€5
e za SS©wen!J©ss.
Naročnina:
celoletno ...........................Din 20»-
tolnictno .......«..•>••••••	Pin
etrtlctno ...»..............O;« f—
Posamezna Številka..............Dm
pomagaj si sairs, In	stalili© v držaji
uravnaj si sam!
Inserati: 1 mm Inscratoega stolpiča stane za:
msle oglase .................. Din 0-23
uradne razglase ................Din 0*50
reklame po dogovoru
Uredništvo in upravništvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma".
n MiaMBMMaBMawawi BMBHMMWMMnwawMMwwMHaM———— i——m—
rrtfiaBTi
Nove manire prinaša v politično flvljenje slavni hrvaški Radič.
Ker niso hoteli Slovenci v Belo-krajini kar takoj sprejeti njegova gesla, jih je javno opsoval s kranjskimi ma-garci. , t
Da pa ne bi kdo mislil, da je to Radiču le ušlo, je v svojem listu takoj nato prinesel cel članek, v katerem je psovki »magarac« dodal še par krep-kejših.
In kakor Slovence, tako je opsoval lavno po vrsti vse druge svoje politične nasprotnike. Ministra Supila je označil za trotslčka, ministra Zupaniča za ma-garca, hrvatskim klerikalcem je dejal, da so hundsvoti in Ljubi Jovanoviču, ki je eden prvih državnikov Jugoslavije, je enako dejal, da je magarac.
Na glavnem zboru svoje stranke je Radič rabil te psovke in zapeljano ljudstvo je besnelo v prostaškem navdušenju, ker je Radič vse tako obkladal.
Tudi v človeškem življenju se zgodi, da še nezrel deček občuduje slro-veža, ki z brezbožnimi kletvami izziva kazen božjo. V takih slučajih ni druge-Sa leka, ko da ozdravi leskovka siro-veža in če dečku ne zadostuje opomin, naj spametuje :niii njega šiba.
Takemu nezrelemu dečku so podobni oni nedeljski radičevski zborovalci, ko so se naslajali ob prostašči-oah, ki jih je metal iz se Radič. Zato je treba proti Radiču uporabiti sličen !ek, kakor proti sirovežu.
Kam pa pridemo, če se bo v ljudstvu utrdilo mnenje, da sme delati Radič vse in da njemu nihče ničesar ne more! Zakon mora veljati za vsa in tudi Radič se mora njemu pokoritil
Nihče ne sme brez kazni psovati državljane in poslanec celo najmanj!
Priznamo, da moreta Radičeva kon-roznost in strastno strankarstvo radi-ievcev privesti do strahotnih posledic. Toda še strahotnejše dogodke bomo doživeli, če pustimo, da se ta radičev-ičina na široko razpase!
Vse ima svoje meje in gorje narodu, Če ne zna zajeziti prostaštva!
Naravnost v prostaštvo pa je zale-2el Radič v zadnjih dneh in sedaj mora trda roka zakona Radiča poučiti.
da je dovoljena vsaka opozicija, da pa ni dovoljeno prav nobeno prostaštvo.
Ni naša stvar, kako si bodo ministri našli zadoščenja za Radičeve psovke, toda kot Slovenci zahtevamo, da se naše ustavne pravice spoštujejo in da nas nihče ne psuje! Znali smo te svoje pravice varovati v Avstriji, znali jih bomo tudi v Jugoslaviji!
Prav nič nas ne briga, če je Radič konfuzen ali ne. Danes psuje norec, jutri bo psoVal pametni. Nihče pa ne sme psovati!
In §3 nekaj! Dokler je govoril samo Radič svoje konfuznosti, ni bilo nič hudega. Danes ponavlja za Radičem vse njegove konfuznosti na tisoče hrvatskih kmetov, danes so te konfuznosti državna nevarnost.
Kakor pugačevščina, tako je radi-čevščina duševna kuga. Narašča ko plaz in s svojo nalezljivostjo ubija narod. V nedeljo dopoldne je
dejal samo Radič, da bo imel veliki nemški narod od sedaj dalje ob svoji strani do zadnjega diha hrvatski narod, v nedeljo popoldne so to govorili žo tiscčL
In vendar je v tem izdajalstvo naj-očitnejše in iiajogabnejše vrste!
To nizkotno radičevščino pa podpirajo naši klerikalci in jo razširjajo tudi pri nas.
Na Dolenjskem govore, da ni treba
več plačevati davkov in z vsemi parami širijo nezadovoljstvo!
To radičevščino je treba z vso odločnostjo zatreti. In poslanec gor, poslanec dol, vsak, kdor razširja notori-čne laži, naj okusi vso ostrost zakona.
Kdor noče, da bo ljudstvo enkrat še krvavo plačalo od radičevščine povzročeno zaslepljenost, ta kliče z nami: živel zakon, živela poštenost!
Demagogi so najnevarnejša kuga ljudstva, radičevščina pa je povzročena od demagogov.
Zato brezobzirno proti vsem demagogom, zato brezobzirno proti vsem prostaščinain, zato brezobzirno proti radičevstvu!
Pa tudi proti vsem njegovim zaveznikom!
99
rek
n aifStrfigfaKiE:^
k
S to zelo »laskavo« označbo sta se drznila radgonski Jurkovič et eornp. (Kene ml.) v svojem »Poslanem« v »Jutranjih Novostih« 12. trn. napasti tov. Ureka, moža, katerem« jurkovič in njegov klijent bodisi v pred- aH medvojnem času glede narodnosti, dela, borbe in po-žrtvovanja za narod ne segata niti do giežnjev.
V prihodnji številki priobčimo odgovor tov. Ureka. Za darces oa povemo Jurkoviču čisto tihe na uho tole: Vaš klijent, Kene ml. se je v Posavju in še daleč naokrog s kovanjem Intrig In laži, na katere mu
je početkom nasedlo nebroj poštenjakov, ki so potem to kruto obžalovali — že tako proslavil, da danes ne najde več v celem Posavju niti enega človeka, ki bi mu še šel na Hm. Zato si je to pot izbral Vas, po njegovi sodbi še dovolj velikega naivneža iz skrajne severne meje Slovenije, da ste mu nasedli. Da, in nasedli ste mu pošteno ^Prepričani smo, da tudi zadnjikrat. Žal pa, da boste deležni plačila, ki Vam ga bo podarilo sodišče za Vašo naivnost in Keneto-vo »resnicoljubivost« samo Vi — Kene pa se Vam bo v pest smejal. Čestitamo Vam že sedaj — iz srca l
Na shodu v Starem trgu je dejal dr. Korošec: »Sedaj gre za avtonomijo, sedaj gre za obstoj slovenskega naroda. Zato morajo sedaj voliti vsi SLS. Tudi vsi tisti, ki drugače niso njeni pristaši. Sedaj je odločilen trenutek in zato morajo sedaj vsi voliti avtonomistično SLS. Pri prihodnjih volitvah pa lahko vsak voli zopet svojo stranko.«
Ljudstvo je poslušalo dr. Korošca in vse je volilo SLS.. Odločilnega trenutka pa ni in ni in avtonomija je tam, kjer je bila.
In zato "o klerikalci pokopali avtonomijo in izvlekli na dan nova gesla.
Eni so pričeli s federacijo, drugI pa so segli po preizkušenem geslu, da ie vera v nevarnosti.
Zadnjo nedeljo so na Dolenjskem 2e oznanjali, da gre za vero in na avtonomijo so pozabili.
Poleg avtonomije je najbolj vleklo geslo: za naše fante. »Ne. bosta minila dva meseca po volitvah in vsi naši fantje bodo doma, samo če bo zmagala SLS.« Tako so govorili.
In SLS je zmagala, fantje pa so še naprej v Macedoniji. In tam ostanejo še dolgo, ker tudi s to klerikalno obljubo ne bo nič.
»Domoljub« sam potrjuje to! Piše namreč, da ni treba pošiljati več
prošenj za oprostitev od vojaščine, ker da se jih je že preveč nabralo. Vse prošnje pa se naj pošiljajo vojaškim okrugom, kjer čaka vse sigurna zaprašenost in nerešenost. Klerikalnim poslancem ne smrde le obljube, temveč tudi delo.
In dejali so, da bo moka po 5 kron, da bo vse ceneje, v resnici pa ja vse dražje.
Niti ena njihovih obljub se ne uresničuje, vse se nasprotno vedno bolj kažejo za lažnive. Zato so klerikalci pokopali vse svoje obljube in izkopali versko misel in pa hujska-štvo.
Toda tovariši! Klerikalne obljube moramo odkopati mi!
Kadar naletite na klerikalca, vselej ga vprašajte, kaj je s klerikalnimi obljubami!
Naj ga oblije rdečica sramu!
Naj v zadregi prizna, da ni s klerikalnimi obljubami nič!
Brez sramu je klerikalna stranka, toda niso brez sramu njeni vo-Iilci.
In med njimi vzbujajte čut sramu, med njimi oživljajte spomin na klerikalne obljube.
Obljubarje razkrinkati ja zahteva poštenosti in borci za kmetsko misel so vedno v službi poštenosti.
V zadnji »Domovini« je dr. Žer-jev nehote potrdil naše stališče glede napredne koncentracije, ki jo propagirajo demokrati. Dr. Žerjav pise namreč:
»Trpele so vse stranke, ki niso bile v vsakem oziru čisto odločne. Tako je n. pr. v Srbiji trpela demokratska stranka, ker so jo sumili in očitali, da se hoče poravnati z Radičem. To sicer ni res, a gotovo je, da je iskala kompromisov. To pa ljudem ni ugajalo. Kompromisi se delajo le, če d/ruga stranka nanje brezpogojno pristane. Kdor jih ponuja, kaže slabost« ...
Tako torej dr. Žerjav. Brez vsega je jasno, da more napredni blok ali napredna koncentracija sloneti edinole na kompromisu. Kaj prinese kompromis, pa je dr. Žerjav točno povedal In čisto po pravici. Vsak
kompromis, zlasti pa volilni, pomeni popuščanje v programatičnem oziru. Z vsakim kompromisom je še vedno izgubil program svojo čistost. Zato je ljudstvo čisto pravilno proti vsem kompromisom, zato ljudstvo popolnoma pravilno obsoja kompromisar-stvo.
Kljub vsemu temu pa konča dr. Žerjav svoj članek s pozivom, da se osnuje protiklerikalen blok še pred volitvami.
Ali misli dr. Žerjav, da bomo ml na njegov predlog brezpogojno pristali, ker drugače po njegovih besedah ni kompromisa?
Ali pa želi, da bi nas vrag vzel, ker je ljudstvo proti kompromisom?
Naj bo že kakor hoče. Za neprostovoljno odkritosrčnost pa smo dr. Žerjavu na vsak način hvaležni.
Ivan Mrmolja:
SE
Ko Je nastala Jugoslavija, smo smatrali novo državo takoj kot izvršeno in gotovo dejstvo.
Šli smo na delo za ustvaritev stanovske organizacije kmeta, ki tvori državo. V Zagrebu je bila stara seljačka (kmetska) stranka in tja smo prihajali Slovenci in Srbi. Skoraj bi se ustvarila motnost skupnega nastopa pri volitvah 1. 1920 in sicer v vsej državi. Vsled nerodnosti nekaterih delegatov pa se je skupna organizacija razbila. Ce bi se ta vzdržala, bi sigurno dobila tretjino vseh poslancev. Če bi kot najmočnejša stranka zmogla uredbo države brez pretresljajev in brez sebe uničujočega odpora, pa. je drugo vprašanje.
Razšli smo se. Zemljoradniki so neodločno kolebali, Radič se je držal gesla: nič storiti, nič grešiti, samo da ne izgubi politične moči in da pri bodočih volitvah dobro odreže.
Mi Slovenci pa smo se zavedali, da nimamo le dolžnosti kot stanovski zastopniki, temveč tudi kot državljani. In zato smo hoteli obojestransko pomoči. Država se naj z ustavo uredi, kmet pa res! z izvozom.
Varali smo se. Kmet ni mogel razumeti, da so zanj dosežene ugodnosti uspeh našega dela. Mislil je, da prihnja vse samo od sebe. Našim nasprotnikom pa je verjel, da so poslanci SKS sami podkupljeni izdajalci. Zavedali smo se sicer, da se nobena misel ne da vcepiti kar nakrat, vendar pa smo računali, da nam bo vsaj priznano delo za dosežene materialne uspehe.
Vestno in pošteno smo vršili svoj posel. Samo resnico smo učiii in nikdar se nismo zatekali k varanju, hujskaštvu ali demagoštvu. Nasprotniki pa so poznali lahkovernost ljudstva in s popolno brezvestnostjo so se vrgli na ljud-
stvo in mu pripovedovali to, kar je slišalo najraje. In govorili so: Vse gorje prihaja od vlade. Vlada pa je srbska. Samostojni so nas prodali Srbom. Rešitov vsega gorja pride, če se odtrgamo od Srbov, če dobimo avtonomijo. In v tem zmislu je vlekla avtonomija.
Nič več se ni zahtevala stanovska ureditev države, temveč strastna plemenska borba je odločevala v zadnjih volitvah.
To stran stare meje se je bila borba pod geslom: Proč s Srbi! — onstran pa v zmislu Velike Srbije. V tem nezmisel-nem metežu pa so bile vržene v ozadje stanovske stranke kmeta in delavca.
Kaj bo dalje?
Gospodarska vprašanja stopajo v ozadje in razvija se plemenska borba. Kak konec nam prinese ta borba, ni mogoče prerokovati.
Toda eno je gotovo. V tej borbi sta najbo'j udarjana oba delovna stanova: kmetski in delavski!
Ta dva stanova, ki sta država, sta ostala brez zastopstva. Vso oblast imajo v rokab ljudje, ki se iz obeh norčujejo.
Kakor vse kaže, ne pride v skupščini do resnega deia. Uradniško vprašanje, izenačenje davkov, vojaški zakon, zakon o kmetskih kreditih, vse to stopa v ozadje, in vendar so to vprašanja, ki so za državo življenjske važnosti. Zanemarjanje teh vprašjuij more privesti do katastrofe.
No, mi smo svobodni.
Narod nas je oprostil težke odgovornosti, ki je zvezana z narodnim zastopstvom.
Stojimo ob strani ter čakamo — pa tudi delamo.
Tudi naša ura še pride!
In dr. ICcmlac moKi.
V soboto je podal Radič novinarjem poročilo o poteku pogajanj z radikalci. Med drugim je tedaj dejal
Radič, da je
dr. Korošec spoznal kakšni hundsvoti da so hrvatski klerikalci,
ker so je o Radiču neug-odno izrazili. (Zagrešili so razžaljenje Njegovega Veličanstva Radiča.)
Ti hrvatski klerikalci, ali kakor jim pravi Radič hundsvoti, so bili v prejšnji skupščini najboljša opora
dr. Korošca in njegovi najožji pri* jatelji. In kakor so oni govorili o Radiču, tako je govoril o njem tudi dr. Korošec, tako je pisal o njem tudi »Slovenec«. Brez teh hrvatskih klerikalcev bi Jugoslovenski klub igral najbolj smešno vlogo v skupščini, kajti samo oni so bili zmožni, da so nastopali vsaj s srednjim uspehom v kočljivih vprašanjih. Kaj bi delal Jugoslovanski klub, če ne bi imel Slm-raka, Dulibiča in Bariča, ko pa gla^ va vseh glav, dr. Korošec sploh us* cdprl ni!
Sedaj psuje te hrvatske klerikalce z najogabnejšo poulično i psovko^ Radič — in dr. Korošec molči!
In Radič jih psuje in se sklicuje pri tem na Korošca — ln d!r. Korc* šec vseeno molči!
Ali se dr. Korošec mar strinja t Radičem? Pregovor vsaj pravi, da kdc-r molči, pritrjuje.
Ali pa misli dr. Korošec, da je rešen vseh obveznosti do hrvatskih klerikalcev, ker so pri volitvah propadli?
Ali je dr. Korošec res samo z mogotci sveta?
Bo že tako, ker spominjamo se, da dr. Korošec ne pozna prijatelja v sili.
Ko ga je nekoč prosil njegov prii jatelj, kateremu je bil vrhu tega Korošec dolžan veliko hvaležnosti In, pomoči, je prekrižal Korošec roke in dejal suho: »Reci mu, da ni nič!«
In stično skušajo sedaj hrvatski klerikalci, ker so v sili. Ne pozna jih več dr. Korošec in z njegovim mol* čečim pritrjevanjem se jih sme psor vati, zakaj vedno z mogotci sveta, je parola Eselesa!
Ta parola pa je geslo bojazljiv* cev.
Veseli nas, da je s svojim molkom pomnožil dr. Korošec vrste bo-jazljivcev. Bo vsaj preje končan cbračun!__
ln Eseles
tim
V zadnji številki smo navedli celo vrsto dejstev o klerikalni nepoštenosti. Toda Eseles, ki najde vsako smet, če more z njo udariti SKS, molči.
In govorili smo konkretno in stvarno. Povedali grešnike in njih grehe. Ampak Eseles vseeno molčL
Dejali smo, da je dejal prof. Remec, da avtonomije sploh nikoli ne bo, povedali, da je dejal Jan, da no- * ben poslanec SLS ničesar ne bo dosegel in razkrili smo, da zlorablja dr. Kukovec poslansko imuniteto v obrekljive svrhe, da laže profesor Sušnik, da ne reagira poslanec Škulj na očitek denuncljamta in da ne po-loži dr. Korošec računa o koroškem fondu — a na vse to molči, sicer tako zgovorni Eseles!
Naj si zapomnijo gospodje, ki vodijo SLS, da ni molk samo znak priznanja, temveč tudi sokrivde.
In vi vsi ste sokrivi, če molčite na javno izrečene očitke! Kdor očita našim možem kako slabo stvar, vedno apeliramo mi na sodišče in n:koli ne ostanemo odgovora dolžni. Tako zahteva poštena politika, za katero smo in ki bo in ki mora zmar gati tudi v Sloveniji!
Ali pa misli ohola klerikalna gospoda, da ji ni treba odgovarjati na očitke, ki jih prinaša »Kmetijski; list«, glasilo preprostega kmetskega ' ljudstva?
Presneto se motite!
Vso moč, vse-bogastvo, vse imate od priprostega slovenskega kmeta in zato ste njemu tudi dolžni podati račun, kako uporabljate zaupar no vam politično moč!
In če ga nt podaste saui, g?, bo naredilo ljudstvo samo.
Ne bodo pa vladali ljudje, ki ne morejo odgovoriti niti na najtežje očitke, zakaj za, poštenost je slovensko ljudstvo, ne pa za hujskače in politične sleparje.
In politični sleparji so klerikalci! fljolk Eselesa to dokazuje!
Kie le denar?
Te dni se vrše občni zbori raznih bank in denarnih zavodov. Brez izjeme na vseh občnih zborih se ugotavlja velikanski dobiček bank, pa čeprav je velik del dobička zaradi davkov skrit Vsled velikega čistega dobička se skoraj brez izjeme izplačujejo lastnikom delnic od 10 do 15 odstotne obresti.
To se pravi z drugimi besedami! Lastnik delnice, ki ni niti s prstom mignil, je zaslužil vsled dela drugih na tisoče kron!
Pri nas se rado govori, da nI denarja in da je kmet premalo obdavčen. Kdo pa znaša bankam denar? AH ne tisti, ki delajo? Ali pa dela kdo več v državi, ko kmet in delavec? In vseeno nimata ničesar in dames groze že dolgovi kmetijam.
Zato gospodje! Vemo, da rabi država denar, kakor rabi denar vsako gospodarstvo. Toda denar se naj vzame tam, kjer ga je in ne tam, kjer ga nI.
Občni zbori bank so dokazali, da Je v bankah denar, zato flavijte davčni vijak bankam!
In še en predlog uradništvu!
Trdno smo prepričani, da bi za zboljšanje uradniških plač zadostoval Že čisti dobiček, ki so ga banke I>red davkarijo skrile?
AH se ne bi dal ta dobiček nafti?
Ali se ne bi mogle potem banke kaznovati?
Storite to in denarja bo takoj za vse, dovolj!
Pokrajinske vesti.
(Obsojen obrekovalec.) Alojzij Jaklič, posestnik v Andolu štev. 3 pri Sv. Gregorju je dejal, da je Pucelj politična baraba. Jaklič je prišel zato pred sodišče, kjer je vse tajil. So pač junaki naši klerikalci. Pa mu ni nič pomagalo, ker so priče izpovedale tako jasno, da ie moral Jaklič vse priznati. Obsojen Je bil na 800 kron globe. Le verjemite klerikalnim cunjam.
(Lažnjiv plakat.) — Prijatelji in pobožni somišljeniki horjulskega atka so izdali za zadnje volitve z nerodno roko risan letak, na katerem so naslikali na-lega kandidata Kušarja kot kuščarja in v sam »Hvaljen bodi Jezus Kristus« zavitega atka pa — tega proslu-Iega Svederca —- pa kot sveder, ki vrta in svedra na kuščarjevem vratu. Pa se je zdaj izkazalo to vrtanje kot velika laž. Res je ata prav grdo lagal o kandidatu Kušarju in o Samostojni, res Je prav svetniško branil sv. vero, ampak vrtal in svedral je pa nekaj drugega. Kaj je to bilo, bomo povedali, ko bodo minili medeni tedni. Do tedaj pa obilo sreče!
(Povračilo.) 2 denarjem so pridobili demokrati za sebe Štefana Kfiharja. Dan pred volitvami pa so ga kupili radikale!, vsled česar so dobili demokrati kakih 1000 glasov manj, ravno toliko, da ni dobil Kukovec mandata. Da se je Kflhar prodal, je ugotovljeno pred sodiščem.
(Značaji) Gospod Kene, bivši član načelsva SKS je iz egoističnih nagibov zapustil vrste SKS. Da ta svoj odpad vsaj nekoliko olepša, napada zlasti tov. Ureka. S tem pa ni sebe prav nič opral, temveč ravno nasprotno še bolj umazal. Kajti Kene je bil tisti, ki je dejal ob ustanovitvi SKS, da je treba na vsak način pridobiti Ureka, ker bo ž nJim mnogo pridobljeno. In pribiti Je treba, da se je leta 1920 ravno Kene silno trudil za izvolitev Ureka, pa čeprav je že tedaj »Ureka poznal«. Zna-čajnost je res lepa stvar, žal, da za nekatere nedosegljiva.
(Sadovi klerikalne politike.) Vsled klerikalne protisrbske gonje je pričel beograjski »Balkan« ostro pisati proti ljubljanskemu velesejmu. »Balkan« pravi: Ce so Slovenci proti nam, kaj bi jih mi podpirali. Znano je, da je uspeh ljubljanskega semnja v največji meri odvisen od obiska Srbov. Klerikalna hujskarija je zato v gospodarskem oziru za Slovenijo resna nevarnost.
(Črne koze) so zelo razširjene na Hrvatskem. Iz Hrvatske so prišle koze že v Slovenijo in je bilo doslej javljenih 12 slučajev v Gribljah (2 smrtna), 1 v G. Lokovci, 1 v Kočevju in 2 v Mariboru. Zato se vrši v Sloveniji ponovno cepljenje vseh oseb, ki niso bili cepljeni zadnjih 5 let. Opozarjamo vse, da se podvržejo cepljenju. Ne boli, pa pomaga!
(Atek oženjen.) Minulo je leto dni, kar je umrla atku žena. Ker je atek na krščanski podlagi in vnet zagovornik vere, je hodil na pokopališče molit na grob pokojne. Da bi to njegovo žalovanje nc bodlo brezvercev v oči, je hodil atek v poznih večernih urah. Hudo-
mušne Horjulke pa so atka kmalu spoznale s prave strani in po vasi se je raznesla novica, da atek niso tako pobožni, kakor se kažejo in da ne hodijo na pokopališče, temveč da se ustavijo pri Nežiki. Da se ženski svet o tem ni motil, se bo v kratkem času pokazalo in atek bo postal zopet atek. V teku treh mesecev pričakuje atek vesel družinski dogodek. Da bi atek to svoje dejanje kolikor mogoče prikrili, so sklenili, da vzamejo ubogo Nežiko za ženo. V nedeljo zjutraj med prvo mašo je naznanjal strel, da sta atek in Nežika ©klicana. To reklamo so poskrbeli samostojneži, da atku pokažejo, kako so m« hvaležni, da je osrečil zapuščeno Nežiko. — V pondeijek pa so zopet za-grmeli topiči ob štirih zjutraj in naznanjali ljudstvu atkovo poroko. Pred cerkvijo je bil napravljen slavolok z napisom:
»Bog živi mladi par,
Poslancu pa vso Čast,
ker je vzel trenarco v last.«
Na ohcet nismo bili povabljeni. Atku pa želimo mnogo sreče v novem zakonu. — Horjulski samostojneži.
(Dol pri Ljubljani.) Kristus je dejal: Pustite otročiče k menil Kaplan Urh pa razume ta klic tako, da muči otroke s politiko, ko da bi bila politika priprava za nebesa. In zlasti Še z umazano klerikalno politiko! To zlasti vidimo na sadovih, kl jih rodi klerikalna politika; Tako Je pred kratkim zagnal orel Moder (fant ne dela čast svojemu imenu) v sliko Aleksandra kozarec. Za ta nejunaški čin se bo zagovarjal pred sodiščem in v ječi spoznal, da vodi klerikalna hujskarija le v nesrečo. — Zastavonoša katoliškega izobraževalnega društva Laboda kaže zopet na drug način svojo klerikalno naobrazbo. Svojega očeta namreč neusmiljeno pretepa, menda v zahvalo za to, ker je oče tako zanj skrbel. — Abstinenca in klerikalci je dalje poučno poglavje iz življenja naših klerikalcev. Proti alkoholu grmi silno kaplan Urh, največ žganja pa se popije v konzumnem društvu, kjer je kaplan predsednik. Pa tega ne vidi kaplan, kakor ne vidi tudi tega, da se v klerikalni gostilni »Pri zidarju« toči redno vino med mašo. Vino pijejo taki, ki so sicer vneti klerikalci, ki pa pog'edajo cerkev le od zunaj. Tako luštne razmere vladajo torej v klerikalni avtonomiji v Dolu. Ker pa smo že pričeli s kaplanom naj tudi z njim končamo. Kaplan Urh silno udriha čez Beričevce, češ da so silni stiskači. To pa zato, ker nočejo dajati za klerikalni Društveni dom. Gospod kaplan! Ce so vam samostojneži vedno trn v peti, naj Vam bo tudi njihov denar. Sicer pa sami veste, da so Beričev-ci prav zelo požrtvovalni, če gre namreč za dobro koristno stvar. To jasno dokazuje gasilno društvo, ki krepko napreduje, ker ga podpirajo zavedni Beri-čevci, ki dajo radi denar za dobre stvari, ne pa za kak Društveni dom, ki bi bil le dom za zdražbo. Zdražbeni dom naj le klerikalci sami podpirajo Toliko za danes. Ce pa to ne zadostuje, pa prihodnjič kaj več.
(Polhovgradec.) Dne 18. marca smo imeli kratko mašo, pa slavno pridigo, ki je končala sledeče: »Polhovgrajčani so se še vedno odrezali pri volitvah. Upam, da bodo krščanski možje tudi danes izvršili svojo dolžnost. Vsakdo ve, da je dolžnost krščanskega moža, da voli v pravo skrinjico in sicer v prvo. Amen!« Ta dan je bil namreč kaplan čuvar skrinjice SLS. Da je mogel vršiti ta posel, zato je imel mašo že ob šestih, dočim jo Ima po navadi ob desetih. Volitve in stranka so namreč važnejše ko pa služba božja. Tudi skromen prispevek k vzrokom, da peša vera. Spovedi ta dan kaplan seveda tudi ni utegnil opraviti. Kaplan pravi sicer, da vera peša, ker je on preslabo oblečen in ker je lačen. Kdo pa mu je dejal, da mora vse dneve trgati čevlje in si kvariti želodec, ker je s tako vnemo agitiral za sleparsko Eseles? Naj bi mesto tega kaplan raje skrbel, da bi se vsi farani lepo razumeli in da ne bi iz vrst Eselesarjev puhtelo samo politično sovraštvo, temveč tudi vsaj košček krščanske ljubezni. Gospod kaplan! Ali ste namestnik Boga, ali pa ste samo zaupnik in agitator politične stranke? Tudi za Vas bi bilo dobro tozadevno izpraševanje vesti, zakaj cerkvene in božje zapovedi so za vse vernike in za duhovnike še prav posebno! — Tudi ni kaplanu prav, da smo reklamirali volilce. Ugotavljamo samo to, da je bil volilni imenik teden dni v kaplaniji, kar je protipostavno in da niso naši sestavljali volilnega imenika, temveč eselesarji. Zakaj ga pa niso pravilno sestavili? Na to vprašanje odgovorite, mesto da za zaprtimi vratmi na vaših sestankih sramotite poštene ljudi.
(Grozovit umor.) Dne 13. aprila na večer je žena posestnika Janca iz Dvorske vasi pri Begunjah, po domače Jur-jevka ubila svojega moža. Udarila ga je z ušesom sekire pa glavi, da je padel po tleh. Nato pa mu je z ostrino sekire obraz naravnost sesekala in mu končno še dvakrat zasadila sekiro v vrat Be-
stialno ženo so oddali sodišču. Pokojni Jane zapušča štiri otroke* ki so sedaj izročeni tujim ljudem.
(Iz Semlča.) Pri nas je še veBko vina, ki čaka kupcev. Na zadnjem volilnem shodu je obljubil župnik Baje prodati SerniČanom vse vino po najboljši ceni, Radovedni smo, kdaj se bo tO zgodilo? Mi bomo vestno poročali za vsak vagon — nočemo reči za vsak liter, ki ga bode g. Baje prodal
(V Gribljah) so se pojavile črne koze Oblasti so odredile vse potrebno, da se ta nevarna bolezen ne raznese. Prišla je ta dobrota seveda Iz Hrvatske, kakor tudi navadno vse živinske kužne bolezni. Naš Župnik Jereb je na dan volitev opozarjal raz lečo ljudi, da je »njihova« skrinjica prva. Naj si tudi on zapomni, da je cerkev hiša božja, ne pa agitacijski lokal SLS.
(Zabukovje nad Sevnico.) Na dan volitev se Je izrazil domači župnik Sto-klasa v volilni dvorani pred volilno komisijo, Če sme pokazati v skrinjico figo. Predsednik komisije, slava njegovemu pojmu o dolžnostih predsednika komisije, je nato dejal, da lahko to stori, ker da ne bo nihče tega videl — Dobro, gospod Župnik! V našo samostojno skrinjico ste pokazali figo! Nas 85 samostojnih volilcev pa bomo pokazali figo v vaš žakelj in brento, ko boste prišli po pšenico in mošt. Tedaj na svidenje. Ker se organist Korbin ni hotel vmešavati v politiko in nam kmetom nasprotovati, bo pa on dobil mesto fige v obilici pšenice in mošta. Zapomnite si to gospod župnik.
(Iz Središča ob Dravi) V svoji 40. številki je oblila mariborska »Straža« s svojo krščansko gnojnico kar po vrsti naše ljudi. Pozivamo kaplana Erklavca, naj poduči svoje pristaše, da vsaj tako dolgo prenehajo s tako grdimi napadi in osebnostmi v »Straži«, dokler ne nabere dovolj denarja za nove zvonove. Novih zvonov si namreč tudi mi želimo, ki nismo pristaši SLS in bojimo se, da bodo večni surovi osebni napadi v »Straži« vzrok, da bo šlo podpisovanje za zvonove bolj počasi kot bi šlo sicer, če bi naše ljudi krščanski tisk pustil na miru. Gospd kaplan, moralno odgovornost nosite Vi za vse te ostudne napade in sveta Vaša dolžnost bi bila, energično preprečiti vsako blatenje in napadanje v »Straži«. Ce tega ne storite, petem pokažete, da se s takim načinom politične borbe strinjate.
(Iz Radlncev.) Kakor gotovo tudi drugod po Sloveniji tako tudi tukaj zadnjič pri skupščinskh volitvah ni zmagala »klerikalna« misel ampak opozicija zoper vlado. Pošteno je treba sicer priznati, da je ttlfaj večina ljudstva duhovščini udana, ker svojega župnika poštujejo in visoko cenijo; m!ajše dn-hovništvo pa, ki je posebno poprejšnje čase tu precej čez ojnice skakalo, si is znalo mlajši rod pridobiti z ustanovitvijo »bralnega društva«, z vpriaarja-niem iger in z gojenjem petja, sploh s socialnim delom, ki ga poprej tu ni bilo. No, pri zadnjih volitvah pa je šlo vse, staro in mlado, v boj zoper —. »Srbe«, ki jih tu hudo črtijo, in brez-božnež je ravno tako »gospoda« volil kot pobožnjak, češ da bo Korošec Srba ugnal Gospodu Korošcu je tukaj tudi jako mnogo koristil Selpel, ki je tukaj po svojem delu posebno v re-špektu, saj smo na meji in vemo vse, kaj se tam Čez godi, tam čez — kamor nas še vedno simpatije vlečejo! In tako se je zgodilo, da je Korošca tu sploh vse volilo. »Samostojna« pa, ki jo tu nekako pomilovalno gledajo, bo morala še marsikako nastopiti, da si bo tod, kjer je še gospodarstvo še daleč daleč in gospodarski smisel spi Še spanje pravičnega, da si bo kaj zasluženega smisla pridobila. Je pač na svetu tako: ne tiho, koristno gospodarsko delo, ampak šnmni in kričavi boj srca obvlada, in kdor najbolj Šopirno nastopi tisti je tudi najbolj imeniten — zato pa tukaj velja — mimo gospoda duhovnega — pri merodajnikih Nemec vse, Slovenec pa le malo. Ali globoko v srcih tihih, a pravih možakov pa tudi tukaj Nemca prav ocenjajo — le na dan si ne upajo z besedo. Tem možakom čast, njih se treba oprijeti, njim zbuditi še smisel za pravo gospodarsko besedo mesto kričavega političarenja. pa bodo tudi tukaj nastopili boljši časi napredni časi zakaj Radinci so kraj, ki je za napredek, za gospodarski procvit kmetijstva in kmetij, trgovine, prometa s tujci (zdravilišče in kopališče, izvrstne slatine!) in prometa sploh — kakor ustvarjen.
Politične vesti.
(Vlada ie odstopila.) Ker so se pogajanja med radikali in Radičem popolnoma razbila, je podala vlada de-misijo, ki Jo je kralj sprejel Do sestave nove vlade vodijo posle stari ministri (Pogajanja z Radičem.) T imenu radikalov sta se pogajala t radikali predsednik radikalnega kluba Gjurffitč in tajnik dr. Janjič. Radič Je hotel, da se izvedba ustave ustavi, da tvorijo radikali Se naprej vlado, tn da se te-
kom pol leta izdela podroben revizio-nlstičen načrt, ki mora dati Hrvatski popolno samostojnost, z banom na čelu, Sloveniji zakonodajno avtonomijo in enako tudi Bosni z drugimi besedami: ustvarijo se naj države v državi Na te pretirane zahteve seveda radikali niso mogli pristati
(Seja skupščine.) Kot najstarejši je prevzel predsedstvo posl. Oraovac, ki je odredil volitev začasnega predsednika. Pri volitvah so dobili radikalec dr. Peleš 128 glasov, demokrat dr. Pe-čifi 47, zemljoradnik Lazič 11, moha-medanec dr. Hrasnica 41 in 3 glasovi so bili prazni. Izvoljen je bil torej dr. Peleš, ki je prevzel predsedstvo, nakar je prebral tajnik skupščine pismo Pašiča, ki javlja odstop vlade. Nato je bila seja zaključena.
(Klerikalci) so volili mohamedanca dr. Hrasnico. V Ljubljani komuniste, v Beogradu mohamedance, pa naj reče kdo, da niso naši klerikalci kristjani
(Prva košarica dr. Korošca.) Pred sejo skupščine je šel dr. Korošec v nemški klub, da bi ga pregovoril, da odda glasove za dr. Hrasnico, kandidata federalistov. Nemci so dali dr. Korošcu na njegove besede lepo košaro, ki bo razstavljena pri »Slovencu«.
(Za radikale) so glasovali Nemd, Džemiet, srbska stranka in Rumunl Z vsemi temi glasovi bi mogli zbrati radikali 132 glasov, kar pa je premalo.
(Kaj sedaj?) Radikali sami ne morejo stvoriti večine. Zaveznikov ni, ne preostane torej nič drugega, ko da obnove koalicijo z demokrati, za kar se je izrekel že sam Pašič. Pripomniti je namreč treba, da se volitev vse velike stranke boje.
(Radičev zbor.) V nedeljo je bil v Zagrebu velik shod Radičeve stranke, ki pa je bil slabše obiskan, ko lani. — Glavni govornik je bil Radič, ki je pso-val vsenaokoli. Vsi so magarei, samo Radič je pameten. Med drugim je dejal, da Spaho ni njegov odkrit pristaš, pač pa razven enega vsi ostali moha-medanci, Korošec pa da je sijajen in da se je njemu pridružil tedaj, ko je prišel Radič v Slovenijo. (Korošec se je torej Radiča zbal. Sijajen poklon, gosp. Korošec. Castitamo! Op. ur.) Nikdar ni bila Evropa tako neumna kakor sedaj. Nikdar tako glupa in bedasta. — (Uboga Evropa, ker nima Radiča! Op. ured.) Italijani so pametni, toda ne modri. Francozi so modri, pa ne nao-braženi. Modri in pametni so le Nemci in Rusi. Kakršnokoli vlado imajo Rusi, Hrvati smo njihovi (Bog žegni boljše-vikom Stipicol) Veliki nemški narod bo Imel hrvatski narod do zadnjega d'ha cb svoji strani Ne moremo se odreči republiki ter postati kraljevi panduri, ali pa da bi nas vladal kak trotljič ali tutljek. V Beogradu je cincar-sko- bankarska banda, okoli 50 familij, ki nam preti s silo. Ce pošljejo orjunce, tedaj se iz vasi ne vrne niti eden. Ce pošljejo pa vojsko, tedaj ima Radič za njo medicino. Toda imena ne pove. V Beograd Radič zaenkrat ne gre. Prve volitve so bile malt manever, druge večji tretje pa bodo veliki manever. Tedaj bo imel Radič po vsej državi kandidate. Kadar pa bo šel Radič v Beograd, tedaj bo razgnal beograjsko družino. — Poleg Radiča je govoril tudi na Radičevem programu izvoljeni Nemec in drugI Zbor je potekel mirno. Radičevci pa so se vračali domov v prepričanju, da je republika ustanovljena.
(»Gospodarjeve« čenče.) Zadnji »SI Gospodar« piše, da klerikalci za kake drobtine ali častna mesta ne gredo v vlado. Kakor da bi jih kdo prosil. S Korošcem se radikali še pogajati niso hoteli, ker so vsi Srbi klerikalnih izdajalcev do grla siti
(Italijanska ljudska stranka), ki odgovarja naši klerikalni stranki je imela te dni svoj občni zbor. Na občnem zboru so nastopile tri struje stranke. Levičarska, ki jo vodijo MigHott, Mauri in Grouchi je zahtevala takojšen izstop lz vlade in boj proti fašizmu. Desničarji, ki Jih vodi Tovini zahtevajo takojšnjo priključitev stranke k fašizmu. Osnuje nai se nova, nacijonalna katoliška stranka, ki se naj zveže s fašisti Sre-dičarje pa je vodil don Sturzo, ki je priporočal, da ostane zaenkrat stranka Še v vladi, naj pa bo pripravljena na izstop. Razmere naj se najpreje razčistijo, potem naj šele pade odločitev. Do tedaj pa naj stranka ohrani enotnost. Z veliko večino so sprejeli zbo-rovalci stališče dona Sturze in je s tem razkol Italijanske ljudske stranke preprečen.
(Napad na »Edinost«.) Ker je bila baje v ravno osvobojenem Biogradu sneta z neke ladje laška zastava, so napadli fašisti tiskarno »Edinost« v Trstu. Napad pa je bil od orožnikov odbit in tako so bile razbite le nekatere šipe. Kaj bi rekli Italijani, če bi mi pobili Ita-lljanom pri nas šipe, ker so neznani zli-kovci pomazali v Milanu naš konzulat. Vendar ne more biti »Edinost« odgovorna za dogodke * — Jugoslaviji Res
lepo in prijetno se živi v Italiji. To je pred kratkim občutil tudi polkovnik Rossetti, eden prvih junakov Iz svetovne vojne, ker je zaklical »Živela svobodna Italija, doli s fašizmom«, so ga fašisti tako pretepli, da je mož obležal (Poruhrje.) Francozi so predlagali, da se naj doseže sporazum med njimi in Nemci na ta način, da postane Poruhrje posebna zvezna država Nemčije. Poruhrje ne bi dajalo vojakov. Na ta način bi se Prusija zmanjšala za 7 milijonov prebivalcev in bi pridobila Bavarska na veljavi, Podeg tega K vršili zavezniki kontrolo nad nemškim gospodarstvom. Francozi se dalje odpovedo vojni odškodnini v franku do 26 miljonov mark, če odpišejo Amerikancl in Angleži francoske dolgove. Za francoski predlog so Angleži dočim ga nemška vlada odklanja. Pametni Nemci pa so zanj, ker je to edini način, da premaga nemška vlada moč industrijalce«.
(V Romuniji) se nadaljuje ustavni boj z vso srditostjo. Glavni steber opozicije tvorijo stranke iz novih krajev^ ki zahtevajo za nove pokrajine avtonomijo. Opozicija izjavlja, da bo boj nadaljevala z vso odločnostjo.
Drobne vesti.
Na Švedskem je 9estavll dr. Trugger konservativno vlado mesto dosedanje &> beralno-soctalistične Brantingove,
Francoski general! Foch. Weygand to Buard so prispeli v Prago.
Prvo brodovje kitajske mornarice, obstoječe iz ene križarke ter 4 topovskih ladij se je uprlo in se priključilo južno kitajski republiki v Kantonu.
Papež Pij X. bo proglašen za svetnika. Vseh 24 kardinalov, ki bivajo v Rimu, je ta predlog podpisalo.
V Mezopotamiji ie Izbruhnila velikanska povoden!. Mesto Bagdad je resno ogroženo. Voda je zrušila več mostov in več hiš, med drugim tudi veliko letnlšnlco.
Klerikalna (nternaclonala. Don Sturzo odpotuje na Dunaj, da ustanovi tam klerikalno ali belo internacionalo. Pot Sturze io čisto odveč, kajti klerikalna internacionala obstoji že davno, čeprav ni bela, temveč črna. Nai se Imenuje volka kakorkoli, volk ostane vseeno volk.
Prelata Budkiewicza, kl le bil ustreljen na Ruskem, nameravajo proglasiti za svetnika.
Hrvatske katoliške narodne cerkve m
bo vlada preganjala, temveč bo prepustila odločitev o njenem priznanju skupščini
Gospodarstvo.
(Naš Izvoz in uvoz.) Naša trg&vfa. ska bilanca se je znatno zbolišala. NaS izvoz je tekom zadnjih treh let stalno rastel. Leta 1920. je bilo izvoženega blaga za 1320.6 milijonov dinarjev, leta 1921 za 2460.7 in L 1922 za 3071.5 milijonov dinarjev. Istočasno pa je tudi pa-deJ uvoz in je znašal od vsega prometa uvoz leta 1920 82 odstotkov, leta 1921 že 48 odstotkov in leta 1922 že samo 40 odstotkov. Od vsega izvoza je znašal izvoz živine 1. 1920 112 odstotka, I. 1921 32.6 odstotka in leta 1922 27 odstotkov. Padel pa je izvoz žita in sicer od 28.3 odstotka iz leta 1920, na 27 odstotkov in 1. 1922 celo na 8.5 odstotkov. Goveje živine je bilo Izvožene leta 1922 105.000 glav, svinj pa 117.000 (proti 219 tisoč 554 v letu 1921), kar je bila posledica onega poviška na izvozno carino za svinje, ki so Jo povzročili demokrati Vrednost izvožene živine je znašala 414 milijonov dinarjev, vrednost izvoženih jajc pa 267 milijonov dinarjev. Sliv se je izvozilo za 187 milijonov dinarjev. Poljedelskih pridelkov je bilo izvoženih v vsem za 1783 milijonov dinarjev, kar znaša 59 odstotkov vsega izvoza. (Leta 1921 le 56.6 odstotkov.) Do leta 1922 se je največ izvozilo v Avstrijo. Leta 1922. pa Je Avstrijo prehitela Italija. Od vsega našega blaga je šlo v Italijo 28.05 odstotkov, v Avstrijo 22.97, v Nemčijo 8.47, v Švico 7.66, v Češko 7.59, v Francosko 551, na Ogrsko 5.41 ta v ostale dežele manjši odstotki Razveseljivo fe da se je izvoz povečal zlasti v dežele t zdravo valuto. — Izvoz lesa Je znašal odi vsega izvoza 17 odstotkov. Prihodnje leto bo naš izvoz še znatno naraste!. Za izvoz je namreč preostalo od lanskega leta 25000 vagonov žita, nad 100.000 svinj In velike množine mesnih izdelkov.
(Zagrebški mesarji) so prenehali prodajati meso, da prisilijo tako obla-stva, da zvišajo maksimalne cene za meso. Oblastva so jim zagrozila, da bodo nastopila proti njim z vso strogostjo (odvzem lokalov, koncesij in pa zapor), na drugi strani pa je zagrebška občina otvorila več novih mesnic. Za* grebški mesarji so se zato udali in sedaj se prodaja po vsem Zagrebu že zopet meso.
(Svinjski trg v Mariboru) z dne 13. t m. Prignanih je bilo 185 svinj. Cene so bile sledeče: Od 5 do 6 tednov stari prašiči po 800 do 1000 K, od 7 do 9 tednov stari po 1200 do 1400, od 3 do 4 mesece stari po 1800 do 2800, od 5 do l mesecev stari od 3600 do 4003, od 8 do 10 mesecev stari po 4500 do 6000 in I leto stari po 6500 do 7000; kg žive <£•

"■MMMU
Zem uradniški
		
line IX-		i


Dragi sommienlk rm si ^e pTidofrg gFrmelifskemu Ifstu« kaftega ~nWfcga «fl5gfflga~aIT gžttro ft6V»~ngf^fffC^T
u*";-1.*"''
že po 85 do 100, kg mrtve po 105 do 120 kron,
(Zagrebški žitni trg) z dne 13. t. m. Postavno vojvodinska postaja. Pšenica po 460 do 470, koruza po 260 do 280, rž po 362.50 do 400, ječmen za pivovarne po 325 do 350, ječmen za krmo po 300 do 310, oves po 295 do 300, pisani fižol po 480 do 550, beli po 450 do 500, moka št. 0 po 687.50 do 712.50, št. 2 po 662.50 do 687.50, za krmo po 225 do 250, otrobi drobni po 160 do 180 in debeli po 250 dinarjev za 100 kg.
(Cene v Gorici) Za kilogram se ie plačalo v Gorici v lirah za: kislo zelje od L60 do 1J80, karfijolo od 1.20 do L40. artiČoke od 4 do 5, čebulo od 0.80 do L—* navaden fižol od 220 do 2.40, salato od 1.60 do 2.20, krompir od 0.80 do 090, kislo repo l,-> radič od 0.80 do 1.20. jabolka od 1.20 do 2.40, orehe od 4 do 5, maslo od 18 db 20; za liter mleka od 1-30 do 1.50, eno jajce od 0.45 do 0.50» 1 pomarančo od 0.14 do 0.30.
(Dunajski trg.) Voli po 11 do 15, krave po 10 do H biki 11 do 14, teleta po 9 do 9.5 tisoč avstrijskih kron za kg pve teže. Meso: goveje po 12 do 34, telečje po 22 do 36, zrezek po 34 do 48, ovčje po IŽ do 30, svinjsko po 25 dO 38, slanina po 30 do 32, maslo po 25 do 27, sirovo maslo po 56 do 66 tisoč evatrijskih kron za kg. Kokoši po 35 do '40, gosi po 30 do 40 in eno jajce po L25 do 1.40 tisoč avstrijskih kron. — Konji: težki vprežni po 6 do 15 miti-jfonov, lahki po 4 do 6 in kočijaški po 5 do 10 milijonov avstrijskih kron. — Seno po 280 do 340, detelja po 320 do 330 in slama po 210 do 255 tisoč avstrijskih kron za 100 kg.
(Izvoz olja) je postal carine prost S tem je zelo pomagano dalmatinskim kmetovalcem.
(Državne tvorake za svilo v Vojvodini) bodo prodane privatnim družbam, Iker da se obrat v državni upravi ne iz-plača.
(Španija) se je pričeta zelo zanimati tu naše gospodarske razmere. Dosti »panja je, da bi se mogel naš les z uspehom Izvažati v Španijo.
(Švica.) 745.000 švicarskih' krav je dalo 21.6 milijonov kvintalov ali ena krava letno 2900 kg mleka — Večina mlečnih izdelkov se je izvozila.
(Gospodarstvo Italije.) Italijanski Uvoz se je v letu 1922 znižal za 1500 milijonov lir in je znašal 15.726,750.924 Mr. Izvoz Italije pa se je dvignil za približno eno milijardo lir. Trgovska bilanca Italije se je torej lani znatno popravila, vsled česar je tudi laška valuta narasla. Vseeno pa je gospodarski po/ožaj Italije še vedno slab, kajti Italija uvaža blaga za preko 15 milijard, izvaža ga pa le za 9297 milijonov lir. Zanimivo je, da se je zmanjšal uvoz Italije v znatni meri iz Jugoslavije. Uvoz Italije se je torej zmanjšal v glavnem zaradi tega, ker je padla vrednost našega denarja in so Italijani za iste množine uvoženega blaga, ko v letu 1921, plačali manj.
(Strol za oranje.) Nemški agrarno socialni list »Ich bin der Weg«, ki ga vsem priporočamo, naznanja, da je iz-najden nov stroj za oranje, ki more dnevno preorati od 100 do 150 hektarjev zemlje. Stroj, izumitelj mu pravi Spatenmaschine, je tako zgrajen, da se more ž njim orati po vsaki zemlji, po planinah ravno tako ko po močvirnatih krajih. Nabavni stroški stroja nl-■so preveliki Kdor bi se zanimal za tak Strol naj se obrne na iznajditelja stroja J, Hetunannskemper, Dunaj VIL, Ler-jžhenfeldstr. 111.
(Gospodarska razstava v Pragi) bo od 16. do 21. maja. Za obiskovalce razstave bo dovoljena na čeških železnir cah znižana vožnja, za češki vizum pa plačajo samo eno četrtino. Na razstavi bo predočeno sedanje stanje poljedelstva. Kdo ima solde, naj obišče to vele-važno in poučno razstavo.
(1IL Ljubljanskemu trgovinskemu vele-safenu.) ki bo od L do 10. sept. je ministrstvo priznakj značaj čisto gospodarske razstave, na sejmu razstavljenim predme-Jjpm pa prvenstveno pravo v zmislu zakona jo saiičltl Industrijske svojine.
ravnatelj Andrej Žinavc bor:
Uporabliaircto liste vinske kvasnice!
Mnogi vtnogradarji ta sadjarji že umejo uporabljati Ciste vinske kvasnice (drože) pri napravi vina odnos-Jp sadjevca. Z njimi se pospešuje Vrenje mošta ln zdrav razvoj vina sploh. & naprednih deželah je njih
uporaba zelo razširjena, kar se izraža tudi v boljšem kletarstvu in vsled tega v višji vrednosti tamkajšnjih vinskih pridelkov, iz grozdja kakor iz sadja.
Vsako leto dohajajo zadevna vprašanja vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, zlasti v letih z manj zdravim, grozdjem in sadjem, kakršno je bilo u. pr. leto 1.922. Mnogi namreč še ne vedo, da oddajata vinske kvasnice v Sloveniji kinetijsko-kemijska zavoda v Mariboru ta Ljubljani s potrebnimi navodili za njih uporabo, ne pa omenjena strokovna šola.
Namen teh vrstic je, opozoriti na veliko potrebo preskrbe naših vino-gradarjev in sadjarjev z zanesljivo dobrimi in čistimi vinskimi kvasnicami. In take bi se morale — od preizkušenih najboljših domačih kvašenih pasem — p r i n a s odgajati, selekcionirati in razmnoževati za veliko kietarsko gospodarstva Toda danes žal še nimamo posebne postaje (stanice), ki bi se s tem bavila na strogo znanstveni podlagi, kakor je absolutno potrebno. Tako znan-stveno-praktlčno delo zahteva stro-kovnjaka-specijalista, ki ga danes še sploh nimamo.
Pisec tega članka je domneval že vsa zadnja leta, da mariborske in ljubljanske vinske kvasnice, ker predstavljajo staTe kulture, najbrž niso več res čiste ali so pa oslabele oziroma degenerirane v tald meri, da jih ne moremo splošno priporo-ročati ne s pridom uporabljati. Poizkusi, ki so se napravili lani na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru z vinskimi kvasnicami »ČreŠnjevci« (ta kvasna pasma izvira namreč ia nekega vinograda v Črešnjevcih pri Radgoni) od kmetijsko-kemijskega zavoda v Mariboru, so mu dali prav. Poizkusi se bodo nadaljevali.
Grozdje v vinogradu vinarske in sadjarske šole v Maribora je bilo lani ob bolj pozni trgatvi večinoma bolno ta vsled deževnega vremena gnilo. Prešali smo skoraj brez izjeme kar celo grozdje, tedaj ne da bi ga bili mastili ali celo pecljali. Mošte smo takoj Izsluzili, čez dva dni pa pretočiti s temeljitim prezračevanjem v zdrave, nezažveplane sode, kjer so potem dobro kipeli z dodatkom kvasnega mošta. Dobili sm'o zdrava vina, ki se prav dobro razvijajo in so na zraku popolnoma stanovitna, glede barv® neizpremen-Ijiva.
Za kipelni poizkus je pa služilo okroglo 10 hI mošta rizlinga, ki smo ga tudi najprej Izsluzili, potem pa porazdelili iz prvotno večje posode na tri polovnjake, v katerih je mošt vrel v kleti pod sicer čisto enakimi pogoji glede temperature itd., Ie kvasnice so bile različne: mošt v sodu A smo cepili z mariborskimi Vinskimi kvasnicami, mošt v sodu B je vrel spontano (z naravnimi kvasnicami, tedaj brez dodatka umetno vzgojenih), mošt v sodu C pa smo eepili s čistimi vinskimi kvasnicami »OumpoidskLrchen«, ki smo jih naročili od enoloskega instituta v KIo-stemeuburgu pri Dunaju.
Vsi trije mošti so vsebovali še precej žveplovega dvoklsa odnosno žvepienaste kisline od močnega za-žveplanja pri izsluzenju navzlic prezračevanju pri pretakanju in so bili razun tega precej hladni, kar ni hilo ugodno za kipenje.
Po končanem kipenju in še bolj po prvem rednem pretakanju so se vsi mošti kaj lepo izčistili v dokaj mrzli kleti. Ali v razvoju ta po okusu so bili čisto različni, kar je dokazala tudi kemijska analiza, izvršena dne 16. marca 1923. Zadostuje, ako vemo, da imajo ta tri vina, čim bi dobro pokipela, okroglo 9.75. volumnih odstotkov alkohola. Tako dobro povrelo je le vino v sodu C (s klosterneuburškimi kvasnicami) In izkazuje analiza samo 0.12 odstotkov ostanka sladkorja. Mnogo slabše je povrelo vino v sodu B (spontano) in ima 0.97 odstotkov slad-koija, najslabše pa v sodu A (z mariborskimi kvasnicami), ki ima Je 1.26 odstotkov sladkorja ta seveda temu primerno manj alkohoia. Poslednji vini sta torej sladki ta bi jih pivec bolj ženske narave označil morda cefo kot »specijalitetl«, v resnici sta pa nadležna »pacijenta«, ker
sta v naravnem razvoju zaostaJL Q mogočih škodljivih posledicah tega pojava ne moremo razpravljati na tem mestu.
Navedene analize in vinske po-kušnje dokazujejo, da so klosterneu-buirške kvasnice delovale izvrstna, mariborske pa najslabše ta so pravzaprav neuporabne, ker je celo spontano kipenje poteklo ugodnejše.
Skrbeti moramo tedaj za domače res Čiste kvasnice, kar pa v doslednem časa iz prej navedenih razlogov ne bo mogoče. Zato je pisec mnenja, da se dotlej poslužujemo dobrih tujih kvasnic, kj jih moramo, trn por tirati. Kot take šo se izkazale med drugimi klosiemeuburške čiste vinske kvasnice, znane pod imenom »Gumpoddiskirchen« (aumpoldskir-ehen ie znamenit vinski kraj na Spodnjem Avstrijskem). Da se to omogoči, si je pisec zamislil naslednji načrt:
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru naroči pravočasno primerno množino klosterneuburških vinskih kvasnic ter jih po potrebi razmnoži Tega kvasnega mošta oddaja potem strokovnih zaupnikov v posameznih večjih vinarskih in sadjarskih središčih, kjer ga morejo dobivati vinogradarji ta sadjarji proti plačilu resničnih stroškov. Take okrajne razdeljevalnice, ki bi kvasnice dalje razmnoževale, bi bile n. pr. na sedežih okrajnih ekonomov ali njih pomočnikov, podružnic kmetijske družbe, kmetijskih zadrug itd. Vsak vinogradar oziroma sadjar si kvasnice po navodilu prav lahko poljubno razmnoži ali samo za svojo potrebo ali tudi za potrebo svojih sosedov.
Vabijo se okrajni ekonomi, kmetijske podružnice, kmetijske zadruge, večji interesenti sploh, ki bi prevzeli posle razdeljevatoic za čiste vinske kvasnice za najbolj primerne vinarske okoliše, da javijo to takoj ali najpozneje do 20. maja L l. ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki bo na podlagi prijav izdelalo zadevni podrobni načrt z na vodi S itd. To akcijo prevzame v eminentnem interesu našega celokupnega vinskega gospodarstva. Ako se letos posreči vsaj v manjšem obsegu, mu bo to v veliko zadoščenje ta bodrilo, da se delo nadaljuje In izpopolnjuje morda na širši, drugače zasnovani podlagi. Vendar bi ta mariborska akcija obsegala iz praktičnih razlogov samo bivšo Slovensko Štajersko ta bi kazalo določiti za ostali del Slovenije kako drugo osrednjo razdeljevalnico.
9.	V tlim t Prekmurju, ob pol 14.
o škodljivcih ta bolezaih rastlin. Vojsk.
10.	V KupSincih v Prekmurju, v šoli ob 14. url, o irnnofeii in o Škodljivcih sadja. PavBca. ______
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI,
Oddelek za kmetijstvo priredi v drag! polovici meseca aprila sledeče poučne tečaje in predavanja:
V	nedeljo, dne 22. aprila:
1.	V Žužemberku, po rani maSi v SoO, o živinoreji, Gregorc.
2.	V Lužah pri Višnji gori ob t5. uri, o izboljšanju kmetijstva, Jereb-
3.	V Šmadeti, po rani maši v soJl O' zatiranju trtnih škodljivcev, Ambrož.
4.	V Mos+ati pri Kamniku, ob 13. uri, o sadjarstvu, Marinček.
5.	V Mali gori ob 15. uri, o čebelarstvu, Zdofšek.
6.	V Selcih, o opravilu v fcranjiča ln A-Ž panju. Okorn.
7.	V Suhoriu, v šoli ob 11. url o gnojenju, Konda.
8.	V Srednji vasi v Bohinju, ob tf. uri, v gasilnem domu, o izboljšanju bohinjskega sira, Pevc.
9.	V Dttpllah, pred poldne, o pridelovanju krme, o vzgoji mlade živine. Hladnik.
10.	V Naklem popoldne, isto predavanje. Hladnik.
11.	V Ribnici na Pohorju, o zadružništvu in o pospeševanju živinoreje, Wernig.
12.	V Gorenji PolskavJ, o kmetijstvu, Štrekelj.
13.	V Hotižl v Prekmurju, ob pol 14. url, o škodljivcih in boleznih rastlin, Vojsk.
14.	V Salamonclh v Prekmuriu, v šoli ob 14. uri, o izboljšanju kmetijstva, Pavlica.
V	ponedeljek, dne 23. aprila:
V	Cvetkovcih, o travništvu in govedoreji, Matjašič Fr.
V	nedeljo, dne 29. aprila:
1.	V Leskovcu pri Višnji gori, ob 15. url O izboljšanju kmetijstva, Jereb.
2.	V Orehovici, v šoti ob 13. uri, o delu v vinogTadu in sadovnjaku, o krmljenju živine, Kafol.
3.	V Trzinu, ob 9. url, o živinoreji, Ma-rinček.
4.	V Blokah, ob 11. uri, o gnolento, Matjašič A.
5.	V Bohinjski Bistrici, ob II. urf, o živinoreji in planšarstvu, Snštič.
6.	V Starem logu ob 15. uri, o živinoreji, Zdolšek.
7.	V Velikih Laščah, celodnevni tečaj za čebelarstvo, Okorn.
8.	V Dravogradu, o ladruzništvu, Wern&.
Raznoterosti.
(Končnovellavni vplHnl rezultati) Državni odbor je na svoji zadnji saii ugotovil da so prejeli pri zadnjih volitvah: radikali 108 poslancev, Radič 70, demokrati 52, klerikalci in Bunjevd (3) H skupina Spaho 18. turški Dže-nujat 9, zemijoradniki 8, Nemci 8, Drfn-kovič 3, sociialisti 2, federaiisti (Črnogorca) 2, SKS 1, srbska stranka 1 in Romuni 1 poslanca. Za zvečarsko-rah §ki okraj izid volitev še ui ugotovljen. NaJbrže doba džemijet 3 poslance jn 1 radikali. V virovitiški župaidji je še sporen mandat posl. Ribarja. V tej županiji ie bilo namreč oddano več glasov, kakor pa je bilo volilcev. Izgleda^ da bo Ribarjev mandat od verifikacij-skega odbora sigurno potrjen.
(Džemijet) vstopi v radikalni klub. S tem bo narastel radikalni klub na 117 oziroma 121 poslancev, če prištejemo poslance iz zvečarsko-raškega okraja. ,	'
(Mr. Carter), desna roka umrlega lorda Carnarvona, ki je odkril grob Tu-tankhainena, je nenadoma težko obolel Bolniku hoče streči vdova po lordu Carnarvonu. Vest o obolelosti Carterja je silno vplivala na javnost in posebno vsi praznoverni krogi uživajo. Po njih mnenju je seveda Carter obolel vsled maščevanja duha Tutankhamena, ker je bil odprt njegov grob.
(Zakaj je v Ženevi sedež Društva narodov.) V Ženevi postavijo ameriškemu polkovniku Housu spomenik, ker da je njegova zasluga, da je postala Ženeva sedež Društva narodov. Ko je o tem slišal House, je dejal: »Veliko preveč časti za me, kajti jaz nimam v tem ozi ru prav nobenih zaslug. Sedež društva je moral biti v Švici in voM sem imel le med Ženevo in Lozano. Ker me muči revmatizem, sem bil bolj za Ženevo,, ki so ud jo priporočali zdravniki. Vprašanje pa le odločil moj sluga Jožef, k! je bil Švicar. Ta mi je namreč takoj in brezpogojno odsvetoval Lozano, Odločil sem se torej za Ženevo. Kasneje sem zvedel, da je imel Jožef v Ženevi dekle In ta ie pravzaprav končoove-Ijavno odločila, da bodi v Ženevi sedež Društva narodov.
(Poroka princeze joSande) se i« iz vršila z veliko slovesnostjo, Najprej je bila princeza poročena civilno. Poroko je opravil ministrski predsednik Musso-linl Zatem so odšli vsi v dvorno kapelo, kjer Je dvorni kaplan opravil cerkveno poroko. (V Italiji je namreč od države priznana samo cerkvena poroka). Kraljičina Jolanda je prejela h vseh delov Italije Številna in dragocena darila. Njen ženin, grof Čalvi ie bil pred poroko birman, ker dasi 33 let star,- ie ni bil birman.
(V Dalmaciji) je bilo V Januarju in februarju 398 različnih zločinov, zaffad katerih so zaprli 502 moških in 0 žensk.
(Na Čuden nažiu) so glasovali volil ei iz občine Pitomača v Srt»ijl Mesto da M spuščali kroglice v volilno skrinjico, so Jih Jemali s seboj. V vsem so vzeli 220 kroglic. Zaradi tega se bodo v tej občini vršile volitve še enkrat
(Ljudje so kadili) že v predzgodo-vinski dobi To je odkrila neka znanstvena komisija, ki je odkrila na Alask predzgodovinske pipe. Te pipe pa so seveda zelo enostavno izdelane. Zant mivo pa Je, da so med pipami tudi posebne pipe za ženske. Ženske so bile torej vedno moderne.
(Velika zra&oplovna nesreča) se je pripetila v Krakovu. V vojaškem zrakoplovu, ki je letel nad mestom, se je vnel bencin. Aparat je pal na neko hle šo, prebil streho ijj prodrl v stanovanje nekega pekarja. V stanovanju je nato eksplodirala neka posoda z bencinom, nakar se ie vnela vsa hiša. Gospodar stanovanja in aviatik sta zgorela, častnik, ki je spremljal pilota, je še pred padcem aeroplana skočil na Utico, kjer je obležal mrtev. Razven tega je bilo še 7 ljudi težko ranjenih. Hišo so prec popolnim upepeljenjem le težko rešili
(Ponarejevalec potnih listov za Ameriko), neki Svab, je bil te dni aretiran pri Strumnici, baš ko ie hotel prestopiti bolgarsko mejo. Švab je imel vse potrebne štampiljke za izdajo potnih listov, podpise pa je ponarejal.
(Železniška nesreča.) Na prelaza na Dunajski cesti v Ljubljani se Je pripetila V torek zvečer težka nesreča,
Posestnik Zaje iz Tomačevega se je peljal v Ljubljano. Ko je bil na tiru že-eznice, privozil nenadoma vlak iz Brezovice. Lokomotiva je zadela v Zajčevo vozilo, razmesarila enega konja, drugega pa poškodovala. Zaje in sin sta si S pravočasnim skokom z voza rešila življenje. Zaradi te nesreče ie bil v ljubljanskem obč. svetu sprejet predlog, da naj Južna železnica na Dunajski cesti postavi zopet dva čuvaja, kakor Je to bilo pfeje. En sam namreč ne mo-obvladati vsega prometa. ^ (Velika sleparija.) V neko gostilno v Barkovljah pri Trstu je prišel slabo oblečen človek naročit četrt vina in zar čel pripovedovati ksrčmarju, da je našel na Krasu v jami zaklad in da išče zanj kupca, ker potrebuje denarja. Vzel je iz žepa 10 kronski zlatnik in srebrn goldinar. Povedal je, da ima še 500 zlatnikov in 800 goldinarjev in je zahtevaj ga vsak zlat 60 lir, za goldinarje pa po dve liri Krčmar je kupil zaklad za 30.000 lir. Tujec je odšel ta obljubil, da prinese zaklad. Čez nekaj dni je res prišel še z enim tovarišem, ki je nosil veliko sivo torbo, v kateri da je bil zaklad. Krčmar Je rekel, naj pokaže zaklad, tujec je segel v torbo in prinesel ven dva zlata. Krčmar je bil zadovoljen in je naštel dogovorjeno vsoto. Tujec je spravil denar in odšel rekoč da prinese Še nekaj. Ker ga le dolgo ni bilo, je krčmar pogledal v torbo in videl mesto denarja polno bakrenih ploščic. Naznanil je zadevo policiji kJ pa do sestoj ni še zasledila sleparja.^
(Kočijaž in konja v Savi.) V Brčkem na Hrvatskem so našli nekega jutra voz in utopljena konja v Savi, streljaj od njih pa so našli tudi kočijaževo truplo. Preiskava je dognala, da je bil posestnik tega voza z dvema prijateljema na izletu in da so se vsi strahovito napiii. Kočijaž sam se fe tudi napil in ko je oddal doma svojega gospodarja ln njegovega prijatelja, ie zavozil mesto v hlev v Savo in utonB.
Književnost.
(Jugoslavenski vinogradar 1 vodar.)
Prejeli smo 4. številko te revije. Od njene bogate vsebine omenjamo: Presoja ia ocena vina. — Pouk o predelavi sadja. — Nekatere vinogradniške potrebščin«. — Vinsko žganje. — Naša njiva T;- Vinarske zadruge. V sadovnjaku. — Nadalje razne vesti z domačih in tujih tržišč, o boju proti alkoholu, iz šolstva ln vprašanja ter odgor vori. Naročnina znaša na leto 50 dinarjev, za krajšo dobo sorazmerno. Uredništvo in uprava sta v Zagrebu, Petrinjska ulica 28. L
Za naš® gospo-
Sadni žlikrofi.
Prav okusna jed ta tečna se naredi na sledeči način: Suho sadje, predvsem hruške se skuha i otrebi kuhano peč-Ijev, »muh« in pesčišč s peškami. Nate se drobno seseklja in primeša eno aH več jajec ia na masti opraženih drob-tln. Posebej pa se pripravi testo kot široke rezance ta se razreže na krpice kakoršne rabimo za Zlikroie. Gornji sadni nadev se zavije v te krpice ta se potem skuha v slanem kropu. Povrhu, se to malo zabeli. Gospodinje, poskusite to jed, ki Je ponekod v velikih či-slih. Sedaj na spomlad Cd velike izbire V kmečki hrani
Kako damo povoščenemu platnu nov, blesk?
Ako hočeš obnoviti blesk voščenega platna, ga drgneš % rumenim čebeljim voskom, raztopljenim v terpentinoveta olju. Nato ga drgneš z volneno krpo ali pa z usnjem, kakor ga rabiš za čiščenje oken,
Kako odpravimo madeže saj?
Dokler so taki madeži sveži jih odpraviš prav lahko s kruhom. Starejše madeže pa moraš drgniti najprej z bencinom, potem pa z milovcem. če se Še kaj pozna, uporabi še milnica.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafiuid! Vi se bodete čud tU! Dobrodelen pri drgnenju celega telesa in kot kosme tik um za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganj« ter čez 25 let priljubijo«! S pateovanjem ta poštnino 3 dvojnate aH 1 špecilalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ah 12 specialnih steklenic 208 dinarjev s 5 odstotki doplatka razpošilje: lekarnar EUOEN V. FELLER, STUBICA DO-NJA, Elzatrg št 344, Hrvatsko,


Ljubljanska kreditna banka v
Ustanovljena 1900
mmmmmmmmmmmmfffm^mmi
In reservnš zakladi cca K 150,060.
ubljani,
| j UstanovljenjTTMžr
čekovni ražun št 10.509. — B^ojavni naslov: Banka. LJubljana. **• Telefon štev. 2&1 in 413.
Se priporoča za vse v ban&no široko spadatoče posle. — Obrestuje vloge najugodneje. - Prodala srečke razredne loterije.
Podružnice* Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovid, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat.
»

Alco Se nisi član „JugosIovenske Matice«, tedaj pristopi 5c temu prepotretmemu obrambnemu društvu!
v zelo dobrem stanju z opeko krita, h!ev, vrt in 1 oral njiv, oddaljeno 7« ure od fare, pet-raz. šole, kolodvora in premogovnika Kočevje, se proda za ceno 150.000 K. Več pove J a-kob Povše, gostilničar, p. Stara cerkev pri Kočevju.
mešanih vrst prodaja Franc Zeienko, trtnar, Rucmanci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Cena za 1 komad prve vrste 3 Din.
XLII. rednemu letnemu obilnemu zboru
v
Savinjske posojilnice ¥ Žalcu,
kateri se vrli dne 28. aprila 1923 ob 4, uri popoldne v posolelniski pisarni.
imam jako lepe dve letne sadike grmi-š k 1. r i b i z 9 l po ceni 3 Din. komad s povzetjem. Prodam 3 fino vezane nove ilustrirane knjige iz Rusko-Japonske vojske, 1654 strani, spisal grof Roventlow, cena 200 Din. in nekaj želo dobro ohranjenih knjig družbe Sv. Mohorja po ceni 10 Din. komad. Iv. Pol ene k, p. Do-berna.
na Skofeljcl, ležeča ob eestt, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, z dvema stanovanjema, Od katerih je eno takoj na razpolago, se proda. Hiša je pri-dravna za vsako obrt. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. M. P i r c a v Ljubljani, Cigaletova ulica l, kjer se izvejo pogoji.
Dnevni red;
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1022.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva,
5.	Sprememba pravil,
6.	Slučajnost
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, •kliče se ob 5. uri popoldne istega dne drug občni zbor « gorajšnim dnevnim redom, kateri pa je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Mačelstv©.
Prevalje Sarafevo
llaržula Kotor
Cavtat Cella
Sabenffc Tržič
Zagreto.
IJublfana Maribor
Hercegneil Jelša
tudi VI ne
■' » Jftf - »mete, am-
A" (S
ne, platna, c«nra,hlaie-vine, rob-
W	cev, modro-
mžsk. vine'ter
sploh ¥S0 noanufak roba v v»l«tr«mni K. Slennecki, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa dirtktno iz prvih svetovnih tovarn po iudovito nizkih cenah. Zahtevajte cenik.
*>PROBUDA<«
I.3UBL3ANA
GRADBENI ODSEK
šmarno podjeij? tehniška pisarir
IH&UOJZ iiHovvr
lNMLBIN O PJ1L'
OBUSIVEHO VVlUH12U'.\iC\ OV1UIA IflŽEtUEIUA
MESUII OTV\BQIIK ^
JOSIP MUDROraC
kuwbk Hm • i-tnasc
BHHH1
iimpi'
llliiliklliiil
Zanesljiva, dobrokalji-va in pristna semena za vrt in polje
priporoča občeznana tvrdka
Viktor
Ljubljana Kongresni trg Stev. 3.
Priznano najboljše
.peklenske kose' (HSllensensen), priporoča založnik in samopro-daja te znamke za Jugoslavijo,
iirffia F. S. SH81E m* m
Prtdprodalaieem ugodne cene t
Lepa ceplierakel
Vrbovec, peček itd. na riparia portalis podlagi ima na prodaj ; dokler je še zaloga Anton ZdOiSek, posestnikov sin, Hotunje 3. p. Ponikva ob juž. žel
se dobi po konkurenčni ceni v
MaMHfakturna I® mastna veletr&oviita
PoseSmi oddelek za pletenine? trlliastal© In perilo.
Razun tega proizvaja cinkovo pločevino, surovi in rafinirani cink in cinkovni prah.
Brzojavni naslov;
Medkrajevni telefon štev. 28,
ixpra2njeno fe meste
učenke
»trgovini ta gostilni VIKTOR EN-OELMANA. Šmartno nad Kamnikom. Reflektantinja naj lastnoročno spisano ponudbo 2 prepisom zadnjega šolskega spričevala pošlje na gorenjotvrdko.
Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi večjo množino necepljene bele imarnicc in več tisoč vkoreninienih feluCev) divjak Rip - Portalis in GOthe St. 9. Cena po dogovoru.
Kdor želi res lepo in dobro blago aaj ae obrne zanesljivo pismeno al ustmeno na
Fr. Slodnjak, S
Sv. Lovrenc v SI. sor. p. Duršintl
Za pismen odgovor priložite znamke
priporoča
Sever
Ljubljana, Wotfova oL 12.
Zihtevalte eemih!
PODRUŽNICE
CPRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL fin REZŠRVE Din 17,500.000.-"
izvršuje vse bančne posle naitož-:::::::::::: nele in nalkulantnele. —
oi avl! T r d o v s k a	Telefoni s 133, 146, 453
Maribor Movo mesto Rakek
Slovenlsradec SSovenska Bistrica
Urednik; Ivaa Pueelj.
^Miscila »Zvezj^.jisfearaai« r Li^i^L
J
4257696092275
"2/!!U7PPPPPUUUPPUU7PPU7P7UUU UP7UUPP77PPUPUUUPPU7PP777U7UUPU U7P "7PUU7P