269
Ozir po domovini.
Na Triglavu.
Prid7 vrh planin,
Nižave sin! Tam dol ljudje prebivajo, Svobodo redko vživajo. Prid' vrh planin, Nižave sin! Tako vabi Triglav  sivi svoje sinove mlade,  naj se očedijo mestnega praha, pa opero v bistri Savi in se navdihnejo dušečega zdravja na planinskih gorah.
Resnica je pregovor: „Prostom zrakom ptica leti" („auf den Bergen wohnt die Freiheit").
Stoječemu na Triglavu, 9037 čevljev visoko nad morjem, povzdigne se duh nad podnožno zemljo in čuti se gospodarja posvetnega stvarjenja. Oči se čudno razveselijo , ko zagledajo mogočne, čarovne gorske velikane, in fantazija si domišljuje rajsko veselo življenje, ko v daljavi vidi morje, ravnine,  hribe in doline. Visoki
slapi šumijo, hitri hudourniki bobnijo pa suvajo in drvijo skalovje po ozkih globokih koritih, da se zemlja trese. Pokaže se na nebu megla, in vetrovi drvijo in pihajo si nasprotno — blisk in tresk in grom pokaže svoj o^ strašno moč.
Človek gleda — in premišljuje modro stvarjenje.
Tje pa gledaj na višave,
Kjer Triglav kipi v nebo;
Štej snežnikov goličave,
Kar dozre najdalj7 oko. Na meji za Romane, Germane in Slavjane stoji vstvarjen mogočni Triglav, ki se spenja iz kamenit-nega morja slemen, prepadov, dolov in planin s tremi vršaci (najnizi 8505 čevljev) nad malim lednikom do 9037 čevljev, visoko v nebo, viden iz mnogo dežela, ter odpiraje velikolepen razgled tje k jadranskemu morju in na Benetke; — vidiš
,,Tamkaj ravno Forlanijo
Benečansko zad morj^, —
DoP globoko Hrvatijo
S vaj ca bele gor7 glave,
Bliz' je polje Korotana,
Orat' vidim Štajerca,
Bližnji sosed mi Ljubljana,
Ziljska, Tirolska planšarca. S Triglava je pa najlepši razvid na slovensko zemljo. Tukaj je raztrgano Tominsko gorovje, med kterim se Soča vije in pri Bovcu v ozka korita zarije. Od Višarij do Dobrača pri Belaku stoji gora za goro, med kterimi je Ziljska in Dravska dolina, Veliki zvon (Grossglockner) pa podpira nebo.
Pogled na Dovje čez goro Kožico nam pokaže St. Vid na Koroškem in za Golico Celovško ravnino, za ktero Svinečka planina („SauaIpe") in Golovec („Chor-alpe") videz jemlje.
Na pogled s sivega starca čez mali Triglav proti jutru obrnjen čepi na Ljubljanskem polji Šmarna gora in Ljubljanski grad in med Stolom, Grin-tovcem čez St. Jošt do Kamnika leži Kranjsko polje, po kterem se Savska žila zvija.
Med Poreznom in Blegažem se kaže inojster-ski Borovniški most — in dalje proti jugovzhodu čez Dolenske gorice se oko zagleda v čarovni Klek.
Od Triglava se odloči troje gorovje; eno proti izhodu z imenom Karavanskih planin, ter gleda na Germane; drugo proti jugu, imenovano J u 1 s k e planine, ktere čujejo stražo proti Italijanu, tretje so Karnske planine.
Na Karnskih planinah so naj visi vrhovi: Babji zob (Manhart) 8462 čevljev, Mojstrovka 7466 čevljev, krasna piramida Prisinek 8100 čevljev, Kepa (Mittagskofel) 6642 čevljev visoka.
Karavanke ali Grintovci kažejo mnogo prehodov (Žabniški, Rateški, Trbiški prehod, Predel in Koren) pa se naglo povzdigujejo v strmo in golo, tu pa tam z globokimi presedi (kakor Ljubelj in Jezerski Vrh) pretisnjeno pogorje. Tukaj je Stol 7064 čevljev, Ljubelj 4^66 čevljev, Košuta 6613 čevljev, Grintovec 8083 čevljev visok.
Jugozahodno od Triglava vzdigujejo se, kakor stebri iz groblatih dolov in slemen, vrhi Kanjava 8112 čevljev, Lipač, Kol (oba skoraj po 8000 čevljev) in Bogatin, kteri je poln rudarskih strahov in škratelj-nov, je 6305 čevljev visok in ima blizo vrha globoko luknjo, v kteri sta zlatica in diamant skrita. — 50 sežnjev v globočino se po vrvi spustivši prideš do vode — jezera, iz kterega teče mala Savica.
Iz južnih širokih hrbtov kipe: Vogel 6072 čevljev, Crnaprst 5826 čevljev, Ratitovec5263 čevljev, P o-rezen  5150 čevljev,   B lega ž  4926 čevljev,   Nanos
4098 čevljev, Krim 3504 čevlje, Snežnik 5330 čevljev, Crnic, Klek in mnogo drugih na hrvatski meji. Studeni hudourniki: Soča, Sava, Drava izvirajo v Triglavskem gorovji, na kterem so: Lansko jezero nad Radečami 3023 čevljev, 12 jezer nad Savico okoli 4000 čevljev nad morjem.
V Triglavskem krilu leži 4% milje dolga in % milje široka rodovitna in od nekdaj naseljena obrtna Bohinska dolina, ktero preteka Sava (Bohinjka), nareja sprelepo jezero, 1640 čevljev nad morjem in 404 oralov veliko (celo uro dolgo in pol ure široko).
Na Triglavskem skupku (16 milj obsegaj očem in kakih 13 štirjaških milj pokrivajočem) so travnate planine za planšarsko veselo življenje.
Tukaj so rudarji, Tukaj so ogljarji, Vidiš tud' majarje Štejejo tolarje. — Tukaj slišiš petje,   da   se razlega od gore do gore in doni po dolinah — in slišiš mlado gorenko prepevati:
„Bohinjc pa prav': Juhe*! Juhe"! Na planinci fletno jL".
J. Ž a n o v. *)
270
*)  Ste pač že dobili?    Pozabili smo popolnoma.    Prosimo večkrat kaj.                                                                         Vred.