij? Saj bi, pa nimamo s
kom začeti? Mariborski VEKŠ je dal pobudo za
organizacijo specialnega študija za upravljanje
inovacijskih procesov. Študij bodo izvajali skupaj
s Tehnično fakulteto. In kot je povedal dr. Matjaž
Mulej, bo potrebno premagati sedem do osem bi-
rokratskih ovir, da bodo lahko pričeli s tem študi-
jem.
Mlade ljudi bi morali že zgodaj usmerjati. Da-
našnja šola vzgaja mlade ljudi le za to, da bodo
ubogljivi. Šolstvo pa je odsev razvitosti tehnologi-
je. Skrajni čas je, da pričnemo uveljavljati načelo
»Vsi delamo, vsi mislimo.« Vsem pa, ki se zaveda-
jo pomembnosti inovativnega poslovanja, pa je
Mulejevo delo pomemben prispevek k pravilnemu
razumevanju samoupravljanja.
MG
Dušan Žnidarič
Tiho in nepričakovano je od-
šel iz vrst ptujsk[h sindikalnih
delavcev Dušan Žnidarič, refe-
rent za inovacije v delovni orga-
nizaciji AGIS Ptuj in predsednik
komisije občinskega sveta ZSS
Ptuj za razvijanje množične ino-
vativne dejavnosti. Rodil se je
12. februarja 1934. leta v Ptuju in
tu končal tudi osnovno šolo, in-
dustrijsko kovinarsko šolo pa je
uspešno opravil v Mariboru. De-
lo strojnega ključavničarja je
opravljal v Ptuju, v delovni orga-
niazciji AGIS Ptuj pa je v letu
1971 začel delati kot analitik štu-
dija dela in časa. Strojni ključav-
ničar po poklicu, zagnan in pri-
zadeven, komunikativen in prisr-
čen je našel stik z vsakim svojim
sodelavcem. Kmalu so mu zau-
pali dela in naloge referenta za
inovativno dejavnost. V delovni
organizaciji AGIS Ptuj je posta-
vil temelje in sistemsko vpeljal
delovanje množične inovativne
dejavnosti ter tako aktiviral ino-
vativni potencial mnogih sode-
lavcev, kar potrjujejo rezultati, ki
so plod njegove neumorne za-
gnanosti na področju inovativne
dejavnosti.
Tovariš Dušan je bil vzoren
delavec in tovariš, zato so mu de-
lavci v Tovarni avtoopreme F*tuj
v letih 1967 - 1970 zaupali nalo-
ge predsednika sindikalne orga-
nizacije. Z zavzetostjo in dosled-
nim izvajanjem nalog pri uresni-
čevanju interesov delavcev in šir-
ših družbenih interesov se je uvr-
stil med najaktivnejše sindikalne
Dušan Žnidarič (desno) v pogovoru z udeleženci letošnje okrogle mize v
ptujskem delavskem domu Franca Krambergerja »Inovativna dejavnost
v bratskih občinah«.
delavce v ptujski občini. Rezulta-
ti njegovega sindikalnega dela so
odmevali tudi v drugih sindikal-
nih organizacijah, zato je bil v le-
tu 1968 izvoljen za tajnika med-
občinskega odbora sindikata de-
lavcev industrije občin Ptuj in
Ormož. Postal je eden izmed naj-
aktivnejših sindikalnih aktivistov
občinskega sveta ZSS Ptuj. V le-
tu 1978 je težišče sindikalnega
dela usmeril na razvijanje množi-
čne inovativne dejavnosti, v letu
1986 pa mu je občinski svet ZSS
Ptuj zaupal naloge predsednika
komisije za razvijanje množične
inovativne dejavnosti. Za uspehe
in zasluge pri uresničevanju de-
lavskih interesov z dolgoletnim
požrtvovalnim delom v sindikal-
ni organizaciji in za pomembne
uspehe v njenem uveljavljanju in
razvoju mu je občinski svet ZSS
Ptuj ob letošnjem 1. maju podelil
srebrni znak Zveze sindikatov
Slovenije.
Rezultati njegovega marljivega
dela so znani tudi v Podravju, saj
je na področju inovativne dejav-
nosti uresničeval naloge tudi pri
Medobčinski gospodarski zbor-
nici za Podravje in ta mu je po-
delila plaketo za dosežke v ino-
vativni dejavnosti. Bil je aktiven
tudi na področju ljudske tehnike.
Odlikoval se je v delu samou-
pravnih organov. Bil je dolgole-
tni aktivni član DPD Svoboda
Ptuj — v ptujskem pihalnem or-
kestru, kar priča tudi prejeta zla-
ta Galusova značka.
Tovariš Dušan je bil skromen,
delaven, iskren tovariš in sodela-
vec. Bil je človek, ki je zaupane
naloge opravljal vestno in odgo-
vorno, na načelih prostovoljnega
dela. Izgoreval je za uresničeva-
nje interesov delavcev in za nji-
hov lepši jutrišnji dan. Vizijo na-
predka naše družbe, boljšega in
lepšega življenja delavcev pa je
videl v njihovem strokovnem
znanju, visoki produktivnosti de-
la in v uveljavitvi množične ino-
vativne dejavnosti, pri kateri lah-
ko prav vsak marljiv in vesten
delavec veliko prispeva. Lik to-
variša Dušana bo vedno živel —
tako med sindikalnimi delavci
ptujske občine kot med delavci
delovne organizacije AGIS Ptuj;
nanj smo ponosni, njegovo delo
pa bomo nadaljevali v prizade-
vanjih za uveljavljanje množične
inovativne dejavnosti v sleherni
delovni in temeljni organizaciji
združenega dela.   Feliks Bagar
TEDNIK -      november 1987
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 3
Mi ptica zapoje, a jaz ne vem kje...
— nastop ženskega pevskega zbora Svoboda Ormož. Zborovodja Jože
Barinturica.
Mali Aleš Praprotnik iz Pušinec
je raztegnil meh za odraslega mo-
ža in z venčkom slovenskih ljud-
skih navdušil!
Ormoško
Veliko martinovanje
Ormoški gostinci (beri: Te
meljna organizacija Gostinst\o
Ormož) so se odločili, da letošnji
vinogradniški praznik - marti-
novanje iz zaprtih gostinskih
prostorov preselijo tudi na me-
stne ulice. Prireditev, ki so jo
poimenovali Veliko martinova-
nje, naj bi se ob pestri ponudbi
raznih stojničarjev razvila v pra-
Stojnice s pijačami, mizami in stoli (!) so postavili tudi na parkirnem
prostoru pred hotelom. Omislili so si tudi (edini!) peko kostanjev, ki so
pri pitju mošta domala nepogrešljivi. Ne bi mogli reči, da se je obisko-
valcev tukaj zaradi tega kar trlo, zato pa je bila restavracija v prvem
nadstropju polna do poslednje mize in stola. V kuhinji so ta čas delali s
polno paro, če so hoteli vse nasititi.
vo pravcato ljudsko rajanje. Res
je, ponudba je bila bogata, saj
poleg mošta in plemenite starine
v obliki sortnih vin ni manjkalo
niti mesnih (Turistično društvo
Podgorci!) niti sladkih dobrot
(Aktivi kmečkih žena), da o pe-
čenih kostanjih niti ne govorimo
(hotel!). Obiskovalci, ki jih za ta
poizkus martinovanja niti ni bilo
tako malo, so sicer pridno pose-
gali za moštom in starim vinom,
bili veseli, nasmejani, a do tiste-
ga pravega ljudskega rajanja se
le niso sprostili. No, da, prvič je
le prvič! ... pa še mraz je kar re-
zal do kosti.
Središče glavnega dogajanja
Velikega martinovanja so marlji-
vi organizatorji prenesli v tisti
del mesta, kjer si staro in novo
podajata roki. Program, ki so ga
pripravili za to priliko, je bil tako
(pre)bogat, da bi se vsem bilo ne-
mogoče zvrstiti na improvizira-
nem odru v eni sami predstavi.
Zato so pripravili tri: eno dopol-
dan, ko sta nastopila folklorna
Začetek \ elikega martinovanja, ki so ga ves čas vodili naši kolegi z Radia Ormož: Majda Lukner, Franci Po-
lič in V ida lopolovec.
skupina s Huma in ženski pevski
zbor S\oboda Ormož, ter dve po-
poldan. Začeli sta se z nastopom
folklorne pionirske skupine os-
novne šole Tomaž pod mentor-
skim \odstvom učiteljice Jožice
Rep, malim harmonikarjem Ale-
šem Praproinikom iz Pušenec,
ljudskimi godci iz Velike Nede-
lje in Dobrave ter harmonikar-
jem Stankom Horvatom; končali
pa z nastopom folklornega dru-
štva Podgorci in krstitvijo mošta.
Naj končam z ugotovitvijo, da
je prireditev odlična, z nekaj za-
četnimi težavami in željo: »Or-
možanci, nadaljujte tako!«
Veliki (pre)krstitelji mošta v vino.
Besedilo in foto: I. C.
Višje pomoči in cene
za storitve
Družbene denarne pomoči so se s 1. oktobrom povečale za 40
odstotkov. Tako je denarna pomoč kot edini vir preživljanja poslej
103.292 dinarjev, dopolnilni vir pa v višini razlike med dohodki upra-
vičenca in določenim zneskom. Na seji skupščine socialnega skrbstva
občine Ptuj. ki je bila pred tednom, so razpravljali še o drugih skup-
nih osnovah in merilih za določanje rejnine in o plačevanju le-te. Ve-
lja od 1. novembra dalje in je od 88.939 do 133.409 dinarjev. Plačilo
za delo rejnice je 51.709 dinarjev, za tri otroke z motnjami v dušev-
nem ali telesnem razvoju pa 155.127 dinarjev, in to za tiste rejnice, ki
svoje delo opravljajo poklicno. Povečali pa so tudi znesek preživnin
do 85 odstotkov za tiste, ki so bili določeni med preteklim letom, med
letošnjim letom pa od 13 do 85 odstotkov, odvisno od časa določitve
preživnine.
Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj so
bili seznanjeni še s poslovanjem skupnosti v letošnjem letu, ko ni bilo
večjih težav \ poslo\anju, sprejeli pa so tudi valorizacijo finančnega
načrta in nove cene storitev. Izvajalske delovne organizacije jih bodo
upoštevale od 1. oktobra dalje.
V domu upokojencev ceno dvigajo povprečno za 37 odstotkov, v
zavodu dr. Marijana Borštnarja za 27 odstotkov, v domu učencev v
Ptuju pa so cene od 1. oktobra dalje višje za 62 odstotkov. mš
Potrošniki vabimo
vas k sodelovanju
z željo, da bi ugotovili, kako so naši kupci-potrošniki zadovoljni z
delom trgovskih delavcev, zaposlenih v poslovnih enotah-prodajalnah,
je občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj skladno s
programom dela sklenil, da kupci-potrošniki povedo, kaj menijo o ve-
denju in ravnanju naših trgovskih delavcev. Zato vas vabimo k sodelo-
v/anju in vas prosimo, da nam s svojim — seveda objektivnim — mne-
njem pomagate ugotoviti, v kateri poslovni enoti — prodajalni imajo tr-
govski delavci tak odnos do kupcev-potrošnikov, kakršnega si vsi želi-
mo.
Kriteriji, po katerih boste ocenjevali, so:
— odnos do kupcev (postrežba, svetovanje pri nakupu, nudenje
pomoči in potrebnih informacij, reševanje reklamacij in pritožb kup-
cev),
— urejenost prodajalne, njene okolice in osebja.
Izbira zajema prodajalne na območju občine Ptuj, in sicer:
a) z živili in mešanim blagom
b) s tekstilnim in obutvenim blagom
c) s tehnično—pohištvenim blagom.
Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico ter jo pošljite vključno do
4. decembra 1987 na naslov: Občinski svet ZSS Ptuj, Čučkova 1, 62250
Ptuj. Prve tri prodajalne v vsaki branži, ki bodo dobile največje število
glasov, prejmejo posebna pisna priznanja »RDEČA VRTNICA«. Izžre-i
bali bomo tudi 5 potrošnikov; ti bodo prejeli darilne košarice, katere:
prispevajo ptujske trgovske organizacije. Rezultati ankete bodo obja-^
vljeni v ptujskem Tedniku.
»... IN NA ZEMUl MIR UUDEM,
KI SO BLAGE VOUE«
Nismo se razumeli (?)
Ali smo strpni do drugačnih razmišljanj?
Članek z naslovom ». . . in na
Zemlji mir ljudem, ki so blage
volje« je razburil nekatere duho-
ve. Res je, da je bil njegov na-
men, vzpodbuditi ljudi k razmiš-
ljanju, res je. da je bil namen,
podvomiti v vnaprejšnje strinja-
nje z vsem, kar nam predlagajo
>od zgoraj< res je, da je bil moj
namen, pikro prikazati in poka-
zati na kameleonstvo družbe, ki
po desetletjih posmehovanja in
omalovaževanja v času, ko nas
pestijo vse mogoče težave (od
gospodarskih do mednacional-
nih), naše misli usmerja v razpra-
vo o praznovanju ali neprazno-
vanju božiča (ki ga bodo verni
zagotovo praznoNali. naj- ali ne-
verni pa, kakor bodo želeli); ni-
kakor pa ni bilo s člankom miš-
ljeno kakršnokoli žaljenje ver-
skih čustev (kar so mi očitali ne-
kateri). Časopis ni radio, kjer ne-
kaj enkrat slišiš in pozabiš; kjer
slišiš, pa se ne moreš prepričati,
ali si slišal prav. Časopis ostane,
torej se lahko o pravilnem razu-
mevanju (ali nerazumevanju)
prepričamo s ponovnim bra-
njem.
Članek na tretji strani Tednika
pa ste, žal, nekateri brali povr-
šno. Res je, da se razlikuje od
mnogih objavljenih v tem času,
od tistih namreč, ki o praznova-
nju božiča pišejo strinjajoče se.
(Tudi Tednik je to objavil!) V de-
mokratični družbi, na katero se
nekateri sklicujejo, dokler je to,
kar piše, skladno z njiho\im miš-
ljenjem, je (bi moralo biti) dovo-
ljeno tudi drugačno razmišljanje.
Moje je drugačno. Ali je pravil-
no ali ne? Z mojega stališča je; z
vašega pa?
Nekateri so bili nejevoljni, ker
članek ni bil podpisan. Pravza-
prav je bil — s črkama još (kot že
mnogi drugi moji članki). Ker
sem pač zaposlen v Zavodu Ra-
dio-Tednik. je moje ime na zad-
nji strani Tednika desno spodaj,
kjer smo zapisani vsi, ki smo so-
odgo\orni. da je vaš časopis tak-
šen, kakršen je.
j(ože) š(migoc)
Pripis:
Slišal sem, da nekateri menijo,
kako želim učinkovati na ljudi
tudi z uporabo tujk. Samo eno
>pravo< sem uporabil. Frustraci-
ja. V Verbinčevem Slovarju tujk
je ni. Tudi v Slovenskem pravo-
pisu iz leta 1962 ne. Je pa v Slo-
varju slovenskega knjižnega jezi-
ka, v prvi knjigi na strani 659.
Tam piše: frustracija — duševno
stanje neugodja zaradi nasprotja
med željami in možnostmi, ki jih
nudi okolje. Opravičujem se, če
je nerazumevanje članka tudi po-
sledica uporabe te tujke, za kate-
ro pa Slovenci nimamo ustrezne
domače besede. j§
Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj objavlja na podlagi 1. odstavka 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Urad-
ni list SRS, št. 18/84). 4. člena odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj ter sklepa komisije za oddajanje
stavbnih zemljišč v občini Ptuj, sprejetega na seji dne 9/11-1987.
JAVNI RAZPIS
za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo.
1. Predmet oddaje so naslednja zemljišča:
2 V stroških komunalne ureditve je zajeto vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje s priključkom na par-
celo, primarna mreža ter dovozna cesta v makadamski izvedbi, razen za parcelo pod zap. št. 17, kjer ni kanalizacijske-
ga omrežja, vodovodni priključek na parcelo pa je strošek bodočega investitorja: ta mora pred pričetkom gradnje
opraviti še geomehanske raziskave tal.
Za vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati elektroenergetski prispevek in prispevek
za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, razen za pare. pod zap, št, 16, za katero je že pridobljeno grad-
beno dovoljenje.
3. Na zemljišču, ki je predmet razpisa, je dovoljena gradnja individualne družinske stanovanjske hiše ob pogojih,
določenih z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojnega upravnega organa Rok za pričetek gradnje je 6 mese-
cev po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča.
4. Interesenti za nakup stavbnega zemljišča vložijo pisne ponudbe do 26 11-1987 v zaprtih ovojnicah pod oznako
"JAVNI RAZPIS" na SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ. PREŠERNOVA 29. Ponudbo dajo samo za enoj
stavbno parcelo. Ponudbi priložijo izpolnjen vprašalnik, ki ga dvignejo pri skladu, s prilogami, ki jih ta zahteva, ter do-i
kaz o plačani varščini v višini 10 odstotkov cene stavbnega zemljišča, za katerega daje ponudbo. Varščino nakažejo
na Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj. št. 52400-652-25295. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavb-
nega zemljišča, neuspelemu pa vrne. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nakupa,
varščina zapade v korist sklada. i
5. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo obravnavala vse v roku prispele ponudbe dne 3 12-1987 ob 8. uri v i
sejni sobi št. 109/1-SSS. SIS materialne proizvodnje občine Ptuj. Prešernova 29. Nepopolnih m prepozno vloženih]
vlog komisija ne bo obravnavala. j
6. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema oddano tistemu ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje]
razpisne pogoje Vsi udeleženci javnega razpisa bodo s pisnim sklepom obveščeni o njegovem izidu. Za stavbno
zemljišče, za katero v razpisnem roku ne bo prispela nobena ponudba, se razpis ponovi.
7. Uporabnik stavbnega zemljišča izgubi pravico uporabe stavbnega zemljišča, če v treh letih po sklenitvi pogod-
be ne zgradi objekta do lil. gradbene faze.
8. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 15 dni po končanem postopku javnega razpisa. Če
uspeli ponudnik kljub pisnemu pozivu ne sklene pogodbe v roku. se upošteva kot kupec naslednji najboljši ponudnik.
9. Uspeli ponudnik mora opraviti plačilo stavbne parcele v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer v nasprotnem pri-
meru izgubi pravico uporabe pridobljenega stavbnega zemljišča   .       .
10. Vsa pojasnila v zvezi z javnim razpisom daje SWad stavbnih zemljišč občine Ptuj. Prešernova 29. št. 110/1, tel.
št. 772-731 (int. 29). , , .
Sklad stavbnih zeiTiljišč občine Ptuj
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
12. november 1987 - TEDNIK
Opravljanje in plačevanje
dimnikarskih storitev
v skladu z zakonom o dimnikarski službi (Ur. list SRS, št. 16/74)
mora biti dimnikarska služba zagotovljena na celotnem območju ob-
čine (3. člen). V skladu z določili navedenega zakona in upoštevajoč
določila pravilnika o rokih in načinih čiščenja in pregledovanja kuril-
nih in dimovodnih naprav (Ur. list SRS št. 1/76) mora dimnikarska
organizacija v opredeljenih rokih čistiti oziroma pregledovati kurilne
in dimovodne naprave. Uporabnik kurilne in dimovodne naprave pa
mora skrbeti za to, da so naprave redno očiščene, pregledane oz. mo-
ra omogočiti dimnikarju dostop do njih.
Oviranje dimnikarja, da te naprave redno čisti oz. pregleduje, je
prekršek po zakonu o dimnikarski službi in je potrebno zoper osebe,
ki to onemogočajo, podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Dimnikarske storitve se zaračunavajo na osnovi cen, ki jih sprej-
me zbor delavcev v soglasju z zunanjo delegacijo. V ceniku je tudi ce-
na, predvidena za povračilo stroškov, ki jih imamo, ko pri stranki po-
skušamo opraviti storitev, stranka pa to odkloni.
Zadnji dve leti in pol se trudimo in poskušamo na vse načine za-
gotoviti opravljanje dimnikarskih storitev v skladu z zakonom. Pri-
pravili smo različne variante opravljanja storitev. V kurilni sezoni
87/88 vas bodo dimnikarji pričeli obiskovati.
Prosimo vse porabnike naših storitev, da dimnikarju ne zapirate
vrat, ampak mu omogočite, da opravi svoje delo. Dimnikarska služba
ni sama sebi namen, saj so njeno potrebnost ugotovili že v 15. stole-
tju. Danes služba deluje na več področjih, in sicer: požarna varnost,
ekologija, varčevanje z energijo; to pa so v tem trenutku največji pro-
blemi v naši družbi.
V kolikor s porabniki ne bomo našli soglasja, moramo zadevo
predati inšpekcijskim službam in sodišču, tako pa se bo zadeva samo
podražila.
Zavedati se moramo, da dimnikar v svojem rajonu odgovarja za
požarno varnost, in če nastane dimniški požar in večja materialna
škoda, lahko konča v zaporu.
Priporočamo se vam! ing. Ivan Kukovec,
direktor dimnikarskega podjetja Ptuj
Jutri veliko
Martinovanje
Tudi v Ptuju pripravljajo veliko martinovanje. Temeljna organi-
zacija Slovenske gorice —Haloze, ki letos slavi petintridesetletnico, bo
s Haloškim biserom — gostilno Pri Pošti — poskrbela za bogat kul-
turni program in kulturno ponudbo hrane ter pijače. Za ples bo igral
ansambel Toneta Kmetca — v zadnjem času je imel nekaj lepih uspe-
hov, med drugim je trenutno najbolje uvrščen na Lojtrci domačih.
Na Bakhovem trgu, kjer bo martinovanje, se bodo oglasile tudi
pevke iz Zavrča; tradicionalni krst mošta pa bo opravil Lojze Matja-
šič. Kot so povedali organizatorji, bo do martinovanja olepšana tudi
kmečka hiša vinarskega muzeja na prostem. Osrednje ptujsko marti-
novanje bo jutri, 13. novembra, ob 15. uri. Tako in drugače pa marti-
nujejo v nekaterih ptujskih gostilnah, kjer pripravljajo prazniku pri-
merno hrano.
_......................MG
IIIIIJII^ v PRIZREN AU 55 UR KOSOVA    ^^^^^^^J^l
Zakaj sem odšla na pot
v osmih mesecih letošnjega le-
ta se je iz občine Prizren izselilo
191 Srbov in Črnogorcev. Nihče
ni navedel, da se izseljujejo zara-
di pritiskov Albancev. A pritiski
so, če ne direktni, pa posredni.
Nacionalnega zaupanja ni, neza-
poslenost narašča, infrastruktura
je skromna.
V teh dneh je največ razburja-
nja na Kosovu zaradi leto dni
stare Hoxhove izjave o potrebno-
sti javnih hiš in da bi zanje mora-
li imeti ženske drugih narodno-
sti, ker Albanke za to pač niso. V
dneh, ko smo se mi mudili tam,
je še vedno glasno odmeval zlo-
čin v Paračinu, ko je vojak iz
okolice Prizrena pobil nekaj svo-
jih tovarišev in na koncu sodil
tudi sebi. Dogodek, ki je pono-
vno poslabšal razmere, in kot je
povedal predsednik OK SZDL
Jusuf Gorani, so ljudi pozvali k
bojkotu družine tega vojaka. Ni
bila izjema, ko so k njim prihaja-
li ljudje z izjavo, da če bi bil to
njihov sin, ne bi prevzeli niti tru-
pla.
V prvem hipu izjava, ki te pre-
trese. A vedeti je treba, da je nji-
hova mentaliteta tako drugačna
od naše, da bi jih človek težko
sodil po naših merilih. V čustvo-
vanjih, družinskih odnosih, v od-
nosu do življenja nasploh, v ve-
rovanju so tako zelo drugačni od
nas. Zato menim, da je krivično,
da bi jih človek ocenjeval z naši-
mi očmi, z našo mentaliteto, z
našim odnosom do sveta. Pred-
sednik je tudi poudaril, da je ve-
lika večina člankov v časopisih
in televizijskih oddaj o Kosovu
senzacionalističnih. Vse premalo
se piše in čita o dobrih stvareh,
saj jih ni malo.
V svojem pozdravu je bil pred-
sednik zelo izčrpan, vendar se
ves čas nisem mogla znebiti ob-
čutka, da je to videnje le od zgo-
raj navzdol, usklajeno politično
stališče občinskih funkcionarjev,
čeprav nam je govoril predsed-
nik frontne organizacije. In člo-
veku se nehote vsili, sicer ne
opredeljivo, za drugega tudi ne-
argumentirano, a ntkje zadaj ti
ne da miru, da ne bi stanja na
Kosovu ocenil kot »igro«politi-
čnih oblastnikov, skupine funk-
cionarjev, ki imajo vse niti v ro-
kah, velika večina »malih« ljudi,
zlasti na vasi, pa je neobveščena,
neosveščena in s temi ni težko
manipulirati. Ne ocenjujem raz-
mer na Kosovu, da bi me kdo ne
držal za besedo: to je le moje in-
timno občutenje nekega trenut-
ka, v nekem dnevu, ki sem ga
tam preživela.
TRI VRTNICE
Kosovo je del^ naše domovine,
tako drugačen. Že prvi večer sem
sekretarju OK SZDL omenila,
da bi si želela ogledati eno od
hiš, kjer so še ohranili stare nava-
de. Zagotovil mi je, da mi bodo
to omogočili. No, naslednji dan
se o tem nisva več pogovarjala.
Na pomoč mi je priskočil novi-
narski kolega z radia Prizren. Se-
stala sva se v hotelu, ki je bil
pred tremi leti generalno obno-
vljen. Seveda je nemogoče, da bi
od vas zahtevala, da ne obiščete
tistih svetih prostorov, kamor še
cesarji hodijo peš, zakaj ti so ta-
ko neverjetno zanemarjeni, da je
človek pretresen že zaradi tega,
kot tudi zato, ker ne najde angle-
škega stranišča, ker mora odšteti
50 dinarjev, da o razbitih vratih
brez kljuk, zamašenih umivalni-
kih, pipah, ki puščajo, sploh ne
govorimo. In povrhu vsega: to je
hotel v samem centru mesta.
S kolegom s prizrenskega ra-
dia sva se odpravila na obisk.
Zavila sva v ozko ulico in na
koncu lete sva se znašla pred le-
senimi vrati. Za vrati... druga-
čen svet. Čeprav je bil mrak, sem
lahko občudovala skrbno ureje-
no dvorišče. Z vseh strani obda-
no z visokim zidom, belo pople-
skanim. Drevesa, okrasno grmi-
čevje, cvetje, tlakovana pot do
hiše. Hiša sama — orientalski
slog. Široko preddverje, odprto
proti dvorišču, ob obeh straneh
oblazinjene klope, vmes vhod v
hišo, na tleh ogromna preproga.
Bila sem gostja Šemsedina Kiraj-
tanija. Prijazen sprejem. Kirajta-
ni je upokojenec in je hišo pode-
doval po očetu. V njej živi sam z
ženo in slepim bratom. Gospodi-
nje ni bilo doma. Hiša je stara
blizu 200 let in jo je njegov oče
kupil od nekega Turka. Oče je
sodil med mestne veljake. Imel
je frizerski salon, s čajnico zadaj,
kjer so se zbirale »boljše« stran-
ke. Ce je v lokal stopila revnejša
stranka, je ni obril ali ostrigel,
odsovil jo je z izgovorom, da ima
rano na prstu ali kaj podobnega.
Moj gostitelj pove to s ponosom.
Kot sem bila presenečena nad
urejenostjo dvorišča, predvsem
pa nad čistočo, se moje presene-
čenje ni ohladilo tudi, ko sem
stopila v hišo. Moja bosa noga se
je mehko vdirala v čudovite pre-
proge. Seveda sem se morala se-
zuti, še preden sem stopila v
preddverje. Prijazni gostitelj mi
pokaže še del hiše, ne popelje pa
me v vse prostore. Pomenkujeva
se, kako se je včasih odvijalo ži-
vljenje v takih hišah. Družine so
bile (in so še) številne. Hišna de-
la so bila natanko določena. Ve-
delo se je, kdo kaj in kdaj dela.
Kdo peče kruh, kdo čisti, kdo
pogosti goste. Ob obedih je hra-
no delil hišni gospodar in tudi
razdelil delo. Nihče niti pomislil
ni, da bi rekel (kakor se danes
prerekajo otroci), da česa ne bo
storil. Ženske so jedle v ločenem
prostoru, skupaj z otroki. Fantje
so se po štirinajstem letu pridru-
žili moškim. Mnogokje na vasi še
vedno živijo na tak način. Nekaj-
krat poudari, da so Muslimani
zelo čisti ljudje. Ob pogledu na
hišo sem v to prepričana, pred
njenim pragom pa me v to ne
more nihče prepričati. V svojem
opisu nekdanjega in današnjega
načina življenja posebej opozori
na to, da se veliko prebivalcev
seli iz vasi v mesta, vendar se
mestnemu življenju ne prilagodi-
jo, ohranjajo svoje navade in od
tod toliko konfliktov. V Prizrenu
industrija vse do osvoboditve ni
bilo. Prve tovarne so bile zgraje-
ne šele po 2. drugi svetovni voj-
ni. To pa pomeni, da delavskega
razreda dotlej ni bilo. Pove tudi,
da je bil Prizren nekoč bogato
mesto, saj so tod vodile trgovske
poti od Dubrovnika do Bitole,
Carigrada.
Seveda ne morem mimo tega,
da ga ne bi vprašala, kaj misli o
sedanjem trenutku na Kosovu,
še posebej zato, ker je Albanec.
Odgovori mi, da za vse, kar se
zgodi, krivijo Albance, da so nje-
govi desni in levi sosedje ljudje
drugih narodnosti in med njimi
ni nobenih prepirov, nestrpnosti.
Ko še naprej drezam vanj, pove,
da sam še ni bil priča nobenemu
izpadu nacionalizma. Vse, kar ve
o tem, je prebral v časopisih in
videl na televiziji. Ima sestro, ki
živi v Albaniji in ga je že nekaj-
krat obiskala,' medtem ko se on
še ni odločil, da bi se odpeljal na
obisk k njej.
Nekajkrat se je opravičil, da ni
gospodinje doma in mi tako ne
more ničesar ponuditi. Imela
sem občutek, da tako kot ohra-
nja svojo staro hišo, ohranja tudi
stare običaje in navade, kar po-
meni ... ni navada, da bi moški
stregli goste. No, kakorkoli že,
bil je izredno prijazen, ustrežljiv
in ni bilo vprašanja, na katerega
ne bi odgovoril. Ob odhodu mi
je s svojega vrta podaril tri vrtni-
ce.
Nataša Vodušek
(Se nadaljuje)
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778 |
LETO XXIV Ptuj, 12. novembra 1987 Številka: 26
VSEBINA
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI:
138. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
139. Sklep o medletni valorizaciji preživnin v letu 1987
138.
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA
ORMOŽ
V skladu s 1. odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in dru-
žinskih razmerij (Ur. list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti
socialnega skrbstva Ormož na 7. skupni seji zbora uporabnikov in zbora
izvajalcu dne 29. 10. 1987 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
»Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile
5 1. marcem 1987 valorizirane, se s 1. novembrom 1987 povišajo za 85 %.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se s
1. novembrom povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer:
— preživnine določene do konca meseca januarja za 85 %
— preživnine določene do konca meseca februarja za 76 %
— preživnine določene do konca meseca marca za 64 %
— preživnine določene do konca meseca aprila za 47 %
— preživnine določene do konca meseca maja za 39 %
— preživnine določene do konca meseca junija za 34%
— preživnine določene do konca meseca julija za 22 %
— preživnine določene do konca meseca avgusta za 13%
Uskladitev preživnin izvede strokovna služba Občinske skupnosti
socialnega skrbstva Ormož.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in velja
od 1. 11. 1987 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Marta PERSAK, 1. r.
139.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA
OBČINE PTUJ
Na osnovi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmeri-
jih (Ur. 1. SRS, št. 15/76) ter uradno ugotovljenega odstotka zvišanja ži-
vljenjskih stroškov v SR Sloveniji v obdobju januar—avgust 1987 (Stati-
stične informacije Zavoda SR Slovenije za statistiko, št. 218, z dne
7/9-1987) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji
dne 29. 10. 1987 sprejela
SKLEP
o medletni valorizaciji preživnin v letu 1987.
L
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1986, ki so bile
valorizirane s 1. marcem 1987, se povečajo za 85 % s I. novembrom 1987.
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1987, se
valorizirajo s 1. novembrom 1987 sorazmerno na čas, ko so bile določene
in sicer:
— preživnine določene do konca januarja za 85 %
— preživnine določene do konca februarja za 76 %
—-    preživnine določene do konca marca za                                 64 %
— preživnine določene do konca aprila za 47 %
— preživnine določene do konca maja za 39 %
— preživnine določene do konca junija za 34 %
— preživnine določene do konca julija za 22 %
— preživnine določene do konca avgusta za 13 %
II.
Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. novembra 1987 dalje.
Štev.: 554-1/84-7
Datum: 29/10-1987
Predsednica skupščine:
Marica FAJT, dipl. iur.. 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtelc. Naročnilci Tednilca ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
TEDNIK
— 12. november 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Lidija Majnik
Liljana Klemenčič
Mladih bralcev je vedno več
MESEC KNJIGE
OBISK V MLADINSKEM ODDELKU  PTUJSKE KNJIŽNICE,
PROSTORSKA STISKA, RAČUNALNIŠKA LITERATURA, MESE-
ČNO 50 NOVIH VPISOV, NAJMLAJŠI BRALEC ROJEN LETA
1985, JURČKOV KOT, STENČAS
November je mesec knjige, za-
to nas je zanimalo, kakšen odnos
imajo do knjige otroci. Obiskali
smo mladinski oddelek Ljudske
in študijske knjižnice v Ptuju.
Kakšna je dejavnost, problemi,
knjižnice, koliko je bralcev in še
o čem smo se pogovarjali z rav-
nateljico knjižnice Lidijo Majnik
in višjo knjižničarko, ki izposoja
v mladinskem oddelku, Liljano
Klemenčič.
Edi Gajšek
Majnik: Kot poseben obstaja
mladinski oddelek od leta 1955.
Danes je to samostojni oddelek,
ki ima 19.304 knjige, ob ustano-
vitvi je štel knjižni fond 1023
knjig. To je oddelek, kjer je obra-
ba knjig največja, kar pomeni, da
jih prav v tem oddelku izločimo
največ. Z nakupom novih knjig
uspevamo izločene knjige nado-
mestiti. Glede na povpraševanje
pa še vedno kupimo premalo
Sandra Turnšek
knjig. Občasno smo zabeležili,
koliko mladih bralcev je ostalo
brez želene knjige. Ne boste ver-
jeli, bilo jih je kar 1165, kar kaže,
da so otroci željni branja. V le-
tošnjih devetih mesecih smo ime-
li v mladinskem oddelku na obi-
sku 31 organiziranih skupin, za
katere je naša knjižničarka Lilja-
na Klemenčič pripravila pedago-
ške ure. Tako se je s knjigo in
knjižnico seznanilo 994 otrok.
Klemenčič: Mladinski odde-
lek je vsak dan odprt od 8. do 19.
ure, ob sobotah pa do 12. ure.
Vsak dan nas obišče prek 100
otrok in si izposodijo 200 in več
knjig. Mladi bralci vseh stopenj
(v knjižnici delimo knjižni fond
na tri starostne stopnje: cicibani,
pionirji, mladinci) najraje segajo
po stripih Mikija Mustra. Ciciba-
ni in učenci tam do petega razre-
da se navdušujejo nad knjigami
iz zbirke Velika slikanica. Med
domačimi avtorji so zelo prilju-
bljeni Svetlana Makarovič, Niko
Grafenauer, Branka Jurca in Po-
lonca Kovač. Tako pionirji kot
mladinci še vedno dajejo pred-
nost Julesu Verneu in Karlu Ma-
yu, med domačimi avtorji pa naj-
pogosteje berejo Antona Ingoli-
ča, Branko Jurca, Franceta Bev-
ka.
Majnik: Idej in volje, kako
vzbuditi zanimanje za knjigo
med mladimi, imamo dovolj.
Omejujeta pa nas prostor in po-
Mateja Kuhar
manjkanje opreme — predvsem
avdiovizualnih pripomočkov,
brez katerih si danes sodobnega
poslovanja knjižnice ne moremo
več predstavljati. Mladinski od-
delek je dobil pred kratkim raču-
nalnik, pa nam njegovo popolno
izrabo onemogoča premajhen
prostor, ki ga ima na razpolago.
Izposoja računalniške literature
je izredno velika in v prihodnje
bomo ta fond še obogatili.
Gabrijela Strelec
Klemenčič: Običajno kupimo
petnajst izvodov posamezne
knjige, vendar to ni dovolj. Pro-
blem je tudi v tem, da imajo vse
šole hkrati bralno značko, obve-
zno čtivo, predpisane knjige pa
so enake. Ker tudi šolske knjižni-
ce nimajo dovolj knjig, učenci
prihajajo v naš oddelek, pa tudi
tukaj lahko le delno zadovoljimo
povpraševanje. Ob izposoji pa
organiziramo tudi druge aktivno-
sti. Tako imamo Jurčkov kot,
kjer objavljadJo obvestila knjiž-
nice, knjižne novosti in druge za-
nimivosti. 'iStenčas oblikujejo
otroci sami s svojimi likovnimi
deli in spisi.
Majnik: Ob novem letu pri-
pravljamo za naše mlade bralce
poseben oddelek, kjer bo na vo
Ijo računalnik z vso potrebno
opremo, literaturo in kasetami z
igricami. Vedeti pa je treba, da je
lokacija za mladinski oddelek
povsem neprimerna. Drugo nad-
stropje, veliko število stopnic, pa
tudi hodniki minoritskega samo-
stana vzbujajo vse prej kot prije-
ten občutek.
Klemenčič: V Ptuju za otroke
praktično nimamo nič, razen ob-
časnih lutkovnih igric in še kak-
šne filmske predstave. Zato smo
v knjižnici kupili tudi nekaj di-
daktičnih igric; te so zelo popu-
larne med mladimi bralci, še po-
sebej v počitnicah, ko bi prišlo v
knjižnico še več otrok, če bi imeli
Metka Plohi
ustrezen prostor. V enotah ptuj-
skega vrtca sem imela za starše
več predavanj na temo Otrok,
knjiga, knjižnica. Odmev je bil
velik in najmlajši bralec, ki se je
vpisal, se je rodil leta 1985. V
zadnjem času pa se vpisujejo tu-
di skupine iz vrtca. Članarina, ki
je letna, je simbolična, 500 dinar-
jev, in če veste, da stane danes
kartonska slikanica 6000 dinar-
jev, potem je članarina res sim-
bolična. Obisk v knjižnici je vsa-
ko leto večji, saj imamo letno tu-
di 50 novih vpisov. Zanimivo pa
je, da nekako ne moremo pro-
dreti s pravljičnimi urami; ni od-
ziva, zato smo jih začasno opu-
stili. Vzrok je verjetno iskati, kar
sem sicer že povedala, v nepri-
mernem prostoru, opremi in še
čem. No, kakorkoli že, zadovolj-
ni smo, da kljub skromnim mož-
nostim število mladih bralcev ra-
ste.
Kaj pa menijo mladi bralci:
EDI GAJŠEK iz Ptuja: Obi-
skujem 6. razred in v knjižnici
sem pogosto. Rad berem. Knjig
je dovolj, vedno dobim, kar iš-
čem. Tedensko preberem dve
knjigi. Tudi doma imam bogato
knjižnico.
MATEJA KUHAR iz Spuhlje:
Sem učenka 2. razreda in zelo ra-
da berem. Najbolj všeč mi je bila
doslej knjiga Pojte, pojte, drobne
ptice, preženite vse meglice. V
knjižnico pridem vsak četrtek.
Običajno si sposodim dve do tri
knjige.
METKA PLOHL iz Spuhlje:
Zelo rada obiskujem knjižnico.
Najraje berem pravljice. Vedno
ne najdem knjig, ki bi si jih žele-
la izposoditi, ker jih radi berejo
tudi drugi. Za branje me je nav-
dušila mamica.
SANDRA TURNŠEK iz Brst-
ja: Za branje sta me navdušila
mamica in očka. Največ prebe-
rem v soboto in nedeljo. Teden-
sko preberem štiri knjige. Da je
november mesec knjige, mi je
povedala starejša sestra.
GABRIJELA STRELEC iz
Ptuja: V knjižnico sem se vpisala
šele pred dobrim tednom. To mi
je predlagala mamica. Doma ni-
mamo mnogo knjig, in ker rada
berem, sem tukaj.
NaV
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Janez Mikuž —
Sakralna kulturna dediščina
Cas baroka je v 18. stoletju prinesel tudi nekaj sprememb v pro-
štijsko cerkev, kateri so na izteku stranskih ladij ter na severni in južni
fasadi prizidali baročne kapele. Od opreme bi kazalo omeniti Lerc-
hingerjeve freske iz tridesetih let v Križevi kapeli, oljne slike iz leta
1743 v zakristiji, štukaturo v Križevi kapeli ter baročne oltarje in priž-
nico v glavni ladji.
Kot smo že ugotovili, je bila gradnja na ptujsko-ormoškem ob-
močju omejena predvsem na prezidavo. Zato bi omenili morda še ba-
rokizacijo cerkve v Veliki Nedelji, ki je dala sicer sorazmerno enosta-
vno notranjščino, a zato izjemno kvaliteten štukaturni okras, ki na
ograji pevskega kora dosega pri upodobitvi svetnikov skoraj polno
plastičnost.
Ptujska gora, ž. c. Marije zavetnice, freske iz časa okrog 1420
Novih gradenj, ki bi jih bilo potrebno posebej omeniti, skoraj ni
ali pa so komaj omembe vredne. Izpostaviti pa bi kazalo romansko
cerkev Marije pomočnice pri Žetalah v Halozah iz prve polovice 18.
stoletja ter Marijino cerkev na Gorci pri Podlehniku.
Ptuj, minoritski samostan, detajl stropa refektorija, 1690
Ptujsko-ormoško območje je tudi za majhno Slovenijo sorazmer-
no majhen prostor, ki so ga skozi stoletja obremenjevali vojni pohodi
in kasnejši turški napadi. Tudi ekonomski položaj ni bil vedno ugo-
den. Toda kljub temu je prišlo tukaj do izjemne koncentracije sakral-
nih nepremičnih spomenikov, med katerimi številni spadajo v sam
vrh ustvarjalnosti slovenskega narodnostnega prostora, marsikateri
pa s svojim pomenom in kvaliteto v širši srednjeevropski prostor.
(Se nadaljuje)
So slovenščino zaklali mesarji?
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (318)
Konec leta 1985 je v sobotni
prilogi Dela izšel članek Franca
Skoberneta z naslovom Prašiči,
slovenščina in inšpekcije. Pisec
je v njem protestiral, ker je opa-
zil, da na plakatih, ki po naših
mesnicah razvrščajo mesne kate-
gorije po kakavosti, ni slovenšči-
ne. Spočetka (menda od leta
1974) so bili vsi plakati sloven-
ski, potem pa jih je bilo čedalje
več v srbohrvaščini. Tovarišu
Škobernetu je po izidu članka te-
lefonirala neka tovarišica (tržna
inšpektorica?) in mu očitala, da
išče dlako v jajcu. Ker pa se pla-
kati v enem mesecu niso nič
spremenili in ker je tovariš Ško-
berne še naprej menil, da gre za
ustavno pravico do slovenščine v
Sloveniji, ne za dlako v jajcu, se
je februarja 1986 pisno obrnil na
republiški komite za tržišče in
splošne gospodarske zadeve, iz-
vršni svet skupščine SRS, skup-
ščine SRS in jezikovno razsodiš-
če. Čez dober mesec je prejel od-
govor od republiškega komiteja
za tržišče in splošne gospodarske
zadeve, v vednost pa ga je dobilo
tudi jezikovno razsodišče. Tako-
le je med drugim pisalo v njem:
»Sporočamo vam, daje Republi-
ški tržni inšpektorat takoj po ob-
javi vašega članka, to je 23. 12.
1985, pisno zahteval, da Živino-
rejska poslovna skupnost v sode-
lovanju s svojimi članicami zago-
tovi izdajo shem razseka mesa,
tako da bo v skladu s pravilni-
kom in ustavnimi pravicami ob-
čanov. Hkrati je z nepravilnost-
mi seznanil občinske tržne in-
špektorje, da preverijo dejansko-
stanje v vseh prodajalnah s sve-
žim mesom na njihovem področ-
ju in ustrezno ukrepajo.« Pod
odgovorom stoji podpis tovariša
Alojza Klemenčiča, predsednika
komiteja za tržišče in splošne go-
spodarske zadeve. Jezikovno raz-
sodišče je bilo s sporočilom tako
zadovoljno, da je omenjeno akci-
jo republiškega komiteja oziro-
ma pričakovano ukrepanje in-
špektorjev pohvalilo v svoji izja-
vi, natisnjeni v Delu 13. maja
1986.
Minila sta leto in dan pa še en-
krat leto in dan, izteka se leto
1987, plakati po mesnicah pa so,
kakršni so bili: slovenskih je bolj
malo. Ali je tržna inšpekcija tako
nemočna, da ne more uveljaviti
niti tako jasnega naročila repu-
bliškega komiteja, ali pa tudi
ona — skupaj z Živinorejsko po-
slovno skupnostjo — meni, da
gre za dlako v jajcu? In ali repu-
bliški komite za tržišče in splo-
šne gospodarske zadeve oziroma
republiški tržni inšpektorat nič
ne nadzira izpolnjevanje svojih
naročil podrejenim organom?
V omenjenem Škobernetovem
članku iz leta 1985 je zapisan ta-
le pogovor med piscem in mesar-
jem:
»Prijavil vas bom inšpekciji,
ker ne spo.štujete določil sloven-
ske ustave in se ne ravnate po
njej. V Sloveniji je slovenščina
uradni jezik.« On pa me je le ne-
kam čudno pogledal, potem pa
je dejal: »A inšpekciji? Saj smo
od tam dobili te plakate!« Po-
molčal je in dodal: »Žalostno,
ne?«
Morebitne predloge, kritike in
opozorila v .■'vezi s slovenščino v
javni rabi pošljite na naslov: JE-
ZIKOVNO RAZSODIŠČE, Re-
publiška konferenca SZDL Slo-
venije, Ljubljana, Komenskega
7.
Muzejski spominki
Obiskovalci Pokrajinskega nui/cj.i \ l^uju lahko odslej kupijo
antični in srednjeveški nakit, seveda kopije. Izdeluje ga zlatarna Celje
po predlogah eksponatov, ki jih hrani ptujski muzej. Med obiskovalci
muzejskih zbirk za tovr>tne spominke vlada veliko zanimanje.
Še pred zimo streha na gradu Turnišče
Na gradu Turnišče odpravljajo posledice nedav
nega požara. V teh dneh nad/idujcju osrednjo
dvorano do njene prvotne višine; napravili bodo
armiranobetonske vence in nove armiranobeton-
ske plošče nad arkadami. Sanacijska ilel.i je piev-
/el Zavod za spomeniško varstvo Maribor in pred-
videva, da bodo še pred zimo uspeli pokriti tudi
grajsko streho. Predračunska vrednost del je 130
milijonov dinarjev, sredstva pa sta zagotovili ob-
činska in republiška kulturna skupnost.       N. V.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
12. november 1987 —
TEDNIK
V vrtu
z izbiro semen in sadik (ob upoštevanju kolobarja, ob primerni
prehrani, skrbnem varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci ter na
splošno ob upoštevanju vse agrotehnike smo zimzelene rastline in
drevnine, ki jih gojimo na vrtu in bodo tam prezimile, na zimsko do-
bo mirovanja ustrezno pripravili, kar je tudi pomemben pogoj za
uspešno prezimitev. V strokovnih nasvetih vrtičkarjem za opravila v
vrtu smo v prejšnjih prispevkih že velikokrat svetovali, kako vrtno rat-
linje ohranimo pred pozebo in kako hranimo vrtnine za zimsko rabo.
V novembru nas že lahko preseneti močnejše mrazovje, pa moramo še
pred tem marsikaj postoriti, da naše varovanke zaradi neprevidnosti
ne bodo propadle.
November je skrajni rok, da pregledamo in popravimo ograje.
Zajci najdejo tudi najmanjše vrzeli in luknje, da se splazijo v vrt ali
sadni nasad, in ker izhoda ne najdejo niti ga ne iščejo, v njem napra-
vijo nepopravljivo škodo. Skrbno zato nadziramo vse, kar smo storili,
da nam divjad, zlasti pa zajec, ne bi po\zročila škode glede na to, ali
je pokrajina zasnežena ali pa brez snežne odeje.
Zmrzovanje tal v globino, da bi ohranili korenine pri občutljivej-
ših okrasnih ali sadnih rastlinah pred pozebo, je mogoče ublažiti z za-
stirko, to je s prekrivanjem tal z enim od najustreznejših naravnih ma-
terialov. Za manjše vrtove oziroma manjše gredice ustrezajo borove
iglice, kijih nagrabimo v borovih gozdovih ali nasadih. Borove iglice
imajo v sebi mnogo smole, zato le počasi trohnijo, prepuščajo zrak v
tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Dobro služijo kot izolacijski material
in preprečujejo, da bi tla globlje zamrznila. V nasadu jagod jih natre-
semo med vrste, sadnemu drevju pa po kolobarju. Če borovih iglic ni
na voljo, za dobro varovalno odejo lahko služi bukovo listje, ker zelo
počasi trohni in tla se manj namočijo. Za te namene koristno služi tu-
di šota.
Sedaj je tudi čas, da naoljimo ali namastimo ključavnice v vrtnih
vratih, razne zapahe in drugo kovinsko opremo, da preprečimo delo-
vanje rje. Vodne zbiralnike, vodovodne pipe in drugo opremo, ki smo
jo med letom uporabljali za oskrbo vrta z vodo, zaščitimo pred zmrzo-
vanjem tako, da zbiralnike po izpraznitvi vode pokrijemo z nepro-
pustnim pokrovom. To pa ni potrebno, če napolnimo zbiralnik s suho
šoto. Ta namreč vpija deževnico in snežnico in ni nevarnosti, da bi
zmrznjena zbiralnik razgnala. Nestalne (lesene) zbiralnike za vodo, ki
niso vkopani v zemljo, po izpraznitvi obrnemo, še prej pa podstavimo
kamen ali opeko, da se robovi ne dotikajo tal. Dovode vode v pipe za-
premo in izcedimo, ker so zelo občutljivi za led, ki jih zaradi raztezno-
sti (za enajstkrat večja v primerjavi z vodo) ražžene. Gumijaste cevi
izpraznimo in posušimo ter potrosimo s talkom ali smukcem, da ne
bodo tako hitro trohnele.
V sredini oktobra smo svetovali, da košnjo trate na vrtu končamo,
da se bo do zime še dovolj obrasla in utrdila. Za trave je znano, da ve-
getirajo do nastopa jesenskih slan. Ker pa letos zgodnjih jesenskih
slan ni bilo, so trave ob obilici padavin še bujno rasle. Če je trava pre-
visoka, jo poleže sneg in takšna segnije, zato jo pokosimo. Odkos mo-
ra biti za razliko od prejšnjih višje rezi, da bo trava bolje prezimila.
Odkošeno travo odstranimo kompostiramo. Kupčki razpadajoče
trave bi prek zime poškodovali koreninski sistem trav, to pa bi imelo
za posledico nepopravljive lehe po travišču.
V okrasnem vrtu vrtnice vzpenjalke poskušajmo pripogniti k
tlom in jih pokrijmo s kompostom; če to ni mogoče, pa jih pokrijmo s
smrekovimi vejami. Grmičaste vrtnice prezimimo tako, da jih pokrije-
mo s kompostom tako visoko, da bodo močnejši poganjki zasipani in
bo zavarovanih najmanj pet dobro razvitih očesc na letošnjem po-
ganjku.
Dokler še zemlja ne zmrzuje, bomo v sadnem vrtu sadili ali pod-
sajali sadno drevje. Jesensko opravilo ima mnoge prednosti pred spo-
mladanskim. O tem pa več v naslednjem prispevku o opravilih v vrtu
— čez teden dni.
Miran Glušič, ing. agronom.
Poziv rekreativcemi
Zveza telesnokulturnih organizacij občine F*tuj — njena komisija
za upravljanje z objekti -- se je tudi letos odločila, da bo v zimskem
času omogočila rekreacijo vsem, ki bodo to želeli.
Prošnje za uporabo dvorane pričakujejo do 19. novembra, pošlje-
jo pa jih lahko vsi, ki niso člani zveze: krajevne skupnosti in drugi. Za
rekreativno športno udejstvovanje sta v glavnem na voljo dva dneva
— sobota in nedelja ~ drugi dnevi so zasedeni s tekmovalci v sele-
ktivnih in množičnih športih. ^q
Zunanjost hiše na Bakhovem trgu
Novost — urejena notranjost
Jubilej kletarstva
Tozd ptujskega Kmetijskega kombinata
Slovenske gorice —Haloze obhaja letos petin-
tridesetletnico obstoja. Kot samostojna enota
je začel delovati leta 1952, do tega časa pa je
spadal k podjetju Slovenijavino Ljubljana.
Slovenske gorice so bile tedaj eno od treh
podjetij sorodne dejavnosti, kajti na Ptuju sta
se ukvarjala z vinarstvom tedaj tudi Vinarska
zadruga in podjetje Vino —Sadje, ki seje naj-
prej priključilo »Slovenskim goricam«. Ce-
lotno ptujsko kletarstvo pa se je združilo s
Kmetijskim kombinatom pred petindvajseti-
mi leti, 1962. leta. Začetki »Slovenskih go-
ric« so bili nadvse skromni, saj je štela delo-
vna organizacija ob osamosvojitvi le 18 de-
lavcev, z leti pa je tako razširila svojo dejav-
nost, da jih ima sedaj skupaj z dodatnimi pa-
nogami 305.
Poleg tekočih nalog so zelo razvile »Slo-
venske gorice« tudi tehnologijo predelave vi-
na, zlasti ko so zgradili zato primerne nove
prostore in jih opremili s stroji za moderno
predelavo grozdja in laboratorijem v Vodni-
kovi ulici, ki se nahajajo nad nekdanjimi mi-
noritskimi kletmi. Ker pa ni bilo na razpola-
go dovolj sredstev, da bi pokrili z novograd-
njo nezazidan prostor ob najstarejšem ohra-
njenem obzidju na Ptuju (še iz rimskega ob-
dobja), so uredili na njem leta 1984 vinarski
muzej pod vedrim nebom. Tukaj so postavili
okrog 300 let staro hišo, ki so jo prenesli v
komadih iz Medvede blizu Majšperka. Na
tem prostoru je postavljena tudi velika lesena
preša, ki se je nahajala nekoč na Mestnem
Vrhu. Okrog so razporejeni še veliki sodi, ki s
svojo simboliko dopolnjujejo zbirko in pro-
stor, ki je bil ob prvem martinovanju leta
1984 poimenovan v Bakhov trg, torej trg vina
in veselja. Sedaj ob jubileju, ki ga proslavlja
tozd Slovenske gorice — Haloze, prihaja pro-
slava do izraza samo za povojno obdobje, to-
da pozabiti ne smemo, da je organizirano
ptujsko kletarstvo staro najmanj sedem stole-
tij in pol. Zgodovinsko dokazano pa je, da
sega intenzivno gojenje vinske trte že daleč v
antično obdobje in še bolj nazaj v čas, ko še
tukaj ni bilo starih Rimljanov, ampak so ti
kraji pripadali Ilirom in Keltom.
Proslava ptujskega kletarskega jubileja bo
istočasno kot že tradicionalno martinovanje,
ki bo letos na ptujskem Bakhovem trgu v pe-
tek, 13. novembra. Od tega dne bo odprta za
publiko tudi notranjost kmečke hiše na tem
kompleksu. Ogledali si jo bodo lahko vsi ti-
sti, ki jih bo to zanimalo. Njena notranja ure-
ditev je podobna hiši osrednjega panonskega
tipa z veliko in manjšo sobo v sprednjem de-
lu, ki jima pravijo hiša in štibelc. Do obeh
prostorov se pride skozi lopo ob glavnih vra-
tih, ki jo imenujemo tudi priklet, ker se je šlo
iz tega prostora pri mogočnejših hišah v klet,
ker so bile po pravilu podkletene.
Iz lope ali prikleta je direkten dohod tudi v
kuhinjo, ki tukaj ni več dimnica, torej črna
kuhinja, čeprav ima kurišče v kmečko peč, ki
ogreva veliko hišo in štibelc, obenem pa je
namenjena za pripravo jedi ter pečenje kruha
in pogač. Iz kuhinje je tudi izhod na zadnje
dvorišče, ki je bilo v vaseh nekoliko skrito
pred radovednimi očmi sosedov. Kuhinja je
povezana tudi z repnico, ki je na levi strani,
vzporedno s hiško, manjšo sobo, kjer so spa-
la ponavadi dekleta, do katere je dohod iz lo-
pe ali haloške lojpe. Repnica je shramba, v
kateri so hranili čez zimo repo, peso, krompir
in drugo zelenjavo,^a so^imeli vse pri rokah.
kar je bilo potrebno za kuho za ljudi in živali.
Hiša na Bakhovem trgu nima posebnih go-
spodarskih prostorov, ker zemljiščna površi-
na ni dovoljevala postavitve vseh objektov,
ki jih je imela vsaka kmetija starega tipa. Za-
to je ob bivalnih prostorih le še zunanja klet,
kot je to bilo pri zelo starih hišah pred uvaja-
njem podkletitve. V takih kleteh so shranje-
vali tudi vino, ki pa v poletnih mesecih ni bi-
lo obstojno, ker taka klet ni imela ustrezne
temperature. Uporabljali so jo tudi kot neke
vrste kaščo, v kateri so shranjevali del žitaric,
del pa so jih imeli na podstrešju. Tukaj so
imeli svoj prostor manjša poljedelska orodja,
košare in razni predmeti, ki so jih odlagali na
tem mestu. Ob njem se zaključuje stavba s
kolarnico, kjer je bilo odrejenega ponekod
nekaj prostora za listnik, sicer pa je rabila v
glavnem za vozove, sani ter kolca za oranje
in plug.
Oprema hiše je v glavnem originalna, tudi
rekonstrukcija klopi okrog peči v veliki sobi
je ročno delo, tako tudi kotna klop v hiši.
Razstavljene predmete je bilo sedaj že zelo
težko zbrati, kajti po deželi so tudi že pri nas
skoraj vse stare hiše obnovljene. Tipične, ki
pa so imele prvotno opremo, so zelo redke in
celo v tistih maloštevilno ohranjenih je izpo-
drinila na nekaterih mestih njihovo notra-
njost vsaj delno moderna oprema. Staro ne-
kateri na vasi še zelo spoštujejo in ga ne želi-
jo odtujiti, kar je prav, zlasti če bodo znali le-
poto materialne kulture ceniti tudi njihovi
nasledniki. Tako smo pač storili vse, kar je
bilo mogoče narediti, da bo obiskovalec in
ljubitelj starin odnesel kar najboljši vtis.
dr. Štefka Cobelj
,___________      (foto M. Ozmec)
Ali je upravičeno dovoljevati vinotoče le v območju
Haloz in Slovenskih goric
v ptujski občini je kmečki turi-
zem vključno z vinotoči pravno
urejen v odloku o urejanju kmeč-
kega turizma (Ur. vestnik občin
Ormož in Ptuj št. 9/83, 34/86,
16/87), o čemer sem podrobno
pisal v Tedniku št. 31 in 32/87.
Dne 29/9-1987 pa je Skupšči-
na občine Ptuj na sejah zbora
združenega dela in zbora krajev-
nih skupnosti sprejela odlok o
dopolnitvi odloka o urejanju
kmečkega turizma, s katerim je
dopolnila 21. a člen cit. odloka
in se sedaj glasi:
»Občani, ki se ukvarjajo s pri-
delovanjem grozdja in vina na
vinorodnih območjih Haloz in
Slovenskih goric, lahko na tem
območju kot dopolnilno dejav-
nost vršijo prodajo lastnega vina
na podlagi dovoljenja Občinske-
ga komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje
Skupščine občine Ptuj (glej
Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj št. 22/87).« Kot je razvidno
iz članka »Kje vinotoči?« (Ted-
nik št. 39/87), je do dopolnitve
21. a člena, ki v prvotnem besedi-
lu ni vsebo\al določbe o območ-
jih, na katerih so lahko vinotoči,
prišlo zato, da se onemogoči ob-
čanom, da bi zunaj vinorodnih
Haloz in Slovenskih goric, kot n.
pr. v Ptuju, na FHujskem in Drav-
skem polju, imeli vinotoče, in to
zato, ker je v teh krajih že dovolj
gostiln in raznih bifejev.
Ali so omejitve upravičene?
Ker odloki o urejanju kmečke-
ga turizma in vinotočev drugih
občin, med njimi je tudi ormo-
ška, nimajo omejitve glede lege
vinogradov in krajev vinotočev,
se postavlja vprašanje, kateri so
podrobni razlogi, da ptujski
odlok vsebuje takšne omejitve,
in ali so delegati ptujske občin-
ske skupščine ob sprejemanju
omenjenega odloka razmišljali in
razpravljali o naslednjih vpraša-
njih, o katerih bi se itak (kar pa
ni praksa) morali predhodno po-
svetovati z občani, ki so jih izvo-
lili za delegate.
Gre za tale vprašanja:
1) Ali določba, da vinogradnik
sme v vinotoču prodajati vino sa-
mo iz tistih svojih vinogradov, ki
ležijo v vinorodnih območjih
Haloz oz. Slovenskih goric, ne
postane neživljenjska za tiste vi-
nogradnike, ki imajo več vino-
gradov, od katerih pa nekateri le-
žijo n. pr. na Dravskem polju, na
Hrvaškem itd.? Ker je namen do-
ločbe v 21. a členu, da vsak lah-
ko prodaja vino le na območju,
kjer leži njegov vinograd, po tej
logiki ne sme prodajati v vinoto-
ču v Halozah vina iz drugega
svojega vinograda, ki ga ima v
Slovenskih goricah, kjer pa lah-
ko dobi dovoljenje za drugi vino-
toč.
2) Ali je stališče, da v krajih
zunaj vinorodnih območij Haloz
in Slovenskih goric, ni dovoljeno
imeti vinotoča iz razloga, ker je v
teh krajih že dovolj gostiln in bi-
fejev, statistično dovolj utemelje-
no in vsestransko proučeno?
Poznavalci ptujske občine ve-
do, da v nekaterih haloških in
slovenjegoriških krajih kot n. pr.
v Podlehniku, Majšperku, Cirku-
lanah, Desterniku itd., ne manj-
ka gostiln, medtem pa ko so
mnoge vasi na Dravskem in Ptuj-
skem polju brez njih. Glede na
cit. odlok pa bo lahko vsak, ki bo
izpolnjeval zadevne zakonske
pogoje, moral dobiti dovoljenje
za vinotoč, kajti izdaja dovolje-
nja ni odvisna od vprašanja, ali v
tistem kraju obstaja potreba po
vinotoču, niti od prostega pre-
udarka upravnega organa. Tako
bo n. pr. lahko v Podlehniku več
vinotočev, medtem pa ko v neki
ravninski vasi, čeprav obstaja
potreba, ne bo smel imeti vinoto-
ča občan, ki ima vinograd v Ha-
lozah ali v Slovenskih goricah.
Vedeti je namreč treba, da imajo
mnogi občani, zlasti kmetje z
Dravskega in Ptujskega polja,
svoje vinograde v Halozah in
Slovenskih goricah in daje že od
nekdaj tradicija, da je nekdo v
vasi imel »pušenšank« (Bu-
schenschenke = vinotoč pod ve-
jo). Tudi danes bi marsikateremu
občanu prav prišlo imeti vinotoč
na vasi in s to dopolnilno dejav-
nostjo nekaj zaslužiti. Gostov,
zlasti domačih, bi bilo dovolj,
kajti tudi v ravninskih vaseh na
Dravskem in Ptujskem polju živi
mnogo polkmetov in delavcev,
katerim bi prijal kozarček dobre-
ga vina in bi ga v domačem vino-
toču dobili mnogo ceneje kot pa
v gostinskih lokalih.
Ali so delegati pri sprejemanju
omenjenega odloka sploh mislili,
da je potrebno odpiranje vinoto-
čev ne samo zaradi popestritve
turistične ponudbe, temveč tudi
zaradi konkurence v ceni in
ustvarjanju možnosti, da si tudi
delovni človek s plitvim žepom
tupatam lahko privošči žlahtno
kapljico?
Bojim se, da bodo v krajih,
kjer legalni vinotoči niso dovo-
ljeni, vzklili t. i. črni vinotoči, ka-
terih pa — kot praksa kaže — ni-
so do sedaj, niti jih ne bodo v
bodoče uspešno odkrivali in pre-
ganjali. Zato bi bilo prav in za
družbo koristnejše, če bi name-
sto črnih vinotočev bilo več le-
galnih.
Mirko Kostanjevec
SEJEMSKE IN DRUGE PRIREDITVE SO LETOS RAZGIBALE MESTO.
UUDJE SO JIH DOBRO SPREJELI. NEKATtRE BO POTREBNO
ŠE DOREČI IN JIM DATI ŽELENO VSEBINO
Novoletni sejem naj bi bil živ
Pred leti je pobuda ptujskih obrtnikov o organi-
zaciji novoletnega sejma dobila vrsto posnemal-
cev, čeprav so se razhajali pri denarju. Lani so se
težave ponovile. Letos naj bi jih bilo že manj, saj
je občinski izvršni svet 15. maja imenoval odbor za
sejemske prireditve in mu naložil nalogo, da jih s
pomočjo sodelavcev iz različnih okolij tudi organi-
zira.
Kot je povedal podpredsednik odbora Marjan
Ostroško, je odbor že pričel delati. S pravočasnimi
pripravami naj bi se ognil starim napakam. Zave-
dajo se, da Ptuj mora zaživeti v pravem prednovo-
letnem utripu. Razdrobljena ponudba in osvetlje-
nost mu ne more biti v ponos.
Največ pričakujejo od občinske zveze prijateljev
mladine, organizacij združenega dela, obrtnega
združenja in drugih, tudi občinske kulturne skup-
nosti. Trgovci bodo kupce vabili z dodatnimi ak-
cijskimi prodajami, na katere so se kupci že nava-
dili. Računajo pa tudi na predstavitve proizvajal-
cev.
Prodajni prostor bodo letos povečali in skušali
ločiti kakovostno blago od nekakovostnega. ^e v
prihodnjem letu naj bi na ptujskih ulicah in trgih
bilo moč več kupiti. Trgovci in drugi so se za tako
prodajo trudili že letos. V prednovoletni utrip pa
bodo letos vključili tudi Trg mladinskih delovnih
brigad, kjer je bilo nekoč že veselo. MG
TEDNIK —      november 1987
NAŠI DOPISNIKI — 7
PLANINSKI IZLET PO HALOŠKI
POTI
Sem član planinske skupine
na osnovni šoli Franca Osojnika
v F*tuju. Naša skupina nosi ime
po Dušanu Primožiču, ki je bil
zelo dober planinec in učitelj na
naši šoli.
Večkrat se odpravimo na dalj-
še in krajše izlete.
V petek, ob koncu pouka, nas
je tovarišica mentorica obvestila,
da se lahko priključimo izletu
starejših planincev po haloški
planinski poti. S prijateljem sva
se takoj odločila, da se ga bova
udeležila. Zaželela sva si lepega
vremena.
V soboto zjutraj so me prebu-
dili sončni žarki. Z veseljem sem
se odpravil na avtobusno posta-
jo. Tam so že bili zbrani moji pri-
jatelji, pa tudi odrasli člani pla-
ninskega društva Ptuj. Z avtobu-
som smo se odpeljali do Cirku-
lan, kjer je kontrolna točka tri.
Od tam smo se peš odpravili pro-
ti Gradiškemu Humu (336 m) ter
pot nadaljevali do Emeršičevih v
Gradišču. Ob lepo urejeni kmeti-
ji sredi vinskih trt smo pomalica-
li in se odpočili. Planinec Franči-
šek nas je pri tem s svojimi šala-
mi prijetno zabaval. Učil nas je
oponašati ptičje petje in gorsko
vriskanje. Tudi fotografirali smo
se, za kar vzorno skrbi naš tova-
riš Simon. Pot nas je nato vodila
med vinskimi griči vse do Dra-
vinjskega Vrha, kjer je domačija
Koletnikovih in kontrolna točka
pet. Tam smo lahko uživali ob
čudovitem razgledu po haloških
gričih, ki so v jeseni še posebej
privlačni. Uživali smo ob pogle-
dih na gorice, klopotce in preli-
vajoče jesenske barve. Po krat-,
kem počitku smo odšli proti pod-
lehniški dolini in se spotoma
ustavili pri Francetu Forstneriču,
znanem pisatelju in pesniku. Na-
šega obiska je bil zelo vesel in
nas je pogostil s sladkim mo-
štom. Kmalu smo se približali ci-
lju izleta. Večerilo se je že, ko
smo v Podlehniku čakali na avto-
bus. Za slovo smo s Frančiškom
še trikrat zavriskali, njegova ma-
ma pa nas je počastila s keksi in
sokom. Utrujeni in srečni smo se
vrnili v Ptuj. Preživeli smo prije-
ten planinski dan.
Mitja Učakar,
4. c razred,
osnovna šola Franca
Osojnika
V KANADI
Letos smo se odločili, da gre-
mo obiskat teto, ki živi z družino
v Kanadi. Z letalom smo leteli 8
ur v višini nad 12000 metrov. Na
letališču v Torontu so nas nestrp-
no čakali. Letalo je imelo eno
uro zamude.
Moja teta živi tam že 30 let.
Ima svojo hišo. V njej smo tudi
mi stanovali. Ogledali smo si ve-
liko znamenitosti. Videl sem
Niagarske slapove, bil sem na
najvišjem stolpu sveta. Ta meri
553 metrov. Hiše v Kanadi so mi
bile všeč. Majhne so, lepo ureje-
ne in skoraj vsaka ima svoj vrt in
bazen. Lepo sončno vreme sem
izrabil za plavanje. Teta nas je
zelo razvajala. Nudila nam je vse
mogoče dobrote, tako da smo se
počutili kot doma. Dnevi so hi-
tro minevali in morali smo se vr-
niti.
Nikoli ne bom pozabil poči-
tnic v Kanadi. Najrajši bi ostal v
tej daljni deželi. Obljubili smo,
da še pridemo!
Benjamin Grešak,
Frankfurt
SONCNI ZATON V MOJEM
MESTU
Bližala se je noč. Že sem ležal
v postelji, kar brez odeje. Bila je
poletna noč. S postelje sem gle-
dal skozi okno v nebo nad starej-
šo hišo.
Dan je bil lep. Proti večeru se
je nabralo nekaj belih oblačkov,
ki so se kot ovce pasli na jasnem
nebu. Zahajajoče sonce jih je ne-
žno obarvalo. Nebo je bilo še
modro. Barve so se skladale kot
lepa, mirna, miroljubna pesem.
Čedalje bolj se je sonce spušča-
lo. Vsaj domneval sem, ker se je
tudi beli zid nasprotne hiše začel
barvati z lepo, mirno rdečkasto
barvo.
Pomislil sem: Kakšen umetnik
je naša mati narava! V najlepših
barvah riše na nebo mavrice in
zarje. Kdo jo je naučil risati?
Počasi je nebo postajalo tem-
nejše. Tudi oblački niso imeli
več tiste barve, ki me je spomi-
njala na jutranjo zarjo. Zdaj je
sonce menda že pod horizontom,
sem mislil. In res, nebo se je
stemnilo. Na temnomodri podla-
gi so se prižigale bele zvezde.
Zdelo se mi je, kot da bi me gle-
dale. Čuvale. Že od nekdaj so
človeka očarale. Zakaj ne bi tudi
mene?
Botra meseca danes menda ne
bo. No, tudi prav. Saj sem za-
span. Spanec je polagal težko ro-
ko na oči, nisem jih mogel še en-
krat odpreti. Noč je ves svet po-
krila z mrtvo tišino. Na poti proti
novemu dnevu.
Robert Sinur,
Offenbach
SVET NAM PONUJA TOLIKO
LEPOT!
Na morju me je vsak dan bolj
izzival pogled na visok hrib, ka-
teremukar ni hotelo biti konca, s
cerkvijo na vrhu. Mojo zama-
knjenost so opazili tudi drugi.
Zmenili smo se, da bomo šli
nanj. Nestrpno sem čakala od-
hod. Na pot smo se odpravili
očka, stric in jaz. Ker smo se na
tako planinsko pot odpravili pr-
vič, se najprej nismo znašli. Ne-
kajkrat smo zgrešili pravo pot,
vendar smo jo kmalu našli. Zače-
li smo se vzpenjati. Srečali smo
še mnogo priložnostnih planin-
cev. Kmalu pa se je pot začela
vzpenjati. Očka in strica sem le
stežka dohajala. Venomer sem se
ustavljala in se razgledovala.
Najprej ni bilo videti nič dru-
gega kot drevje, tu pa tam kak-
šna odvržena pločevinka. Kar
naenkrat pa smo bili na vrhu pri
cerkvi. Zelo sem se utrudila in
sem najprej sedla, ne da bi sploh
kaj videla pred seboj. Ko sem si
odpočila, sem se vpisala v spo-
minsko knjigo vseh, ki so prišli
do cerkve. Ko sem stopila iz nje,
sem od pogleda na pokrajino ob-
stala kot začarana. Najprej sem
opazila morje, ki se je tam nekje
v daljavi spajalo z nebom. Po-
greznila sem se v sanjski svet vil
in belih konj. Prav predstavljala
sem si, da letim kot ptica nad
vsemi temi lepotami. Primerjala
sem to lepo modro, vendar pone-
kod tako globoko morje z Dravo.
Gledala sem bližnje otoke in jim
podeljevala imena. Videl se je
celo majhen zalivček, v katerem
smo se mi zadrževali. Videlo se
je reško pristanišče in velike la-
dje, ki so plule tja. Vse to videti
iz teh vrtoglavih višin je bilo ta-
ko lepo, da se mi kar ni dalo odi-
ti. Vendar sem morala. Še enkrat
sem se ozrla po vseh teh lepotah
in se vrnila po visokem hribu do-
mov. Komaj smo prišli do hišice,
sem že začela sestri pripovedova-
ti o lepotah, ki ti jih nudi svet, če
se ti le oko ozre nanj.
Klavdija Verlak, 7. a.,
OŠ Markovci
AKCIJA JE USPELA
Spet je prišla v naše kraje pisa-
na jesen, ki smo jo otroci že dol-
go pričakovali. Obdarila nas je z
mnogimi plodovi. Na razširje-
nem sestanku šolske skupnosti
osnovne šole Grajena smo se do-
govorili, da bomo imeli družbe-
no koristno delo — akcijo zbira-
nje kostanja. Radi bi si prislužili
denar za ozvočenje šole.
Kostanja je bilo v gozdu veli-
ko in hiteli smo ga nabirat. Vre-
me nam je bilo naklonjeno, saj je
vso noč pred akcijo pihal močan
veter in stresel na tla domala vse
jezice. Med pobiranjem plodov
ni manjkalo šale in veselega kle-
peta. Vmes se je zaslišal tudi
kakšen vzdih učenca, ki je s prsti
občutil ostre bodice kostanjeve
jezice.
V šolo smo se vračali utrujeni
in natovorjeni s polnimi vrečami.
Za prevoz smo si oskrbeli kar sa-
mokolnice. V poslovalnici kme-
tijske zadruge nam je prodajalka
tehtala vrečo za vrečo, kilogrami
so samo rasli, mi pa smo bili ve-
seli rezultatov svojega dela, tova-
rišem učiteljem pa hvaležni, ker
so nas pri delu vodili in spodbu-
jali.
Zbrali smo 1732 kg kostanja
in zanj zaslužili 346.400 din. Na-
biralo nas je samo osem razre-
dov. Ugotovili smo, da se je vsa-
ka oddelčna skupnost zavzeto
vključila v akcijo in tako po svo-
jih močeh prispevala k uresniči-
tvi skupnih ciljev.
Sklenili smo, da bomo nasled-
nje leto spet zbirali kostanj — saj
vidimo, da dinar dinarju poma-
ga-
Sabina Meznarič,
predsednica ŠS
OŠ Grajena
NA POHORJU
Učenci šestih razredov osno-
vne šole Toneta Žnidariča smo
se z avtobusom povzpeli na po-
horska slemena.
Učitelji so nas razdelili po sku-
pinah. Vodniki so nam povedali,
da smo stoti pohodniki gozdne
učne poti na Pohorju. Dobili
smo dve knjigi. Tovarišica se je
zahvalila, mi pa smo zaploskali.
Najprej smo se ustavili pri cer-
kvici iz leta 1291. Vodnik nam je
povedal, da gozdovi umirajo in
tudi na svoje oči smo se o tem
prepričali. Ogledali smo si nasad
majhnih smrečic. Opazovali smo
smreko, jelko, bukev in zelo re-
dek kostanj. Povedali so nam, da
imajo drevesa razne bolezni.
Gozdovi so ogroženi in se s svo-
jimi močmi borijo proti uničeval-
cem, vendar so škodljivci mo-
čnejši. Brez gozda ne bi bilo ži-
vljenja, saj nam gozd daje svež
zrak, brani zemljo, da je ne od-
nese voda, proizvaja les, v njem
najdemo raznovrstne dobrine.
Vodnik nam je povedal, da je
Pohorje sestavljeno iz granita.
Zvedeli smo tudi, da iz kremen-
čevega peska, s katerim je Pohor-
je bogato, izdelujejo steklo. Iz
gozda smo se povzpeli na raz-
gledni stolp. Pod sabo smo videli
megleno morje, iz katerega so se
dvigali tovarniški dimniki. Na
Pohorju je bilo lepo vreme in
lahko smo razločili posamezne
gore.
V bajki je zapisano, kako je
Pohorje izgubilo vrh: Mariborča-
ni so bili hudobni in se je hudič,
hotel maščevati. Odlomil je ska-
lo in hotel zajeziti Dravo, da bi
začela poplavljati. Kamen mu je
padel iz rok in nastala je sedanja
Pekrska gorca.
Ob glavni cesti smo se z An-
drejino pesmijo o gozdu poslovi-
li. V sebi smo odnesli mnogo le-
pih vtisov.
OŠ Toneta Žnidariča
NARAVOSLOVNI DAN
V šoli smo se zbrali brez torb, ker smo imeli naravoslovni dan. S
tovarišico smo se pogovarjali o življenju ljudi v Dornavi. V naši vasi
je nekaj obrtnikov, zato smo enega od njih obiskali, in sicer Franca
Hanželiča, ki ima splošno ključavničastvo. Prijazno nas je sprejel in
nas najprej odpeljal v skladišče. Vpraševali smo ga in tudi sam nam je
povedal dosti zanimivega. Najprej nam je povedal, kako se je izučil
za poklic in kako je postal ključavničar. V skladišču smo si ogledali
pločevino in dele peči. Iz teh pozneje delavci sestavljajo peči za cen-
tralno ogrevanje stanovanjskih hiš. Dejal je, da te peči prodaja po
vsej Jugoslaviji. V enem dnevu naredijo eno peč. Zaposlenih je osem
ključavničarjev in en pečar. Delavci uporabljajo pri svojem delu za-
ščitne rokavice, predpasnik, očala in delovni plašč.
Nagrado (plačo) dobijo po uspešnosti pri delu. Pri delu morajo
biti natančni, spretni in previdni.
Nato nas je tov. Hanželič odpeljal v delavnico, kjer smo videli
razne stroje. Pokazal nam je, kako se ravna z njimi. Peljal nas je tudi v
jedilnico za delavce, kjer dobijo toplo malico.
Nato nas je njegova žena prijazno pogostila. Preden smo se po-
slovili, nas je tov. Hanželič peljal še v pisarno, kjer nam je pokazal se-
stavljeno peč in vsakemu podaril prospekt ali koledarček z vžigalica-
mi.
Zadovoljni smo se vrnili v šolo in uredili svoje zapiske.
Alenka Peteršič,
Tanja Mikša,
Patricija Bratušek,
3. a, OŠ Dornava
»Abrahamove! 1987« v telovadnici OŠ Markovci
»Abrahamovci« so se
srečali tudi letos
Markovci, 4. julija 1987: lepa, sončna sobota, praznični dan
za vse krajane, saj se tega dne spominjamo borcev NOB; prazni-
čen pa je bil še posebno za vse tiste nekdanje Markovčane. ki so
se v devetih vaseh KS rodili v letu 1937 in so se že v letošnji po-
mladi odločili, da bodo svojo 50-letnico praznovali skupaj nekje
sredi leta. Na pobudo pripravljalnega odbora se jih je večina iz-
rekla za 4. julij, za čas dopustov in poletnega počitnikovanja, za
kar so imeli kar nekaj utemeljitev — med drugim tudi to, da jih
bo do tega dne približno polovica že praznovala svoj osebni jubi-
lej, druga polovica pa še do konca leta in bo tako najbolje za vse.
V tem sončnem popoldnevu
smo se torej v kratkem času zbra-
li vsi: 50-letni fantje in dekleta, z
njimi pa tudi mi, njihovi življenj-
ski sopotniki in sopotnice; kar
polovico njihovega »abraham-
stva« smo jih olepšali ali vsaj po-
pestrili! Prva zadrega, kolikor jo
je sploh kdo občutil, je bila kma-
lu premagana, nekdanji sošolci,
sovaščani, prijatelji so se prepo-
znali, si stisnili roke, izmenjali
prve spomine, predstavili svoje
može, žene in že je sledila prva
točka programa; ogled stare šole,
sedaj preurejene v lepo in funk-
cionalno stavbo Hmezada-Agri-
ne; to nam je s ponosom razka-
zal tovariš Golob, lanski abraha-
movec, letos pa spremljevalec
svoje žene Terezije. Ob kozarčku
sladke ali grenke pijače so nas
pozdravili tudi člani pionirske
folklorne skupine OŠ Markovci
in jubilantom pripeli rdeče nage-
Ije. Od tod nas je pot vodila na
kraj otožnih spominov — na po-
kopališče, kjer smo obiskali gro-
bove že umrlih sošolcev in so-
šolk, njihovih najbližjih; nismo
mogli prezreti groba, v katerem
že več kot leto počiva sin ene iz-
med letošnjih jubilantk. Že po-
gled na grob, ki izraža vso ljube-
zen svojcev do pokojnika, nas je
vse pretresel, prav tako pa nas je
iskreno užalostilo pismo nesre-
čne matere, ki je svojim nekda-
njim sošolcem — vrstnikom za-
želela lepo srečanje in srečno ži-
vljenje, obenem pa pojasnila
svojo neudeležbo. Ob grobu svo-
je učiteljice, letos umrle Zofke
Strelec, so se mnogi spomnili
njene dobrote, ki je niti v strogo-
sti ni mogla čisto skriti. Hvaležni
smo njej, hvaležnost in priznanje
pa smo lahko neposredno izrazili
s tovarišicami, ki so se vsemu
navkljub vendarle udeležile tega
srečanja, pa čeprav le za urico,
dve.
Prijeten je bil nato kratek po-
stanek ob hladnem pivu v domu
upokojencev. Na svetlo so priro-
male družinske fotografije, za-
svetili so se obrazi otrok in tudi
že vnukov, a premalo časa je bilo
za kaj več kot bežno omembo ži-
vljenjske poti. Večina jubilantov
in njihovih spremljevalcv se je
nato odpravila v cerkev — tudi
ta je namreč del njihovega otro-
štva in verjetno bodo vsi pomnili
poleg slovesnega obreda tudi pe-
sem Abrahamovcem, ki jo je po-
vedal 14-letni Darko, čigar ma-
Jubilanti so prisluhnili pevskemu pozdravu MOPZ Markovci
ma in oče sta bila kot letošnja ju-
bilanta med zbranimi.
Pa še vedno nismo zapustili
Markovec, osrednje vasi naše
KS, kamor so nas v otroštvu vo-
dile vse poti; veseli, da stavba
nekdanje osnovne šole ne propa-
da, temveč koristi znotraj in se
»lišpa« navzven, smo krenili
proti novi šoli. Ta nas je sprejela
s svojim v pritličju razširjenim
mogočnim videzom; prijetno
smo se počutili v njenih prosto-
rih, ki so sicer samevali v poletni
vročini, v jedilnici pa je jubilante
pozdravil ravnatelj šole Jože Fol-
tin. V svojem nagovoru je izrekel
priznanje tej lepi navadi — praz-
novanju 50-letnice življenja, ki je
v Markovcih že trdno uvlejavlje-
na -, ob njej pa človek napravi
tudi intimno »inventuro« svoje-
ga bivanja. Sledilo je še spomin-
sko fotografiranje — posnetek je
nastal v lepi telovadnici, ki sojo
mnogi občudovali, tudi morda s
tihim obžalovanjem: kdaj že sem
zadnjič plezal po vrvi, lestvi . . .?
Avtobus nas je nato zapeljal v
Podlehnik, v motel (nekateri so
prišli tudi s svojimi vozili), kjer
smo se družili nato še ves večer
in večino noči. Ob skupni večer-
ji, zdravicah, plesu so kar prehi-
tro minevale ure, saj si je bilo
treba toliko vsega povedati! Naj
iz programa tega večera omenim
vsaj še nekatere; Janez Forštna-
rič, predsednik pripravljalnega
odbora, je vse zbrane pozdravil
in jim zaželel prijeten večer (del
svojega nagovora je imel že v
Markovcih), o lepih in težkih ča-
sih otroštva in osnovne šole je
govoril Janez Pičerko (kot letnik
1937 so doživeli 2. sv. vojno in
pričeli svoje šolanje v najtežjem
času), Terezija Golob je prebrala
pismi jubilantk (eno sem že ome-
nila), ki se vrstnikom zahvaljuje-
ta za povabilo in jim želita lepo
srečanje. Ne smem spregledati še
MPZ Prosvetnega društva Mar-
kovci, ki nas je obiskal in polep-
šal večer s svojim petjem, potem
ko je predsednica UO PD Mar-
kovci Slavica P. govorila jubilan-
tom nekaj pretresljivih, iskrenih
besed. Prav tako naj pohvalim
ansambel Prerod, ki nas je prijet-
no zabaval ter tudi največje
»nasprotnike« plesa »prisilil«
vsaj k tangu ali valčku. Bilo je
resnično lepo srečanje!
Karolina Pičerko
Turnir
v šahu
in pikadu
športno društvo Turnišče —
Ptuj prireja turnir v šahu in pika-
du v nedeljo, 15. novembra, ob
9.00 uri v društveni sobi doma
občanov Turnišče. Najboljši po-
samezniki bodo prejeli medalje
in priznanja.
Ljubitelji šaha in pikada, ne
pozabite priti to nedeljo v Tur-
nišče.
V soboto, 14. novembra, pa
društvo organizira že tretji kviz
pod naslovom KAJ VEŠ O
ŠPORTU, katerega se udeležuje-
jo ekipe iz osnovnih šol Ivana
Spolenaka, Hajdina in Videm.
ZB
»Iz naših rok cvetje in svečke«
Tako je sklenil slavnostni govornik, predsednik sveta krajevne
skupnosti Markovci Franc Toplak. Kljub megli in mrazu se je pred
spomenikom pri kulturnem domu in nato na pokopališču zbralo dosti
občanov. Nastopili so markovški pevski zbor, recitatorji iz šole in ga-
silska enota. Vsem udeležencem, ki so se spomnili za svobodo padlih,
seje zahvalil predstavnik zveze borcev iz Markovcev. Najmlajši — os-
novnošolci pa so se spomnili padlih že v petek.
K. Zoreč
8 — ZA KRATEK ČAS
12. november 1987 - TEDNIK
Dober den! Toti Martin mi je vse račune zmeša, saj pravza-]
prav letos sploh nesen veda, gdo ga naj praznuvlen. Godovno je\
meja včeraj, to se provi v sredo, te pa človik vedi, gdo je Martino-\
va nedela: ali to to nedelo pred Martinovim ali v nedelo po Mar-,
tinovem. Pa da ne bi kokšne zamere pri toten vinskem svetniki <
bilo, sen jaz sklena, da bon obe nedeli praznuval, mošt krstija no i
vino pija. Pa kak sen na svoje oči vida, na svoje vuhe čuja no\
skozi kupico šla ta, je bilo dosti tokih, ki so mene posnemali no\
martinovonje na celi tjeden prenesli. *
Samo, kak že vete, na našen Suhen Bregi letos Martin neje
meja kaj posebnega za krstiti, saj nan je že toča vse povprek pre-
krstila, pa je vseeno še nekaj za na zob djati ostalo. Ker smo si
zdaj tejko o Martini no vini zgučovali, vas moren opozoriti, da je
november mesec boja proti alkoholizmu. To je čista našim plane-
rom podobno, ki ne ven kak te lehko martinovonje in boj proti al-
koholizmu fkuper v en mesec sprovijo. To je za mene glih tak,
kak če bi naravna sovrožnika psa in mačoka v enem tozdi zapo-
sla. Pa ke ne bote .slučajno mislili, da sen jaz kokšni alkoholičar.
Tu pa tan ga rad don na zob košno kupico, tak za telo in dušo,
saj je tudi dohtar reka, da mi kupica dobrega vine ne hode ško-
dila, dve sta že malo preveč, pri tretji dvojno vidin, pri strti pa
mehka kolena dobin. Saj vena vete, da alkohol in vožnja z av-
tom, mopedom ali pa s peciklon ne greta fkuper. Meni Mica niti
šajtrge ne pesti voziti, če sen malo vkajeni. Zavolo preveč vinske-
ga in premalo svinjskega se je že marsikera prometna nesreča
zgodila, tudi s smrtnimi primeri. Marsikera družina je zavolo
preveč pijače šla narazno, marsikeri človik je zavolo preveč alko-
hola prehitro odjadra v krtovo deželo. Po totih vinskih nasvetih
van lehko rečen samo še: Na zdrovje! Fcoj pa še tisti pregovor:
Voda žene mlinček, vinček pa klinček. Vaš LVJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
Četrtek, 12. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspeš-
nica dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Urica domačih, vmes
Iz naših KS in Sredi življenja.
PETEK, 13. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna,
V vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 14. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva, Včeraj-danes—jutri). 18.00—19.00 V ZIVO, vmes zabavna
glasba.
NEDELJA, 15. novembra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila, Iz
uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 16. novembra: 17.00-18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah.
Uspešnica dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek
vikenda, nasveti . . ., vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 17. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja
in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 18. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir-
ska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK - 12- november 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
S pokalom in medaljo z newyor-
škega maratona
Tako so Mirkovemu uspehu nazdravili v ptujskem hotelu
Mirko ni samo dober tekač, dobro
se znajde tudi s predpasnikom
PO USiPEHIH MIRKA VINDIŠA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
»Česa takšnega še nisem doživel!«
Mirko Vindiš, najboljši jugoslovanski maratonec, član ptujskega
atletskega kluba, je v svoji skoraj sedemletni športni karieri že veliko
dosegel. Posebej uspešni sta lanska in letošnja sezona. Po zadnjih uspe-
hih, ki jih je dosegel v ZDA — po pouličnem teku miru v Pittsburghu in
na znamenitem teku maratoncev v New Vorku z 22 tisoč udeleženci —
se je trajno zapisal med najboljše jugoslovanske športnike.
Ob vrnitvi v Ptuj zanj več
ni miru: na vsakem koraku
ga ustavljajo znanci in prija-
telji. Vsak želi kar največ ve-
deti o njegovem nastopu v
ZDA in o načrtih. V pisarni
Zveze telesnokulturnih orga-
nizacij občine Ptuj, kjer je
Mirko zaposlen kot gospodar
športnih objektov, nepresta-
no zvoni telefon.
Mirkov dnevni program je
postavljen na glavo. Sedaj si
ga lastijo vsi: vabijo ga v ho-
tel na slavnostno kosilo, na
sprejem k vodstvu Zveze,
medtem pa čakajo prijatelji
in trava na stadionu, ki jo je
treba pokositi. Za domače v
Ljubstavi, kjer se je rodil
pred štiriindvajsetimi leti
(praznoval je v nedeljo, 8.
novembra) in kamor se pogo-
sto vrača »v teku«, saj je v
eno in drugo smer 24 km, to
Mirku Vindišu pripravljajo
svečan sprejem tudi v njegovi
krajevni skupnosti — v Vidmu.
Srečanje z njim bo v petek ob
16. uri pred Kmetijsko zadru-
go. Vse Videmčane in okoliča-
ne vabijo na svečanost. 'i
pa je toliko, kot znaša njegov
dnevni trening, je v teh dneh
malo časa. Tretji dan po vrni-
tvi iz ZDA pa je bilo treba
začeti s treningi.
MIRKO, KAKO JE PRI-
ŠLO DO TVOJEGA GO-
STOVANJA V ZDA?
»Letos sem tekel že na treh
maratonih in nisem namera-
val potovati v ZDA. Ameri-
kanci so poslali vabilo z avi-
onsko karto za najboljšega
jugoslovanskega tekmovalca
na deset kilometrov in Atlet-
ska zveza Jugoslavije je pred-
lagala mene. Vabilu sem se z
veseljem odzval.
Težave so se pričele že v
Beogradu, ker so Jatovci za-
ložili mojo karto. Ob prihodu
v New York so se le-te pono-
vile: karte za Pittsburgh ni
bilo in sem jo pozneje plačal
na drugem letališču. V Pitts-
burghu so me pričakali Ame-
rikanci — družina Koker —
in me odpeljali v sto kilome-
trov oddaljeni Youngstown,
kjer sem preživel nekaj nepo-
zabnih dni. Sprejeli so me
S sodelavci Mirko sproti spremlja, kaj časopisi poročajo o njegovih
uspehih.
Mirko in njegov jugo — doma.
kot družinskega člana. Ob
odhodu smo vsi jokali. Oče
te družine je star 82 let in je
po rodu iz Bjelovarja, zato
nisem imel težav s sporazu-
mevanjem— glede na svojo
šibko angleščino.
Po prvem uspešnem nasto-
pu v ZDA — na teku miru
sem bil osmi — sem odpoto-
val v New York. Na letališču
sem srečal Mehikanca, ki je
sodeloval že na prejšnji tek-
mi; pridružil sem se mu. Nje-
ga so čakali organizatorji s
šoferjem, tako da sem do ho-
tela Sheraton s 50 nadstropji,
v katerem je bil v 44. nad-
karieri sem marsikaj doživel,
vendar je ta maraton nekaj
posebnega. Takšne tekme še
nisem doživel. To je kot bi
tretjina prebivalcev ptujske
občina tekla. Posebej se za
tek nismo pripravljali. S svo-
jimi rezultati sem se uvrščal
na 47. mesto. Sto najboljših
udeležencev je organizator
pripeljal tako rekoč »v živi
kletki« do startne črte.
Posebej se mi je vtisnil v
spomin sam start — newyor-
ški župan ga je označil s stre-
lom iz kanona.
OBČUTKI PRED STAR-
TOM
»Ja, malo me je že stisnilo.
Želel sem, da bi se kar najbo-
lje uvrstil. Vabile so tudi na-
grade, saj so denar zagotovili
za najboljših petnajst.
Vedel sem, da bo začetek
tekme hiter. Nanj nisem bil
pripravljen, daj sem po sve-
tovnem prvenstvu v Rimu ve-
liko izpustil in nisem treniral,
kot bi bil lahko. Vodilno sku-
pino štiridesetih tekmovalcev
sem spremljal v razdalji od
petdeset do sto metrov. Pri-
čakoval sem, da bo ta pričela
razpadati po 20 do 30 kilo-
metrih, in to se je v resnici
zgodilo. Po 30 kilometrih
sem bil šele na 32. mestu, v
zadnjih dvanajstih kilometrih
sem prehitel 24 tekmovalcev.
Tik pred ciljem sem želel pre-
hiteti še Poljaka, vendar mi
je zmanjkalo moči.
Zadnjih pet kilometrov
pred ciljem smo tekli skozi
Centralni park. Gledalcev je
bilo toliko, da pred seboj ni-
sem videl ničesar. Na trenut-
ke sem celo mislil, da sem
zmagal . . . Hitro sem se
streznil, saj bi potem pred
menoj moral biti avtomobil z
uro.
Tisoč petsto metrov pred
ciljem sem zagledal Poljaka
in ga na koncu tudi dohitel.
Ob prihodu na cilj so mi po-
vedali, da sem osmi. Zelo
sem bil vesel, daj sem z rezul-
tatom dve uri trinajst minut
in 39 sekund dosegel tudi dr-
žavni rekord. Vedel pa sem
tudi, da bom za osmo mesto
dobil nekaj dolarjev. Nanje
bom moral nekaj časa še ča-
kati zaradi dopinške in druge
kontrole.«
KAKŠNI PA SO TVOJI
BODOČI NAČRTI?
»Po svetovnem prvenstvu
sem treniral brez pravih načr-
tov — iz glave. Sedaj bom šti-
rinajst dni lažje treniral, po-
tem pa bom pričel resno tre-
nirati in se pripravljati na
olimpijske igre. Pozimi si
moram >napolniti akumula-
torje<, da bom lahko poleti
dal vse od sebe. Vsi sedaj pri-
čakujejo, da povem, kako bo
v Seulu. Napovedi so zelo
nehvaležne, upam pa na naj-
boljše.«
Mirko Vindiš je tako še en-
krat dokazal, da se z vztraj-
nostjo in voljo da veliko na-
rediti, pa čeprav življenjsko
in delovno okolje ne ponuja
veliko. Bravo, Mirko, še več
takih rezultatov.
Po olimpiadi bo Mirko na-
daljeval študij na Visoki šoli
za telesno kulturo v Ljublja-
ni. Na tihem pa pričakuje tu-
di večje stanovanje. Sedaj
stanuje v ustesnjeni garsonje-
ri na podstrešju hiše v Trste-
njakovi ulici 16 v Ptuju. Soba
je tako majhna, da še prave
mize ne more postaviti, da bi
se lahko brez težav najedel.
Majda Goznik
ilirija—aluminij 2:1
V predzadnjem kolu slovenske mladinske nogometne lige so mladinci Alu-
minija nesrečno izgubili v Ljubljani z domačo Ilirijo. K zmagi domačega mo-
štva so delno prispevali tudi neobjektiv ni sodniki. Igra je bila v srečanju ves čas
enakovredna in zelo borbena. F.dini zadetek za .Aluminij je dosegel Bavdek. V
naslednjem, to je zadnjem jesenskem kolu mladinci .Aluminija igrajo doma z
ekipo Izole. Z morebitno zmago v tem srečanju bi obdržali visoko uvrstitev v
slovenski mladinski ligi. Danilo Klajnšek
foto: M. Ozmec
stropju sedež organizatorjev
in kjer sem tudi sam stanoval
(soba 4427), prišel brez težav.
Tam sem dobil tudi vsa na-
daljnja navodila.«
KAKŠNE VTISE PRINA-
ŠAŠ Z NEWYORŠKEGA
MARATONA?
»Vedno sem misli, da sem
prekaljen tekmovalec, v svoji
Drava — jesenski prvak
Rezultati II. kolo — člani, 1. razred:
Hajdina—Skorba 4:0
Osankarica —Aluminij 1:1
Pragersko —Središče 0:2
Boč-Drava 0:2
Stojnci —Oplotnica 3:1
Slov. vas—Ger. vas 1:1
ll.Skorba 112 2 7 13:30   6
12. Oplotnica (-1) 11 I I 9 11:27   2
Pari — mladinski pokal:
Aluminij (ml.): Pragersko (ml) v petek, 13. II. 87,
ob 14.00 uri.
Osankarica (ml.): Drava (ml.) v soboto, 14. II. 87,
ob 14.00 uri
Pari VU - pokal, člani;
Rogoznica —Zgornja Polskava v soboto, 14. 11.
87, ob 14.00 uri;
Podvinci™Pragersko: v nedeljo, 15. 11. 87, ob
10.45;
Hajdoše —Aluminij: v nedeljo, 15. II. 87, ob
10.00;
Osankarica —Oplotnica: v nedeljo, 15. II. 87, ob
10.00.
Zaostalo srečanje II. razreda — vzhod:
Kicar—Gorišnica v nedeljo, 15. 11. 87, ob 9.00.
Aleš Kirbiš,
ROKOMET
zanimivo zadnje kolo
v drugi republiški moški ligi so v soboto in nedeljo odigrali zadnje kolo je-
senskega dela prvenstva. Naše ekipe so nekoliko razočarale, saj so od šest mož-
nih osvojile le dve točki. Največje presenečenje je poraz Ormoža v Črenšovcih,
spotaknila pa sta se tudi Velika Nedelja in Drava z osvojitvijo samo točke proti
Braniku oziroma Radgoni. Po prvem delu je v vodstvu Fužinar pred Ormožem,
Branikom, Veliko Nedeljo, Krogom, Šempetrom in Dravo. Lestvice bomo obja-
vili v prihodnji številki. V vseh klubih se sedaj pripravljajo na odprta republiška
pionirska in mladinska prvenstva.
VELIKA NEDEUA-BRAMK 30:30 (15:18)
Derbi kola je minil v dokaj izenačeni igri, tehtnica pa se je večkrat nagnila
na eno ali na drugo stran, zato je delitev točk še najpravičnejša. Domačini so
nastopili brez Soka, neljubo presenečenje pa je na vhodu v dvorano čakalo gle-
dalce iz Ormoža, ki so jih k ogledu tekme pustili šele po posredovanju milični-
kov.
Velika Nedelja: A. Lah, B. Lah, Mesarec 9, Boksa, Prejac 3, Hržič 9, Zorli
2, Krstič 6, Jurkovič, Cvetko I, Zoreč.
Branik: Celeš, Lazarev 2, Šimac 6, Čučko 3, Pšunder, Štok, Sagadin 7, Bu-
čar 4, Kočar 8, Ramšak, Kopčič, Brence.
TOKO-ORMOŽ 24:22 (11:11)
Ormožani so v drugem polčasu povedli s 17:15, vendar vodstva niso uspeli
obdržati in so tako izgubili nekoliko nepričakovano. Res pa je, da so nastopili
brez Zabavnika.
Ormož: Geč, F. Šandor 4, Hedžet 7, M. Šandor I, Fridrih I, Hebar, N. Po-
točnjak 3, Rajšp 2, Vrbančič, A. Potočnjak 4, Vukan, Gaberc.
DRAVA-RADGONA 22:22 (9:8)
Domačini so tudi tokrat nastopili močno oslabljeni, vendar so tekmo imeli
dobljeno. Vodili so namreč 21:19, 22:20, vendar zaradi velikih napak v obrambi
niso uspeli zmagati.
Drava: Valenko, Kramberger 1, Horvat 2, Osterc I, Debeljak I, Habjanič I,
Žuran 4, Žmavc 6, Terbuc, Hojnik, Sabo 6, Baklan.
Mladinske ekipe vseh treh klubov so bile v zadnjem kolu uspešne.
I. kotar
KOŠARKA
miklavž-ptuj 73:85
v soboto so v Mariboru ptujski košarkarji po boljši igri v obeh polčasih
premagali dosedaj vodilno ekipo v drugi slovenski košarkarski ligi-vzhod.
Tekmo so Ptujčani pričeli zelo agresivno v obrambi in hitro v napadu ter že
v peti minuti povedli za osem točk. Te razlike sicer niso uspeli obdržati do kon-
ca prvega polčasa, ko so nekoliko popustili v obrambi in napadu. Domačini so
to s pridom izkoristili in s pomočjo^prodornega Mihajloviča znižali razliko na
en koš.
V začetku drugega polčasa so Ptujčani po dveh zaporednih trojkah Damiša
in Pečnika ponovno povečali razliko ter zaustavili najbolj nevarna igralca Mi-
klavža: Dokla in Mihajloviča. S tem je bila tekma sredi drugega polčasa že
odločena.
Zelo dobro igro so na sobotni tekmi prikazali: Damiš kot dober organiza-
tor igre v napadu, Čabrijan kot najboljši strelec in Miran Kotnik kot strelec in
skakalec za odbitimi žogami.
Koše za domačo ekipo so dosegli: Čabrijan 20, Miran Kotnik 16, Robert
Kotnik 11, Pečnik II, Marčič 10, Damiš 9, Cobelj 4, Filipič 4.
Naslednjo soboto se bodo Ptujčani pomerili z ekipo Rogoze. MG
druge v drugi zvezni ligi
Namiznoteniške igralke Petovie so v prvih treh kolih jesenskega
dela druge zvezne namiznoteniške lige druge, kar je najvišja uvrstitev
vseh časov. Tanja Sinic, Polona Novak in Sanja Džankič so s trener-
jem Ivanom Pšajdom doslej vse dvoboje dobile in njihove odlične
igre napovedujejo, da odličnega položaja tudi v naslednjih kolih ne
bodo zapravile.
Minuli konec tedna so gostovale v Bosni in Hercegovini. S 7:2 so
premagale igralke travniškega Borca, z istim rezultatom pa tudi igral-
ke Radeta Ličina iz Banja Luke. V soboto in nedeljo pa se bodo po-
merile z nasprotnicami Lokomotive iz Vinkovc in z Našicami. Tekmi
bosta v soboto ob 17. uri in v nedeljo ob 10. uri v telovadnici osnovne
šole Toneta Žnidariča. d. 1.
šahisti, vabljeni!
šahovsko društvo MIP Ptuj vabi ljubitelje šaha, da se v čim večjem številu
udeležijo občinskega ekipnega prvenstva. To bo v soboto, 14. novembra 1987, v
prostorih CEKINA (hotel Poetovio) z otvoritvijo in žrebanjem ob 8.30. Pričetek
prvega kola bo ob 9. uri, ob tej uri pa bo tudi nadaljevanje v nedeljo, 15. no-
vembra 1987. Pravico igranja imajo vsi šahisti občine Ptuj, vključno z mojstrski-
mi kandidati, ekipo pa sestavljajo 4 člani in 2 rezervi. Vsaka ekipa mora prinesti
s sabo dve šahovski garnituri in dve brezhibni šahovski uri.
Zmagovalna ekipa osvoji naslov občinskega ekipnega prvaka za leto 1987
in prejme pokal, drugo- in tretjeuvrščeni ekipi prejmeta diplome, vse ostale eki-
pe pa priznanje za sodelovanje.
šahovsko društvo MIP Ptuj pa vabi tudi člane društva, da se udeležijo se-
stanka v petek, 13. novembra 1987, ob 18. uri v prostorih društva zaradi dogo-
vora o pripravah ekipe za nastop v prvi slovenski ligi. Ker je tekmovanje tik
pred vrati (od 27. nov. do 4. dec. v Slovenj Gradcu), je potreben resen pristop
vseh članov, članic in mladincev, ki bodo nastopili na tem prvenstvu.
V petek, 13. II. 1987, bo po sestanku redni mesečni hitropotezni turnir.
Silva Razlag
10 - ZA RAZVEDRILO
12. november 1987 -
TEDNIK
TEDNIK
— 12. november 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
Irena Gašparič (levo) in Vera Zabavnik pred zgradbo na Kogu, kjer je
prišlo do oboroženega ropa, kažeta, v katero smer je storilec t^kel.
Prodajalna v Stanetincih, kjer je prišlo do končnega obračuna z ropar-
jem.
PODROBNOSTI O OBOROŽENEM ROPU POŠTE NA KOGU
Štajerski »Dok Holidej« za zapahi
Petek: sivo, megleno jutro 6. novembra 1987. Na Kogu pri Ormožu
se kaže običajen delovni dan, ki že rahlo diši po Martinovi nedelji.
Otroci hitijo v šolo, kmetje na polja, da bi pred mrazom spravili še zad-
nje pridelke, ostali v službo. Tudi poštna uslužbenka Irena Gašparič in
uradnica Vera Zabavnik sta prišli na delo. Stavba, v kateri je v pritli-
čnih prostorih na desni strani krajevni urad, na levi pa pošta, je ob jutrih
še slabo obiskana. A ob koncu tedna se navadno >obrne< kar precej
strank, zato se vsaka zase pripravljata. In morda bi ta petek minil kot
vsak drug, če ne bi vmes posegel mož v sivem s čelado na glavi.
Vera Zabavnik: »V službo sem
prišla kot ponavadi. Ko sem
opravila najnujnejše, sem si prek
telefona uredila dopust, zato sem
15 minut pred deveto uro pisar-
no krajevnega urada zaklenila in
se odpravila ven. Pri zunanjih
vhodnih vratih (ki so skupna s
pošto) sem naletela na moškega,
ki je imel na glavi čelado, okrog
pa zvezano črno ruto. Mislila
sem, da je navaden motorist in
da se bo na pošti že razvezal, za-
to nisem ničesar posumila. Ta-
krat pa je stopil k meni in me s
puško pod pazduho, to je imel
poprej skrito pod dežnim plaš-
čem, prisilil, da sem odšla v pro-
store pošte. Tam je osorno zarjo-
vel: »Daj pare!« Vsega nisem je-
mala resno, zato sem potegnila
oba prazna čepa ven in dejala:
»Tu imaš, jaz nimam niti pare.«
Zatem meje potisnil v govorilni-
co in ukazal, naj molčim.«
Irena Gašparič, poštna usluž-
benka: »Potem se je postavil k
vratom in mi rekel: »Daj pare!«
Še zmeraj nisem vsega jemala re-
sno, čeprav je imel pod pazduho
puško, v roki pa pištolo, zato
sem mu odvrnila: >Kaj le norite,
kaj pa boste z denarjem ?< Ves je-
zen je dvignil premični pult in z
njim z vso močjo loputnil: »Daj
pare ili pucam!« Takrat sem se
stresla in v trenutku zresnila.
Vzela sem šop denarja in mu ga
dala. »To nije sve, daj ostalo,« je
ponovno ukazal, zato sem segla
v drug predal in mu dala še ne-
kaj denarja. Ko ga je spravil v
žepe, sem skozi okno videla, da
se je z mopedom pripeljal naš
poštar, ki je prišel po telegram.
Ko je to opazil tudi ropar, je brž
stopil k vratom in jih zaklenil,
meni pa ukazal, da naj poštarja
čimprej odpravim vstran. >Vinc,
beži od vrat<, sem mu zavpila in
upala, da bo razumel, da se ne-
kaj dogaja. Ko se je vse poleglo,
je ropar stopil do vrat, jih odkle-
nil in jih močno sunil ter stekel
desno za zgradbo proti vinogra-
du, od tam pa med trsjem navz-
dol do vznožja, kjer je imel skrit
moped. Čeprav nama je pred
tem zabičal, da 5 minut ne smeva
nikogar poklicati, in zagrozil z
orožjem, sem takoj dvignila slu-
šalko in o dogodku obvestila po-
stajo milice Ormož.
Poštar je razumel, da je bilo
nekaj narobe, zato je brž odhitel
k sosedu in oba sta prihitela k
nama, saj je ropar med tem že iz-
ginil . . .«
Jure Ferme, komandir postaje
milice Ormož: »Naš dežurni je
prejel obvestilo o oboroženem
ropu na Kogu natanko ob 8.55.
Na kraj dogodka smo takoj po-
slali oboroženo patruljo, o do-
godku pa smo obvestili tudi vse
sosednje enote milice v Ljutome-
ru, Varaždinu, Ptuju in Čakovcu.
Naša patrulja je bila na Kogu v
dobrih   15  minutah.   Brž  smo
zbrali podatke o roparju, ki sta si
ga predvsem uslužbenki pošte in
krajevnega urada zelo dobro za-
pomnili. Zavarovali smo sledo-
ve, obvestili preiskovalnega sod-
nika, javnega tožilca ter pričeli
zbirati obvestila prič.
Čez dan so potekala obvešča-
nja po lokalih in trgovinah z opi-
som roparja, naši delavci pa so
preverjali tudi nekaj naših »sta-
rih znancev«, podobnih opisom
roparja.
Jure Ferme, komandir postaje milice v Ormožu, z denarjem (okoli
600.000 din); vrnili so ga že pošti na Kogu.
Foto: M. Ozmec
Ob 19.30 smo prejeli obvestilo
od OSUPA (občinskega sekreta-
riata za unutrašnje poslove) Ča-
kovec, da so prejeli telefonsko
sporočilo iz trgovskega lokala v
Stanetincih na Hrvaškem, daje v
njem oseba, ki ustreza opisu ro-
parja. Tja smo prihiteli takoj za
miličniki iz Čakovca . . .«
Dragica Čavničar, prodajalka
Trgocentra v Stanetincih: »Bila
sem pred prodajalno, ko se je
pripeljal neznanec z rdečim mo-
pedom, prav takšnim, kot sta ga
opisala kakšni dve uri prej mili-
čnika, ki sta nas prišla opozorit.
Bilo je nekaj minut pred osem-
najsto uro. Tudi opis osebe je
ustrezal, in ko je neznanec vsto-
pil, sem na mopedu videla na-
hrbtnik, pod sedežem pa z dež-
nim plaščem zakrito privezano
lovsko puško. Zato sem brž sto-
pila v prodajalno in med gnečo
šepnila poslovodkinji, kaj sem
videla . . .«
Branka Žižek, poslovodkinja
prodajalne: »Ko je vstopil v pro-
dajalno, je hodil nemirno sem in
tja, ker ni mogel priti takoj na vr-
sto. Enega od gostov je prosil za
cigareto ter pričel strastno kaditi.
Ko mi je naša prodajalka pove-
dala, da je lahko osumljeni ro-
par, sem zanalašč stregla pred
njim druge, ter predlagala, da
nekdo hitro pokliče milico. Ne-
znanec je končno stopil k pultu
in naročil sendvič, filter 57 in pi-
vo. Ker nisem imela kruha, sem
mu dala 20 dag klobas in pivo;
skoraj celega je spil na dušek.
Med tem časom so za osum-
ljenca zvedeli še ostali in ga pri-
čeli zadrževati, Josip Gregorinčič
pa se je naredil, kot da gre na
stranišče in odšel v pisarno na te-
lefon ter javil v Čakovec. Milica
je bila zelo hitro tukaj. Ko je ro-
par videl, da se je zunaj ustavil
avtomobil, je brž skočil za pult v
skladišče in pri tem ustrelil. Vsi
ljudje so uspeli odhiteti ven, jaz
pa ne, zato sem legla za pult na
levi strani.
Začelo se je prepričevanje mi-
ličnikov, ropar pa se je iz njih
norčeval in metal steklenice sko-
zi okno. Kričal je: >Jaz sem Dok
Holidej, pridite po mene, če upa-
te . . .<, in podobno. >lmam še tri
metke, dva za vas, enega pa za
sebe<. Pri tem je razbijal in metal
steklenice po skladišču in
ven . . .«
Jure Ferme, komandir PM Or-
mož: »Ropar se je v skladišču
zabarikadiral. Na vhodna vrata
je nametal vreče moke, prav tako
pred okna. Miličnikom iz Čakov-
ca in našim iz Ormoža so se kma-
lu priključili še miličniki iz Lju-
tomera ter specialna enota mili-
čnikov iz Čakovca; ti so usposo-
bljeni za posebne naloge. Trgovi-
no smo obkolili z vseh strani.
Ker je za pultom ostala poslo-
vodkinja, so miličniki zlomili iz-
ložbeno steklo in jo rešili. Sledi-
lo je pogajanje prek megafona,
vendar ropar ni pristal na vdajo.
Pričel je metati steklenice piva,
stila in vse, kar je našel v skladiš-
ču. Ker je metal tudi steklenice
petroleja, smo zaradi varnosti
poklicali še gasilsko enoto.
Ker tudi pozneje ni bilo uspe-
ha z dogovarjanjem, smo pričeli
uporabljati plinska sredstva, da
bi storilca onemogočili. Pričel je
streljati, verjetno je izstrelil še tri
naboje, a na srečo ni zadel nobe-
nega naših mož. Zaradi uporabe
plinskih sredstev se je ropar za-
barikadiral v WC, kjer mu ta ni-
so prišla tako hitro do živega.
Uporabil je tudi mokro brisačo
in si zakril obraz, tako da je bilo
vse skupaj še bolj neučinkovito.
Vendar so se miličniki prebili tu-
di do stranišča, vlomili vanj in
roparja z naperjenim orožjem
prisilili k vdaji. To se je zgodilo
15 minut pred polnočjo.
Zasegli smo mu pištolo, v ka-
teri je imel naboj že v cevi, drugi
naboj pa v šaržerju (revolver
Walter 7,65), ter lovsko puško.
Vse to je bilo ukradeno lovcu pri
Ljutomeru.
In končno smo roparja identi-
ficirali. Martin Hozjan, rojen v
Mariboru, stanujoč v Stročji vasi
54 pri Ljutomeru, stari znanec
delavcev ONZ, sicer star 37 let.
Tudi ukraden denar smo našli
pri njem in navsezadnje smo bili
srečni, da se je vse končalo brez
tragičnih zapletov in poškodb.
Ta primer je lep dokaz, kako
pomembno je sodelovanje delav-
cev ONZ z občani. Zato se za-
hvaljujem vsem, ki so nam z nu-
denjem informacij pomagali do
razpleta. Pozivam vse, da tako in
podobno ravnajo tudi v bodoče,
kajti skrb za varnost ljudi in pre-
moženja je naša skupna pravica
in dolžnost, ki se je moramo v
tem času še posebej dobro zave-
dati.«
Poleg 600.000 dinarjev, ki jih
je ukradel na pošti v Kogu, ima
Hozjan na vesti še nekaj razboj-
ništev po Sloveniji in sosednji
Hrvaški. Zagotovo pa je znano,
da je v noči od 1. na 2. november
vlomil v prodajalno Trgocentra v
Martinu na Muri in odnesel za
okoli 2 milijona dinarjev raznega
blaga. Sumijo tudi, da je z orož-
jem napadel uslužbence v Vrat-
nem pri Varaždinu. Sicer pa je
sedaj za zapahi v Mariboru. Na
delu so preiskovalni sodnik in ja-
vni tožilec in prav možno je, da
se bo v nadaljevanju preiskave
klobčič še odmetaval v tej smeri.
M. Ozmec
40 let društva slepih
in slabovidnih
»Največja tema je neznanje« — pod tem geslom je v dvorani Na-
rodnega doma v Ptuju minuli petek, 6. novembra, potekala osrednja
proslava ob 40-letnici medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Ptuj—Ormož, ki vključuje v svojih aktivnostih 200 članov.
Skoraj polno dvorano udeležencev osrednje slovesnosti je uvodoma
pozdravil predsednik društva Tone Žarek. Še posebej so bili veseli pred-
sednika zveze slepih in slabovidnih Slovenije^ Huberta Vernika ter go-
stov iz Celja in pobratenega Varaždina. V imenu družbenopolitičnih or-
ganizacij in SO Ptuj je ob jubileju izrazila čestitke Dragica Voda, pred-
sednica občinskega komiteja za družbeno dejavnost, ter v slavnostnem
govoru pohvalila prizadevanja slepih in slabovidnih tako na področju
delovnega usposabljanja kot na področju športnih in drugih dejavnosti.
Sicer pa so del svojih izdelkov in strokovnih pripomočkov pri pre-
magovanju popolne ali delne teme predstavili tudi na lično urejeni raz-
stavi, ki je bila odprta v mali dvorani narodnega doma.
V bogatem kulturnem sporedu petkove slovesnosti pa so poleg čla-
nov društva nastopili tudi pevci noneta Obrtnega združenja Ptuj.
OM
Zbrane je pozdravil predsednik društva Tone Žerak.
V mali dvorani Narodnega doma so pripravili zanimivo razstavo ročnih
del slepih in slabovidnih, (foto: M. Ozmec)
Nedeljsko slavje v Tržcu
Gasilcem iz Tržca se uresničuje velika želja. V nedeljo bodo predali name-
nu novo kombinirano gasilsko vozilo in s tem dopolnili svojo učinkovitost pri
gašenju morebitnih požarov. Posebno slovesno bo tudi ob pobratenju z gasilci
gasilskega društva Lepoglava, s katerimi so že doslej vzorno sodelovali. Slavje
pa ne bo zgolj gasilsko; izkoristili ga bodo še za svečano otvoritev asfaltirane
ceste skozi Jurovce in iz Tržca proti Vidmu. JB
Sprejem za delavce ONZ Celje in Maribor
Sodelovanje delavcev organov
za notranje zadeve iz celjske in
mariborske regije je iz leta v leto
uspešnejše. Pa ne samo na delov-
nem področju, pri odkrivanju in
zasledovanju storilcev kaznivih
dejanj in drugih negativnih poja-
vov; zadnja leta se vse pogosteje
sestajajo tudi na športnih in dru-
žabnih prireditvah.
Tako so se najodgovornejši
delavci ONZ iz obeh območij
minuli petek, 6. novembra, sesta-
li v Ptuju. Med ogledom kultur-
no-zgodovinskih znamenitosti
našega mesta jih je v viteški dvo-
rani na ptujskem gradu sprejel
tudi predsednik skupščine obči-
ne Ptuj Gorazd Žmavc. Pri tem
je poudaril pomembnost takšne-
ga sodelovanja-med delavci obeh
Gorazd Žmavc izroča spominsko darilo Jožetu Krapši iz Maribora, (fo-
to: M. Ozmec)
uprav ONZ, saj pomeni krepitev
varnostne kulture in poglablja
medsebojne stike ter poznanstva.
Predstavnikom obeh uprav je iz-
ročil tudi knjižna darila, za spre-
jem pa se je v imenu vseh zahva-
lil Jože Krapše, načelnik inšpek-
torata milice v Mariboru.
Po ogledu muzejskih znameni-
tosti so si delavci ONZ ogledali
še poslovno stavbo ptujske Peru-
tnine, kjer jih je sprejel predsed-
nik kolegijskega poslovodnega
organa Alojz Gojčič in jih sezna-
nil s poslovnimi uspehi in usme-
ritvami Perutnine. Poleg tega jih
je direktor Kmetijskega kombi-
nata Branko Gorjup seznanil še
z uspehi te delovne organizacije.
-OM
osebna kronika
Rodile so:
Marija Peternik, Volkmerjeva
5 — Patricijo; Metka Bratuša,
Osluševci 57 — Dejana; Anica
Pavlinič, Hum pri Ormožu 21 —
Alena; Branka Gajič, Žnidariče-
vo nabrežje 7 — dečka; Mirjana
Munda, Kvedrova 3 — Živo;
Karmen Emeršič, Belavšek 36 —
dečka; Pavla Krajnc, Osluševci
58 — Sergeja; Marija Vertič, Me-
stni Vrh 14 — dečka; Nada Hor-
vat, Muretinci 60/b — dečka;
Agata Vinko, Dežno 13 — Nino;
Anica Plohi, Polenci 42/b — de-
čka; Irena Unušek, Miklavž 49
— Primoža; Marija Gril, Pršetin-
ci 8 — Stanka; Liljana Petrovič,
Dol pri Stopercah 7 — Anjo;
Stanislava Šoštarič, Sodinci 23
— deklico; Martina Bratušek,
Dornava 115 — Sanjo; Zvonka
Uplaznik, Velika Nedelja 24 —
Aleša; Lidija Auer, Draženci 12
— dečka; Stanislava Verglez,
Pleterje 39 — Mojco; Mira Bez-
jak, Belčakova 13 — dečka; Sil-
va Kramberger, Cezanjevci 40/a
— Gabrijelo; Valerija Torič,
Frankovci 38 — deklico; Marija
Topolovec, Tlake 20 — Barbaro.
Poroke:
Franc Belec, Ločič 10, in Irena
Čeh, Grajenščak 26/c.
24. oktobra se je poročil Dar-
ko Jazbec z Zg. Hajdine 203 in
ne Marjan Jazbec, kot je bilo po-
motoma napisano v 42. številki
Tednika.
Umrli so:
Terezija Bezjak, Paradiž 23,
roj. 1925, umrla 1. novembra
1987; Katarina Kociper, Korači-
ce 40, roj. 1913, umrla 2. novem-
bra 1987; Marija Skok, Dolena
35, roj. 1919, umrla '. novembra
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa.
1987; Anton Meško, Mihovci pri
Veliki Nedelji 20, roj. 1904, umrl
31. oktobra 1987; Antonija Vou-
da. Rogaška cesta 10, roj. 1915,
umrla 5. novembra 1987; Maks
Svenšek, Lancova vas I, roj.
1931, umrl 4. novembra 1987;
Marija Kosič, Gomila pri Kogu
19, roj. 1908, umrla 6. novembra
1987; Miha Krajnčec, Godeninci
46, roj. 1905, umrl 5. novembra
1987.