PRIMORSKI DNEVNIK i£SY£Kr . Cena 35 lir Leto XVm. • Št. 196 (5280) TRST, sreda 5. septembra 1962 PO STRAHOVITEM POTRESU V IRANU lit1!:! 1~ Predstavnik predsednika iranske vlade je 2 0 J v* * SP 7rtDV nnfrocn eorin i raAnno rn*iV\li4r>A 0 I jijiS 0 j j! pf^asa’ 1} j:! Jse{ kdtllh kr°gih izjavili, da je l! *’ !f5ti"klt°t 20-000 “mrtvih. ji Ji! 3aia,v°r reševalne skupili Ji|&> Se Jw*.v .vasi področja atastrofa je večja, kakor se je mislilo levilo mrtvih verjetno prekaša 20.000 Vojaki brez prestanka iščejo ranjence in mrliče med ruševinami Vedno večja nevarnost epidemije - Pomoč iz raznih držav - Ameriški poslanik se je opravičil zaradi neodgovorne oddaje vojaške televizije v5er’se število žrtev potresa sedaj računa približno st j g h to je okoli 20.000 mrtvih in hudo ranjenih z Qa število mrtvih prekaša 20.000. Pozneje so v ne- samo na sektorju Ka- , .->o wf..... »j i 2 » f \\* 21 r liji ! \\* ........................................................................i Poleg mrličev, ki jih odkopavajo izpod ruševin, je na stotine oseb še pod ruševinami in marsikje se sliši njihovo vpitje na pomoč. Vojska je neumorno na delu, toda delo počasi napreduje. Glavna naloga vojske je sedaj rešiti še preživele in preprečiti širjenje epidemije z naglim pokopavanjem mrličev. Organizacija «Rdečega leva in sonca« vodi vse reševalne operacije. Na področje stalno prihajajo živila, oblačila, odeje in zdravila. Toda lo. Tudi načelnik gli tudi pri tem so velike težave žara- . vojske je na prizadetem področju di pomanjkanja prevoznih sredstev in nad 4.500 vojakov neposredno so-in tudi zaradi nedostopnih poti. V | deluje pri reševalnem delu. Vsi l*iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiumHiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiintiiinfiiMiMiiiiniiiiiiii 11 Ngo da Je katastra- 1 ^ «*5. Vasi na področju ji j? kup ^Kazvina je sedaj 2:1 j| \ ** !° ^vihd 4750 prebivalcev BS. ‘ i-j (S iivjK 4750 prebivalcev * *!(< San,, samo 12 >Judi' v Kif i 5oon na lstem sektorju Prebivalcev ostalo 500. bolnišnicah Je na tisoče ranjenih na začasnih ležiščih. Vendar pa u-gotavljajo, da je število ranjenih v bolnišnicah zelo majhno v primerjavi z obsegom katastrofe, kar priča, da je večina ljudi zgubila življenje. Naglo so začeli evakuirati tudi vse tiste, ki so ostali brez strehe, da jih obranijo pred slabim vremenom. V tem času Dritisne na tem področju običajno hud mraz. Računajo, da je okoli 100.000 ljudi brez strehe. Dolge kolone vojaških kamionov prevažajo šotore na najbolj prizadeta področja. V Teheranu je predsednik vlade sporočil, da je minister za zdravstvo določil svoj sedež v Kaz-vinu, od koder vodi reševalno delo. Tudi načelnik glavnega štaba VLADA ZA ŽRTVE POTRESA V JUŽNI ITALIJI jij o # —;-----------^------------ i|0edemindvajset milijard obnovo porušenih hiš podpredsednika ZDA Johnsona - Danes se začne jesensko zasedanje , , banske zbornice - Intervju voditelja PSDI Saragata o levem centru I . ■ ^ / S”:: Povzr^li v 'o odnulb, v iužni Italiji; i!*e5ui n,i zakonski osnu-Je nove določbe p roker so zasta- '‘ImSS"!, '4JVES i katastrofalna pred-v , Vllu mrtvih zara-,0ttOrn„ anu niso dosegla števila, o ka-b0 JZ.lz Prizadetih kra-„ - bn"1^*10 še precej ča-5*. Ufou *t,evil° žrtev do-kat^ttln V jpn°. Trenutno Alt S*rofp° „ neverjetnem ob-j Sfefi U»ni Sam° po tem, da «<> ”».jv ie S* sa^‘0 uradno potrjena s istega Z na enem sektor-, LCf*vih ,50(tročja več kot S HNki 4aradi tega neka-y'i 'ik ’ da Jrecej upravičeno ■—'ii tNhS rššnn število mrtvih ie(' e-1' R«“ «"!»» 80.000. Ce pet* ^ (“itlcr’ i,koliko časa ho V\ hr£ več deset tisočev SwL *ahkostrehe in hrane> , t NtNs oH,ko nepremostlji- as eSsa j ni' 1 ajhujših posledic fra» Prišlo do spora-»-U* rt- ‘Otarizirur.! rfgssa.-tft Cfe'ir?Oih posebnega polit dn ’ žrtev. Ben Bela rizirani coni v vojaki četrte vi-Alzira. Politični aa svoj sedež. i - airHv h'1 Uteo-^šlo do novega e^rj, Povzročiti po- oč°W Jozt,Ln,ea ZDA in ravč'1 i .i.V[>(!risi.'n' Sahalinskom, P a\>' 'žvidniško leta- nkvil1 pf,,a.sta kršilo sovjet-VIs^ka 8v 0r. in Je zaradi sev mS, 2 v. avoji izjavi že >Ja ^2- jM. 8% £ SSSPMŠ: 2?5 t*y, »i J vi Jo j ie »n Adenauer dStf j - -i .vuenauei o *.0 kraja uresniči kater?nc.osko-nemški ?urofn^ nuarja 1961. Ce je pilot °(n.enJ0. nega letala dejansko prekršil 8 _ vjetsko ozemlje, je bilo to oeJ nje storjeno povsem nehote, 1 to se je zgodilo samo zaradi po-(note med poletom v skrajno težavnih pogojih. Ameriška vlada sedaj proučuje morebitne previdnostne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, da se prepreči ponovitev takih incidentov.« Kakor je znano, je predsednik Kennedy 25. januarja 1961 na tiskovni konferenci izjavil, da so bili poleti ameriških letal nad sovjetskim ozemljem prekinjeni od maja 1960, in da je on ukazal, naj se ti poleti ne obnovijo. nost in bomo prepustili našo oblast zakoniti oblasti, ki bo izšla iz volitev. Dalje je Kider izjavil, da sedanja kriza ni nič drugega nego posledica prejšnjih kriz, ki so se bile vsakikrat rešile s koncesijami. «Iste osebe, ki so bile odgovorne za prejšnje krize, in predvsem Ben Heda, stojijo za današnjo krizo,# je dodal Kider. Sporočil ,je zatem, da bo politični urad začel od danes zvečer oddajati z drugim radijskim oddajnikom v Alžiru, ker je alžirski radio še vedno v rokah vojakov četrte vi-laje. Nocoj je Ben Bela sporočil, da je bil dosežen sporazum s četrto vilajo o demilitariziranem področju v Alžiru. Se prej je poveljnik četrte vilaje izjavil, da ta vilaja ne nasprotuje političnemu uradu in da so čete te vilaje zapustile Alžir. Sporazum je bil dosežen kmalu po prihodu Ben Bele v Alžir med Kiderjem in poveljnikom tretje vilaje. Ustavitev ognja velja že nocoj, medtem ko se bodo pogajanja nadaljevala. Sporazum je bil dosežen na podlagi načela, da bo vsaka od šestih vilaj dala en bataljon za alžirski garnizon. Ben Bela in ostali člani političnega urada so se nocoj vrnili na sedež tega urada med velikim navdušenjem prebivalstva. Množica je nosila Ben Belo na ra-mah. Okoli 23. ure se je množica na Kiderjev poziv mirno razšla. Na drugi strani pa so še vedno v teku boji v bližini Orleansvilla. Kakor poročajo, je bilo med spopadi do sedaj osem mrtvih in več ranjenih. Danes ves dan so prihajala poročila o bojih med vojaki političnega urada in četrte vilaje. Ta poročila pa so zelo protislovna. Tako je na primer poveljstvo četrte vilaje danes poročalo, da čete političnega urada napredujejo na vseh krajih in da so na številnih cestah, ki vodijo v prestolnico, v teku boji z izgubami na obeh straneh. Nekaj spopadov je bilo na goratem področju Oued Djename, pri čemer je bil en vojak ubit 50 pa ranjenih. Razen tega je bilo ranjenih 13 vojakov tretje in četrte vilaje. Politični urad v Oranu je javil, da so se številni vojaki četrte vilaje pridružili Ben Selovim vojakom. Ben Belove čete napredujejo proti prestolnici s treh strani. Predstavnik četrte vilaje pol- kovnik Uaš je izjavil, da so Ben Belove čete zavzele Aumale, potem po so zmagale bitko v Gebel Digha. Baje je v tej bitki padlo 7 Ben Belovih vojakov, 40 pa jih je bilo ranjenih. Na strani četrte vilaje je bilo tudi mnogo žrtev, 200 vojakov pa je bilo ujetih. Do drugih spopadov je prišlo na vzhodnem sektorju. Kider je na današnji tiskovni konferenci nakazal možnost, da Ben Belove čete prispejo še nocoj v Blido. Začetek razprave o novi ustavi FLRJ v skupščini in SZDLJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4.-------Kot se pred. videva, bosta zvezna skupščina in zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije 20. septembra na skupni seji začela razpravo o načrtu nove jugoslovanske ustave. V uvodnem delu osnutka so prikazana načela družbene, gospodarske in politične ureditve Jugoslavije, pravice in dolžnosti delovnega človeka kot proizvajalca in upravitelja in per. spektive nadaljnjega razvoja socialistične družbe, ki naj omogoči postopno uresničenje komunističnih družbenih odnosov. Normativni del osnutka ima tri dele: prvi zajema družbeno-politično ureditev, drugi načela organizacije federacije, tretji vsebuje prehodna m sklepna določila. Po osnutku ustave bi zvezna skupščina imela pet svetov: zvezni, gospodarski, prosvetno-kultur-ni, socialno-zdravstveni in politič-no-upravm svet; poleg tega še svet narodov, iti bi ga sestavljali delegirani poslanci republik in zveznega sveta. Vsak svet bi imel 120 poslancev-delegatov občin. Danes je prispela v Beograd skupina 20 zastopnikov ameriških turističnih agencij, da bi se seznanili s turističnimi in drugimi pogoji in možnostmi bivanja a-meriških turistov v Jugoslaviji. Zastopniki ameriških agencij bodo obiskali Sarajevo, Dubrovnik, Sv. Stefan, Budvo in nekatere druge kraje. B. B. Proces proti Leibbrandu ki je kriv za usmrtitev 26 italijanskih ujetnikov STUTTGART, 4. — Pred porotnim sodiščem v Stuttgartu se je danes začela razprava proti prof. Kurtu Leibbrandu ki je kriv za usmrtitev 26 italijanskih vojnih uJetnikov med vojno v avgustu 1944 v bližini Avignona v Fran-Italijani so bili dodeljeni kot delavci ženijskemu oddelku, ki Jdd je poveljeval Leibbrand. Obtoženec se zagovarja, da je le iz-vršii ukaz svojega nadrejenega oastnika, ki da mu je ukazal, naj d* ustreliti 31 italijanskih vojakov, ker so se uprli in niso ho-teli več delati z nemškimi voja-**• Pri obnovi nekega porušene-■a mosta. Ukazal jih je zapreti, J.vtem ko jih je opozoril na po siedice, ki jih utegne imeti nji-a°v upor. Ko je o zadevi poročal ?v*lllllll*■l■>■»>>»>>■■*>■*ll,alalllllll>,llllllt,,>,a>l>llllllllllla>Ma,llllralvavalllal,a>,a,M|*■■•>■a>l*|M>>fl,,alllV,la,***l,ll*,,IS*llllllaalBlf,ll,lf,lllll,,lall>llta>llaallSltl> SKUPŠČINA KOVINARJEV NA SEDEŽU FI0M-CGIL Pred obnovitvijo borbe za sklenitev nove pogodbe V nedeljo bo deželno zasedanje FiOM o smernicah za borbo v deželnem okviru Včeraj je bila na sedežu FIOM -1 pogajati s predstavniki delavcev. Z CGIL v Ul. Pondares 8 skupščina kovinarjev, ki pomeni ponovno o-živitev sindikalne dejavnosti po poletnih počitnicah. Na skupščini so razpravljali o obnovitvi borbe za sklenitev nove vsedržavne pogodb-be za kovinarsko stroko. Najprej je poročal o položaju tajnik FIOM Burlo, nakar se je razvila diskusija. V nedeljo pa bo deželno zasedanje FIOM, na katerem bo govoril eden izmed vsedržavnih tajnikov FIOM in bodo določili smernice za borbo v deželnem okviru. Po poletnem zatišju so se začeli kovinarji gibati tudi v vsedržavnem obsegu in v drugih krajih. Včeraj smo že poročali na drugem mestu o sklepih, ki jih je v zvezi z bodočo borbo sprejelo vodstvo FIOM v Milanu. 5. in 6. septembra se sestane v Rimu glavni odbor FIOM-CGIL, ki bo razpravljal o bodoči borbi za korenito obnovitev vsedržavne delovne pogodbe kovinarske stroke ter o okrepitvi moči sindikatov v tovarnah. Delodajalci se namreč najbolj upirajo proti temu, da bi sindikati odločili tudi pri sklepanju dopolnilnih pogodb za posamezne panoge kovinarske stroke in še posebno dopolnilnih pogodb v samih podjetjih. Tudi sindikalna organizacija kovinarjev CISL se je že sestala in sklenila, da bo pospešila borbo proti delodajalcem, da se prisili Con-findustria k pogajanjem in k čimprejšnji sklenitvi nove delovne pogodbe Prav tako pa zahteva FIM-CISL tudi zaključitev pogajanj z Intersidom s sprejetjem delavskih zahtev. Končno predlaga sindikat drugim sindikalnim organizacijam, naj sc po 10. avgustu začnejo daljše stavke, ki bi trajale vsaj po dva dni vsak teden. Kot je znano, je bilo doslej že šest stavk kovinarjev, ki so trajale skupno 9 delovnih dni. Med prvo stavko so zapustili delo tudi delavci v podjetjih IRI, naslednje stavke pa so zajele samo zasebna podjetja, ker se je začel Intersind Intersindom je tudi prišlo do sporazuma glede nekaterih zahtev kovinarjev, to je glede sklepanja sporazumov o akordnih dodatkih ter o novi ureditvi sklepanja pogodb sploh. Po drugi strani pa so ostali zasebni delodajalci skrajno nepopustljivi in sploh niso nič marali slišati o kaki pogodbeni pristojnosti sindikatov glede sklepanja sporazumov po podjetjih. Pri tem so šli celo tako daleč, da so skušali razdvajati delavstvo, da bi ošibili njegovo borbenost in moč, kot se je zgodilo na primer pri Fiatu, kjer jim je žal šel na roko sindikat UIL. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se bo borba v zasebnih podjetjih se bolj zaostrila. Pri nas bo ta borba prišla manj do izraza, ker je zaposlenih štiri petine kovinarjev v podjetjih IRI in le petina v zasebnih podjetjih, v vsedržavnem obsegu pa velja ravno obratno razmerje. Zadnji ogled vinskih kleti zadušil. Skočila je v kuhinjo, da bi odprla okna, pa je pri kuhalniku zagledala na stolu že mrtvo žensko. Takoj je seveda poklicala policijo in rešilni avto, toda za Candelorijevo ni bilo več pomoči. like med temi v bistvu različnimi pravnimi ureditvami, kar ima velik pomen tudi pri praktičnem reševanju vprašanj v sodstvu^ advokaturi, prometu itd. Istočasno se trudi mednarodna fakulteta, da bi se različni pravni sistemi med seboj vskladih, da bi postopno odstranili razlike in da bi v nekaterih vprašanjih (kot je na priiper že prišlo glede čekov) enotno uredila pravna vprašanja. Prof. De Sola Canizares je nato podrobneje prikazal globoke razlike, ki obstajajo v pravnih sistemih, tako da se celo strokovnjaki med seboj ne razumejo, pa čeprav na primer dobro poznajo razne Jezike. Pravna terminologija sama na sebi je namreč tako bistveno različna, da neka drugače ista beseda v različnem pravnem sistemu pomeni nekaj povsem drugega. Zato tudi organizirajo vrsto mednarodnih seminarjev in so letos že imeli prvi seminar v Helsinkih. Drugi pa bo sedaj kombinirano v Ljubljani in v Trstu. Seminar bodo svečano otvorili danes popoldne ob 16. uri v veliki dvorani tržaške univerze, nato pa bodo udeleženci odpotovali v Ljubljano, kjer bodo do sobote 8. septembra predavali redni profesorji beograjske, zagrebške in ljubljanske pravne fakultete o socialističnem pravnem sistemu in ureditvi. Sergio Buontempi iz Ul. Locchi 36 se je pritožil, da so mu neznanci s ponarejenimi ključi ukradli tranzistor iz avtomobila, ki ga je parkiral v Ul. Genova. V nedeljo se bodo vrnili v Trst, kjer se bo pričel v ponedeljek drugi del seminarja, ki bo posvečen tako pravnemu sistemu, ki temelji na rimskem pravu, kot anglo-saksOnskem pravnem sistemu V Trstu bodo sledila predavanja do 22. septembra in bodo na njih predavali znani profesorji in strokovnjaki z vsega sveta. Predavanja bo poslušalo 90 slušateljev, ki so povečini že končali pravne fakultete, iz 22 držav in med njimi sedem iz Jugoslavije. POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV V četrtek 6. t.m. popoldne bo zadnji skupinski ogled goriških vinskih kleti, ki ga priredi tržaška Pokrajinska turistična ustanova. Odhod bo ob 15. uri od začetka pomola Audace. Vozni listki se lahko kupijo v tržaških in sesljanskih potovalnih uradih. V ceni 850 lir iz Trsta in Grljana ter 750 lir iz Sesljana in Devina je zapopadeno tudi pokušanje izbranih vrst' vina (tokajca, merlota, rizlinga, verduca, pinota, kaberneta in traminca) v kleteh v Angorisu, Kaprivi in Krminu IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V cerkvi so go zalotili s puščico pod pazduho Še prej je okradel tudi svojo svakinjo - Obsojen avstrijski mladenič, ki je kradel v Trstu - Tudi dva jugoslovanska begunca obsojena zaradi kraje avtomobila Pred kazenskim sodiščem (o-bramba Santoro) se je zagovarjal tudi 30-letni Alessandro Bianchi brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen tatvine in poskusa tatvine. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so pri razsodbi upoštevali dejstvo, da je bil že večkrat kaznovan. Obsodili so ga na J, ■?" to in 2 meseca zapora ter 60 001) lir globe. Poleg tega so poob a-stili javnega tožilca, da mu naloži še razne druge kazni, na katere je bil prej obsojen pogojno. •_:n;.,neK; TatfrPSl 1*L Tatvino je Bianchi zagrešil H, maja, ko je stanoval začasno pri svoji’ svakinji Giuseppini Liardo vd. Trovato v Ul. Giulia 49. Iz-koristil je gostoljubje, ki mu ga je nudila sorodnica, ter se polastil 30.000 lir, ki jih je ženska hranila v omari v spalnici. Takoj nato je uzmovič izginil brez sledu. Liardova je prijavila tatvino boiiciji, ki pa tedaj krivca ni našla. Bianchija so prijeli šele 29. julija v cerkvi v Ul. Capito-lina. Ob 19.30 omenjenega dne je kapucin Ezechiele telefoniral letečemu oddelku, da so v cerkvi prijeli nekega tata, ki se je_ hotel polastiti puščice za miloščino. Ko so agenti prišli do cerkve, jim je neki Romano Macor izročil Bianchija, katerega je bil zgrabil za roko, ko se je s puščico pod pazduho hotel izmuzniti iz cerkve. Bianchi je priznal dejanje. Dejal je, da je hotel krasti zaradi revščine. Puščico je bil zavil v časopis in se napotil proti izhodu. Sreča pa, kot smo dejali, mu ni bila mila. Tat je priznal tudi, da je okradel svakinjo, povedal pa je, da je denar potrošil, ker je šel obiskat sorodnike v Florenco in v nekatera druga italijanska mesta, * * * Pred istim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, obramba Aleffi) se je včeraj nadaljevala in zaključila razprava proti 18-letne-mu Avstrijcu Brunu Hobischu, ki je bil obtožen raznih tatvin. Sodniki so ga spoznali za krivega *er ga obsodili pogojno na 9 me- secev zapora in 40.000 lir globe. Spričo tega so ukazali, naj ga takoj izpusjijo iz zapora. Hobisch je bil obtožen, da je zagrečil tri tatvine. 22. avgusta ponoči je ukradel številne pred- mete, ki jih je v svojem avtu shranil zagrebški inženir Miroslav Tadej. Lastnik je parkiral svoje vozilo v bližini glavnega kolodvora. Hobischa so nadalje obtožili, da je iste noči ukradel razno orodje iz neke barake podjetja Bellini na Trgu Stare mitnice. Končno je bil obtožen, da je iste noči okoli 3,40 skušal vdreti v trgovino «Magazzini Felice« v Ul. Carducci. Pri tem zadnjem podvigu so ga zalotili agenti letečega oddelka. Razprava se je začela že pred 8. dnevi. Mladenič je takoj priznal svojo krivdo. Povedal je, da je prišel skrivaj v Italijo, in sicer blizu Trbiža. Mejo je prešel skrit v tovornem vlaku. V Trbižu se je skril v drugi tovorni vlak ter se odpeljal do Benetk. Tu pa se je spet skrivaj vkrcal na neko ladjo ter tako dopotoval do našega mesta. 2e med vožnjo si je iz kosa debele žice pripravil odpirač Nekaj dni se je potepal po mestu ter spal po raznih javnih vrtovih. Potem je poskusil srečo s tatvinami. Imel pa je smolo, kajti v Ul. Carducci ga je dohitela roka pravice. * * * Kazenski sodniki (obramba A-leffi) so sodili tudi dvema jugoslovanskima beguncema, ki sta 10. avgusta ukradla avto znamke «Bianchina» Pii Jamar por. Sten-ta iz Ul. Ressman 3. Na zatožni klopi sta se znašla: 24-letni Stanko Smogavec ter 21-letni Viljem Erich Stres. Oba sta živela v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Nekega dne pa sta se naveličala življenja v taborišču ter sta sklenila, da bosta zbežala v Francijo. 9. avgusta zvečer sta se izmuznila iz taborišča. Vso noč sta se potepala sem ter tja. V jutranjih urah 1Q. avgusta sta se končno znašla v Barkovljah, kjer sta opazila avto znamke «Bian- china». Popoldne sta se vrnila tja ter poskušala odpreti vrata, kar se jima je tudi posrečilo. Trenutek nato sta že sedela v avtu. Za krmilom je bil Stres, katerega so potem obdolžili tudi dveh prekrškov cestnega zakona. Upravljal je namreč avto brez vozniškega dovoljenja, med vožnjo pa je prehiteval neko drugo vozilo. Stres je pritisnil na plin in avto je odbrzel proti Sesljanu. V bližini tega naselja pa ju je čakala smola. Na nekem ovinku je vozač skušal prehiteti avto Fiat 1500 iz Milana. Pri prehitevanju pa je prišlo do trčenja. Mladeniča sta skočila iz «Bianehine» ter jo ucvrla proti gozdu. Milanski šofer pa si je precej dobro zapomnil njuno zunanjost. Takoj je prijavil zadevo policijskemu komisariatu v Devinu ter podrobno opisal mladeniča. Nekaj ur pozneje so ju agenti že aretirali v bližini hotela Corona. Stres se je zagovarjal, da je hotel prehiteti avto, ki je vozil pred njim, ker zavore niso dobro delovale. Sodniki so spoznali oba za kriva ter so obsodili vsakega na 8 mesecev zapora ter 30.000 lir globe. Stresu pa so naložili še 2 meseca pripora in 22.000 lir denarne kazni zaradi preekrškov cestnega zakona. Nezgoda v pristanišču Včeraj opoldne je 48-letni Emi-lio Emili iz Ul. Diaz 26, ki je zaposlen pri družbi pristaniških delavcev «Ex Scaramelli», skladal zaboje kinematografskega materiala v skladišču 3, ki ga je malo prej pripeljal neki jugoslovanski parnik. Imel je pa smolo, ker je nanj padlo iz razbitega zaboja bodalo in mu ranilo levo roko. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in mu za silo obvezali rano. ker je precej krvavel, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Zastrupitev z gobami Gobe so nevarne za tistega, ki jih ne pozna, za vse pa so nevarne, če so stare. Mario Dioda iz Ul. Belpoggio 29 je včeraj imel „ l .. .. i • • . .. * OO J s- J za kosilo gobe, ki jih je njegov brat nabral pred dvema dnevoma v Karniji, Kosilo je bilo sicer okusno, toda kaj kmalu ga je začelo zvijati v trebuhu. Bolečine so bile vedno hujše, tako da so morali poklicati rešilni avto in ga odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. medicinski oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Smrt s plinom Verjetno zaradi hude in dolge bolezni si je včeraj zjutraj vzela življenje 58-letna Bianca De Rossi vd. Candelori iz Ul. sv. Frančiška 29, ki se je zastrupila s plinom v svojem stanovanju, v katerem je živela sama. Po običajni formalnosti in preiskavi so truplo nesrečne ženske odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Kot običajno, se je tudi včeraj dopoldne zglasila v njenem stanovanju njena soseda Marija Bla-ževič por. Silvestri, da bi jo vprašala, če kaj potrebuje. Bila pa je zelo presenečena, ko je vstopila v stanovanje in bi jo plin kmalu ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV javlja, da bo na obletnico ustrelitve bazoviških junakov, dne 6. septembra t. I. ob 17.30 polaganje vencev na grob na pokopališču pri Sv. Ani V nedeljo, 9. septembra ob 15.30 pa bo pri spomeniku na strelišču pri Bazovici PROSLAVA S POLAGANJEM VENCEV z govori in sodelovanjem pevskega zbora iz Bazovice flllflllllllllailllllllllllltllllHimilllllllllllllllllllllllllllllllltllllfllllllllllllllllHIIIIIIItllimiHtllllllltiMIHHIIIII Prireditve in objave I. ljudski koncert V Galeriji Prottl se nadaljuje pro. daja vstopnic za prvi ljudski simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Guarnierija in s sodelovanjem pianistke Marcelle Crudeli. Koncert bo v petek ob 21. url v Avditoriju v Ullicl Teatro Romano. Pro. gram obsega: Rossini — Svilena lestva (Simfonija); Jacbino — Nemirna ura (za godala) — novo za Trst; Menotti — Koncert za klavir in orkester (novo za Trst); Šostakovič — Simfonija št. 9 0p 70. Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu. Vpisovanje v 1., II. l,n III. razred za šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 12. ure. # # * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu traja do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. # # # Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za I., II. in III razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni Ust anagrafsikega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3. Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. • • • Ravnateljstvo državne srednje šote v Trstu sporoča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra, Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. # # * Na drž. učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začno pismene skušnje za usposobljenoštnl izpit 14. septembra ob 8.30. ■Ms * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4 Usposobljenostni popravni Izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za Šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. • *# Nazionale 16.00 «VladarJcy £ del..'. W*)»' rij» (M dominatore Eastmancolor. Rod 1 ' it, Vessel. ^ 51 Fenice 16.00 »Razkrinkan' ^ p , ta (Piena luce sulTassas L. coski film. 0, Itf *' Excelsior 16.00 «Zločtn ** W P° i ča» (II delitto non 'H Brasseur. Prepovedano ji Grattacielo 16.00 «9«»«^,^ * Z \ delek za umore« (<*■ _ p sezione omicidi). e, d' V0 Arcobaleno 16 00 «Krlji JLl# S Pl lo de tla battaglia). Tea , ’ Jeff Chaudler. Supercinema 16.00 ka» (n ‘"erlJn V* i.Ui Technicalor. Marilyn i.tib Ali uaharrt, 16.30 «Pri l7, j, Alabarda ...... joče« (A 17 anni non -Barbara Frey. W **U Aurora 16.00 »PuSCica jj,). jj ,¥ (La freccia e 11 le0,|) * Garibaldi 16.30 «Julija ^ k' Romanovo* (Giulietta e lor. Peter Ustinov, Crlstallo 17.00 Capitol 16.30 jev» stinov, >*■ (La vendetta 1 ‘ peCj ri). Teohnicolor. Mije" (n ~ 71 Impero 16.30 ((Doživlja)' °ds Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini. Vsi učenci, ki so izdelali L in JL r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, pa se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. 4t * * REDEK PRIMER CESTNEGA BANDITIZMA Neznan avtomobilist napadel šoferja kamiona v kabini Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1961-1962 dne 14. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim Izpitom iz Italijanščine. • * * Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorsino št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. II. tn III. raz. red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1, šolsko spričevalo V. razreda o-snovne Sole; •>. rojstni list izdan o CaPltanio, če barve neznani šofer, ki se je razjezil in napadel Hrvatiča v kabini. Udaril ga je v dimlje, zaradi česar so ga morali odpeljati z zasebnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na urološki oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Ko je Hrvatič ob sprejemu v bolnišnico povedal, kaj se mu je zgodilo, je policija uvedla preiskavo, da bi odkrila podlega napadalca. * ** Ko je včeraj popoldne 77-letna Aurelia Micheli vd. Sandri iz Ul. Bosco 12 šla peš po Ul. Muratti, je stopila v luknjo in padla. Pri tem si je zlomila gleženj leve noge. z rešilnim avtom so žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na artopedski oddelek. Zdraviti se bo morala poldrugi mesec. Vrela juha na otroka Kakor vsi otrooi njegovih let, tako je tudi 4-letni Fabio Ciacchi iz Ul. Marchesetti 54 zelo živahen in večkrat tudi nepreviden, zdaj pa je revček v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti dober mesec zaradi opeeklin 1„ 2. in 3. stopnje, ki j®h j® dobil po prsnem košu. Včeraj okrog 13. ure je Fabio odšel, oziroma stekel k teti, ki stanuje v isti stavbi na drugi strani dvorišča. Ko je pritekel do stanovanja se je zaletel v teto, ki je ravnokar prišla na vrata in je imela v rokah lonček vrele juhe Lonček se je seveda prevrnil, vrela juha pa je oparila otroka po prsih, Z zasebnim avtom so ga nemudoma odpeeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. # # * Pri gradnji nove stavbe v Ul. Campanelle se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 27-letni Vin-cenzo Serino iz Ul. Zarotti 2 ki se bo moral zdraviti dva tedna. Na glavo mu je namreč padla deska in ga ranila. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učrnm Jezikom v Trstu ki lina poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učrnm načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra. (Emozioni e risane)- ji*, s Massimo _16.30 »Neurje^,#1 ^ 18*00 ((Dedič M diJo» (Tempesta Bernard Blier. Moderno in.ou , - (L’erede di Al 0apS'lnl- Prepovedano ' t Zadnji dan. . n,0>y W dl temP^ Astoria 17.00 ((Veter, vihto« (Vento dl te11"'" ^ |y: nicoilor- X „alci **,«(( ) Astra 16.30 «Prekuipčev« pura« (I trarricaiio 4L.m Vittorio Veneto skth filmov; . |„o ri). Jeanne MoreaU.^ufjiUj 1 (I kjftS ^ »Goljufi; J Abbazia 16.00 »Bronasti °,it(l#j - I cia di bronzo). R°l,et. . Marconi 16.30 «Caffe nieolor. Elvis presleA't[», m 'in /dT.P baccani Skedenj 20.00 «Tri ^ (Tre straniere a B ' * .......... . Cardinale. /' V,, V # GLASBENA MATICA ^ ^ Vpisovanje v od K Si Matice bo v ,d,n^ pis»r.ncil1 S septembra v šolski H R. Manna 2971. tel- do 12. ure. Poučujejo se kla7^’j i(-vsi ostali orkestr , q.«. mpnfi menti. Pričetek ’ J C* 10. septembra ij. e 'bd v*r v 1 rop”' 1 t 'ta, 'S' »L SPDT priredi v V*; nih urah. *** .»* bra izlet na Mar‘,gar^'a 9-'1' ,*, vpisovanje v Ul. c,epp S|L Prosvetno društvo ”'pteiP^- priredi v nedeljo 9 g v Ljubljano, na ,B' ' $1' mu jezeru in k slaPu u5tv« Ji, vanje vsak večer v J / , , storm- ..."' A kJ1 iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiihiiiiii"11111 fk ROJSTVA, smrti 'n f $ A- fSsrssfc UMRLI SO: 54-letna ,, U ca por. Cechet, peHi®0"« v' feler, 77-letna Adele r a ^ tronio, 77-letna ^mil13 por. Udo, 74-letna — Lenardon, 70-1 etn a ^ t 73-letni Jernejčič, 81-IetnaRena,to S Burdin, 66-letni Benata K/ V' letna Regina Marg|' v«' V letna Antonia Ah'_____j 'Zri n NOČNA SLUŽBA Biasoletto, Ul. ll1)|| Ul. Settefontane 2i Trg Goido-ni 8; dr. 0 BtV bi 19; De Colle. Ul. J Jamnn ms0, predvaja danes 5. t. m. barvni film: z začet kom ob ITALIJANKE IN U (Le italiane e 1’amore) I KINO PROSEK-KONTO predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 uri barvni film: ^trl ČUDOVITOSTI V BOLIVIJSKI HITO - HIT** (SREČNI SMO) Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Nesreča angleškega mornariškega oficirja Na ortopedski oddelek so včeraj pozno popoldne sprejeli angleškega pomorskega oficirja Ronalda Stuarta, ki je vkrcan na ladji ((Britišh Wiscount». Stuart, ki je strojni oficir, je popravljal stroj na omenjeni ladji, pa se mu je spodrsnilo in si je porezal prst na desni roki, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna. Požar na Steni Včeraj je nastal na hribu Stena v dolinski občini požar, ki je zajel 8000 kv. m površine, zarašča-ne z grmovjem Na kraj so odšli agenti policijskega komisariata iz Milj, karabinjerji iz Doline in gasilci tz Trsta. Požar so zadušili okrog 21.30. Ugotovili so, da so ga zakrivili trije dečki, in sicer 15-let- ni Tullio Č., 12-letni Roberto W. ■in 11-letni Gianfranco M. Toplo se > se udeležili v so ge none v|kto2>/ vd. ŠTOK*, Posebna za&*»*•, Posebna g ^ ^ as as s ____ :vetja * kakršenkoli na Sp0min ZALUJ 5.9.1962, ^Morski DNEVNIK — 3 — 5. septembra 1962 Ujkšnih okoliščinah živimo Nekaj podatkov Inštituta za statistiko iN*no$t v industriji se je dvignila, v poljedelstvu pa I r* * Trst na tretjem mestu glede števila avtomobilov ij, lajamo na tem mestu ne- i,, kovnih in splošnih podat-Urzav ( nega Osrednjega inšti-.j, a statistiko. in to predvsem >*Vl|kena one, ki jih zanimajo iS h it, H Ch>en5kov >n 274 tisoč mrt- *• i»*r. Podatkih je prebival- |I ** štelo konec junija le-* *■ 88 leta 49.821.000 prebivalci . obdobju januar-junij je (ll St0(Slstriranih 472 tisoč živih \ ®|.*oikov in 274 tisoč mrt-Si 1 • šenter torej znaša napi Lj ;rirastek 198 tisoč enot. 'A 'ndeks industrijske nro- ■ I'i l vzamemo kot osno- [j Ij) 3 i!00), je junija znašal C",,proti 229.3 v prejšnjem tlt Sta ln 194,3 v juniju lanske- Jj 1 j^obiu januar-junij 1. 1962 Jj Svoh ' indeks industrijske ■ Htivie znašal 216,2 oni e-d * industrije 190,1 tekstil. A v' e!ektr>ke in plina pa A Pointerjavi z istim ob- i#jJan»kega leta se je sploš-t, j ** Povečal za 11 odstot-i. - eks estraktivne industri- elektrike ter plina za n! 7*190"“ ca»'#Kllvnc uiuuain- 1 Sii. ’ tekstilne za 11,5 in in- 'ltilf|Jav"ib mestih pokrajin ter „i SVa1°bfinah z nad 20 tisoč F Niuk'! bilo v obdobju jaht 1J '• 1962 izgrajenih 85 Sili \ '»novanj s 544 tisoč pro- /, A • 'C^bo raznih javnih del ? oDra°!>dobiu januar-junij 1. ^ Sih d -Vljenih 24.521.000 de-S c.,1' torej za 20,9 odstotka 1», v istem obdobju lan- t«!e ' S' _V''!5ki Promet je v prvih A ?ll?leii|I,leseeib letošnjega leta y • >1 S milijonov potni- 1? kilta-’45 milijonov ton blaga 4^ {, eter- V primerjavi z i-i Hfnt0,n v lanskem letu je IF Sjžf„°viti 0.8 — odstotno potniški in 1,6 — ečanje za blagovni pro- ^»Hijj.^Promet v nacionalnih A l?*iar;iUnij letošnjega leta beleži v obdob- A t jr it Sti-ton utovorjenega ter i 1, „e8a blaga, kar pred-J‘ 1,4 časi,H odstotka več kot v i-. Jj„ SU >■ 1961. Okolij? odbobju je bilo 1. 1962 i, .za 1.813 milijard lir ‘z"»dst°Že,nega pa za 1416 lir’ - V ■ ficit , i* zunanjetrgovin- sA ši*vi t milijard lir. V pri- mm* A/ ¥(t», s’stim obdobjem lanske-♦ W' C' ie uvoz povečal za Cv Zv. pa za 16,1 odstotka. S J Čilski 1 se ie torej zunanje- An .. Primanjkljaj zmanjšal €t rt »dstoVk 'A 'NtjaindSkih obra ^kSiv--............ It 6.6 ».“‘'Vilo gostov poveča-Ijjjk* tevi*o tujcev pa za 11.9 ib obratih je bilo od junija letos zabele-C°«0 “tTU UO° gostov, od teh C Ot“dovev' V Primerjavi z iku^ttlo slem Iposkega leta se i1|^ipnr:*7'deks cen na debelo, ^ Vie »le«1 z '• 1953 (indeks 'J. BTOti inl'a julija znašal 101.8, • Y,\ »M v’ v Prejšnjem mese-\>y, V je n luliiu 1. 1961. Zmanj-91 fij tv* v n temtakem za 0,2 od-vCf»i jn ‘merjavi s prejšnjim SV Povečal za 3.4 odstot- tM S >i ioaVi z julijem 1. .1961. 9 % S^in nde,ks cen živi,jenskih fil/i V let0_' ’ 1853-osnova 100) je 'Ijfj .S«, v Pip;,znaša' 123, nasproti v*«i ,0Hniem mesecu. Si’ V Pr.-,eks življenskih stro-S l>.TeVavi z '• 1938 (in-F KCsproc ^tos ju«!« znašal z SS, in 'J4'55 v prejšnjem z^SJ' da sl -v juliiu '• 1961' |v v le povečal /.a 0,5 mesecem in za 6,5 v primerjavi z julijem lanskega leta. Obračun dejanskih dohodkov ter izdatkov izkazuje za obdobje julij-maj v finančnem letu 1961-1962 naslednje stanje: dohodkov — 4.007 milijard, izdatkov — 4.091 milijard. V primerjavi z istim obdobjem v prejšnjem finančnem letu so se dohodki povečali za 4,9, izdatki pa za 9,3 odstotka. Osrednji urad za statistiko je v zvezi s stanjem delovne sile opravil svoj poletni statistični pregled, nanašajoč se na teden, ki vključuje 20. julij. V primerjavi s poletnim statističnim pregledom iz lanskega leta je bilo ugotovljeno, da se je zaposlenost povečala v industrijski, zmanjšala pa v poljedelski dejavnosti. V primerjavi s pomladanskimi podatki je moč ugotoviti povečanje zaposlenosti na obeh gospodarskih področjih. Zaposlenost moške delovne sile je na dan 20. julija znašala 14.886.000 enot, kar je za 0,3 odstotka več v primerjavi z julijem 1961. Zenska zaposlenost se je dvignila na 5.915.000 enot in se je v primerjavi z julijem 1961 povečala za 2,5 odstotka. Istega dne je med moško delovno silo bilo zabeleženih 162.000 brezposelnih, kar predstavlja 23.2 odstotka manj kot v stem času 1961. leta. Na področju ženske delovne sile je število brezposelnih znašalo 68.000, kar pomeni, da se je tudi tu število brezposelnih zmanjšalo, in sicer za 29.2 odstotka v primerjavi z i-stim datumom v letu 1961. Primerjajoč te podatke z onimi, do katerih je Osrednji statistični urad prišel na pomlad, se je po podatkih tega urada poletna zaposlenost moške delovne sile povečala za 1,5, ženske delovne sile pa za 9,2 odstotka. Število brezposelnih se je od aprila do julija zmanjšalo na področju moške delovne sile za 32,8, na področju ženske delovne sile pa za 29,9 odstotka. V primerjavi z lanskim julijem se je zaposlenost v industriji dvignila v malone vseh pokrajinah, vtem ko je v večini teh na področju poljedelstva padla. Pripominjamo, da se ti podatki Osrednjega inštituta za statistiko nanašajo samo na 1.403 italijanske občine, kjer je bil že na pomlad izvršen podoben statistični pregled. Zanimivi so tudi nekateri podatki glede avtomobilskega prometa in števila, oziroma gostote motornih vozil, ki jih je objavil študijski urad Industrijskega združenja v Turinu. Po teh podatkih sta glede števila avtomobilov na prvem mestu Rim in Turin, kjer pride na vsakih 10 prebivalcev 1 avto (letni dohodek na prebivalca 428.153. oziroma 501.871 lir). Sledijo Milan z enim avtomobilom na vsakih 11 prebivalcev (letni dohodek na prebivalca 611.484 lir). Trst z enim avtom na vsakih 12 prebivalcev (letni dohodek 435.899 lir), Firence z enim avtom na vsakih 13 prebivalcev (dohodek 355.633 lir), Genova na vsakih 14 prebivalcev 1 avto, Bologna na vsakih 15 itd. Na zadnjih mestih so pokrajine Nuoro, Potenza in nekatere druge, kjer pride šele na vsakih 70 do 90 prebivalcev po en avtomobil. Na dan 31. decembra 1961 je po italijanskih cestah krožilo 2.940.926 motornih vozil, od teh 2.443.873 osebnih avtomobilov. V nacionalnem merilu pride na vsakih 17 prebivalcev Po eno motorno vozilo in na vsakih 21 prebivalcev po en osebni avto. Kaj nam bo pojasnil «Mariner-2» Na Veneri ni življenja morda je v njenem ozračju Glavne naloge ameriške sonde - Venerino leto 225 dni ■ Koliko je na Veneri dan dolg - Izredna vročina okoli tri sto stopinj C Pred kratkim je v Kopru gostoval madžarski folklorni ansambel «Budapest». Na sliki nastop skupine Madžark pred koprskim sodiščem Iz Pasadene v ZDA poročajo, da bodo strokovnjaki iz ustanove *Jet Propulsion laboratorv* skušali popraviti ameriški sondi • Mariner 2» smer, da bi se čim bolj približala Veneri in sicer ra razdaljo 16.000 km, kajti po sedanji poti bi se «Mariner 2» Dri-bližal Veneri na razdaljo 320.000 km in bi s tem njegova naloga bila malone onemogočena ln kaj ameriški strokovnjaki in z njimi ves znanstveni svet pričakuje od sonde »Mariner 2»? Sonda »Mariner 2» ima kar celo vrsto nalog. Odkriti mora celo vrsto podatkov, ki jih mara nato posredovati prisluškovalnim centrom na Zemlji. Predvsem mora na poti proti Veneri izmeriti električno napetost kozmičnih delcev, ki jih oddaja Sonce. Nadalje mora ugotoviti, ali vlada tudi okoli Venere magnetno polje. Zbrati mora nadalje točne podatke o sestavi Venerine atmosfere, ugotoviti mora, ali obstaja okoli Venere pas žarčenja, kakršnega imamo okoli Zemlje in proučiti še gostoto n razporeditev kozmičnega prahu okoli Venere Samo ob sebi se razume, da more tolikšne naloge izvršiti le naprava, ki je opremljena z /šemi mogočnimi inštrumenti in • Mariner 2», ki tehta nekaj nad 200 kg, je dejansko leteč laboratorij. Kot kaže, njegove naprave delujejo, le da je nekoliko zašel in bodo skušali, kot smo že rekli, njegovo pot nekoliko popraviti. Ves ta podvig je zelo težaven nele zaradi ogromne razdalje, na kateri se Venera nahaja od Zemlje, pač pa tudi zaradi nekaterih specifičnih pogojev. Kot je znano, obkroži Zemlja Sonce v približno 365 dneh. Tudi Venera kroži okoli Sonca. Ker pa je bliže Soncu, traja pri njej ena krožna por — torej leto — 225 dni. To se pravi, da se Venera približa Zemlji vsakih 19 mesecev in to so najprimernejša ob- .......................................mu Z DOBRO VOLJO TN MLADOSTNIM OPTIMIZMOM Po sledovih stare grške kulture Prijetno gostoljuben grški mladenič «Angelici», polni kokoši, koz in ove Še ena noč pod oljkami - Ponovno na Lepa restavracija, kjer so nas opeharili NOVE KNJIGE Zgubljeno smo stopali po širokem stopnišču, med ostanki zidov, po tlakovanem dvorišču. Nenadoma je stala med nami majhna, tanka figura moža s kapo študenta prava na glavi: «Io Alessandro, mio patre vene-ziano. Io dire com a voi, si-gnori e signorine, questo grande cortile con colonne una volda di legno... Due archeologa ita-liano scavare quat.tro metri... in, a trouve, come dire, brace-lets e per orecchie e pinzette... Venire, signori e signorine, io mostrare grande petre. Sledili smo mu, ko je z navajeno gibčnostjo preskakoval kamne in neprestano govoril v svoji spakedrani italijanščini. Ko smo mu dali deset drahem, nam je po dolgem prigovarjanju povedal, kje bomo dobili v vasi SREDA, 5. SEPTEMBRA 1962 Zadovoljni £ Sajt, S CinKzimS 17.20. ADnsambel Carlo Pac- Ornatt; 17.25: Koncert operne glas- Iz B'zetove »Carme ■ . - v raz 55%«“ aJTS&JSrauTSS.'SS ****%?££& TS Jur‘stlčnl razgle- pelj.ske pesmi; 22.30: «Zlvel radio«. Aktualnosti doma KOdio Vre* A dla in televizije; 11.30: Omnibus; F. Haendla: s* »s™ S ,•& Za vsakogar ne- pesmi in plesi; 16.00: Program za 14.05. Glasbeni s filmskih trači Carlo Pac- FŠ~ŠS%2S. TA Pevci, kha- tK>',nraki,Loretu; 22.50; Me- ttd ; 11.00; Glasba za vas. ki dela- naugh; 21 15. ZoUan Kodaly: Pri te; 14.00: Pevci; 15 09: J«?.»! Situlskih predtlcah; 22.45: Glasbena mednarodni koncert v Arezzu; 15J.)- medigra; 22.50; Literarni nokturno; Pisan popoldanski spored; 23.05 Za romantično razpoloženje; .. K —. ,lclja Za vas izbrani motivi; 16.50: Pio- • Vi, M-00 besed; 13.35: #E1 šče Odoarda Spadara; 17.35; Mala 1 j»zz>'rni pevci- 14.35: ljudska enciklopedija; 17.45: Pes- * __io iyi. Qiin.fnniAna olaS^ Violinistka 18.36: Paul In v svetu; 18.10: Sabina Skalarjeva: Dukas: Villanella za A Tmm a CU H Pisan popoi«m»i ‘»-r; 23.05 Za romantično razpol *SrHi kV* ,25: Tretja stran; Za vas izbrani motivi; 16.50: PUp 23.30: Zapoznelim plesalcem. » ld zv. urez ,«% e,*, .m Snadara- 17.35- Mala j':'1. j,». (foper ^8; tbs j* aa dobro ju-tro; l ' l^'00- Opoldanski 4 , ' . Operne skladbe- Ital. televizija 10.30: Otvoritev vsedržavne raz- t>t, Glash^lasba; 7-°°: Prenos ij^l),; ^rinS ta. “ Za dobro intro- na glasba; 19.50; Simfonična glasba; 20.35: Dokumentarlj «Banka _________________ __________ _______ siromakovi); 21.00: Klasiki jazza; stave radia in televizije; 17.25: V 21.35: Glasbeni večer. evrovizlji: Nogometna tekma med m Fiorentino in Atleticom Madrid; lil. program 18.30- Program za najmlajše: 20 20: , . , -.Vn, operne skladbe- 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Spori; 20.30: Dnevnik; 21.05.'! V t ,'hvVosla' rltn*i; 14 00- Odme- Literarne novosti; 19.00: Na pro- igra: «Med dvema ognjema«, 21.5.). lCVilo >Je; >< 30 Za oddih gramu Giuseppe Jacohl-n-l; 19.15: Varietejski program; 22.50. T v '5-30: Dekliški ^or Italijansko slovstvo; 19.30: Vsako- dnevnik. ®q', W-00: Ritmi za mTa- večerni koncert; 20.30; Revija rev j! 7 žeiwben' paberki 17 00- 20.40: Raveli: Sonata za violino in iP a* 11 ).i ’ 17.40: Pojo’ Dedič' violončelo; 21.20; Dela Igorja Stravinskega; 2145: Sodobna glasba. dobro večerjo. Blizu razvalin je bila sicer moderna restavracija, vendar si je nismo mogli privoščiti. «Voi cercare Niko Vonta-kaki, ma non io voi mandare«. Bal se je za službo. Skoraj temno je bilo, ko smo se spuščali po . razriti stezi do vasi. Na ostrih strniščih so rasle oljke, zorana zemlja ie vdano prenašala težo kamenja na svojih brazdah. Na polovici poti smo se spomnili, da se ne spominjamo več imena, ki nam ga je povedal signor Alessandro. Niko Bontachi, ne, Niko Vola., tudi , njei. Nikp . Vonlakechi, Ja, živio. Ga že imamo. Iz teme se je izluščila postava. Beli zobje so se smejali v okroglem dobrodušnem obrazu mladega kmeta. »Sprechen Sie deutsch?« — «Oh, ja», je skočila Diana: Niko Vonlakachi, in je pokazal nase. Od nekod je privlekel kolo in smo šli. V vasi je bilo tiho, nizke hiše, skrite na ozkih hodnikih cest so spale. Nekaj mož je p> stopalo okrog vogalov, drugi so sedeli v gostilni. Ženske nismo videli nobene, Grkinja ne gre nikoli v gostilno in zvečer se drži doma. Niko Vanlakachi je prisedel k mizi, na dveh listih je imel napisan kratek nemško-grški lo-varček. Z Diano sta se odlično sporazumela. Postregel nam je z vinom in z narezano melono, dokler ne bi dobili večerje. Ves dan nismo skoraj nič jedli, zato je začela soba, kjer smo sedeli, rahlo valovati. Zdelo se nam je, da se je spremenila v »Angelico*. Niko Vonlakachi nas je gledal in se nam smejal s svojim dobrim, veselim smehom. Na gramofonu so se vrstile zategle grške narodne pesmi, pod stropom se je. kadila nemška petrolejka. Nazadnje smo bili siti in prijetno zaspani. Niko Vanlakachi se nam je priljubil s svojo prijetno gostoljubnostjo. Obljubili smo mu, da mu bomo pisali Trsta. Ponudil nam je prenočišče, pa smo mu razložili, da zaradi vročine raje spimo pod oljkami. Spremil nas je skozi vas na polje. Ko nam je našel primeren prostor za naše napihnjene blazine, kar med kamenjem in ostrino strnišč ni bilo posebno lahko, nam je želel lahko noč in šel. Se dolgo smo se pod nenavadno svetlimi zvezdami menili 0 njem. — »Prav zares zlat fant: Jasno, je rekel Živko, — letnik 38 kot jaz. Lep primer za «pri-ma e dopo la cura», Diana ni mogla molčati. Drugo jutro smo bili že spe* v Irakionu. Arheološki muzej je drugačen od vseh, kar smo jih videli. Raz' stavljeni predmeti niso izgubili nič svoje neposredne lepote in zanimivosti, čeprav so, kot drugod. postavljeni iz naravnega ambienta v steklene omare, k)er goče je to odvisno od samega j bistva kretsko-mikenske umetno- j sti, ki se nam je svobodni in živo dpmiselna v vseh oblikah ohranila skozi tisočletja. Malo čez poldne je »Angelica* zaplula nazaj proti Pireju. Tokrat smo imeli dovolj časa, ua smo vložili na tla napihnjene blazine. Prostor za spanje je bil zagotovljen. Nismo pa računali s tem da Grki prav malo poznajo gumaste blazine. Prva ženska, ki je slučajno stopila na njo, je skoraj padla. Ljudje naokrog so se smejali njenemu presenečenju. In potem se je začel mimo-hod, izmišljali so si vse mogoče vzroke, da so le mogli stopiti mimo nas in seveda na blazino. Kar naprej so bili žejni in so morali po vodo v podpalubje. Savo, ki je spal na kraju, si je gotovo želel, da bi izpraznili rezervoar. Nenadoma so začeli peti petelini. Neverjet- no neprijeten glas so imeli. Z drugega konca so se oglasile koze in ovce. Zdelo se nam je, kot da smo nekje na kmetiji. V zaboju so prhutale kokoši. Samo Živko je spal dalje, ne da bi se ganil. Ko smo stopili z ladje, smo bili vsi brljavi. Preveč časa že nismo jedli. Z Diano sva se prijeli pod roko, cesta se nima je izmikala, vse se je zibalo. Na srečo smo kmalu našli prijetno restavracijo, na katero pa se nočem več opominjati, ker so nas pošteno opehau.i. Lastnika je bila sama me4e.ua prijaznost, kar naprej nam je nosil na mizo svežo' Vodh'. Ne bi mu bili smeli zaupati. Z modrim motornim vlakom smo se takoj po kosilu odpel lili na Peloponez. Zadnje potovanje. TATJANA URSIC (Nadaljevanje sledi) PAVLE ZIDAR: «Soha z oltarja domovine» A DRUGI KANAL 21.10: Film: «lzločenec»; 22.20: m K* Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8.05: Uvertu- Dedlč, Pre-Larcagne; Orkester Dvorakov InQ/n. — Prrnos RL' ss, v r y De - » - ■ v jp * 'vap ... V'-"'' Grčija, domovina stare kulture: na sliki Erehtheion in Parthenon v se vrstijo v urejenih vrstah. Mo* Atenah ll,Iiii""""ii„,iiillllitltnnliiIn,l„|lilliniiiiiHiiiiiiiniiitMiiiiiiiiiM........iiiiii... iiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiHiliiiiiliiimiiimiiiiu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodiif bolj odločni pri premagovanju slovniti težav. Posvetite večer č'u' nju. Zdravje odlično. ... BIK (Od 21.4. do 20.5.) Zastavi« vse svoje sile za dober uspeh ne« ga dela, kj ga opravljate skupaj _ še nekaterimi. Srečne ure z dra» osebo. Zdravje nespremenjeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) gotovite sl prej vsa potrebna Pa Stva, preden se lotite nekega «« tovega posla. Zanimivo srečam Zdravje dobro ‘ ... RAK (od 23.6. do 22.7.) OJ1?* se boste morali za važno P°sl" KO potezo. Sprejmite z veseljem vabilo. Nervoznost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sa"1« * , odločnostjo In hkrati s previd HOROSKOP vam bo uspelo srečno zaključiti važen posel Prejeli boste darilo. Zdravje odlično. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Uspeli boste popraviti neko napako In si ta-ko pripraviti nove možnosti za u-sPeh. Ne spuščajte se v razpravljanja. Pazite na zdravje. , tehtnica tod 23.9 do 23.10.) Reševati boste morali zapletena upravna vprašanja. Pri uresničevanju svojih načrtov boste deležni vse podpo- re »a strani družine. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) sDopasti se boste morali z izredno | žinski nesporazum. Zdravje odlično. nevarnimi nasprotniki. Nesporazum v družini. Zdravje zelo ugodno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne ustavite se že pred prvimi težavami. Ogibajte se pomenkov z osebami, ki jih komaj poznate. Nervoznost KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) O-stanite hladnokrvni, dasiravno boste deležni kritik in napadov. Ne sodite prenaglo raznih oseb in dogodkov. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne bojte se sprejeti nove odgovornosti. Vaše spravljivo stališče vam bo pripravilo posebne simpatije. Zdravje zelo dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku Jutra vzpostavljeni stiki se ne bodo pokazali za najkoristnejše. Z razumevanjem boste odpravili nek, dru- V zadnjem času prihaja na knjižni trg vse več in več knjig mladih avtorjev, ki navadno s prvo, kvečjemu drugo knjigo, stopajo pred bralce. To je laz-veseljivo tako glede avtorjev, kot glede založb, ki so vendarle bolj široko odprle vrata mladim piscem. Čeprav gre večinoma za drobnejše knjige novel,, pa je vendar 1 to iirše pomlajevanje avtorjev izvirnih slovenskih del razveseljivo. Ce so ti avtorji iskreni izpovedoval-ci časa in svoje generacije sploh, če so morda njihova dela napisana še s svežimi prijemi, potem smo takih knjig lahko še bolj veseli. Med mladimi avtorji, se je v revijalnem tisku predvsem s pesmimi predstavljal Pavle Zidar. Zdaj nas je presenetil z več ali manj dognano vsekakor pa dobro napisano knjigo proze, ki je pri Cankarjevi založbi izšla pod naslovom «Soha z oltarja domovine«. Razmeroma drobna knjižica je vsekakor zanimiva in jo je vredno vzeti v roke. Po formalni plati niti ne toliko, ker kaj novega ne prinaša,- Malce, seveda, samosvoja, skopa, razsekana pripoved, prepletajoča takorekoč v enem stavku prispodobe, miselne konstrukcije, fantazijo in realistične opise, je le moderna, prizadevno originalna, pa ne veliko več. V vsebinskem pogledu gre v knjigi za štiri kronološko povezane novele, ali fragmentarne avtobiografske izpovedi, v katerih avtor iskreno pripoveduje o doživetjih otroka, mladega fanta in nato učitelja med vojno in neposredno po njej. V prvi zgodbi opisuje pisatelj svoja najnežnejša, pa zaradi vojne težko prizadeta leta, pri čemer je osrednji dogodek miniranje šole, v kateri najdejo smrt nedolžni otroci. V drugi zgodbi je osredje pripovedi tragičen dogodek neposredno po vojni, ko je prišlo zaradi igranja z orožjem do smrti otroka, ob tem pa do moralnega problema krivde in odgovornosti. Tretja zgodba in enako četrta pa sta zajeti iz fasa po osvoboditvi in obravnavata doživetja mladega učitelja na našem podeželju Gre torej za vsebinsko zanimivo, razgibano, z dogodki skoraj nabito pripoved, včasih morda res premalo poglobljeno, pa vendar tako, ki bralca pritegne in mu odkrije tudi marsikaj novega. Čeprav je torej v vsebinskem pogledu knjiga zanimiva, nekaj izrednega vendarle ni. Pač pa je v »ej knjigi nekaj, kar bo marsikaterega bralca pretreslo in ga obenem postavilo pred vprašanje, ali ni šel avtor vendarle predaleč. Pisatelju je treba priznati, da je njegova pripoved odkrita in njegova avtobiografska izpoved odkritosrčna. To je mlademu avtorju samo v čast. Toda zdi se, da je ta izpoved, zanikujoča vsake moralne vrednote, vse lepe strani življenja, vso idejnost, skratka življenje brez vsake tople poteze, le preveč brutalna, celo cinična. Morda je avtor nekoliko pretiraval? Ce pa ni, je podoba mladega rodu, ki ga opisuje, grozljiva, saj je brez ljubezni, brez idealov, brez vere v življenje in brez vsakih moralnih vrednot. Zidarjeva knjiga bo zbudila gotovo pozornost, ne morda toliko zaradi snovi, kot zaradi podobe ' naše mladine. Sl. Ru. dobja za morebitno točnejše pr«* učevanje Venere In zaradi tega je bil »Mariner 2* izstreljen pr“d nekaj dnevii ko sta si Zemi a in Venera blizu. Čeprav je bil «Ma-riner 2» izstreljen v dobi, ko -*a si Zemlja in Venera na svojih krožnih poteh najbližji, bo prispel v bližino Venere šele sredi decembra In tedaj bomo v nekaj minutah na Zemlji zvedeli o Veneri več kot smo mogli zvedeti v vsej dosedanji dobi proučevanja tega zagonetnega planeta. Kaj bomo zvedeli, je stvar bli» nje prihodnosti, kaj pa vemo o Veneri? Iz podatkov, ki sta jih z radarskim merjenjem zbrala dva ameriška strokovnjaka, se da sklepati, da je površina Venere gladka, suha in kamnita. Na njej ni niti gora, niti dolin. Težko bi na Veneri našli »griček*, ki bi bil le nekaj metrov visotc. Kljub opazovanjem številnih a-stronomov še ni gotovo, koliko traja dan na Veneri. O tem ie cela vrsta hipotez in po rezultatih radarskih merjenj, ki so -ih izvedli sovjetski znanstveniki, je dan na Veneri desetkrat daljši kot na Zemlji., ker da se Venera zavrti okoli svoje osi so-maj vsakih 240 ur. Ameriški a-stronomi pa mislijo drugače. Nekateri smatrajo, da je dan :.a Veneri enako dolg kot na Zemlji, torej približno 24 ur. Drugi pa menijo, da Venera sploh nima dneva in noči, pač pa ma ena stran Venere stalni dan, druga pa stalno noč, ker da se zavrti enkrat okoli svoje osi v času, kolikor traja njena krožna pot okoli Sonca. Eno od najvažnejših vprašanj, ki naj ga reši ali vsaj skuša rešiti ((Mariner 2», je tudi to, ali je na Veneri kakršno koli življenje, oziroma ali vladajo tam pogoji, ki bi kakršno koli življenje omogočili, ali dopuščali. Po neki teoriji znanega astronoma Habera bi ne bilo nič čudnega, če bi v gostih oblakih Venerinega ozračja odkrili neštete množi-mikroskopskih organizmov. Znanstvenik Haber meni, da je ona svetloba, ki jo razkošno razsipa Venera v prvih večernih in v zgodnjih jutranjih urah nekakšna »biološka avreola*, ki da jo sestavljajo milijarde mikroorganizmov, da je Venerino ozračje torej nekakšna živa megla. Kaj pa življenje na sami površini Venere, na njenih gladkih skalnatih tleh? Merjenja, ki so jih pred nekaj leti izvedli, dokazujejo, da je temperatura ta Veneri zelo visoka — okoli 300 stopinj Celzija. V takšnih pogojih je skoraj neverjetno, da oi tam obstajalo kakšno življenje, vsa.i ne življenje, kot ga imamu na Zemlji In od kod tolikšna toplota? Morda se Venera ohlaja bolj no časi kot naša Zemlja? Kaže da ne gre za ta vzrok. Mnogi astronomi menijo, da ima ogljikov oksid, ki ga je ozračje Venere tako polno, to posledico, da s* toplota enostavno vpija v površino tega planeta, ki hkrati 'o toploto zadržuje. Vse do pred nekaj leti, ko se ni vedelo ze tolikšno toploto na Veneri, so znanstveniki računali, da vlad* pod gosto atmosfero, ki obdaja Venero, zelo buino življenje. Računali so, da je Venera porasla z ogromnimi neprehodnimi gozdovi, po katerih da se plszijo še živali, ki bi jih mogli primerjati raznim dinozavromn ij d:'re Krede na Zemlji. Danes »a, ko vemo, da je Veneri tako visoka temperatura, si je nemogoč« zamisliti, da tam more sploh k»*o živo bitje obstajati. Ce pa ni na tako vročih tleh Venere možno življenje v našem smislu besede, je možno življenje v Venerini atmosferi. V decembru 1959. sta dva ameriška znanstvenika ugotovila, da je v ozračju Venere tudi vodna para. Voda in kisik pa sta dva o-snovna elementa, ki omogočata življenje. Zdi se, nadalje, da je v ozračju Venere tudi sproščen kisik, kar dokazujejo rezultati sovjetskega znanstvenika Prokofjeva. Proučevanje rezultatov dveh ameriških in omenjenega sovjetskega znanstvenika nakazuje, da oi v višjih plasteh Venerine atmosfere mogla ostajati nekakšna mikroskopska živa bit-ja. To pa ne velja za nižje plasti, niti za površino Venere .ni-cer so nekateri mnenja, da 50 na površini Venere živa bitia, ki so drugače biološko ra/\::a kot na Zemlji in ki name«to Kisika dihajo fluor, nadalje ►»ni«, ki jim tolikšna tempe:»tura n škoduje. Toda to so le niv e-ze, ki jih dopušča fantazija •m-nost pa je o njih skeptična. Ne bomo se spuščali v pravilnost gornjih dognanj in mpotez, pač pa bomo dooali. na h- o1-kritje živih bitij v atmosferi Venere bilo velikega *>anstvenrKa pomena, kajti v 'eno primeru hi človek prišel prvič do »»nkrei-nih podatkov o življenju *«idl izven našega planeta Slctr je res, da mnogi znanstvenik' menijo, da je v vesolju ua rt-sei-tisoče in stotisofie planetov na katerih so enaki ali podobni življenjski pogoji kot na Zemijt, d* pa je v njih tudi »onkretno življenje, so le teoretične htpote-že. Na Vonerl pa bi gonkremo |-i otipljivo dognali življenje, pa čeprav v obliki m:k--»l.op«kih bitij, (No • Jci«nct»| (HoriKko-bencMhi dnevnik NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Predlog za davčne olajšave oškodovancem zaradi suše Ustanovitev posebnega sklada za pomoč živinorejcem Se vedno ni nobenih bližnjih znakov, da bo skoraj konec hude suše, ki je že tako težko prizadela kmetijstvo na Goriškem. O tem, kako bi čimprej in učinkovito pomagali našemu kmetijstvu, so razpravljali tudi na posebni konferenci, ki jo je v ponedeljek zvečer sklicala pokrajinska uprava na svojem sedežu. Poleg pokrajinskih odbornikov Vezila in Pecorarija, so se konference udeležili tudi dr. Palise za trgovinsko zbornico, dr. Scalise za finančno mtendanco, dr. Via-nello za kmetijsko nadzorništvo, dr. Pitacco za agrarni konzorcij ih na lastno željo- tudi poslanec Martina. Zborovanje je otvoril preds. pokrajinske uprave dr. Chienta-roli, nato pa je dr. Vianello poročal o škodi, ki jo je doslej povzročila suša glede na zmanjšanje pridelkov. Točen obseg te škode bodo lahko ugotovili šele po končani suši, že sedaj pa so potrebni nujni ukrepi v najhujših primerih, zlasti na krminsko-gradiškem področju in v Brdih, kjer je škoda najbolj občutna. Finančna intendanca bo predlagala pristojnemu ministrstvu odložitev plačevanja zemljiških davkov in možnost, da posamezniki lahko vložijo do 20. t.m. prošnjo za znižanje družinskega davka. Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti je ob tej priliki obrazložil svoj načrt za prehrano živine z žitom, o katerem smo že poročali in na sinočnji konferenci živinozdravnikov so se pogovorili o podrobnostih pri njegovi izvedbi. Za tako nadomestno prehrano je po prvih cenitvah potrebnih vsaj 50.000 stotov žita in če bo pristojno ministrstvo odredilo potrebno nakazilo žita, si bo agrarni konzorcij prevzel nalogo, da bo poskrbel za njegovo razdelitev med najpotreb. nejše živinorejce. Ob zaključku konference, ki je trajala dobri dve uri, so sklenili, da se bodo po potrebi kmalu zopet sestali za podoben posvet ter sklenili ustanoviti poseben sklad za prispevek živinorejcem pri nabavi klajnega žita. Pokrajinski odbor je na sinočnji seji tudi s svoje strani sprejel nekatere u-krepe. Včeraj popoldne so se na trgo vinski zbornici sestali predstavniki pokrajinske uprave s predstavniki krajevnih denarnih zavodov, da bi proučili ustanovitev omenjenega sklada za nakup živinske krme za kmetovalce, ki so utrpeli največ škode zaradi suše. Tekom tega tedna bo še en tak sestanek. so veter i postali ie hladnejši in človek se v trenutku, ko nastopi mrak, globoko oddahne misleč na prijetne urice hlada, ki mu jih bo nudil veter. Včeraj zjutraj pa so meščani, ki morajo iz postelje že e rani uri, opazili na vrtovih več rose kot po navadi; v dolinicah se je pokazala tudi prva megla in vsa narava je bila v pravem jesenskem razpoloženju. Zenice, ki so prišle gora, da v mestu prodajo in nakupijo potrebno za dom, so prinesle s seboj mokre dežnike. Povedale so, da je v noči med ponedeljkom in torkom ter v torek zjutraj deževalo na Banjški planoti in na Trnovem. Dežja so bili vsi zelo veseli, saj je tudi pri njih suša, kakršne ne pomnijo desetletja. Tudi v Gorici je bilo zgodaj zjutraj tako, da je kazalo skoraj na ploho, toda ves up goričkih vrtnarjev je bil zaman, okoli sedme ure se je sonce že ponosno dvigalo na nebu in vsem ostalo samo upanje po dežju, po katerem že dolgo nismo tako zelo hrepeneli. Prvo jesensko jutro Kljub hudi vročini, ki jo Goriškem občutimo posebno opoldanskih in popoldanskih urah .............. VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: »Talci# (Gli ostag. gi), M. Murphy in R. Milland. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 17.30: »Sentimentalna vzgoja# (Educazione sentimentalen A. Astrucov, čmobeli film Mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Tisoč žensk in en desetnik* (1000 donne e lin caporale), M. West in V. Ste-venson. Ameriški čmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od. prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14. tel. 29-72 Seznam obrtniških zavarovancev Pokrajinski urad za zavarovanje obrtnikov sporoča, da je na občinski oglasni deski v Gorici in na oglasni deski omenjenega urada do 15. t. m. na vpogled seznam zavarovanih obrtnikov, ki so bili vpisani od avgusta lani pa do julija letos. Proti morebitnim nepravilnostim se prizadeti lahko pritožijo do 15. oktobra pri pokrajinski komisiji za obrtništvo. Pritožbo je treba napisati na navadnem papirju ter jo nasloviti na Pokrajinsko komisijo za obrt pri trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi št. 10. Revija umetniških filmov v kinu Vittoria S filmom eCandido, ali o optimizmu XX. stoletja» so v goriški kino dvorani Vittoria na Travniku včeraj začeli IV. teden umetniškega filma. Danes 5. t. m. bodo vrteli film «Sentimentalna vzgoja» po znanem romanu G. Flauberta. Jutri pa je na sporedu J. Cassaretesov film »Sence* (Shadotos), ki je na filmskem festivalu leta 1960 prejel nagrado kritike. V petek 7. t.m. je na programu film «Zazie na podzemski železnici» po romanu R. Queneaua, ki je dobil nagrado kritike na festivalu v Berlinu leta 1961. V soboto pa bo na sporedu film »Vojna se nadaljuje*, ki je francosko-italijanska koprodukcija in v katerem nastopajo J. Pallance, S. Repgiani in F. Lulli. PRVENSTVO EVROPE V ATLET®1 Jugoslovani prvi m Tako izgledajo posušena koruzna stebla na goriških njivah ZBOROVANJE STAVKAJOČIH ZIDARJEV V GORICI V petek dveurna stavka v vseh Industrijskih panogah Tudi mestni uvtobusir trgovci in gostilničarji vabljeni k sodelovanju ■ Odbite zahteve delavcev pri cementnih izdelkih Včeraj dopoldne je bilo v Ljudskem vrtu v Gorici zborovanje zidarjev, ki se ga je udeležilo kakih 200 delavcev. Delavci so odšli pred sedež Zveze irdustrijcev v Ul. Ri-smondo, kjer je njihovo delegacijo sprejel zastopnik stavbnih podjetnikov Caselgrande. Delavci so protestirali zaradi žaljivih izrazov v proglasu, ki so ga objavili stavbni podjetniki. Prav tako so protestirali zaradi nepopustljivosti delodajalcev pri sporu z zidarji. Gospod Caselgrande Je ponovil ponudbo podjetnikov za povišek plače po 12 lir na uro in kompromisno rešitev glede treh dni, ki [jih ne plača bolniška blagajna v iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHMinmniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI Uslužbenci «Ribi]a» zopet napovedali 24-urno stavko Dan stavke bodo se pravočasno sporočili Proučevanje zahtev delavcev v podjetju SILES Po neuspelem sestanku v Rimu, kjer je direkcija avtoprevoz-nega podjetja odbila vse predloge za pomiritev spora, ki že mesec dni povzroča neredno vzdrževanje prometnih zvez, katere ima to goriško podjetje, so skušali predstavniki vseh sindikalnih organizacij doseči v Gorici prekinitev spora, ki je prizadel tako hudo goriško javnost, kakor tudi uslužbence podjetja. Toda vsa prizadevanja so se doslej pokazala kot brezuspešna in zato so na ponedeljkovem sestanku, ki so ga imeli sindikalni voditelji z vsem osebjem »Ribi-ja, sklenili, da bodo uslužbenci na trmoglavo stališče delodajalca odgovorili še ta teden s 24-urno stavko. Dan stavke bo javljen naknadno, tako da se bodo potniki lahko pravočasno odločili za druga prevozna sredstva. * * * TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj višjo dnevno temperaturo 30,8 sto plnje ob 14.30 in najnižjo 14 sto pinj ob 5.50 uri Povprečna dnevna . uče zanteve uS,u*™v rega sovlaga je dosegla 65 odst. | riškega podjetja. Delavci zaposle- Preteklo soboto 1. septembra so se na sedežu Zveze goriških in-dustrijcev sestali predstavniki sindikatov in zastopniki ravnateljstva podjetja SILES, da pro-uče zahteve uslužbencev tega go- ni v SILES namreč zahtevajo proizvodno nagrado za letošnje leto in pravičnejše plačilo u-službencem, predvsem glede na delovno mesto posameznika. Medtem ko so predstavniki delodajalca zadnjo zahtevo sprejeli, so povsem odbili zahtevo po izplačilu proizvodne nagrade. Samopostrežna trgovina Delavskih zadrug v Tržiču okviru blagajne stavbincev. Delegacija delavcev je vztrajala pri svojih zahtevah, zaradi katerih bodo zidarji še stavkali za nedoločen čas. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da so se sinoči sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi proučili težke in dolge spore v kategoriji zidarjev in pri podjetju RIBI. Sklenili so, da bodo v petek 7. t. m. proglasili splošno stavko v vseh industrijskih panogah na Goriškem. Stavka bo trajala dve uri od 10. do .12. ure dopoldne. K sodelovanju pri tej stavki bodo povabili tudi mestna avtobusna podjetja v Gorici, Tržiču, Krminu in Gradiški. Prav tako so povabili trgovce in gostilničarje, naj med stavko tudi oni spustijo navojnice in tako pokažejo svoj solidarnost z delavci. Danes ob 9. uri pa bo v dvorani Roma v Tržiču ponovno zborovanje stavbenih delavcev, na katerem se bodo pogovorili o petkovi splošni stavki * * * Včeraj ob 10.30 dopoldne je bil na sedežu Zveze Industrijev v Gorici sestanek s predstavniki treh sindikalnih organizacij, da bi določili znesek proizvodne nagrade v pokrajinskem merilu za delavce pri industriji cementnih izdelkov in za proviktno razdelitev kvalifikacije. Zastopniki delavcev so zahtevali kot proizvodno nagrado povišek po 30 lir na uro. Delodajalci so ponudili najprej po 5.000 lir za delavca ter potem povišali ponudbo na 8.000 lir. Sindikalni zastopniki so vzeli na znanje nizko ponudbo delodajalcev ter obljubili, da se bodo posvetovali z delavci te kategorije. V nedeljo 9. t m. bo v Gradiški zborovanje delavcev te kategorije. reden primer, do katerega pride po navadi le na vsakih 15,000 primerov. Pogostejši so dvojčki ki dosežejo pri goveji živino približno dva odst. vseh porodov. Čeprav bi se zdelo na prvi pogled, da je trojni porod za živinorejca koristen, pa vendar temu ni tako. Dejstvo je namreč, da krava nima dovolj mleka za tri teličke in da mora gospodar pomagati z umetno prehrano, predvsem z mlekom v prahu, kar pa je zvezano s precejšnjimi stroški. prebivalci novega atletskega naselfa BEOGRAD, 4. — Prvenstvo Evrope v atletiki je že pred vrati. Predvčerajšnjim so otvorili atletsko naselje, ki je v zelenem območju Košutnjaka. Tu bodo nastanjeni atleti vseh evropskih držav in bodo imeli na razpolago bivališča z vsemi udobnostmi. Prvi prebivalci naselja so že prispeli v Beograd. To so Jugoslovani, ki so po zad- nji preizkušnji v Velenju odpotovali v glavno mesto Jugoslavije, kjer so prvi dvignili trobojnico na drog atletskega naselja, kjer že vihra zastava PEA. Za Jugoslovani bodo prišli v Beograd atleti Sovjetske zveze, katerim bodo sledili drugi tekmovalci. Največ zanimanja vlada za nastop enotne nemške reprezentance, ki jo sestavljajo najboljše sile Zahodne In Vzhodne Nemčije. " Nemčijo bodo nastopili (v oklepaju so atleti Zahodne Nemčije navedeni z Z, Vzhodna pa z V): MOŠKI 100 m: Gamper, Schumann, He-bauf (Z) 200 m: Germar, Ulonska, Schu- ........................................M«"".... "S?m,ZKinder, Reške, Kaiser (Z) 800 m: Schmidt (Z), Matuschew-ski, VVidera (V) 1500 m: Bothling (Z), Hermann (V) 5000 m: Hermann (V), Janke (V), KK).000 m: Rothe (V), Kubicki (Z) Maraton: Honnieke, Dertholoma (V), Zylka (Z) 110 m zapr.: Nttske, John, StUr-mer (Z) 400 m zapr.: Janz, Neumann (Z), Singer (V) 3000 m ovire- Buhi, Dorner (V), Mtiller (Z) 4x100 m: Zah. Nemčija ZA ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL 4x400 m: Zah. NemičJ® ,r, Hoja na 20 km- Line« mann (V), Pape (Z) Hoja na 50 km: Hohne, Astroh (V) «riein 1 Daljina: Steinbach, Beer (V) Višina: DUhrkop, pfeil (^’ Ma'cher RUckO0'11' (Z) Palica! Preussger, Lehnertz (Z) Troskok: Thierfelder, Hinze (V) . (V)- Krogla: Gratz, Lange* bach (Z) ,,,, Klici Disk: Milde, Kiihl (V).* Kopje: Salomon, **er Stolle (V) . (V),1 Kladivo: Lotz, Losch * (Z) Deseteroboj: Bock, v° Holdorf (Z) V prvem kolu Triestina ■ Torino Tekma b» v nedeljo na stadionu pri Sv. Soboti MILAN, 4. — V nedeljo bo prvo kolo nogometnega turnirja za Italijanski pokal 1963. Tudi Triestina bo stopila na igrišče in bo sprejela v goste Torino. V glavnem bodo moštva B lige imele v gosteh tekmece iz višje nogometne skuipne. Spored nedeljskih tekem je sledeč: ZENSKE (JJ. 100 m: Heine, Pen Rapke (V) . , ,Z), J 200 m: Heine, Gaiser * jJIEJU (V) KumB1''1 !,k»’ 400 m: Henning, *—■ a (Z), Reinnagel (V) 800 m: Kauffmann, (V), Wiimer (Z) -rhlunl» l' 80 m zapr.: l-isch, S>cn Balzer (V) , 4x100 m: Zah. NemClj« r Daljina: Clauss, Gelso Hoffmann (Z) Višina: Hummel, Stro (Z), Walther (V) Krogla: Garisch, Tevrf Hiibner-Liittge (V) ,tr), > Disk: Mttller, Ulbriht o mann (Z) Gr&ft1 Kopje: Schwalbe, «*-hards (Z) Peteroboj: Hoffmann, Brandow (V) ob 17. Suhljad je gorela pri Ločniku Včeraj okrog 13.25 so morali goriški gasilci v Ločnik, kjer se Je na kraju «Grappate» vnela suhljad na površini okrog 1000 metrov. Ker so pripeljali s seboj vodo, so kmalu pogasili ogenj. Približno uro pozneje so jih zo- pet poklicali na Majnlco, kjer se je pravtako vnela suhljad na površini okrog 4000 kv. metrov. .......................................................................iiniiiiiinilllltiMiiiiiiiiiin*MHiiiiiii|i Lazio—Fiorentina Udinese—Genoa Cagliari—Roma Catanzaro—Spal Messina—Napoli Bari—Palermc Como—Atalanta Cosenza—Catania Alessandria—Inter Padova—LR Vicenza Parma—Milan Pro Patria—Sampdorla TRIESTINA—Torino Sambenedettese—Bologna Foggia—Modena Brescia—Juventus Slmm. Monza—Venezia Lucchese—Mantova Verona H.—Lecco Italijanska nogometna zveza Je dovolila sledeča prijateljska srečanja: 16. 16.30 16. 16. 16. 16. 16.30 16.30 16. 16. 16. 15.30 15.30 16. 16. 16.30 16.30 16. V sredo 5. septembra Mestrina—Venezia Atalanta—Lecco Mantova—Cesena Lazio—Udinese Fiorentina—Lucchese Milan—Juventus Parma—Catania Spal—Sambenedettese V četrtek 6. septembra Verona—Treviso Simmenthal—Palermo Genoa—Sampdorla Inter—Benfica ob 16.30 21. 21. 21. 21.15 21.15 21.15 21.15 ob 16.30 » 21.30 » 21.30 MEDNAPODNI NOGOMET Na pismo svetovalca F. Bergo-masa, ki je urgiral izdajo potreb- nega obratnega dovoljenja za samopostrežno trgovino (Super-coop), ki jo nameravajo Delavske zadruge odpreti v Tržiču v Ul. Duca d’Aosta, je predsednik pokrajine dr. Chientaroli odgovoril takole: «V odgovor na vaše pismo z dne 11. avgusta t.l. sem se pozanimal na pristojnem mestu in zvedel, da je komisar pri trgovinski zbornici že 28. avgusta dal svoje privoljenje. Osem dni po tem roku bo dobil zadevo v roke prefekt, ki je že zagotovil, da bo brž odločil v tej zadevi.* V Ukiancih jc krava povrgla tri teličke pre- V hlevu Alojzije Komic Ukiancih pri Steverjanu so teklo nedeljo domači in občinski živinozdravnik dr. Vida prisostvovali nenavadnemu dogodku. Neka krava je namreč imela tri teleta, dve junici in enega junčka. Novorojenčki so sicer nekoliko manjši in šibkejši kot so normalna teleta, vendar upajo, da bodo uspevali. Trojni porod je pri kravah iz- Prvi pora* Benfice na Skandinavskem ge Tevere. Nasprotniki so bili preslabi za rimsko ligaško moštvo, ki jih je gladko odpravilo s 7:0 (5:0). BOKS STOCKHOLM, 4. - Portugalski nogometni prvak Benfica je nocoj doživel prvi poraz skandinavske turneje. Portugalci so morali prepustiti zmago izbranemu moštvu Stockholma s 3:2 (3:1). * * * BOLOGNA, 4. V nocojšnji prijateljski tekmi, ki je bila v okviru predprvenstvenih priprav, je Bologna odpravila dunajski Ra-pid s 6:1 (3:1), * * * TURIN, 4. — Turinska enaj-storica je nocoj sprejela v goste nogometaše Standarda iz Liegea. Domačini so goste premagali z 2:0 d:0). # # # RIM, 4. — Za svoje priprave pred nastopom na nogometnem prvenstvu je Roma izbrala kot trening partnerja someščane C li- Eddie Perkins prepričan v zmaga nad D. Loicm MILAN, 4. — Danes je prispel iz danske prestolnice v Italijo ameriški temnopolti boksar Eddie Perkins, ki bo 16. t. m. nastopil za naslov svetovnega prvaka vvelter Junlor kategorije proti Duiliu Loiu. Komaj je stopil z letala je Perkins izjavil, da namerava premaga ti sedanjega prvaka najkasneje v sedmih rundah «Poznam že taktiko Loievega boksa*, je pripomnil Perkins, «in na podlagi teh izsledkov sem se pripravil tako, da lahko že vnaprej napovedujem predčasno zmago«. Američan se je nato odpravil v hotel, jutri pa bo dopolnil trening s footingom. SZ BOR namerava prirediti nogometno tekmovanje na tržaškem ozem lju, na katerem bi nastopile enajsterice raznih prosvetnih društev iz mesta in podeželja, ali pa tudi reprezentance vasi in podobno. Da bi možnost izvedbe takega tekmovanja čim bolj podrobno proučili vabi odbor SZ BOR, naj se vsaj eden ali dva predstavnika vsa. kega moštva, ki bi rado nasto- pilo na takem prvenstvu, zglasi na posvetovalnem sestanku, ki bo v petek 7 t. m. ob 29.30 na stadionu »Prvi maju, Vr-delska cesta 7. * * # Namiznoteniški odsek ZAČETNI RAZPORED TRENINGOV ZENSKE: V prosvetnem društvu v Barkovljah v sredah in petkih ob 20. uri. MOSKl: V škedenjskem prosvetnem društvu ob sredah in četrtkih od 20.30. V prosvetnem društvu »Ivan Cankar# pri Sv. Jakobu ob sredah ob 18.30. V Križu in na Proseku po domenku. NA PRVENSTVU l9** Ženske zlate kolajne 0 M (r H , i>t S Av N ! ,S: I I c° S l rtSK5! Pl BEOGRAD, 4. — *5'91 atletiki, ki tw bodo potegovale za e .„ t j ,, o vnrikP. Nastop moškiR^ p., ^ postala naV 1946. jV v ........... vorike. je že x------- venstva, ki je bilo Oslu. V prvem movanju, ki je bU° ;reč «'.1 >c na Dunaju, so nam^ sA li samo atleti. ^eInruS® i? stopile 1950. leta kasneje v Bern** a , v Stockholmu. Sedaj v * i„P Beograd. go i l 11 V zadnjem prvenstva ---------------- r- stolofa- trimu*-.,. Stritarjev. U.ica° 3-1. tele!. 21-928. tekoči račun pri Naroda, tank, v Ljubljani 60upravni 150, osmrtnice 130 Ur. tiska Zaiožmfrty0 treske«* ti^ka, Trst C3 Mali oglas) 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naroč^0