PoSTfKJna sfsesRa v «mo*ibk Leto VB., št. 2®H. ¥ UuhBiani* v četrtak 1* sepfasit^ra 1922, P©sajna it« 1 D!na Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. inL št. 312. Cele. rač. št 11.959. Stane mesečno 12 Din. za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Kme3sko«c£e9avsIie zve s si. IflPB -mm Glasilo Socialistične stranke Izpostavile. 1! H D S Ki GILAS Letnik iV.f itev. 37. Četrtkov Številka „WAE*REJA“ izhaja kot tednik Stane letno 36 -y—mmgBraBB3—aan^Mm— Din, mesečno 3'— Din. Najnovejši kurz v sovjetski Rusiji. su (Po Na zadnjem komunističnem kongre-Rusi^ se ie neki govornik rogal, v sovjetski republiki sledi vsakemu novemu kurzu« v teku treh mesecev lahk-61^ a^‘ nainovejši kurz. Tudi sedaj se «ko opaža resna sprememba kurza sov-fc^ke vlade. Temeljno dejstvo, ki vlada nad celim t>rl Sospcdarskim življenjem, je brez- ain ^rri° Da^anie denarne vrednosti. Za •"kanski dolar plača državna banka Voiretske vlade 2,400.000 rubljev, pred 'dva ^e. veUatl dolar nekaj malega nad v s r?^a* Sovjetski rubelj je torej padel ^ vrednosti za več ko eno miljoni-n ‘ sovjetski rubelj je na svoji strmi poti a,.„, ,.°i Prekosil ceio siromašno nemško- LS krono-jjk: ~"eta 1921. so se bankovci v sovjet- V nJ»uWiki strahovito hitro razmnožili. ska četrtletju 1921. je izdala sovjet- banif .a ^1^ milijard rubljev v novih že v zadnjem četrtletju 1921. pa ^ 09 milijard! V začetku leta 1922. . a energično poskusila vsaj malo iila. T’^ ,'zdajo bankovcev, da bi ome- ja .anje vrednosti papirnatega denarij in^JDrei te ustavila denarne podpore >tj^ V^strijske obrate. Kakor znano je ziraJ^^izirana« industrija Rusije organ i-a. v takozvanih trustih, za katere v s‘cer vlada sama voditelje, ki pa darjj Popolnoma samostojno gospoda]^’ ^rUR od drugega kupujejo in pro-Df>dje+- ^akor zasebna kapitalistična — M3. lil C1 nonolrionin to Va ItoIz/m« fo m si popolnoma tako kakor ta Učiteljska skupščina na Bledu. Va. ^0r smo že kratko javili, je zboro-lcraij ,e 2- in 3. sept. t. 1. na Bledu II. po-van«K a skupščina Udruženja Jugoslo-LjUb]j?a Učiteljstva — Poverjeništvo Arbeiterzeitung«.) izposojajo denar od državne banke; saj to .te bistvo » državnega kapitalizma«, kakor imenuje Ljenin to organizacijo ruskega gospodarstva. Sedai pa je ruska vlada v zadnjih mesecih kredite za te truste ustavila, da bi s tem omejila raz-množitev papirnatega denarja. Državna banka na ne le da omejuje kredite, temveč tudi zvišuje obrestno mero za prejšnje kredite od prejšnjih 8—12% na 18—24% mesečno, torej letno 216—288%! (»Ekonomičeska žizn« 27. junija, la strahovita obrestna mera denarnih podpor za industrijo je imela najusodnejše posledice. Posamezni trusti niso mogli več nakupovati ne surovin, ne napol gotovih izdelkov, ne sredstev za delo, ker niso imeli denarja za to; drugim trustom pa. ki so prej prvim prodajali tc stvari, ie zastala prodaja. Tako ie torej nastopil zastoj prodaje. Svet je doživel to čudno igro, da v deželi, v kateri znaša industrijska produkcija mani kakor dvajsetino pridelovanja v mirnem času, da v deželi, ki ne rnore kriti najnujnejših potreb svojega prebivalstva, da v deželi, kjer so industrijske pokrajine izgubile tri četrtine svojega prebivalstva, da so kljub vsemu temu nastopile v tej deželi značilne prikazni kapitalistične bolezni »nadproduk-cšje«: zastoj prodate, pomanjkanje naročil in brezposelnost! Težko je ta industrijska kriza udarila industrijsko delavstvo. Trusti niso imeli denarja, da bi plačati mezde, ker jim nihče ni odkupil njihovih proizvodov; za- torej so začeli odpuščati delavce. Brezposelnost se je zelo razširjala. »Ekonomi-českaja žizn« od 30. junija navaja nekaj značilnih zgledov, na kak strahovit način se je moralo zmanjšati število delavcev. Tako je število zaposlenih industrijskih! delavcev v okrajih Krivoroš in Nikolajev v guberniji Jekaterinoslavski v dveh mesecih padlo od 120.000 na 76.000. V Nikolaje vski guberniji je ostalo zaposleno od 73.000 delavcev samo polovica. Zaposlenim delavcem pa niso mogli trusti povišati mezd, kakor bi to zahtevala hitro naraščajoča draginja; zatorej je resnična plača delavcev strahovito padla. V seji najvišje gospodarske oblasti! je 11. maja izjavil Ginsburg, zastopnik strokovne zveze, da je mezda ruskih delavcev v maju po svoji kupni moči1 znašala le 32% od tega, s čimer je bila odmerjena v novembru 1921; torej zmanjšanje mezde za dve tretjini. (»Ekonomi-českaja žizn« 30. junija). Toda večkrat se je pripetilo, da trusti zaradi strašnega pomanjkanja kapitala niti teh pičlih mezd niso mogli izplačati. Morali so delavcem večje vsote dolgovati! 1. julija so bila podjetja delavcem in nastavljencem dolžna na zaostalih plačah že 12.800 milijard rubljev (»Ekonomičeskaja žizn 6. julija)-Sovjetska vlada pa je uporabljala še drugo sredstvo, da zmanjša obtok bankovcev. Uvedla je neizmerno visoke davke, da bi prišli že izdani bankovci zopet v državne blagajne nazaj. »Ekonomičeskaja žizn« z dne L julija podaja o novih' davkih sledeče podatke: davek na tobak; se je 1. julija povišal na 2,000.000 rubljev za 1000 komadov cigaret in 1,200.000 žiliwrjnn aITla ?asedena. Zborovanje je oseb-inn,, x . avd tudi minister za trgovino in D?0-*’ Vilovič- Doldrifi1?, stan ‘ ,* popoldne razni oaseKi m sr ni ^Vsko-t)olitični, časnikarsko-knjij 2. septembra so zborovali do-m Popoldne razni odseki in sicer: ko-politični. časnikarsko-književ-0(1^^ aS°ško-didaktični in gospodarski 3. šeni* c>10 zborovanje se je vršilo dne nika t Pozdravnem govoru poverje-tov. j eaca so sledila poročila referen-da j- 2 Cinikovega poročila smo posneli, zastopalo 64 delegatov 2517 članov, organiziranih v 32 okrajnih učit. društvih. Vsokako ie to lepa in upoštevanja vredna organizacija naših kulturnih pionirjev. Njene člane tare ista neznosna draginja kakor druge stanove. Zato se pridružujejo resolucijam javnih nameščencev, zbranih na sestanku v Zagrebu, ki so zahtevali zboljšanje gmotnega položaja in uvedbo indeksnega zakona. K temu koraku je učiteljstvo prisiljeno, ker zaostaja megav socialni položaj danes v posameznih slučajih za onim manuelnih delavcev. Bolj nego suhe številke blagajnikovega poročila bo zammalo morebiti naše čitatelje dejstvo, »da so se nagrade raz-nim funkcionarjem pri U. J. u. malenkostno zvišale, če bi hoteli delo teh vsaj deloma plačati, bi morali postaviti v proračun druge številke. Toda oni rabijo ljudi, ki ne iščejo pri organizaciji osebnih koristi, ampak žrtvujejo dragoceni čas in svoje zmožnosti iz ljubezni do stanu in organizacije. Povedali so na vsa usta, da pri njihovi organizaciji ni korit, temveč polne roke dela. ki potrebuje pridnih in požrtvovalnih delavcev.« To so besede* vzete iz blagajnikovega poročila. O novem poslovniku U. J. U. je poročal prav temeljito Iv. Dimnik ml.. Želimo le da bi se izpremenilo ono mesto q‘ upravi v poslovniku ki jo predstavlja širši sosvet, a po svod sestavi majorizira delegate, ki so izvoljeni pooblaščenci organiziranih članov in dobivajo pred vsako skupščino direktive svojih članov. Delegati predstavljajo faktično večino in pravi izraz volje članstva. Ker pa irnajo vsi člani širšega sosveta in člani stalnih’ odsekov v zmislu poslovnika glasovalno pravico tudi v zadevah .ki jih sosvet in odseki forsirajo prav lahko Preglasujejo ostale delegate. Na eni strani tore^ sosvet, ki ga tvorijo funkcijonarji in vsi predsedniki okraj. učit. društev, t0 je okroglo 50 glasov, na drugi pa le 32 delegatov, kar pač nikakor ne odgovarja demokratičnemu. ampak absolutističnemu načelu. Zelo zanimiva in poučna sta bila referata »Obrambno delo učiteljstva kot vzgojno sredstvo« in »Stališče učiteljstva rubljev za funt tobaka — čo so samo davki. ne morebiti polna cena za tobak! sladkor se je določil na o,uu0.000 rubljev za pud (= 16 kg). Davek na vžigalice je postal 1. julija štiri-Icrat večji, tudi na sol in špirit je velik aveK K tem davkom, ki jih izterjava osrednja vlada, še pridejo visoke doklade za sovjete. Posebno zaradi davka za blagovni promet. ki ga izterjavaio poedini S0XJ€Lll\ se »Ekonomičeskaja žizn« stalno pritožuje. Tako je petrograjski sovjet do-in j za Blagovni promet v višini 10 odstotkov za ves promet vseh trgovin; največ si je dovolil kubanski sovjet, ki je določil davek s 50 odstotki vsega prometa. (»Ekonomičeskaja žizn« od 1 julija.) Tako je sovjetska vlada v zadnjem polletju uporabljala najskrajnejša sredstva. da bi omejila tiskanje novih bankovcev. Na eni strani je z ustavljenjem kreditov povzročila veliko brezposelnost in zmanjšanje mezd, na drugi strani pa 3e obdačila ljudstvo z zelo težko trošarino. To je bil obupen poizkus na škodo delavstva rešiti sovjetski rubel od nadaljnega propadanja. Ta poizkus ni bil popolnoma brez uspeha. Od maja sem je »Ekonomi-českaia žizn« večkrat ugotovila, da pada vrednost sovjetskega rublja vedno počasneje. da ne naraščajo cene za različno blago tako strahovito hitro kakor poprej. Toda v zadnjih tednih se množe znamenja, da začenja sovjetska vlada zopet izpreminjati smer svoje gospodarske politike. Ta izprememba se kaže najprej pri kreditni politiki. Predvsem je državna banka dobila povelje podeljevati trustom zopet večje kredite; banka je obrestno mero kar naenkrat zmanjšala od 18—24 na 3—6 odstotkov mesečno. Sovjetska vlada ima torej namen dajati industriji zopet več obratnega kapitala na razpolago. Obenem so se tudi delavske mezde znatno povišale, pač se pa izplačuje majhen del plače v živilih, večji pa v denarju. Tako se je n. pr. za rudarje v pokra-* Sini ob Doncu. ki so danes najboljše plačani delavci, od junija do julija naturalna mezda po vrednosti sicer od 5.5 na 4.5 miliionov rubljev zmanjšala, za to pa se Je denarna plača od 13 na 18.6 milijonov rubljev zvišala, taka da se je celokupna mesečna plača zvišala od 18.5 na 23.1 milijonov rubljev. (»E. ž.« 9. julija.) Obenem je država dala industriji dovoli sredstev, da izplačuje mezde, ki jih še dolguje. (»E. ž. 6. hiTija.) Očitno fe torej. <3a Tio5e sovjetska vlada nehati s svojo dosedanjo politiko in da se je zopet odločila za številnejše tiskanje papirnatega denarja. Kje pač tiči uzrok te izpremembe? Najprej pač v neuspehih Genovske in Haaške konference; sovjetska vlada je hotela rusko denarstvo vsai nekoliko urediti, da bi se s tem zdela kapitalističnim silam vrednejša za kredite; ta politika sedaj nima več smisla, ker sovjetska vlada nima nobenega upanja več na inozemske kredite. Potem bližajoča se letina: v času nove letine je mani nevarno obtok bankovcev hitreje pomnožiti, ker stoji pomnoženi množini papirnatega denarja tudi pomnožena množina blaga nasproti. Glavni vzrok pa je vendar strah pred uporom delavstva. »Diktatura proletariata« je poskusila sanacijo samo na škodo proletariata. Ogorčenje proletariata nad tem se je izražalo v celi vrsti stavk. Zatorej poskuša na eni strani s procesom proti socialnim revolucionarjem in z novimi aretacijami socialistov vzeti delavstvu vodite- Vrhovna uwava. (Govor posl. dr. sodr. Etbina Kristana v specialni debati o proračunu dne 17. julija.) (Konec.) Predsednik dr. Ivan Ribar.; Gospod poslanec, dovoljujem si opozoriti Vas, da Vam je potekel čas. Prosim Vas, da zaključite govor. E. Kristan: Potrudil se bom. — S tem v zvezi, gospodje, je tudi Državni svet in Glavna kontrola, o katerih se je tukaj že precej govorilo. Tudi to karakte-rizira postopanje vlade in življenje v Na-* rodni skupščini. O Državnem svetu zaključuje finančni odbor danes ... (Poročevalec dr. Šečerov: Zaključil ie v sobota) Vsekakor še nimamo predloga tukaj. debato Pa vodimo že dva dni o poglavju proračuna v katerem ni potrebnih številk. (Medklic: Sedaj jih imamo.) Tukaj nam še niso znane: sekcija iih ie lahko zaključila, ali Skupščina teh številk še ne pozna. In če so sedaj skleniene. jih sploh še ni bilo v soboto, ko se ie pričela debata, in med tem, ko smo ves dan razpravljali o poglavju, teh številk še ni bilo. In vse to, gosoodie. se jemHe na lahko in občutka politične odgovornosti ni. v šolsko reformnih in vzgojnih vprašanjih«. Izvajanja zadnjega referenta so nas nekoliko iznenadila, ker niso docela odgovarjala naslovu. Sledila so temu poročila raznih odsekov. Mnogi sklepi so bili sprejeti brez debate. Pri nekaterih na se Se vnela jako živahna, mestoma celo burna debata. Omenimo nai le sklep o delitvi višjega šolskega sveta na ljubljansko in mariborsko oblast. Dočim je odsekov predlog proti delitvi, je predlagala večinoma delegatov iz mariborske oblasti delitev ter io utemeljevala z dokazi, ki nam dajo mnogo misliti. Sprejet je bil odsekov predlog. Pozdravljamo sklep o ustanovitvi pedagoške šole v Ljubljani, prepričani, da da more le temeljito izobraženo učiteljstvo vršiti brezhibno svoj vzvišeni poklic. Pri razpravi o izobrazbi učiteljic za žen. ročna dela se ie predlagalo, da bodi vsaka učiteljica dobro izobražena tud.! v gospodinjstvu. Le na ta način ie mosroč© povzdigniti blagostanje našega revnega. delavskega in kmetskega ljudstva, ker poučujejo danes gospodinjstvo večinoma le po mestih in večjih krajih. V korist proletariata želimo, da se sklep čimprej izvrši. Ker nameščajo v zadnjem času šolske oblasti nekvalificirane učne osebe, je odsekov predlog proti temu. Izgovor, da vlada pomanikanie strokovno naobraže-nih učnih oseb ne drži, ker je po večjih mestih mnogo def. učiteljic brez def. mesta. Take gospodične nai se »izkiclajo« in nameste na izpraznjenih mestih, ako so dani za to potrebni življenjski pogoji. Delegat Črnagoj je stavil samostojen predlog, tičoč se šole za slepe in ureditve pravnega razmerja posvetnega učiteljstva na njei. Orisali smo s tem v glavnih potezah delo učit. skupščine in izpolnili tako svojo časnikarsko dolžnost. Želimo, da se umestni predlo«! sklepi i» nasveti čfm-prei realizuJejo v prosneh in proč vit kulturnega napredka našega osnovnega Šolstva. te. n, 4rwd »tnmlJ* bo svoje kreditne In mezdne politike lavstvo pomiriti. Za ko posreči. Toda ta r^mmtev za fr*™ tek je kupljena s pomnoženo l^*° xasn0 natega denarja brez d™n*bo KJČa^ pojemajoče padanje rablja wpe. la in zopet povzročila strahovito 8: 0'°Ne nasilje stanu nad stanom, ne tatura močnejših nadstebejšunj, ^ brisanost posameznih voditeljev nevednostjo tistih, ki morajo ^ — temveč edinole organizacije delav ljudstva nas bodo rešile n MrtdfcV«; organizacijah moramo d™#. zasluži* vedeti, koliko kdo deta mi k ^ ^ te organizacije morajo delati j «aVno. htevati, da se vsi javni posli pošten« Kajti le tistemu verujemo, 63 f J^oin0' ki goljufati ne more. Sedati Ci- potom lastnega dela zmožniJf « ka* sokim gospodom na prste, boo j^or naprej lenobo pasli na ho osiai upa, da ga bodo drugi re&fc 00 nerešen! —* Tukaj ie bilo dokazano od več * ga govornika, da je bll^ žena us**" Državnega sveta poBažen ^ va in pozitiven zakon. Imamo P ^ y kon o ministrski odgovornosti. i $ prvem členu, druga Narodna skupščina lahko obtoz d&ieln,h stre zaradi gaženja ustave ^govoj' zakonov. Ta zakon o mm^Sr0fli; tod* nosti ie znan gospodom mini . j^as kaj jim je ležeče na tern - - zak°??’ ustavo, pohodiš jo; tukaj - velikih, brcneš ga — vse to ne iz k5ne vis razlogov, pod pritiskom ka ge ^aveZ- irvr surmalr pnostavtlO Z&tO. azlogov. poa prins-iuMi* ge tor, ampak enostavno zato. "*a9no spo* niki v večini niso moglii pra ^on o mr razumeti o kandidatih, .Tudi ve§ pa, & nistrski odgovornosti imaS, n««iar dov0> imaš tudi večino, ki n® I50 lila, da bi te res obtožili. ra^** Ei. gospodje, tam, kjer*® dobre mere, ne moremo pričakovat pričakovaj litike. tam tudi ne moremo geCjaj fl demokratičnega postopanja- držaVnW» moremo zaradi zavlačerua roje, ^ svetom dobiti niti GlaV"ekontrole odvkj ■je volitev članov Glavne sveta, na od eksistence državn 2 najVaŽfl^ kliub temu. da spada mea ^ ne ^ institucije v deželi stagnir re nikamor geniti. . re$ s® O državnem s.vetuJ®"J,aTstva 1« besedica kar se tiče stra ^ se t1 stopanja posameznih Viema. strankarstva, se nikakor ^ dru^ ne bi moglo postopati mk p0stot^ kakor strankarsko, kot se ^ svet Pogoji za kandidaturokvalifikac5 so znani. Že zakon določa p06tane & ki jih mora imeti, kdor »■ osebnj* žavni svetnik. Tiste n^znane. ^ liki izpolnjujejo pogoje, so sestavjU .^ gega ne bi bilo treba, kak }zmed sto. teh najboljših osebnosti. ostih, izbrati kandidate po f^maCije. «0-niih se lahko dobi inf |e stva a sprejme kandidaturo, m tak teŽk*,^ _____- Zapletena vosti. če se 'zide z dr radilcalec se vprašuje, kdo da J ra§evab- in demokrat, če se mora vpra $c se kandi a^ Trsti oo*°d®®> k 1 SkliaS* ie ^ltev Proti »eiftffhrtfam« Gospodje. bilo Je tukaj govora tudi o *eoi koUko da Je med kandidati Srbov, '*oi&o Hrvatov, koliko Slovencev. Go* soodje. jaz nisem separatist Nasproten vsaki hegemoniji, pa naj si je srbska. hrvaška ali pa slovenska. Prav zato Sem tudi^ nasproten razdelitvi dežele v fazne države, ker bi v tako urejeni deželi •norala nastali neka hegemonija. Nemčija Oi bila unitarna dežela; bila je zvezna dr-®ava ali pravzaprav država zvez. In nobenega dvoma ni, da je tam Prusija imela egemonijo, in še kakšno hegemonijo! repričan sem. če bi našo deželo razko-Tj~ na nekoliko držav, da bi Srbi pod silo azmer morali iti po poti Prusije, da bi ^k?S vo*ens morali prevzeti hegemoni-Nasproten sem temu, kakor bi bil na-»en slovenski ali hrvaški ali kateri- KOil hegemoniji gospodje, druga Je reč. na kate-se ne sme pozabiti To državo še ved-dAfiU^var^ama N* res, da je ta država jjMtivno ustvarjena in kompletirana. y el Je ustvarjena bolj v teoriji kakor U^ksi. (Poročevalec dr. Šečerov: "■gena je. ali organizirana ni.) Go-Vsau e^erov> to spada vse v st var jan j e. dela *?tvariaiue obsega vrsto del. in ta »Jr VJ} nas niso dovršena. — Tudi Jaz, Jt0 želim, da bi kmalu prišel čas, U0 ° v vsakem talcem slučaju mer oda j-VDra5an)e- Kdo je najsposob-Ševni T ne da bi se poleg tega še vpra-vene 't, 0 ^rvat* ^do Slo- Ven °r * ^ musliman kdo pravosla- ^adar K^?n’ katoličan itd. — Dobro bo, kvaiifiu1!1.0 ta'^° daleč, da bo predpisana snodip jCjja edino merodajna. Toda. go-nju j ^er smo v tem prehodnem sta-W jJf I>otrebno jemati v obzir ne le to, Dolni«,prav’ arooak prav v interesu izpo-VDo?tJan!a orodnega edinstva Je treba je a^ tudi nekatere občutke, ki Jih bijejo razumeti in ki se tudi opravi- ^y0r5j?sP°dje, danes Je prav tistim, ki še ^°ka 10 ° enakop ravnosti, treba podati hofeZe* da se ravnopravnost resnično Dos*” Gospodje, če bi se danes tako tiste? x0 se s tem ^ pospešil prihod sejjj časa« ko postanejo taki obziri pov-v®akn neP°^rebni in se bo enostavno za lahkn , 9mt,e*enco. za vsako institucijo jih j. Xz^° toliko najboljših ljudi, kolikor Se nri +e a Za Popolnitev mest, ne da bi da rjr; .5°? vprašalo, kateremu plamenu ali sp?3 ° ta^° da bi nam bilo vseeno, druo-plf v kakšnem uradu sami Srbi, v Šlcj g.. , SaTr*i Hrvati ali Slovenci, katoli-slavni brezverski, muslimanski ali pravo-%ar') r.no zaradi svojih najboljših kvadru^;., Gospodje, cilj Je eno, pot je pa s*okrat ^ 56 86 P1"* nas Pogo- §teva prav V tem' ker se ne vpo" kati j Je treba iz enega stanja kora- stania • SGj DTi<*e zažeMenega končnega stav»„ m a Se ne niore vsa razdalja eno-P° Preskočiti. Dos^^Podje. v tem oddelku so še razne *ovo m e" 0 katerih bi človek rad izpreči- ° državnih dolgovih, o ministr-^^JPredsedstvu... j. predsednik dr. Ivan Ribar: Gospod ^*anec, Vaš čas ie potekel : Takoj zaključim, gospod da d«.? -nik> — V resnici ni moja krivica, so w Gospodje toliko medklicev in da vzeli toliko časa. %i V državnih dolgovih ne bom ponav-bi Sffar s« Je tukaj že povedalo, če naj bilo + 08 0 tem govorilo še kaj več, bi Poglavje zase. Najbolj karakteri-** oafi tft. tndi po besedah tto- 1 sPOSfov poslancev iz večine ne vemo. koliko iznašajo dolgovi. Gospod poročevalec nam tega ne more povedati m tudi gospod minister nam ne more dati točnih pojasnil. To izgleda, kakor da bi bilo veselo življenje: Če ne veš, koliko si dolžan, ti ni treba plačati. Toda bojim se, da borno morali nekega dne to »veselo« življenje zelo zelo drago plačevati Ob tej priliki naj omenim tudi to, da se strinjam s tistimi govorniki, ki so na-glašall da ie treba najti izhod v vprašanju avstrijskih vojnih posojil. Zakaj, gospodje. Avstrija gor, Avstrija dol — na tisoče ljudi, ki niso nikdar ljubili Avstrije je enostavno pod pritiskom moralo dati svoj groš za to kar ie vlada od njih zahtevala. Gospodje, bile so institucije, ki so stale pod državno kontrolo, pa se jim je enostavno ukazalo in predpisalo: Toliko in toliko morate podpisati. In tu so pogostoma bile svote. znesene od prav majhnih in siromašnih ljudi, ki to čutijo. Ne bom dejal da je bil pritisk na ljudi kdove kako strašen: Interniranja, zapori nekoliko vislic, nekoliko ustrelitev — ampak, gospodje, za umrjoče ljudi navadno tudi ta pritisk zadostuje. Rad bi bil še nekoliko govoril o pen« zigah. o razpoloženjih itd. Toda o teh vprašanjih bo mogoče izpregovoriti še pri nekaterih drugih poglavjih; o tem bo treba govoriti tudi, kadar pride na vrsto nad vse potrebna uradniška pragmatika. Gospodje, veliko krivic je v teh rečeh. Tudi take krivice so vmes, za katere ni mogoče nikogar osebno napraviti odgovornega, ki se pa vendar dajo popraviti. Danes na primer uvrstite kakšno mesto v ta in ta draginjskl razred, v štirinajstih dneh je pa draginja v tem mestu večja, kakor v marsikaterem, ki je bilo uvrščeno v višji razred. Treba je najti način, da se morejo tudi te krivice več ali manj avtomatično popravljati Ob drugi priliki bom govoril o vpo-koSenclh. Ne maram govoriti o avtomobilih« o katerih se je tukaj precej govorilo. Le to nai povem, da imam o teh rečeh svoje posebno mnenje. Jaz ne bi odvzemal avtomobilov tistim, ki jih Imajo, ampak bi želel, da bi kmalu prišel čas. ko bo vsak, kdor opravlja koristno delo. lahko imel avtomobil, pa naj je minister ali uradnik, učitelj ali poslanec, delavec ali kmet. ko bo vsak poljedelec imel telefon v hiši in električno razsvetljavo v hiši in v hlevu, itd, — Gospodje, jaz ne iščem socialnega izenačenja doli. ampak gori. Po našem prepričanju in po našem nauku ne gre za to. da se vse degradira, ampak da se poviša. In, gospodje, kar morete morda prihraniti pri kakšnem avtomobilu, bo prineslo državi dvakrat, trikrat, pa tudi desetkrat več škode vsled tega ker se ne bodo posli dovoli hitro opravljali. Ako so tukaj nekatere reči. s katerimi se lahko strinjam, so vendar glavne in velike poteze tega proračunskega oddelka tako nasprotne stališču mojega kluba. stališču, ki ga zastopam, da ne moremo glasovati za ta oddelek. (Ploskanje na levici.) _______________ Tedenski pregled® Sobota, 26. avg. (dodatek): V Marijinih Lažnih sprejetje češkoslovaške-ju-g»slovanske pogodbe. — Sovjetska vlada pregnala zagovornike obsojenih socialnih revolucionarjev v Arhangelsk. Nedelja. 27. avg. (dodatek): Prva skupna konferenca obeh nemških socialističnih strank v Berlinu. — Na Sved- 7 iškem glasovalo ljudstvo z 900.000 glasovi j proti točenju alkohola. ■— Seipel, kleri« kalni predsednik avstrijske republike, ponudil v Rimu Avstrijo na prodaj. Ponedeljek. 28. avg.: V Siveriču in Velušiču v Dalmaciji že tri tedne rudar-* ska stavka. Ker se delavstvo ne uklone, je pričela policija na zahtevo podjetnikov z aretacijami. — Srbski demokraški listi otvorill kampanjo proti ministru Pucelju radi njegove nesposobnosti. — V Berlinu otvoritev glavnega jugoslovanskega kon« zulata. — Na Dunaju zasedanje interpar* lamentarne unije 24 držav. — V Havru radi stavke pristaniških delavcev krvavi spopadi s policijo. Komunisti proglasili splošno stavko. Torek, 29. avg.: V Ljubljani zborom vanje komisije za prekmursko železnico, ki se prične takoj graditi. — Poročilo Iz Belgrada, da vzame Narodna banka nova 10-dinarske bankovce iz prometa, keE gre barva z njih. Zopet par sto milijonov zgube. — Nadaljevanje pouličnih bojev v, Havreu. Policija zaprla strokovni odbor, Splošna stavka se izjalovila. — Čičerin prosil za potno dovoljenje v Ameriko, kjer se bo s kapitalistično vlado pogajal. — Moskovski režim pregnal 120 učenja« kov iz države, ker ne soglašajo s politika nasilja. Sreda, 30, avg.: Fašistovski mladiči razbili uredništvo madžarskega lista »Hirlapa« v — Novem Sadu. — Bačkemu demokraškemu podžupanu Stojkoviču zaplenili imetje, ker je državi v škoda poneveril 3 milijone dinarjev. — V BerlU nu aretirali Juhasza, atentatorja na seda« njega kralja Aleksandra. Izroče ga našim oblastim. — Turki v Mali Aziji pričeli ofenzivo proti Grkom, ki beže. — Japon« ska (menda že stotič) izjavlja, da odpot kliče svoje čete iz Sibirije. — Japonska križarka »Niitaka« se potopila s 300 mož« mi. — V Buenos Airesu konferenca za mednarodno pravo. Udeleženih 40 držav< Četrtek. 31. avg.: Notranje ministra stvo ustanovilo ob bolgarski meii poseb« no »letečo četo« proti komitašem, ki so le znamenje batinaške oblastne politike v Macedoniji. — Vojvodinski poljedelci po« slali vladi protest, češ, da raste draginja po nje nemarnosti. V Vojvodini gnije za 1000 vagonov žita, ker noče vlada dovo« liti prometnih sredstev. — Kralj Aleksan« der odvzel princu Juriju za 20 mesecev vse časti. ^— Socialno ministrstvo naka« zalo Sloveniji 150.000 Din za naravne škode, ki jih je utrpela v zadnjem času, Škoda pa znaša desetorice milijonov. —4 V Trstu priredile delavske žene demon« stracije. proseč kruha, ker nimajo možje dela. — Trgovinska pogajanja med Italijo in Albanijo v Rimu. — V Albaniji nov# meščanska vojna. — V Pragi zakiju&tev konference male antante. Francozi sa vesele. — Protidraginjske demonstracije v Nemčiji. — Anglija izjavlja, da izstopi! iz antante, če Francoska samolastno na* stopi proti Nemčiji. Petek. 1. sept.: Stavka pekovskih pomočnikov v Celju končala, razen pri dveh pekih. — Novi policijski minister je 22. avgusta prepovedal batinanje. V ob« čini Kruščici so orožniki vzlic temu skorO do smrti pretepli nekega kmeta. Nihče jih ni kaznoval. Iz Črne gore in Macedonijei jezero še huuših vesti. — lz Dalmacije poročajo o gladu in zavoljotega o uporih domačega prebivalstva. Pri tem so sa orožniki tako izkazali, da so jih sklenili v Belgradu — kaznovati. — V Londonu s studom govore o tem, da je imel Pašid roke vmes pri tihotapljenju srebra tistih Wranglovcev, ki so jih zadnjič zalotUI (gl. »Tedenski pregled« v prejšnjem *£. Glasu«!). Pri tem je »zaslužil« 85 milijonov dinarjev. — Princ Jurij izjavlja, da sprejme vladine pogoje. 1,500.000 Din aii 50.000 frankov apanaže ter svoj del — vojne odškodnine. — Socialno ministrstvo (dr. Žerjav!), je poslalo Osrednjemu odboru vojnih invalidov le 650.000 Din, čeprav je vlada določila 1,446.000 Din! — Vlada pozvala Puclja, naj takoj sestavi komisijo za proučitev letošnje žetev. Lep minister, ki mu je treba šele povedati, kaj je njegova dolžnost! — V Avstriji zastav-kalo knjigo veško delavstvo, v Gradcu stavci. — Končala se je interparlamentar-na konferenca s poiedino pri — liortyju. Možje, ki so sklepali o pravicah mnajšin in o svetovnem miru, so jedli iz enega kotla z ljudmi, ki izzivajo neprestane vojne! Pri tem so še vedno govor ančili o pacifističnih idealih. — Na Češkem so odpovedali steklarskemu delavstvu kolektivno pogodbo. — Separacijska komisiia odbila Nemčiji moratorij. Francozi pripravljajo pohod. — Turki predrli grško fronto. — Sovjetska vlada mobilizira proti uralskim komunističnim vstašem. '*— Aretirala je nove socialne revolucionarje. može in žene. Sobota. 2. sept.: Otvoritev ljubljanskega velesejma. — Republikanci so izstopili iz italijanske Delavske zveze. — Splošna tiskarska stavka v Avstriji. — Na Madžarskem so katoliški vodilni idioti prepovedali razširjanje Maxovih del, zlasti »Kapitala«. — V Maroku nov izbruh bojev med Španci in »vstaši«. Nedelja. 3. sept.: Socialistični pro- testni shod proti draginji v Mariboru. — V Višegradu so imeli muslimani Spahovci shod. Pri tem je prišlo do streljanja s pristaši vladne muslimanske skupine. Politične vesti. Etbin Kristan vstopa v državno službo. V današnji seji ministrskega sveta je bil imenovan za izseljeniškega delegata ministrstva socialne politike v Newyorku v činu načelnika I. razreda poslanec Et-bln Kristan. — Tako poroča »Jutro« 6. septembra, Da tudi po drugih listih črtamo že menda dva meseca o tem. Prav neprijetno nam je. da no moremo izreči svojega mnenja o tem. ker strankino vodstvo še ni sklepalo. Neumnost je vsekakor, če pišejo nasprotni listi o koritu. Sodr. Etbin K. si je s svojim nesebičnim dolgoletnim delom v stranki in posebno s svojim parlamentarnim delom pridobil gotovo toliko ugleda, da bi ga naša stranka gotovo tudi pri prihodnjih, volitvah zopet kandidirala in izvolila, poslanec je ua vsekakor več, nego načelnik I. razreda! — Nekaj drugega je pa to. da nas sodr. E. K. zapušča brez strankinega sklepa. Tako sveto ie prepričan o potrebi svojega koraka! Gotovo bo pomagal zelo veliko našim izseljencem, vendar bi imel odgovorni strankin odbor sklepati o tem, če ni delo v parlamentu — še varnejše: Pa, počakajmo na sklepe! + O učiteljskem kongresu prinašamo kratko poročilo, ki naj bi ga čitali tudi neučitelji. Za nas je važen posebno odstavek, ki pojasnjuje, kako imajo na kongresu lahko »voditelji« vse v rokah, če je statut — zanič. Na tak način so tudi v socialistični stranki vladali »voditelji« Zato je tudi razumljivo, zakaj se nekateri še bramio reda in rujefo proti novemu statutu, po katerem imajo na naših kon gresih odločevati samo člani potom pravilno voljenih delegatov. Mariborčani so že pred par meseci sklicali »predsednike organizacij« in mislili, da Je fo oSrožtrf zbor. — Upamo, da bo tudi učiteljstvo zmožno popraviti svoj statut, potem se ne bodo več sklepale nazadnjaške resolucije, lej hočejo dati vzgojo narodu s — palico. Pa o tem spregovorimo še kaj več. + Komunisti ustanavljajo zopet novo železničarsko organizacijo, pri tem pa zapeljujejo delavstva, slepeč ga z našimi kuvertami! Sodrugi. poglejte natanko, poslušajte dobro, pazite na vse! Ne verujte vsakemu, ki pravi, da j© socialist! Beseda je pena. delo ie vse. + V gonsieradgonski »Samoupravi«. ki je financirana od srbske radikalne stranke, da bi širila njene vrste tudi med Slovenci, je znani dr. Lenard za priliko trboveljske stavke zapisal lepe besede v prid delavstvu, stroge in uničujoče na nashjv Trboveljske družbe in kapitalizma. ki proletariat izkorišča. Na koncu pravi, da je treba družbo prisiliti, naj svojemu delavstvu plača primerne plače in ne zviša cene premogu. Ce bi tega obojega trboveljski kapitalisti ne hoteli, »juh je treba enostavno zapoditi iz sobe, ne se pa pogajati žnjimi». Tako smo doživeli. da je začela druga tipično kapitalistična stranka po vzorcu liberalne med Slovenci lomiti kopja »za delavstvo« »proti kapitalizmu«. Že vemo. zakaj! Zato ker so liberalci zainteresirani pri trboveljskem kapitalu in ker se vladni radikali z vladnimi demokrači ob vsaki priliki spoprijemalo iz hegemonskih ozirov in skušajo drugi drugim škodovati, čeprav sede pri istem koritu. Tako bi radikala še to priliko hoteli izrabiti zase, pri tem pa pridobiti poceni simpatije delovnega ljudstva, kar bi ne škodovalo ob bližnjih volitvah. Ampak, žalibog, ni dr. Lenard nič drugega kot eden med tistimi idealisti, ki se udinjajo dobri stvari na nepravem koncu, delavci pa niso sami norci, da bi ne znali razsoditi, koliko resne pomoči jim je pričakovati s tega nepravega konca. Kakor so doživeli liberalci fiasko, ko so šli z mamečimi frazami med delovno ljadstvo. tako ga doživite vi. g. dr. Lenard. če nam boste še kaj o tem govorili, da je radtkalstvo zmožno mu pomagati, tisto radikalstvo. ki bazira v svojem programu in še bolj v svojih delanjih na čisto kapitalistični podlagi. G. dr. Lenard, poglejte vendar malo. kako dobro gospodari vaša stranka za jiigoslo-, vanski narod v vladi! Ali ste vprašali kdai g. Pašiča. njegovega sina. sto drugih vaših glav. na kakšen način so prišle do svojih milijard in milijonov, če ne le-kijo na toh milijardah in milijonih tudi krvave solze delovnega ljudstva, kakor na kapitalnah trboveljskih palestinskih in krščanskih Judov? Pomislite no, in prepričani smo. da ne boste več dolgo dobri stvari služili slabemu koncu v prid. + Konferenca severno male antante. Ministri zunanjih poslov iz Finske, Litvanske. Estonske ter poljski poslanik, so se sestali, da se posvetujejo o skupuem delovanju severne male antante na konferenci Zveze narodov. -f- Revolucija v Mehiki se je pričela nod vodstvom prejšnjega predsednika Carranze. Preskočil je s svojimi četami mejo in se združil z drugimi uporniki ter se začel bojevati proti sedanji vladi. Dnevne vesti. Novi slučaji pretepanja. Kakor smo že ponovno poročali, je po ministrski na-redbi pretepanje državljanov strogo pre-* povedano. Kljub temu pa se vsak dan po- navite. TaJto so Reki orožniki zaprli kmete. bili osumljeni, da so okradi nekokmet Kljub temu. da so zankah vsako tan in da ni bilo nobenih dokazov v* ^ no5i so jih orožniki držali dva dni m tat-v zaporu ter so jih silih> naj p Mar-vino Ponoči je orožniški narednik M« tin Crnek tolkel s puškinim kopitom ^ ta Stefana Horvata. Vaien. Pleša pa ie z verigo zvezal kmet ^ ^ tinu Horvatu roke. ter ™ med P ^ sne roke vrintl tri svinčnike z tako. da mu ie počia koza kosti. — Ministrska naredba Je kakor običajno, mrtva črka ^ateivu. Ugodnosti obmejnemu Pr®°,v ome-Komisija za ureditev obmejnega Pf dQ ta je za celo obmejno ^ °^rejb'jValstvo Prekmurja dosegla, da sme pr £rte 10 km tostran in 10 km ono . . e ga brez carine vozita žito v mirne,, P žago, oljnato seme za obe, seno, ^ umetni in navadni gnoj, proaec. dalje smejo kmetje gorati i0 pr&- in k biku, viničarji in mlateč’^sine našati zaslužena živila »rez -0 zdravniki, živinozdravmki, , $ obrtniki smejo izvrševati SV0J to sajpP obeh straneh itd. Potrebne so za to posebne prolaznice. nhizi' Delegacija ministrstva v Ifa. Ker so s.e pojavili ponarejeni vrednosti po 10 in 30 dinarje . ,jav-dila generalna direkcija P^ref/. polkov kov, da se vzameta te dve ^r da s 16. septembrom 1922 iz pro® Z£UOe-s tem dnevom prestaneta ve mj>ra t* '• n ja vata se do vštetega 15. d po veliavnih predpisih. jne 3- Kaznovan! žepar. V neaeu i^jana-m. je nastal v večernem vlaHu ^ vagonfl Maribo- naenkrat velik hrup. naeO' so sedeli zagrebški kolesari •. ^pafla krat so zapazili pri svojeni o^^^ta ne* (žepnega tatu) in so ga na _ vriski usmiljeno pretepli in oddali raZnova staji. Žepar se bo premislil . krVava. žepe. ker je bila njegova justic To za zgled drugim, da ie . n bodo pa z^i*uier»- tec^aj' če bomo vsi skupaj sVet P1 \ £ni močni organizaciji, ie na- rešiio !i^r^eva^- Delavno ljudstvo, bo 2at0 s»d ° .f^c^avnega ljudstva samega, iajo 2 ne verujte tistim, ki priha- rn° Dom - °bljnbami! Sami si mora-t,0 naDM^ati'r3^slcupni solidarnosti, ki nas ez de-i a se^e mo^ne> bomo zmagali. vatj n-^!a 111 požrtvovalnosti ni pričako-^iTiyeA ]er uspehov. Zalo ne čakajmo, Polnim P°dajmo se vsi na delo, da izpo-*i So ' H.0rsanizacije delavnega ljudstva, Ottia pot do končne zmage! sk]iCava^0vče. V nedeljo dne 3. sept. so ^Včah . arpdnj socialisti shod v Bras-B** * sicer za Gorailsko, Polzelo in ^am0r l“e- . Vse polno ie bilo plakatov, videl rJvVJe človek obrnil, povsod je dva klamo NSSarjev. Prišla sta kar £. G- Poslanec Brandner in *ntel vrfl- ^ Celja. Shod se je Toda .J50 maSi» kadar je največ lju-s^°Pilv °' • se botel potruditi, da bi stvovai ?osti,no g. Štancerja in priso-°boivi« u°^u' Zaman ie hodH gledat g. Sarn« eic na vrata. Sobe se niso hotele alisti ..fP?,. Končno smo se jih soci- Napolnili smo prostore fle^ai gostilne, zunaj jih je tudi še PotruHii f, - ^°,.ni bilo dolgo nič, se je Sobo iti eden,naših sodrugov v posebno kaj n,,- . vprasal gospode govornike, za-5» • a' Odgovor je bil kratek: pla-IVk11^0 pri^b- Ali sta g. Brandner in i>ilo Pr*šla plakatirat? Saj je °nadvT °b Plakatov nabitih! Pa če Otv0ri|. ne marata govoriti, bomo pa mi. SvoiG sestanek in razpravljali po stih ■* se je dokazalo koliko je ti-v na^nar°dnih socialističnih organizacij« to*«? okraju, ki jih »Nova pravda« že R Casa °Pisuje. V posebni sobi so bili t°reir?ndner’ DoboviSek in še 3 drugi 3 donf xt" .3 .= 5, reci in beri pet oseb — NSS’? m?1*- i*1 sicer če so sploh še ti člani kttief^K Polja za vas v našem okraju, , dobrn de^avno ljudstvo Vas že pre-kanifMPozna vam ne pojde na liin — nam ?v je pa pri nas bolj malo. Zdaj j 0«**. Pisalni strop Ceniki zastonj *11^^,.^^^, Kolesa h PfV 4a«enr8»KRES“ izhaja N«? *00 ln stene letno . 40*— Sovi86 T Liub,iani> "'novska nlica 1. umirjajte naše časopise in jige! — v izobrazbi in za-»^.J^dnosti je naša moči ^ristou& Bricelj ^ ,r> najstarejš! špecijatnl > ^artlstlčnl atelije ® Črkoslikarstvo ®teklo, kovine, les, zid, _ platno itd. Ljubljana zzz: ^Otel pri Maliču". čevljev ,Oodp»l\Se1rijah iz lepenke, po kopitnih oblikah ali dobgip8118^!!1 oblikah izrezane, cevjj, Ma ra tovarne obuval in xr ^partne, elegantne e* velikanska izbira novitet ra vsako sezijo. Zgornje dele slanerreai • *z materiala dopo-Vrstno od nar°čnika, prvo- SebnB J , 0 in P° c®111* p°- “ pelazmožnost v monti-nju zgornjih delov za Na?n!arn® 0bUVal* v raparatura in prodaja Cevljarskih strojev. *, ^htevajte prospekte od »alph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje hičnf .strokah, modeme, meha-** izdelave obuval. Zahte-— - VaJte prospekt. strnp! Nikaka kemična klana kislina! Garantirano pristni J*«*! namizni kis dro“0 r°da|.a najmodernejša automa-to *, cna kisova tovarna mIKS SCHMID L, Vsou , bor> Koroška cesta 18. •csj-s* Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenfjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor- tudi za industrijska podjetja in razpečava la cehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, ernt premog in jafčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva e. 15-IL tSZTjv zcrmAe tajska testa ES. Ljubljana. Metan m. s. obrat: Parna Saga. Tesarstvo, zpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže. - - . M« Obrat: Strojno Sftlzarstvo« Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portali, stopnjice, steklene stene. ----------------------------- ■«..». _ . „ III. obrat: Tovarna lesenib r.alužfj ln rolo *a okna po lastnem s tm I Ali ste že okusili \ ra! . „L U K U L“ !!! naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri prekosi ** pašillajtg rta Sansria i lin! vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. j| Izddnfe: „LUKUL“, družba z omej. zavezo, Ljubljana. —~ 1 m WMmmm s®msm §®i§ za Sase, sasgodo in deio pripcreča fvrdka A. & E* Skabernč! tj^&SJassa, S-Sesimi -go, j Na paviljon F, št 152 j se opozarja slavno občinstvo. Razstav- * Ijeni so razni novi modeli, otroški vo- \ žički, dvokolesa, moto^i, šivalni stroji > vsakovrstni deli in pneumatika Cene ! SiflSnS: JI III11“ tSeS I ia otroške vozičke, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, Zvon,'irska ulica št 1. Utemeljeno god. 1881. Utemeljeno god. 1881. AND. JAKIL tvornlca koža I cipela d. d., Karlovac. Brzojavi: Jakil, Karlovac. Telefon: pisarna 70, tvornlca 50, stan 118. Proizvadja: Cip e le muške i ženske iz boksa u svim bojama, teletine i krave-tine. — Moderne, amerikanske CBa Prtf-a mariborska ««» Ul lin u lita, fr Saška c«s?a St. 33, ssl, 324, priporoča cSabar kruh iart S © rn 51 e. Pii pilit, atap tajate« MsrF&or, Ruška c«sša 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna Vaches džonove u poluticama. — Vaches krupone. — Okraji na Vratove. — Tabaniee (Brandzolne). — Teleti nu žutu i crau Kravine žute. — Kipse cugovane. — Boxcalf u svim bojama. — Solidna kvaliteta. obiene radničke (bakandže). Elegantna izradba iz ciste II l kože. Paviljon L br. 886. m m rw^;,’!^iCTE!aarai»»jmaM!5i*!^v33ms2iE!(!n!imss!ii3ta*a!S!0Erai m m m m m si m M .iuiiiiMb ........... ———------------ a m “ Kvarite« Ruska cesta £5. 7 priporoča izborno kuhinjo in pljafo. M. BRUNO MSU&M5Ž », tOTarna kandltov la riaMlžarna najnižje eene in vsak čas svežo blajjo. Maribor, Tkalska nllca 4. ii i n h o o s NalbolISe m ral^&raeiša naložite svoje prihranke v Poštni prodal st. 13. Telef. Int. St. 178. Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana. selu rokavic®, ne&avice, po nHiretijih cenah pri &. SINKOVIČ 61 as!. K. S © % g9 tt-SMbSjjana,^ NesfnB trg w„ e^Aveo^ pANT. ČERNE XJ UBIJAJVA J 4^, p s e Obrestuje hranilne vloge po IS lo j brez odbitka rentnega i« ioVfl vloge proti V=leiai odpovedi po S % i ““** ^ Vlcjfe so lahko vplačujejo osebno aii pa polom položnic v Ljubljani ali pa v ffcocSraiŽeaifi^Ss: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, 1 ^ Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr- 8°^ Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Crna II. Krenite! kapital l€ 4,000.000. sssss: psršlarasaii© *e v Bsstno hrai*H«Jc©E mSFmmmiSSmmmaK^SSSSrmm^Sm^mm" n r------—............ mmmmmmm... -r-**