Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA.
JOLIETTTLLLIKOIS. 21. FEBRUARJA 1913
LETNIK XXII.
( Ohio.
iUingham-Burnettova predloga zavržena.
ilk
da l m
Prtdsednikov "veto" dosegel v poslanski zbornici velesijajno . zmago.
priseljevanje neomejeno.
Predsednik Taft zasluži največjo čast, ker je zabranil omejitev.
lil
Beuredsednik TaftJe Dillingham-Bur-ali °i° Poselitveno predlogo vetiral zabranil in si s tem postavil v srcih spo°mne veči"e svojih sodržavljanov trajnejši nego bron in ka-n'. silnih naporih od raznih
Pred]1' pridobiti S- Tafta privolilo za j, L ; g0' je bilo t^eba dovolj poguma A,et prePnčanja, da je izgovoril svoj p' Cast g. Taftu!9	'
l>red°! P.re.clsednik°vem vetu se je o " gi še enkrat glasovalo v senatu Poslanski zbornici. Senat jo je v >ca ' S^et sprejel> a poslanska zbor-
ewi]o° j V Sredo zavrS,a z ogromno U]ai ' C^st vsem kongresnim po-eni- ki so glasovali proti predlo-u ^°STebn° Pa illinoiškemu kongrcsni-| /• J- Sabathu, ki se je najvztrajneje v- Proti zloglasni predlogi!
rit'. kak
W
Burton, Chamberlain, Clark (\Yyo.), Crane. Crawford, Culberson, Cullom, Cummins, Dillingham, Dixon, Fall, Fletcher, Foster, Gallinger, /Gamble, Gardner, Gore,- Jackson, Johnson (Me.), Johnston (Ala.), Jones, Kava-naugh, Kenyon, Kern, LaFollette, Lea Lippitt, Ledge, McLean, »Morton, Myers, Xelson, Xewlands, Overman, Owen, Page, Penrose, Perch, Perkins, Pittman, Poindexter, Pomerene, Richardson, Root, Sheppard. Simmons, prireditve. Smith (Ariz.), Smith (Ga.), Smith (6. D.), Smoot, Sutherland, Swaiison, Thomas, Thornton, Tillman, Town-sentl, Webb, Wetmore, Williams in
Wilsonovi načrti za inavguracijb.
Princeton. X. J., 15. febr. — Pred-sednik-izvoljenec Wilson je danes pojasnil svoje načrte za inavguracijo (vpeljavo), v kolikor"so pripravljeni.
G. Wilson in njegova obitelj se odpeljejo od tukaj ob 11. uri dop. v ponedeljek, dne 3. marca, na posc'bnem vlaku, kot gostje dijaške skupščine s princetonskega vseučilišča, in pridejo v Washington-ob 4. uri pop. Zvečer se udeleži neke dijaške prireditve, na kateri pa ne bo imel nagovora.
Prenočil bo g. Wilson s svojo obite-Ijo v enem velikih hotelov blizu Bele hiše. Dne 4: marca se bodo vršili in-avguracijski obredi po običajnem sporedu. Wilsonovi bodo imeli nekaj gostov pri-luncheonu v Beli hiši, a še niso napravili načrtov za druge družabne
MADERO NI VEČ PREDSEDNIK MEHIKE.
Fo
... tu v Mexico City je moral od-s.opiti, nakar je bil prijet in dejan v zapor.
NJEGOVEGA BRATA USTRELILI
Genera! Huerta proglašen novim začasnim predsednikom.
ceni navajamo brzojavke po or se je stvar razvijala: Predsednikov veto. ashington, D. C., 14. febr.—Pred-a, p raft je danes zavrgel Dilling-So Urnettovo priselitveno predlo-l;o' j _ Prevrnila priselitveno politiki ruženih Držav s tem, da bi na-za v "asilno preizkušnjo o izobrazbi Se '»ostrance ob njihovem prihodu Vnaselitev v Ameriki, lici ~tatk'' lastnoročno pisani postage. . ha senat je predsednik naznanil fikr .ne°dobritev predloge samo radi H kateri bi bila vrata Zdru-;na -. zaprta inostrancu, ki ne
'oyin- k ■	dodano pismo tr-
pdriika lmnLstv-a Nagda na pred-sobrazf' * ,aterem je preizkušnja o Isovari' najostreje grajana, ker "ne "tvarno t r.e^n'ci' izkuša odstraniti
Polnonii '' k' sploh ni' in torej p0"
Predse fgreŠa SV0J "amen", zavzel t- r- - po trcznem preudarku Pristaši '^ tr£ovinskega ministra. Hatu s M l)redloge v zbornici in v se-°vržbf °	"krenili potrebno za
fc|ca prepovedi. Komaj je bila po-li»8hamPreclt.ana' ko so senatorja Dil-»ett n. ln Slmmons ter poslanec Bur-ijnova !na5iH' da b°do načrt zakona 'u in v pret"°žili v ponedeljek v sena-
I *
4alje "^0rek v Poslanski zbornici. Na zakona v obeh zbornicah žago-"
!NvttS°,,!"ekli trdno upanje,
da je
tovl
K
so v zadnjih desetih
irl%etiinske večme.
0t"lkl in zagovorniki predla-
%

1 Cnalr	4 ^civiiijiu uvaviiii
Sldnilta ? Poizkušali vplivati na pred ^žel; s . rgan'zirano delavstvo v *r>, tlofj® Jc 'zreklo v obče za predloge . i" S? mnogoštevilne organi-h*^* judovska društva, močno
,Aodij() ' . j
"ije, j . Je v drugič v zgodovini 1 Prišel-' JE preizkušnjo o izobrazbi Je"ce Predsednik "vetiral" ali 97- ura er Cleveland je leta zai_vtako odklonil odobriti na-na Proti inostrancem, ki ne
Se„..ltaU Pisati.
^'asLPreglasil Predsednikov veto.
D- C., 18. febr. - Pod Na, _ Dl"ingham - Burnett Bill" Predsedniku radi preizkuš-.r5l»a a]j '.,)r1azbi' obsežene v istej, veti-
zabr
^tove,," 11 danes V senatu preko g. ;>t Spr".ycta z 72 proti 18 glasom ° Po ki-J<L-ta' glasovanja je pri-^°v°rnV razpravi, med katero so iii? fc^iial? nasvetovanega zakona o-i 1 na t Sta,išče predsednikovo. Ka-
(ln 'l«ilni da je Taft sam v svoji '„ Poslanici na senat večino "len,, "asvet
anjena priselitvena pred-
proti
b "Val .-l0vanega zakona zaznajte čredno dobro in se izjavil
na7U Preizk«šnji o izobrazbi — r»l. vdbl. na katero se je veto o-
uSn
i„-^Kovano velika večina, s ka-načrt zakona sprejet, kaže
'enk
>14-J« bil i» d
*b te,i c utegne Predsednikov veto tt^icj. aka usoda tudi v poslanski !|j'rv,icno °svetovanje o vetu je po-?r"ice >"a Poslovni red poslanske
t.S0 , 5 'utri.
^"rav0 ll° senatorjev jc stalo med l0f.Vt>i bQ. "a strani predsednikovi. r '* Lo(,' Proti vetu sta vodila sena-iija ■"1 ^'"ingham. ki sta eno-(-> telil,''Mla- da vsebuje nasvet za-
Ssr"!v..................
% i -	H^l
?a "i 1 ° njl'Kov(jn nesprejetju !'J' • eI° znatna škoda.
ptje nasvetovanega zakona i'.-Vv,' 1 bedeči senatorji:
o ' '''»con, Bankhcad, Borah, \ ^adley, Brady, Brandegee, °vv'n, Bryan, Burnham,
Works.
Proti nasvetu zakona v podporo predsednikovega veta ie glasovalo enajst republikancev in »edem demokratov, in sicer senatorji: republikanci —Catron (X- M.), Clapp (Minn.), Curtis (Kas.), Du Pont (Del.), Gronna (X. D.), Warren (Wyo.), Guggenheim (Colo.), McCumber (X. D.); Oliver (Pa.), Smith (Mich.) in Stephenson (Wis.); demokrati — Clarke (Ark.), O'Gornjan (X. YV). Shively (Ind.), Stone (Mo.), Martine'(K. J.), Paynter (Ky.) in Smith (Md.).
"Xerazumljivo mi je," je rekel med drugim senator Lodge, Massachusetts, "da naj Združene Države imajo pravice, določiti o tem, kdo sme prekoračiti meje njihovega ozejnlja, pravica, ki jo imajo in izvršujejo vse druge dežele na zemlji. To je pač edina dežela na svetu, v kateri se dokazuje, da se morajo tujerodcem, ki niso nikdar Združenih Držav videli ali stopili vanje, priznati gotofe pravice.
"Samo državljanom Združenih Držav pristoji pravica, odločiti o tem, kdo sme stopiti na njihovo ozemlje. To je temeljna pravica. Še manj razumljivi so mi prigovori proti oni na-redbf. !r" r./ihtcvi, <k;*ztn--' -fnicljeacc citati,' predno stopi v Združene Države. Je li komu dovoljeno, pcstati'-deP našega političnega telesa, če ne zna čitati in pisati?
"Ne, — tega ne priznamo. Brez obotavljanja zahtevamo pri svojcih našega lastnega naroda preizkušnjo o izobrazbi. Zakaj naj bi bili inostran-ci izvzeti?
"Prigovori proti preizkušnji izobrazbe so iste vrste, kakor se pojavljajo pri vsakem poizkusu, priselitve-ne zakone zboljšati ali omejiti. Paro-brodarstvene družbe so v prvi vrsti za to odgovorne. Izza 25 let srečava-vamo to nasprotstvo.
"Edini prigovor, ki ga Oglaša predsednik, je preizkušnja izobrazbe, in njegov edini dokaz tvori spremno pismo trgovinskega ministra. Nič novega ni v tem pismu. O tem, kar nam je vedel povedati g. Nagel, je kongres že davno sklepal in sklenil."
Taft zmagal v zbornici.
Washington, D. C., 19. febr. — Z 213. proti 114. glasom je poslanska zbornica danes odklonila, slediti zgledu senata in zopet sprejeti Dillingham-Rurnettovo predlogo preko veta predsednikovega. Zagovornikom predloge se vkljub vsem naporom ni hotelo posrečiti, spravitT skupaj v to potrebno dvotretjinsko večino.
Usoda načrta zakona je potemtakem za zdaj zapečatena. Vsaj v sedanjem zasedanju kongresa ne pride več na čitanje.
Kakor v senatu se je sukal tudi v zbornici boj skoro samo okoli preizkušnje o izobrazbi, katero je predsednik izključno navedel kot odgovorno za svoj veto.
Izid glasovanja je celo najvnetejše nasprotnike nasvetovanega zakona zelo presenetil.
[Voditelji strank v zbornici dobro vedo, da ostane rešitev priselitvenega vprašanja vslcd izida današnjega glasovanja pridržana novi upravi. Novoizvoljeni predsednik se bo imel v prvi vrsti s tem baviti. Splošno se priznava, da je izginilo vsako upanje, da to važno vprašanje reši še stara uprava.
Izid glasovanja pa tudi pomenja, da so nasprotniki predloge, ki so imeli v tej zadevi zagovarjati silno težko stvar, dosegli sijajno zmago, ki jo občutijo tem vqseleje, ker je bil videti poraz skoro neizogiben po včerajšnji zavržbi predsednikovega veta v senatu. Med temi nasprotniki je bil posebno kon-gresnik A. J. Sabath, Illinois, ki se je z neumorno energijo bojeval proti sprejetju nasvetovanega zakona.
Iz West Virginije.
Charleston. W. Va., 14. febr. — Položaj v rudniškem okolišu je vedno	. ..	, „ .. , ,.' ,• it™:],,,;«;; i sednAfun. z odobritvijo generala Felix bol) preteč z nevarnostjo. Mrajkujoci
premogarji hočejo z orožjem zabrani
Mexico;City, 18. febr. — Predsednik Franc:~co I. ^ladero je odstopil danes kot predsednik Melwke. Podpredsednik Pino Suarez z vlado vred je tudi odstopil.
General Victoriano Huerta, vrhovni poveljnik zaveznih čet v glavnem mestu, je bil proglašen začasnim pred-
ti ugrabitev "matere Jones" in drugih
Diaza.
Takoj po odstopu je bil Madero are-
.:','. ' c " ' "... t.-- tiran po generalu-Blanquetu, ki je bil
voditeljev. Snoci so odšle stin na-	1	, . ., _ ' . ^i.
I	/*i i - ! ■ >,, . t	... Ill M1 lJ/%	fl O I 1,101
daljnje stotnije državne'milice v okraj Paint Creek, tako da znaša skupno število 10 stotnij.
Rudniški-posestniki so naprosili gu-jvernerja, naj proglasi obsedno stanje čez večji -okoliš.
' Danes se pričakujeta dve nadaljnji stotniji milice s strojnimi topovi iz Suttona in M6rgantowna.
Charleston, W. Va., 14. febr. — Pravijo, da se je pomožnim šerifom snoči posrečilo, "ugrabiti" "mater Jones" in vtekniti v ječo v Paint Creek Junctions	i, Charleston, W. Va., 19. febr. — General Elliott, poveljnik miliških čet v rudniškem okolišu, je danes naznanil, <l-i se je pod zaščito vojaštva spet pričelo delati po rudnikih. Izgredov ni bilo zadnje dni, in je kriza menda pre-stana.
Važen sklep.
Springfield, 111., 18. febr. — Sledeča skupna resolucija je bila predložena senatu v odobritev:
"Z ozirom na dejstvo, da se je X1 li— Hois'- in Michigan-kanal od Lockporta, 111., do Chicage mnogo let samo malo rabil, kakor tudi z ozirom na okolnost, da kanal v svojem sedanjem stanju nima nobene vrednosti za prebivavstvo države Illinois; nadalje
Z ozirom na lahkost, s katero se lahko zgradi pri Lockportu zatvornica, ki napravi primerno zvezo med Illinois-in Michigan-kanalom ter vodoodtoč-nim kanalom, in nadalje
Z ozirom na razpoložno .ceneno delovno moč kaznjencev,
Bodi sklenjeno, da senat in poslanska zbornica imenujeta po S članov za komisijo, ki podrobno pregleda omenjeni slučaj in očrta predlogo na kongres, katera podeli državi oblast, pripraviti omenjeni kanal v plovno (ali ladjenosno) stanje."
Strajk žel. kurjačev odvrnjen.
Xew York, 18. febr. — Zastopniki 54 vzhodnih železnic so se danes sporazumeli, predložiti zahteve lokomo-tivnih kurjačev komisiji razsodnikov, fcakv :• je^fedpisan« p^Erdmaityv-i <V iočbi.
V dotični izjavi Je -med drugim rečeno: "Poslovodje železniških družb so prišli do prepričanja, da občinstvo ne bi "odobrilo sklepa, po katerem bi se pričel štrajk."
Potemtakem je odvrnjena stavka ka-cih 34,000 železniških kurjačev.
doslej zvest nasledniku Por-firia Diaza. Blancjucta so pri tem podpirale njegove čete.
Gustav Madero, brat predsednikov, je bil aretiran pozneie v neki gostilni po generalu Huerti.'
Dočim so Madero in drugi čla,ni njegove rodbine v zaporu, se gnetejo množice po ulicah, kličoč Huerti in Diazu: "Viva!"
Odstop Madera in njegova aretacija je sledila dnevu zmešnjav in srditih spopadov med tekmujočimi četami. Boji sp se nadaljevali ves dan. Ko je Madero videl, da se njegove vrste redčijo v sled uporniških krogel in bomb, je poslal dopoludne brzosla k Diazu, rekoč, da bo gledal, da podpredsednik Suarez in vlada Odstopijo, če se -njemu dovoli, da ostane predsednik.
To j c Diaz odločno odklonih Končno sta se Hderta in Diaz sestala in po kratkem posvetovanju je za-ezni general izjavil, da se združi z Diazom in' hoče zahtevati odstop Ma-!cr in vseh" njegovih sorodnikov-
> xy Ger^rai Blanket.jc--1?i! tem	in sledit je odstop iir
važnih naredb za izključi-Cev in neozdravljivih bol
Castro zmagal.
New York, 15. febr. — Cipriano Castro, bivši venezuelski predsednik, se sme neovirano gibati v deželi svobode ter hoditi svoja pota. Sodnik Ward od zaveznega distrikta je danes popoludne tako odločil in s tem zavrgel odlok priselitvenega oblastva.
Kaznilnica za trustovske uradnike.
Cincinnati, O.., 17. febr. — John H. Patterson, predsednik National Cash Register-kompanije, ki je bil z 28. drugimi uradniki trusta spoznan krivim, da je prestopil Shermanov proti-trustovskj zakon, je bil obsojen v pla-čanje $5000 in na eno leto v kaznilnico. Ostalih 28 uradnikov pojde v zapore od 9 dO 11 mesecev in mora plačati pravdne stroške.
Časnikarska^ šola.
Cleveland, O., 16. febr. — Danes se je naznanilo, da hoče izdajatelj "Cleveland Leadera", Dan R. Hanna, prispevati na leto $10,000 Western Re-servcvseučilišču za vzdržavanje čas nikarske šole. Odpre se šola morebiti že začetkom prihodnjega šolskega le ta. Glavna težava je v tem, najti sposobnega ravnatelja. Sprejemali se bodo tako ženski, kakor moški gojenci. Pouk bo vpošteval tudi nemško ni francosko časnikarstvo.
Webb prijet.
Chicago, 111., 15. febr. — Robert Webb, morivec tajnega policista Petra Hart in član tiste roparske tolpe v avtomobilu, ki je pred več tedni strašila Chicažatie, je v zaporu. Ko so ga vsi policisti v mestu nad mesec dni brezuspešno iskali, ga je včeraj popo ludne doletela usoda. Zasledila sta ga dva policista in po daljšem divjem lovu prijela za hišo št. 4547 Prairie avenue. ____
Kitajske grozovitosti.
Washington, D. C., 16. febr. — Katoliški misijonarji pišejo iz Haininga na Kitajskeni sledeče: 39 gobavih o-seb je že več let živelo v nekem gozdu, ki je pa več milj oddaljen od mesta. Ker so bili ti reveži v največji bedi, so se jih usipilili katoliški patri ter so izposlovali od kitajske vlade, da so jim napravili iz lastnega streho in zavetje. To pa kitajskim oblastem ni bilo všeč. Na vežbališču pred mestom so izkopali velikansko jamo, in so pokrili tla z lesom, ki so ga polili s petrolejem. Les so užgali na enem koncu ter nato s silo z bajoneti porinili nesrečneže v jamo, v kateri so pred očmi več tisočere množice na grozovit način zgoijeli. Če je kdo zasledil gobavega, je dobil lepo nagrado. Nekega takega gobavega so ustrelili. Vlada je obdolžila gobavfe raznih hudodelstev, ne da bi bila doprinesla le najmanjšega dokaza. Oblasti se še celo bahajo s svojimi grozodejstvi. Res žalostni so kraji, v katere še niso zasijali žarki krščanske ljubezni.
Spopad med Nemci in Poljaki.
Berlin, 13. febr. — V Hambornu v vladnem okraju Duesseldorf se je 500 nemških in poljskih delavcev spopadlo' z noži in revolverji. Močno krdelo policistov je bilo potrebno, da so se izgredniki razgnali. Mnogo oseb je bilo prijetih in 20 ranjencev odvedenih v bolnišnico.
"Pograftali" $10,500,000.
Rim, 12. 1'ebr. — Državnozborska komisija, ki je preiskala sumljive slučaje grafta ali grabeža v zvezi noVo pravosodno palačo, ki se je gradila dvajset let-in je stala $12,000,000 namesto prvotnega proračuna $1,500,000, je ukazala aretirati dva odlična kon-traktorja, imenoma Ricciardi_ in Bo-relli, in" je izdala zaporno povelje za aretacijo kronskega odvetnika Silvestra, ki je izginil. Obtožene so tudi druge odlične osebe.
Mexico City, iS. febr. — Nova vlada je naročila, naj se brzojavni uradi spet odpro za redno službo in odpravi stroga cenzura. Maderov cenzor izprva ni hotel zapustiti svojega urada.
Mexico City, 18. febr. — Vse grozote bombardiranja je moralo prestati glavno mesto v zadnjih dneh. Ni ga skoro mestnega dela, ki ne bi kazal sledov* uničujočega učinka šrapnelov. Na stotine poslopij je bilo razdejanih.
Koliko oseb je bilo med boji usmr-_ čenih ali ranjenih, se doslej še 'ne da natančno dognati. Po cenitvi je padlo v mestnem obzidju nič manj nego 2,-000 oseb. Število ranjencev je od 8,-000 do 10,000. Ranjenci večinoma niso vojaki, nego neudeleženci, ženske in otroci, ki niso mogli dovolj hitro zapustiti krajev nevarnosti.
Washington, 18. febr. — Poslanik Wilson poroča iz Mexico City, da je v nekaj urah pričakovati važnih dogodkov. Vse kaže na bližnjo krizo.
New York, 18. febr. — Bojna ladja "Connecticut" od severoatlantskega brodovja je zapustila davi sidrišče v newyorški luki, namenjena v Guanta-liamo, Kuba. Tu se vkrca 2,000 pomorskih vojakov na krov, nakar ladja takoj odpluje proti Mehiki.
Washington, 18. febr. — Danes dopoludne so se ukrenile nadaljnje priprave za hitro odposlatev čet v Mehiko. Dvatisoč mož mornarice odide takoj iz Newport Newsa in Philadel-phije.
Akoravno se mobilizacija čet, nastanjenih v Galvestonu, Texas, prikriva, je vedar znano, da je vse vojaštvo severno do Leavenwortha, Kansas, dobilo povelje, pripraviti se na odhod.
Nogales, Ariz., 18. febr. — Ob mehi-kanski meji vlada protiameriško miš' ljenje. Neki zarotniki nameravajo več javnih poslopij na afneriški strani pognati z dinamitom v zrak.
Gustavo Madero ustreljen.
Mexico City, 19. febr. — Tragično poigjro upora v Mexico City, s katerim se je Maderova uprava v mnogo-preizkušeni ljudovladi neslavno končala, je tvorilo usmrčenje Gustava Madero, brata dosedanjega predsednika in znanega kot "moč za prestolom".
Francisco in' Gustavo Madero sta bila davi poslana v arzenal, iz katerega je uporniški general Felix Diaz 10 dni bombardiral glavno mesto. Kmalu potem je bila Gustavu Madero zadnja ura. Kot glavni kolovodja je bil brat dosedanjega predsednika "pa vojnem pravu" ustreljen.
Bati se je tudi za življenje bivšega predsednika in njegovih n^jnistrov, kp-likor se jih nahaja v ječi.
Socialist Schuhmeier ustreljen.
Dunaj, 12.- febr. — Franc Schuhmeier, član državne poslalfske zbor-nTče jii š^ciališki v^dja/j^biV^iU'i'atpO umorjen po krščanskem; SQcialcu in
thriirrskem -roditelju Pavttr Ktffitiseta-
ku. Kundschak je sledil Schuhmeier ju z nekega političnega shoda na se-verozapadni kolodvor, kjer ga je u-strelil. Nagib je bilo baje maščevanje.
0R02JE POČIVA VSLED HUDE ZIME,
Na Balkanu so strašni snežni viharji začasno ustavili vojne sovražljivosti.
B9LGARSK0-RUMUNSKI SPOR.
Rumimija zahteva od Bolgarije nekaj ozemlja in zbira vojake.
Francoski predsednik vpeljan.
Pariz, 18. febr. — Novoizvoljeni predsednik francoske ljudovlade, Raymond Poincare, je bil danes tukaj vpeljan v svoj urad. Slovesnost se je izvršila Urez velike bliščobe.,
Dr. Friedman prihaja.
Berlin, 18. febr. — Prof. dr. Fried-
London, 19. febr. — Orožje počiva. Za nezadovoljno prenehanje sovražljivosti na Gallipoliju in ob Čataldži so odgovorni britki zimski mra« in strašni snežni viharji.
Obstreljevanje Odrina se nadaljuje, a je v zadnjih dneh zelo oslabelo.
London, 20. febr. — Brzojavka iz Sofije pravi, da so različnosti mnenja med rumunsko in bolgarsko vlado vedno ostrejše. Rumunija prav nič ne poizkuša lepšati ali prikrivati svojega sovraž-nega zadržanja. V podonavskih nižavah ob bolgarski meji se neprestano zbirajo čete.
Iz Bukarešta se poroča, da je ru-munska vlada zadnji bolgarski predlog
odklonila kot nesprejemljiv.
* »
Črnogorski poraz pred Skadrom.
London, 16. febr. — Otomansko poslaništvo je prejelo uradno brzojavko, ki potrjuje poročilo, da so bili Črnogorci poraženi v naskoku dne 13. febr. proti Turkom na višinah Taraboš in Brdica pred skadrsko trdnjavo. Črnogorci so baje izgubili 3,000 mož usnir-čenih in ranjenih.
Sofija, 16. febr. — Bolgarska baterija in minerski oddel'ek sta popolnoma uničila turško ladjo "Asar-I-Tevfik", ki je zadela ob pečino pri Karaburunu na brežini Črnega morja dne 11. febr. Bolgari so tudi pogreznili neko turško prevozno ladjo z vsem nakladom vred.
Mošeja sv. Zofije v nevarnosti.
Carigrad, 17. febr. — Vsled obnove huiltga bombardiranja trdnjave ,Odi;iji je okraj \ soseščini mošeje sv. Zofije da»e? popoludne Gjiustosii ogenj. SM>-inpetdeset hiš in prodajalnic je bilo upepeljenih in požaru še ni konca.
Položaj okrog. Bulaira na polotoku Gallipoli je baje neizpremenjen. Oddelek bolgarske vojske prodira skozi belgrajsko hosto zapadno od Derko-škega jezera, v smeri proti Ormanli, ter utrja višine zapadno od Sivaskeula.
Enver bej hudo ranjen.
London, 17. febr. — Turški vojaki so danes zarana poizkusili umoriti in so hudo ranili Enver beja, mladotur-škega voditelja.
Br^zži'čna brzojavka neke časniške agenture v Carigradu pravi, da je bil Enver' jpečkrat močno zaboden, a ne poroča nadaljnjih podrobnoSti.
Enver je zadnji teden nesrečno poizkusil zaje'ti krila bolgarske armade
mann ser je danes vkrcal na parnik "Kronprinzessin Cecilia" na poti v New York, kjer bo delal obsežne poizkuse s svojim serumom proti jetiki........	,
Poizkušal bo ozdraviti 95 izmed 100.na brezmi Marmarskega morja z ,z-slučajev j etike, za kar mu je ponudil Sojenim upanjem otomansk.h cet. k. neki newyorški bankir milijon dolar- so b.le pognane nazaj s strašnim, iz-jev nagrade, če se mu poizkusi po- Kubami-
Ponesrečen zrakoplovec.
Dunaj, 17. febr. — Lajtnant Mittner avstrij'ske armade je danes poizkusil poleteti z novim aeroplanom, pa je 'padel iz višine 300 čevljev in obležal mrtev.
Sirecijo.
Bil je Enver eden izmed voditeljev v nedavnem uporu "Mladoturkov", vsled katerega se je spet pričela vojna Sreča ga išče.	med Xxircijo in balkanskimi državamu
New York, 16. febr. — Tukaj so , Večkrat so mu zapretili nezadovoljni nedavno odkrili nov tenor, ki se mu vojaki, ki so bili ogorčeni radi umora prorokuje sijajna bodočnost. Pred Nazim paše, bvišega vrhovnega po-nekim newyorskim hotelom so dobili vfljnika.
dečka v raztrganih capah, lačnega in j Dunaj, 17. febr. — Carigrajska brzo-premrazenega. Da bi dobil kak milo-1 javka listu "Die Zeit" pravi, da so En-dar, je pel. Par gospodov je postalo ver beja usmrtili zavratni morivci.
pozornih — dečkov glas je bil nena vadno lep. Zavzeli so se za dečka,"-ga ogreli, oblekli in nasitili, nato pa pe-
Napetost med Bolgarijo in Rumunijo.
London, 18. febr. — Vzvezi s položajem na Balk;fnu se je napetost med
Ijali k več glasbenikom, ki so se o i Rumunijo in Bolgarijo poostrila. Ven-dečkovem glasu najpovoljneje izrekli, i dar evropske velevlasti niso opustile Končno'so dečka predstavili ravnate-j upanja, da se jim posreči, vplivati v ljem Metropolitan opere; navzoči so , Sofiji in Bukareštu v spravljivem smi-bili tudi nekateri člani opere. Potem, ; slu. Svoje, posredovanje v težavni za-ko jim je deček zapel, sta ravnatelja ; devi so baje že ponudile. Casazza in znani bariton Amato izja-1 London, 18. febr. — Rumunija javila, da če se dečkov glas primerno hteva v svojih zadnjih predlogih od-izobrazi, bo ^o naravnost čudovit te-! stop bolgarskega ozemlja ob brežini nor. Amato je nato prevzel nalogo, ; Črnega morja do rta Kali Akra kakor da dečka, Theodorja Kittay, pevsko i tudi predajo Balčika kot odškodbo za
izobrazi.
Poraženec.
Če pimaš zaupanja v samega sebe,
v svojo trdno voljo in moč, si poražen, predno se prične bitka. Bojevati' moramo mnoge bitke v svojem življenju in biti pripravljeni nanje. V našem telesu je neprestan boj, boj m<;d zdrav jem in bolezpimi. Če obupamo, ne bode pomoči za nas, a če gremo ne-prej neprestfašeni, je vedno upanje na zmago. Svojo glavno pozprnost moramo obračati na svojo prebavo, ki se mora uravnati. Najb^jše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki prežene iz našega telesa vso pasto tvarino ter izpodbudi in okrepi vse organe. Zelo izdatno je pri vseh boleznih želodca in droba. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 S. Ashland ave., Chicago, 111, Poizkusite Trinerjev liniment pri revmatizmu.— Adv.
svojo odreko na Silistrijo, katero opustiti-je bfolgarska vlada končno odklonila.	;
Bolgarska vlada noče tudi o tem predlogu ničesar vedeti, ker izjavlja, da bi utrdbe na rtu Kali Akra pome-, njale neprestano grožnjo za bolgarsko luko Varna.
Mnogo več upanja gojijo v diploma-tičnih krogih z ozirom na rusko-av-strijsko nesporazumi j enje. Rusija baje več ne zahteva, da Črna Gora dobi Skader (Scuttari), in če se z ozirom na to ustreže željam avstrijske vlade, se utegnejo tudi ostale različnosti mnenja laglje poravnati.
Enver bej živ in zdrav.
London, 18. febr. — Enver bej, mla-doturški voditelj, o katerem se je včeraj poročalo, da je bil smrtno ranjen po zavratnih morivcih, je brzojavit prijateljem danes, zanikajoč poročila.
Požar v Odrinu je omejen. Nad 200 hiš je zgorelo.
Joliet, 111., 19. febr. — Very Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., provinci-jalni komisar iz Brooklyna, N. Y., se je mudil včeraj (torek) v Jolietu. V spremstvu našega g. kaplana, Rev. A. Berka, si je ogledal tudi tiskarno Am. SI. ter se jako zanimal za vse tiskarske stroje in naprave.
—	Rev. Violič, hrvatski župnik, je nedavno obolel za vratno boleznijo, da je moral iti v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Banket "Slavije". Res imeniten in za razvoj slovanskega življa v Jolietu velepomemben je bil banket, ki ga je priredil Krožek Ameriška "Sla-vija" v nedeljo zvečer v Coliseum poslopju. Da bo naše poročilo bolj nepristransko, hočemo dobesedno prevesti, kar piše "The Joliet News" o tej sijajni prireditvi. Omenjeni list z dne 17. t. m. poroča takole:
"Dillingliam-Burnettov nasvet zakona, ki bo spet na dnevnem redu v kongresu jutri, ko je bil že sprejet po kongresu in v.etiran (zabranjen) po predsedniku Taftu, je bil ogorčeno_ obto žen na prvem letnem banketu Krožka Ameriška 'Slavija' snoči v Coliseum poslopju. Nasvet zakona, ki ima izključiti vse nepismene (illiterate) priseljence, je razložil Josip Dunda, predsednik "Slavije", ter pojasnil navzočim članom krivičnost dotičnega pristavka k nasvetovanemu zakonu.
"Brez vsakega odlašanja je shod odobril predlog, da se pošlje brzojavka kongresniku Ira C. Copleyu s prošnjo, naj uporabi ves svoj vpliv proti sprejetju nasvetovanega zakona.
"G. Dunda je tudi razpravljal dlje časa namen in načrte Krožka. Govoril je o slovanskem plemenu, o tukajšnjih Slovanih ter njihovem dejanju in ne-hanju. Omenil je važnost take organizacije, da je Slovanom mogoče kaj dosfeči samo v edinosti in slogi; navedel je nekaj vzrokov, zakaj nas Američani dovolj ne uvažujejo, in je povedal, kako nam je doseči boljši vtis na Angleže.
"Rev. A. S,- Olszewski je bil stolo-ravnatelj (toastmaster). Njegovi dov-tipni nagovori so bili neprestan vir prisrčne zabave devetdeseterim gostom. Poleg g. Dunde so na stolorav-nateljev poziv govorili še gg.: Rev. John Kranjec, James Straka, Josip Stukel st„ Rev. Jos. F. Stukel, Fr. T. Nemanich, George Stonich in Josip Zalar.
"Pa tudi godbe ni manjkalo. Prof. R. Zupanec je igral na piano več komadov, med katerimi je bil najznamenitejši njegova lastna skladba "Romanca rože." Gospa Anton Nema-nicheva in Fr. Završnik, ob spremlje-vanju prof. Zupanca in gdčne. Bernardine Grahek, sta zapela več.duetov iz opere 'II Trovatore' na preprijeten način. Več slovanskih pesmi je izvajal sekstet Izobraževalnega društva 'Slovenija'.
"Eden izmed voditeljev organizacije je rekel z ozirom na ta banket: 'Vse skupaj vzeto, je to bila ena najlepših prireditev slovanskih, kar jih je kdaj bilo v Jolietu. Bili so Slovenci, Poljaki, Hrvati, Slovaki in Cehi, ki so se zbrali in so videli, Oa je samo neznaten razloček v slovanskih narečjih.'
"Cela prireditev je bila v rokah odbora, v katerem so bili James »Straka, načelnik; Chas. Rački, Jos. Skrinar, John Režek in John D. Strutzel." — Tako čislani angleški dnevnik. Dostaviti nam je samo še, da zaslužijo največjo pohvalo tudi cenj. dame, ki so gostom preprijazno postregle z najokusnejšo toplo večerjo. To so bile gospe John D. Strutzel, James Straka in Frank Siinonich ter gospodični Helena Strutzel in May Sirno-nich.
—	Glavni tajnik K. S. K. K. J.,, g. Jos. Zalar, je odposlal včeraj naslednjo brzojavko (v angleškem izvirniku, seveda): "Hon. Ira C. Copley, repre-zentant 11. kongresnega distrikta v 111., Washington, D. C. — V prid 12,-000 članom K- S. K. J. prosimo, da podpirate predsednika v njegovi za-branitvi Dillingham-Burnettovega nasvetovanega zakona priselitvenega."— G. Jos. Zalar je takoj prejel odgovor, da g. Gbpley podpira predsednika in da je upati na ugodno rešitev zadeve.
—	C. in kr. avstro-ogrski gen. konzulat v New Yorku pošilja v tukajšnji glavni urad K. S. K. J. nemško-mad-žarsko - češko - poljsko - sflovaško-hrvaško-angleške tiskovine, zakaj pa ne tudi slovenskih? Ali v Avstriji ni Slovencev? Ali so že popolnoma brezpravni?
—G. Geo. Bajt, slovenski farmar iz .okraja Essex, 111., se je mudil v soboto v Jolietu in je obnovil naročnino na Am. SI., češ, da mu je brez njega dolgčas.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske Slovenian Liquor Co., se je podal v ponedeljek v Minnesota.
—	Pet stopinj pod ničlo je kazal toplomer v noči od 11. na 12, t. m., potem pa vsak dan manj, in danes je že napol spomladansko vreme.
—	Dan nominacije kandidatov za mestne volitve se bliža, dgn 11. marca. Katerim boste pomagali do nomina-
oglas o velikem slovenskem angleškem tolmaču, katero knjigo zdaj imamo v hiši in se nam dopade all right. Ker mi čez ramo kukajo, kaj da pišem, zatorej stavim piko.
Ivo Težak, box 429.
cije? Najprej našima rojakoma, to sta: g. Josip Stukel, ki želi biti nominiran za policijskega sodnika (police magistrate), in g. George Stonich, ki se poganja za urad aldermana II. warde Potem vam še priporočamo: G. Johna R. Cronina, ki je že bil naš župan in bo spet z vašo pomočjo, a mož tudi zasluži to čast. Za mestnega pravd-nika (City Attorney) bi bil mož na pravem mestu znani odvetnik ali lawyer Frank J. Wise, ki je pravičen in pošten ljudski zagovornik. Za aldermana III. warde se poganjata gg. Walter Hasse in Pavel Wellnitz; prvi je rodom Nemec, drugi Poljak; oba poštenjaka, oba bistroumna in delavna moža, ki sta popolnoma sposobna za mestna svetovavca. In za mestnega blagajnika (Treasurer) pa bi bil rad nominiran g. Henry Rub, našim rojakom prav dobro znani mož, ki si je s poštenim delom tako opomogel, da u-živa že mnogo let največji ugled v tem mestu.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gabočnik Matija, Hib-ner Martin, Jeskovič Francis, Klamper Louis, Kremski F., Kure Marko, Po-•ljak Emerik, Urbanski F., Zaletel John.
Milwaukee, Wis., 13. febr. — Cenjeni A. S.! Zopet se želim oglasiti s par vrsticami. Najpoprej moram se She-boygančanom lepo zahvaliti za prijazne sprejeme, ki so mi jih izkazovali sedaj ko sem se mudil gori. Prav lepo in vljudno se obnašajo tamošnji Slovenci, tako da se mora vsakemu dopasti, kdor zaide med nje. V vsaki hiši imajo sv. podobe, v vsaki hiši molijo pred jedjo in po jedi. Govorijo prav prijazno in prijazno sprejmejo človeka, če pride k njim. Am. SI. zahaja večinoma v vsako hišo. Za lepe in podučljive knjige se jako zanimajo in jih ljubijo, posebno molitvene knjige čislajo in menda ni nobeden brez nje, če je nima, si jo pa takoj kupi. Zato ker so tako lepega obnašanja
v krog nas — primitivnih ljudij. Kon- tam, Cene, na vspehu in vsem pa: le zul Dr. Fischerauer nam je naklonjen, tako naprej!
in da kot uradnik avstro-ogerske via-1 "Domovina" obhaja v jeseni petlet-de vrši v polni meri svojo nalogo, do- nico svojega obstanka in upati je, da kazuje dejstvo, da je v enem samem se zbere takrat v njenem okrilju vse, letu izterjal celih $50,000 odškodnine , kar ljubi našo pesem.
za avstrijske podanike, naklonjen nam je tudi generalni konzul pl. Nuber, ki • jateljem A. S.! se ob priliki za nas zanima in takim reprezentantom naše^omcwine se lojalen Slovenec klanci- ŽB^ da nam je "auto" prebrzo odpelj^Jgospoda, društvu, a osobito g. J čestitati, da obiskujejo %jffl veselico tako vplivni ljudje. Na veselico sta prišla tudi gg. Nikola Tičina, kapitan parnika Virginije A. A. črte in prvi officier Barbulič. In v nam je čas prerano minul. G. Barbulič mi je prinesel pozdrave iz idiličnega Bakra u Hrvatsko j od deve, ki ne živi več v spominih mojih, a s kapitanom Tičino sva kramljala v Petrarci-nem jeziku in zaključila, da nam je ženstvo le v obup, da nas rani, "vleče" in muči, a kljub temu so dvigali singel-
Za danes: dovelj! In pozdrav pri-Ivan Adamič.
Chisholm, Minn., 11. febr. — Uredništvo Amer. Slovenca! Prosim natisnite mi ta moj dopis, ker je važnega narodnega pomena. Kar se tiče dela, gre po stari metodi, in kar se tiče društvenih razmer, gre tudi po starem.
Kakor je znano vsem delavcem pod tukajšnjimi velikimi družbami, so nam delavcem odvzeli v najkrajšem času poškodninsko zavarovanje, katero je poslovalo že nad 14 let in je moral vsaki delavec prispevati od 35—«75c na mesec. Dobil je poškodnino za dobo šest mesecev in sicer po $25.00 na mesec.
Vsled tega smo delavci prisiljeni v tem železnem okrožju zanaprej si skrbeti zase v slučaju nesreče in si ustanoviti svojo lastno poškodninsko zve-zp. V ta namen ustanovno zborovanje se je vršilo v nedeljo, 9. feb., pri katerem smo postavili na dobro podlago naš glavni odbor in nekaj važnih pravil, ki spadajo k Slovanski Delavski Poškodninski Zvezi, s krajšim imenom S. D. P. Z., ustanovljena 2. febr. 1913, sedež v Chisholmu, katera bo podpirala svoje poškodovane člane za celoletno dobo, in v njo lahko vstopi vsak delavec,oziroma Slovan od 16. leta do 60. leta. Pristopnina je en dolar ($1), mesečnina 50c. In v to zvezo se lahko priklopijo tudi postaje od sosednih delavskih naselbin. Ker je ta zveza na delavski podlag'i ustafrovTjeiTa; morejo biti voljeni v glavni odbor sami delavci. Seje te zveze se vrše vsako prvo in tretjo nedeljo popoldan ob 2. uri v John Lamutovi dvorani na Chisholmu, Minn.
Vsem tem rojakom delavcem se imam zahvaliti, ker se vendar zanimajo za ta lastni koristni napredek našega delavskega značaja. Ostalim pa rečem, da naj se v najkrajšem času združijo « svojimi brati delavci in naj pristopijo v našo zvezo, ker načela te zveze so: Delavec za delavca! Vas vabi odbor S. D. P. Z.:
Martin Zallar, tajnik-ustanovittelj.
pa jim dobro gre povsod. Cerkev ima- meni čaše v njih zdravje... jo krasno, da so lahko ponosni nanjo;! čeprav je bolj mala naselbina, pa ven-! dar so ši tako krasno cerkev postavili. To je zgled, da. dobro napredujejo tamošnji Slovenci. Še enkrat vas lepo zahvalim za gostoljubnost, ki ste mi jo izkazovali, in me bode še večkrat veselilo vas obiskati. Pozdravljeni vsi!
Sedaj moram pa še od tu malo omeniti. Ni še dolgo, ko je umrl še jako mlad mož v bolnišnici. Dolga bolezen mu je pobrala ves denar, da bi ne bilo za pogreb, ko bi dobri Slovenci ne nabrali skupaj, da se je lepo pokopal. Revež ni bil v .nobenem društvu. — Kmalu potem je zopet druzega mladega moža zadela smrt, z imenom Jakob Dunaj. — Tretjo je pa pograbila Gregelnovo mater, pa kar v kratkem jih je stisnila smrt. Gregelnova mati so biii tukaj dobro znani. Doma so bili iz Sp. Štajerskega iz Lubnega; tu v Ameriki so že bivali dolgo časa. Tu zapuščajo dva sina in eno hčer in soproga; sina in hčer so že dorastli, vsi pa vendar bi še gofovq radi imeli med seboj ljubo mamico. Lahka jim bodi tuja žemljica, ki jih krije sedaj! Sorodnikom pa izrekamo sožalje.
Pa moram še omeniti, da so našli 12. febr. zjutraj na Barley St. v neki hiši mater in sina vsa razmesarjena, pa poleg sina je ležal velik'nož. Kako so se storili ti umori, še ni znano, ker sta že bila oba mrtva, ko so jih našli. Pa niso bili Slovenci, so bili Italijani. Žalostne take dogodbe!
John Vodovnik.
Ely, Minn., 11. febr. — Mrs. Katarina Bukovec se je podala v spremstvu svojega soproga Pavla v Rochester, kjer bode morala prestati težko opera cijo. Te dni smo dobili poročilo, da se ji bolezen povečuje. Želimo ji, da jo ljubi Bog ohrani še v čvrstem zdravju.
Te dni £em obiskal v bolnišnici rojaka Matija Dejak-a, kateri se je dne 20. januarja težko ponesrečil v sekšn "30" odprtem rudniku. Revež je bil več dni v nezavesti vsled nevarne ra ne na glavi, in tudi eno nogo mu je strld. Sedaj se mu je obrnilo že na bolje. Bolnišnica je polna bolnikov, večinoma iz gozdov. ' Dva gozdarja sta jo pozno ubrala iz tukajšnjega mesta v gozd, a nedaleč od barake sta zgrešila pravo pot. Drugi drvarji so ju našli drugi dan, in ju odpeljali v tu kajšnjo bolnišnico. Oba imata poze-ble roke in noge. — Tukaj smo imeli pretečeni teden hud mraz, toplomer jo kazal do 30 stopinj pod ničlo.
Miss Mary Banovec, hčerka našega rojaka Štefan Banovec, je prestala v tukajšnji bolnišnici operacijo. Upamo, da se kmalu povrne k svojim sta rišem na dom.
Minneapolis, Minn., 26. jan. — Cenjeni mi list Am. SI.! Tukaj imamo še precej lepo zimo; snega tudi malo, da zmiraj kolesa rabimo. Z delom gre še precej dobro. Zadnjo nedeljo nas je posetil g. Josip Klcpec, zaatopuirjVvm. SI. Mu želim veliko uspeha,'in Ji>ža-lujem, da je bil tako nap Jen po nekem slovenskem listu, zakaj jo na pravi poti; ko bi bilo nas več takih, ne bi imeli toliko strank. Zakaj ne bi mi skrbeli, da bi naša deca bila lepo v katoliškem duhu vzgojena, tako kot nas je naša ljuba mati učila: boj se Boga. Če se ne bomo bali Boga, koga se pa bomo? On ima vse v rokah, mi smo kot kaplja na veji; če malo veter pihne, pa je ni; tako je z nami, od danes do jutri. Ljubi rojaki, zbudite se in odprite oči: kedo ima bolj prav, ali g. urednik Ani. SI., ali Glas Svobode, ki taji Boga? Posebno odprite oči ve žene, katere prišteva Gl. Sv. med opice; kaj ni napisala Glas Svobode, da so ene vrste opice takšne nature kot človeška žena? Jaz sem moji ženi pokazal, kaj piše notri, pa je rekla, da ona ni podobna opici, list je pa zagnala tje v peč; pravi, da takega že noče čitati. Zatorej bodimo složni, da ne bo toliko napadov po nepotrebnem, ?akaj v slogi je moč. Bodimo v resnici kar smo: naš revni slovenski narod je katoliški, zakaj ne bi tudi ostali v tej novi domovini! Le bomo složni in se Boga bali, potem lepo po katoliško živeli, bo Bog blagoslovil naše delo.
Rojaki, podpirajmo dobre liste, ki prinesejo tudi kaj za oni svet. Kaj nam če denar, ko ga bomo pustili, če pa dušo zgubimo, gorje nam! Proč s takimi listi, ki tajijo Boga! Podpirajte list Am. SI.! Saj ni tako drag; če borna zvesti ostali, tudi list bo svoje naredil, da bo nas dvakrat obiskal. Zatorej rojaki: pamet boljši kot žamet, pravi pregovor.
Sklepom pozdravljam rojake in listu veliko napredka.	John Straus,
712 University Ave. N. E.
Ely, Minn., 9. svečana. — Ah, veste, lepo se mi smehlja skozi okno zlat žarek izhajajočega solnca, sicer pa gospodari na severu mrzlo vreme. Vesel sem, saj sem "ledek" in "free". Ploha pa nisem vozil, ker sem premajčken, ha, ha, ha! In zdaj se meni zdi tako, da vsak rajši čita časopis, ako se berejo novice iz njega naselbine. Nadalje je zapisano in kljub temu mi delavci željno pričakujemo, da nam rudarjem Iron Mining družba zviša plačo. Vsak lahko sodbo napravi, da delavski zaslužek je žalosten. A draginja «e kar čez noč razšopiri. Ali ne? — Dne 2. svečana so nekateri rojaki vstanovili novo društvo in mu dali ime "Slovenec". Rojak mi pravi, da društvo bode vpeljano tako, da pri sejah vsako pridušanje bode odveč. Torej živela dostojnost med slov. narodom v Ameriki 1 — V Amer. Slovencu sem čital
New York, 3. febr,—(Nadaljevanje.) Ker zgubljajo dopisi z ostarelo tvarino dokaj vrednosti in pomena, Vas prosim, dragi moj g. urednice, da "obelodanite" skupno s prvim pismom se sledeče vesti. — Na veselici slov. podp. društva sv. Frančiška v Delavski So-kolovni sem bil, četudi sem tje malo pozno prišel. Lojalni in koncilijantni naš newyorški starosta in društveni predsednik g. Josip Rems mi te tako-imenovane "Taktlosigkclt" ni zameril, sprejel me je ljubeznivo, smejocega lica — kakor to samo on zna in klasičen kakor je on pač, dal je afairi "ninib otmenosti" in da je zabava tako izborno uspela, zahvaliti je v prvi vrsti njemu in vrlemu odboru! Takemu društvu čast! Predsednik g. Rems me je predstavil konzulu Dr. Fischerauer-ju, ki je pridodeljen tukajšnjemu ge-neralkonzulatu, in ki je v družbi z milijonarjem Mr. Horstmanom počastil Frančiškovo veselico s svojim pose-tom. Priznati je fakt, da se iz tako visokih sfer spuščajo ljudje in stopajo
Nastopil je mešan zbor naše "Domovine", zapel dobro, pogrešal sem le tenorista g. Dolarja. Videl sem mnogo znanih lic in ko smo 'nolens-volens' v sredi dvorane stopili v krog in zapeli v mešanem zboru in sem videl tamkaj zbrane skoro vse "Triglavane" —me je zaskelelo v srcu in žal mi je bilo, da ni drugače.
Ne morem si kaj, a omeniti moram tudi nekaj in seči v prošlost,. četudi sem v nevarnosti, da sem dregnil v sršenovo gnezdo. Predsednik slov. podp. društva "Orel" g. P. Petek mi je očitaje pripovedoval, da sem s peresom pomagal v kontroverzi Petek-Pavli. — Dopisi so prihajali v Glas Naroda in Amer. Slovencu, ne da se mi je sanjalo, v čegavi zibeli so se rodili. G. Petek trdi, da sem bil trakrat v stanovanju g. Pavli-ja, zastopnika sv. Frančiška ter da sem mu baje ' pomagal" pri — dopisih. G. Pavli je sam tako pameten, da spiše, kar hoče in če je kje kaj popraviti ali zavreči, za to je pa svinčnik in koš tu — urednikov. Z onim prepirom in nesoglasjem jaz nimam ničesar opraviti, pri g. Pavliju sem bil samo. enkrat v stanovanju in to le radi naročnine na Amer. Slovenca, kar tudi on sam potrdi. Vse sem zvedel še le iz časopisov, na onih pic-nicih niti bil nisem in vsegaveden bogme tudi nisem. Upam, da bo s to mojo izjavo g. Petek zadovoljen in da ostanemo prijatelji, sovražnikov nimam rad...
In bil sem tudi pri nedeljski pred-tavi' "Domovine". Vspored bogat — kar s tremi enodejankami nas je izne-nadila hkrati. Vsebin poedinih iger ne ponavljam, iste uganemo kolikor-toliko že iz napisov. Prva burka "Ne kliči vraga" je zbujala dokaj smeha. Izvrstna1 sta bila g. Jernej Habjan in. gdčna Ana Habjan. Tako da! Zal, da ju vidimo na odru tak-Q redko, ker takih nročij ni najti povsodi. Na takem vspehu jima morem le od srca ča-stitati. In gdčna Mary Setnikar? Tudi ona je dobro znana igralka med našimi diletanti, semintja me je le zazeblo, ko sem jo slišal govoriti o dragem, o svojem fantu. Mary, tako ni— v ljubezni! Ven s srcem, ven s čustvi, četudi je na 2. ulici v igri! Manjkalo mi je prisrčnosti, dekličje vdanosti, manjkalo je — prave ljubezni! Ker je inače naša sopranistka gdčna Setnikar vrlo dobra igralka, smemo upati, da bo prihodnjič bolja, riaravnejša! G. I. Jančigaj nam je s prvim nastopom pokazal, da je jako nadarjen, kot Meteljkov Miha je bil v maski in igri uprav izvrsten! Bravo! Dober je bil tudi g. Franc Tončič, svetoval bi mu le, da pokaže v zaljubljeni ulogi več— srca!
Šaljivo enodejanko "Ena se mora .možiti" so prav dobro "glumile" štiri gospodične. Ne ugaja mi le snov iste, ker je pre fina, prearistokratska iii prepolna tujih izrazov. Take igre za naš oder niso, četudi skušajo diletanti, da nas zadovoljijo. Glavna uloga je bila v rokah gdčne Mary Povše. Rešila jq je, kolikor je bilo mogoče dobro, veliko več priznanja pa bi bila žela, da ni bila tudi ona — premrzla. Dobri sta bili tudi gdčni Evgenija Povše in Mary Ogrinec. A par excellence pa je bila gdčna Ula Zakrajšek. Tu vidiš, Mary (Setn.) se uči ljubezni, tu se uči ljubiti, kakor to samo Miss Ula zna. Vzkliki njeni,1 da ljubi, tako so bili naravni, tako prisrčni, da bi se kak star singleman spozabil, bi objel ljubko dekle in ga zadušil s poljubi. V par trenutkih samo sem opazil nagnjenje k — afektovanju, tega prosim, v bodoče ne razun, če ni na mestu!
In tretja točka, burka v dveh dejanjih "Trije tički" je pa najbolj ugajala. Tam smo vživaje gledali in smejali se pristnemu humoristu g. i. Mačku,-ki je piskroveza tako vražje dobro igral, da si se mu smejati moral do — solz! Pravi pravcati krčmar bi bil tudi g. J. Pavlih da je bil "grob", kajti z "Kovačevo Mico" se ne ravna tako potrpežljivo mehko, a on jih je imei ]<ar tri! Ulogo njegove žene Spele je rešila gdčna Kati Pavlic mojsterski. Krojača Iglača ulogo je naš najnovejši diletant g. I. Murn tudi vrlo dobro rešil. — Ugajalo mi je njegovo do-lenjsko-ribniško narečje. G. Murn je bil kot urar izboren. J. Volek. kot sodnik pravi bureaukrat in tudi stražar J. Compare nas je zadovoljil. Nekaj
Portersville, Cal., 27. jan. — Cenjeni g. urednik A. Slovenca! Tu vam pošiljam 2 dolarja za list, kateri je naj-u pa je'boljši od vseh; ta list imam od njegovega začetka, ko je izhajal v Ely in ga bom imel dokler bom živ. Vas prosim, da natisnete par vrstic iz te "mrzle" Californije, ker letos je bjla taka tem društvu ' zima kakor v Minn. Pomaranče in limone so jako pozeble, ali vinogradi so pa jako lepo obdelani in dosti bo dobre kapljice. Rojaki Slovenci, kateri hočete dobrega naravnega vina, pišite na g. Štefana Jakše, on ima vinograde v Saint Heleni in veliko klet in vsake vrste vina in rakije, in vam bo vse dobro postregel; naslov Štefan Jakše, Crockett, Cal. ali pa Štefan Jakše, St. Helena, Cal.
Rad vidim in berem, kar g. Klepec dopisuje, ker on je pravi resnicoljub; koder potuje, vse prav popisuje, on je hvalevreden, zato rojaki in katoličani, naročajte si na katoliški in prvi list Amer. Slovenec, pa proč z Glasom Svobode in somišljenimi listi, ker po njih se lahko vsaki zgubi.
Kar se dela tiče tukaj, še ni presla-.bo, ali ne svetujem nobenemu sem hoditi za delom, ker je težko dobiti in slab.a postrežba. Vas pozdravljam in želim veliko naročnikov.
M. D., 211etni naročnik.
seveda po navadi Svobode, jih je neto! brez imen. Pa kaj mi je šinilo v glivo? Na, sem mislila, zakaj vendar nista še Skubic in Konda toliko časa s' plazila notri po šolah, da bi bila šet» dva napravila tisto prisego za nou-mašnika. Ah, to bi bila še dva g<W va vzorca pri onih desetih, pa bi )' bilo dvanajst, kakor apostolov. sem videla tudi v Svobodi, da ki«1 plačuje svoje dolgove, da je poštenja Ja, pa to je pa resnica; naj bo za
de-pla-
Rocksprings, Wyo., 6. febr. — Cenjeni urednik! Prosim, natisnite par vrstic v nam priljubljeni list Am. SI. Ker sem ravno plačala naročnino, zato se mi zdi, da moram tudi povedati, kako vendar se mi dopade ta list. Dolg čas bi mi bilo po njem, kakor otroku po materi, ko bi ga ne bilo v moji hiši. Kako pazno sem brala romanje v Sveto deželo! Le žal, da ga je konec; želim, da bi ga č. g. Pollak še ponovil. In nauk svetega evangelija, kako lepo jasno je spisan, da res lahko razume vsak priprosti delavec. Ja, lahko rečem: Amer. Slovenec, lahko si ponosen nad ,vse druge liste v Ameriki, čeravno je nekaj takih ljudi, da so tako visoko izobraženi, da te imenujejo — "cunjo", pa se zato ne ustraši, cenjeni list, da bi ti zgubil svojo pošteno veljavo; le bodi prepričan, da kar tisti cunjarji hvalijo, da je vse za nič, kar pa grajajo in obrekujejo, je pa vedno dobro in pošteno. Veste, videla sem tudi jaz notri v tisti — pa zlomka, kako že imenovani mevži? — no, po moji misli bi bila Branjevka laži... a ja: Glas Svobode. Sem videla od nekih vzorcev, menda jih je bilo deset,
šo ali za,telo človek dolžan, mora čati, če ne preje pa pozneje. Pa.,eB dar ravno v teh le dolgovih se pa dar Skubic spozabi, ker imenuje može, žene, -fante in dekleta bed: kateri plačujejo svoje dušne dolg' se sprejemanjem svetih zakrament0^ Kako pa to, Glas Sv. Co.? — s' nekaj. Proletarec se nekaj hvali -Et. Kristanovem uspehu tukaj v R°c springs, Wyo. in da so ga Finci P°| hvalili — ker ga niso razumeli? Ha"' Uspeh je napravil tukaj kakor povs° ' saj je nesel lepo število dolarčko1 Ljubljano, kjer se prav lahko P°nJ s svojim potovanjem po Amerik1-Pa pišejo notri v Gl. Sv. češ ne bo* neumni, da bi dajali denar za cet in seveda tudi za f.... ali gOSP0^ No, pa tem ubogim soci-opicam P' • gospoda«tr<*ba ni, da je le kak ljubU3^ ski škric, pa da nalaže cel kup v®> pen, naj se mu pa le da kar hoc«-^ se more voziti in postaviti eleganci magari čeprav na stroške delavca- ^ res napredek, toda le Kristanov- ^ O delavec, ali si res toliko zabit, <»a. ne razumeš enkrat, -da verjameš^ stim listom, ki se imenujejo det* ki pa nimajo nikdar tiste vsebuj6' kršno bi imeli imeti. In drugič t* ker se premalo zanimaš, koga P° šaš. Oh, koliko delavskih vodit^ ki-tako govore! Ja, da bi daliz
beff"
je:
ljenje za delavca? ko pa se nal

m« ja
denarja od delavcev, jih pa P° , še predajo ali pa za dobro kompaniji nazaj pristopijo. In treuj ker se zametuje skoz tiste čenc^_ "cajtenge" vero v Boga in v neUIf j čo človeško dušo. Kaj potem, ne bilo Boga in neumrjoče clo* duše, vprašam? Ali bi se splača' veti na svetu samo za pest pr^ še za tisto ne veš, kedaj postaneš, tem pa le križi in težave. Le sv. cerkve in prava katoliška vet* je temelj sreče. Kdo pa je zope|,( lavca? Glas Svobode. Zakaj? so duhovniki delavčevi sinov: niso njih matere služile kruha * * *t vimi rokami? In ravno po teli k'.: kih ali pa delavskih duhovnikih ^
Gl. Sv. in Comp., ker bolj če je b'|£ ven oče in priprosta mati, bolj S je njih ljubi sinko duhoven, imovitih in mehkužnih hiš je le. dobrih duhovnov. Pomisli toroj! , rod, po kom udriha Gl. Sv. in /T (Nadaljevanje na 7. strani-)
0
Hripavost in kašelj
po,navadi sledita prehladu, ampak olajšba od jednega ali druzeg3' ali obeh sledi, ako bolnik uživa
Severov za pljuča
Balzam
(Severa's Balsam for Lungs)
Takoj po prvem popitku preneha kašelj, izbljuvanje postane prosto, in dihanje lahko. Dober je za odrasle kakor tudi za otroke	Cena 25 in 50 centov.
ogl»
OTROCI
desetih let trpe včasih vsled zapeke. V takih slučajih bi jim ni skrbna mati dati ^iživati
SEVER0VEGA LAX0T0NA
(Severa's Laxoton)
kakor navedeno v navodilu. Je milo in prijetno za U-žiti. Priporoča se za otroke in ženske in druge nežne- ^ ga ustroja, zoper zapeko, napihovanje, kisel žclodec, ne-prebavo in mrzličnost.	Cena 25 centov.

■



kol'"
0
Detetovo jokanje
je po navadi znamenje kake notranje neprilike, kakor sapne ke, krča itd. Skrbne matere imajo pri roki in dajo otrokom
Severove kapljice za otroke
(Severa's Soothing Drops)
ki so zvesti prijatelj mater in zanesljivo zdravilo za troke.	Cena 25 centov-
novega pa sem videl pri g. Cene Škra barju v vlogi sodfiega sluge. Mislil seri?, da inače tihi mladenič do pet šteti ne zna, a varal sem se! Igral vam je sigurno, brez "Lampenfieber", ko da bil najmanj za kulisami rojen. Cesti-
ite V'
V vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severovd zdravila. Zavrn" ga. Ako jih nima Vaš lekarnar, pišite nam. Zdravniški svet l

K. S' K.


JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek; 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: t	Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PROŠNJA.
■Novoustanovljeno društvo sv. Ahacija v Tooele, Utah, prosi za vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so: Johan Morell, Jos. Smith, Jos. Purkhart, Jos. Perme, Franc Ambrosh, Tony Evauss, John Sterle, Laurence Kočevar, Tony Rupar, Tony Košak, Martin Nemanich, Frank Hoffman, Ana Ambrosh, Marija Sterle, Marija Hoffman, Marija Rupar.
Novoustanovljeno društvo sv. Družine v Indianapolis, Ind., prosi za vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev so: Janez Špolar, Franc Luzar, Franc Udovič, Janez Udovič, Jakob Lekše, Janez Žnidaršič, Franc Vidmar, Matija Repše, Alojzij Nečemer, Franc Tancek, Alojzij Pirnar, Ivan Kos, Ivan Perhne, Franc Tiršek.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO. ^ društvu sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 18891 Litrop Josip, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 18892 Litrop Josip, roj 1894, zav. za $500, 1. razred; 18893 Martin Horvat, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 18894 Lebar Josip, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 18895 Pucko Josip, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 18896 Dominko Štefan, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 18897 Chech Štefan, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 18898 Dominko Janez, roj .1883, zav. za $500, 3. razred; 18899 Štefanec Franc, roj 1884, zav. za $500, 3 razred; 18900 Raj Marko, roj 1884,.zav. za $500, 3. razred; 18901 Štefanec Štefan, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 18902 Dominko Ivan, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 18903 Rev. M. J. Golob, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 18904 Horvat Stefan, roj 1882, zav. za $500, 4. razred; 18905 Ferenčak Peter, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 18906 Tkalec Stefan, roj 1873, zaveza $500, 5. razred; 18907 Kavaš Andraž, roj 1872, zav. za $500, 6. razred; 18908 Tivadar Anton, roj 1868, zav. za $500, 6. razred; 5557 Do-wiuko Ana, roj 1891, zav. za $500, 2. razred; 5558 Dominko Barbara, roj 1889,.zav. z?. $500, 2. razred. Spr. 15. febr. 1913. Dr. št. 18 čl. in 2 članici.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Kakor članom in članicam iz uradnih naznanil znano, vršilo se je zbo-^anje glavnih uradnikov Jednote. Zapisnik sej bode priobčen v. glasilu, *°r hitro mogoče. Rešilo se je dokaj važne točke, izmed katerih hočem v ZX1 vrsti vzeti ono radi "ZAVAROVANJA PROTI POŠKODNINI IN B°LEZNI".
Mnogokrat se me je povpraševalo kako je radi poškodninskega oddelka.
tT Se je jako malo število članov in članic zavarovalo, radi tega nisem zamo-
»a vprašanja povoljno odgovarjati. Večkrat sem povdarjal in uradno po-
^cal v glasilu, da stvar še ni določena, ter se bode rešila pri seji gl. odbora
• S. K. Jednote. Kakor bilo poročano tako se je tudi zgodilo.
vsled tega prosim cenjene člane in članice, da blagovolijo vpoštevati sle-aece:
Brat Boje predlaga, da se vsi udje K. S. K. Jednote smatrajo udom poškod-j'nskega °ddelka. Ako bi se kdo temu protivil, označiti mora to z svojim stnoročnim podpisom. Samo ob sebi umevno je, da v tem slučaju dotični /ma nikake pravice do kake poškodninske podpore. O vsaki poškodbi, naj na formularjih, kateri se morajo v to svrho vposlati, vrh. zdravnik svoje nenje, za kateri trud naj se mu v vsacem slučaju plača $1.00. Brat Banich P dpira predlog s pripombo, da naj stvar postane pravokrepna z dnevom, ko se nova pravila izdala. Predlog po dolgi debati enoglasno sprejet.
_redstoječe odredilo gl. odbora je jako velicega pomena za napredek in rasčaj Jednote, radi tega prosim cenjene gg. uradnike in uradnice krajevnih rustev, da blagovolijo istega pri sejah članom(icam) prečitati, da bodo znali £ se imajo ravnati.
. , Kakor razvidno iz zgoraj omenjenega sklepa, se vsi člani in članice brez
aj.ertle smatra članom poškodninskega oddelka. Le oni, ki se temu protivijo
nočejo biti zavarovani proti poškodbam, morajo to izjaviti pri društvu in z
stnoročnim podpisom (križeme) pred društvenim odborom potrditi, da se
Povedo vsem pravicam do poškodninske podpore. Taka izjava oziroma
'rdilo naj se blagovoli vposlati na gl. urad Jednote.
Kar se zavarovanja proti boleznim tiče, je dano na prosto voljo članom in
an>cam, kakor označeno v pravilih člen 21, stran 45 in 46.
v "ravni odbor Jednote, pregledal je tudi pravila in poroča, da je zasledil
o Slovenščini tiskanih pravil več tiskovnih napak. Zahteva tudi, da se odstrani
, 'roma razveljavi nepravilno vknjižene točke na strani 41 pod "PODPORA,
1 JO PLAČUJE JEDNOTA."
vsled tega stavi predlog predsednik pravnega odbora brat Banich, da se
Pravilih stran 41, točke a, b, c, črtajo, oziroma proglasi v Jednotinem glasilu,
j. so omenjene točke bile na jednajstem gl. zborovanju z leta 1911 razveljav-
so pa pomotoma prišla v nova pravila. — Predlog podpiran po bratu
;/ m£h in Petkovšeku, nakar se enoglasno sprejme.
r'P9rooati je, da se predstoječe sklepe in določila vpošteva in po njih ravna.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
. Joliet, in., 17. febr. _ Iz urada dru-?,„a .sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se Sllja .................
na-
(], ■■"' vsem, članom zgoraj imenova-Hi(Ka .^n'štva, da se vdeleže prihodnje ">?cn« seje dne 2. marca v polnem Ker je veliko važnih reči na tie !.!'arr>u, zato naj nobeden ne izosta-ys!TF Pri vsaki važni reči je dolžnost I;.,- eSa člana, da jc pričujoč, kadar se .oklepa društvu za izboljšanje. Za-°ri'j se vsem naznanja, da se gotovo številu vdeležite prihodnje dj ' Začetek jc točno ob 1. uri popol-' * dvorani stare cerkve, j^di naznanjam, da sem prejel od °Vl>«ga vodje liste za velikonočno ed, kateri se dajajo vsakemu čla-
nu in članici, tedaj naj se vsaki preskrbi z njim prej ko gre k velikonočni spovedi ter naj ga odda spovedniku, kateri ga bode poslal duhovnemu vodju.
Nadalje opozarjam vse iste člane in članice, kateri kaj dolgujejo društvu, da poravnajo do dne 23. tega meseca, da bodem mogel izdelati mesečni račun. Kedor tega ne poravna, bode po zgoraj imenovanem dnevu suspendo-van.
Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J tudi vljudno vabi vse mladeniče nad 16 let in može pod 45. letom k obilnemu pristopu, kajti čim več nas bode, tem laglje bodemo shajali, poleg tega bode tudi blagajna lahko vedno napredovala in ravno to je glavno pri društvu; ako je močna blagajna, tedaj tudi vsaki bolnik dobi vedno dovolj podpore v slučaju nesreče.
Zgoraj omenjeno društvo podpira
svoje bolne člane celi dve leti, morete si misliti, da v dveh letih se že precej podpore izplača. To je samo bolnikom. Nikakor pa društvo ne plača bolne podpore istim članom, kateri gleda samo na to, da iste prispevke, katere v enem letu plača, gotovo tudi ven dobi ali pa še malo več. Zato si društvo tudi voli vedno taki odbor, da na to skrbno pazi.
Ob koncu dopisa pa sobratsko pozdravljam vse člane in članice slavne naše K. S. K. Jednote, posebno pa društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.
M. E. Ursich, tajnik.
Joliet, 111., 17. fefcr. — Članom društva Vitezov sv. Jurija št, 3 K. S. K. J. naznanjam, da se naj prihodnje redne društvene seje, katera se bo vršila v nedeljo 9. marca, kolikor mogoče pol-noštevilno udeležijo, to pa zato, da se o kakšni zadevi tem ložej kaj ukrene. Kakor je znano članom in članicam iz uradnega naznanila gl. tajnika K. S. K. J., g. Jos. Zalarja v Jednotinem glasilu, kaj so se posvetovali gl. odborniki K. S. K. J. na zborovanju, katero se je vršilo pretečeni mesec, in j kaj so določili o zavarovanju proti bolezni in poškodbam; zato opominjam ' vse člane in članice, kateri se ne mislijo niti se nočejo zavarovati proti poškodbam, da vsi tisti se naj zglasijo in pridejo osebno k meni, da se lastnoročno podpišejo v to prirejene listine in s tem pokaže, da se odpove vsem pravicam bolniških in poškodninskih podpor, in zraven tega se tudi oprosti tistih skladov, da mu jih ne bo treba plačevati za. poškodninski sklad. Vsi tisti člani pa, kateri ne bojo tega v p&-štev vzeli ali pa ako bojo predolgo s tem odlašali, potem bojo vsi tisti ob času plačevanja poškodnine s poškod-ninskim skladom obdačeni, in ga bo proti suspendiranju moral plačati, ne bo noben izgovor nič pomagal. Zato Vam še enkrat rečem: Sobrati in sose-stre, požurite se pravočasno, prej ko bo prepozno, zakaj čas bo hitro potekel in po preteku časa bom- jaz precej poslal imena na gl. urad K. S. K. J.
Pozdrav vsem članom in članicam Joseph Panian, tajnik.
Joliet, 111., 17. febr. — Iz urada dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. se naznanja članicam imenovanega društva, da bo društvo imelo velikonočno spoved 22. februarja in v nedeljo 23. t. m. skupno sv. obhajilo pri 8. maši. Članice so naprošene, da se kar najbolj polnoštevilno udeleže, tako storimo svojo dolžnost, kakor zahtevajo pravila K. S. K. J. in tako se tudi vidi, da je sloga pri društvu, kar si lahko vsaka šteje v ponos biti članica dobrega in naprednega društva.
Sestre so naprošene, da pridejo tri-četrt na 8 v šolsko dvorano, da skupaj odkorakamo v cerkev.
Nadalje se tudi naznanja, da se je pri redni mesečni seji 2. februarja sklenilo, da se seja premesti iz prve nedelje v mesecu na 3. nedeljo v mesecu, torej bo prihodnja seja šele dne 16. marca, kar naj članice vpoštevajo.
Pred sklepom še vabim vse dekleta in žene, ki še niso pri društvu in slavni K. S. K. J., da pristopijo k društvu sv. Genovefe, ker to je edino žensko društvo v Jolietu, ki daje podporo v slučaju bolezni. Pristop in mesečnina je tako majhna, da vsaka lahko pristopi.
Ob sklepu pozdravljam vse sosestre in člane in članice K. S. K. J. Tebi Amer. Slovenec, pa obilo uspeha.
Marija Golobitsh, predsednica.
Barberton, O., 17. febr. — Naznanjam vsem članicam društva Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J., da se bodo na prihodnji redni seji, katera se vrši 2. marca, delili spovedni listki. Zatorej prosim vse članice, da se seje če le mogoče vse udeležiti blagovolijo, to pa zaradi tega, da se bodemo dogovorile glede sv. spovedi, ker ene gredo najraje same, nekatere bi pa zopet rade, da bi šle skupno. Jaz bi vam sicer svetovala, da bi šle skupno. In zakaj pa tudi ne? Mar li niso žene in matere najbolj potrebne kakega krščanskega pouka, katerega nam bode dal tukajšnji č. g. župnik, ako ga bomo zato poprosile? Saj itak ne slišimo nikdar božje besede v slovenskem jeziku. Porabimo vsaj to lepo priliko, katera se nam takorekoč ponuja, saj to je le-enkrat v letu. Marsikatera mi bode ugovarjala: "Jaz ne morem iti, imam otroke, imam moža, imam posla obilo, bom šla rajši kadar bom sama hotela; pa tudi zato nočem iti, ker gre ta in ta, in bom šla vseeno rajši sama." Katera izmed nas je takih misli, naj se spomni zadnje ure, ter naj si premisli, mar li ne bode hotela v nebesa, ako bo šla tudi kaka njena sovražnica? Par ur pozneje spat in eno uro bolj zgodaj vstat, nekoliko požrtvovalnosti in trdne volje, in vse zapreke in izgovori bodo premagani.
Zatorej, drage sosestre, poživljam vas, storimo ta prepotrebni korak, in ne strašimo same sebe, akoravno gremo v tujo cerkev. (Ker mi Slovenci v Barbertonu imamo le to, kar nam Irci dado.) In pustimo vse osebnosti na stran, vsaj sedaj v času pokore, ter delujmo skupno za prospeh in procvit našega društva in Jednote, tako v verskem kakor družabnem oziru. Zakaj nobena izmed nas si ne more zagotoviti, da bode od sedaj eno leto zopet povabljena k velikonočni dolžnosti, ker bodočnost nam je in nam ostane prikrita. Zatorej delajmo, dokler smo živi in zdravi, saj po smrti se pa itak ne bode od nas ničesar več zahtevalo.
S pozdravom na vse člane in članice naše slavne K. S. K. J., posebno pa dr. Srca Marijinega. Amerikanskemu
ilovencu pa napredka obilo, da bi se v tem letu število naročnikov trikrat podvojilo.
Neža Krajnc, tajnica, 152 Betz St
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo, da smo izgubili našega še nedorastlega sina
RUDOLFA, ki mu je smrt po kratki bolezni vzela življenje dne 4. febr. 1913. Pogreb se je vršil dne 7. februarja na tukajšnjem katoliškem pokopališču.
Tem potom se zahvalimo najtoplejše vsem, ki so ga tolažili v bolezni, obiskovali, ko je ležal na mrtvaškem odru ter slednjič spremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo gospem in gospodom: Botrom Frank in Franč. Lokar, Antonija in Alojz Javornik, A. Kalčič, J. Praprotnik, Ana in Jos Jo-koš in Mary Tikor.
Pokojni Rudolf zapušča žalujoče stariše, 3 brate in eno sestro.
Bodi Ti lahka tuja žemljica!
Aurora, 111., dne 9. februarja 1913.
Jernej in Mary Verbič.
Prijateljica Italija je začela kazati rožičke proti Avstriji. Vojaški list "Esercito italiano" graja italijansko vlado, da podpira avstrijske kaprice na Balkanu in uprizarja igro, ki je v škodo balkanskih narodov.
Nove iznajdbe. V Frankobrodu so poizkusili nov motor, ki dobiva gonilno električno moč naravnost iz zemlje in zraka. V Parizu so pa iznašli nov brezžični brzojavni aparat, s katerim se bo lahko na velike daljave brzoja-vilo po 200 besed v eni minuti.
Velikanska cesta okoli Pariza. Pariški mestni svet je sklenil, da izpre-meni pariške utrdbe, ki jih bodo podrli. v 250 metrov široko in 33 kilometrov dolgo cesto z vrtovi in ž*igrali-šči. Nova cesta bo stala 300,000,000 frankov.
Dohod Slovanov v Evropo. Na lanskem prazgodovinskem kongresu v Pragi je profesor dr. Niederle, znani preiskovavec staroslovanske zgodovine. dokazoval, da so se Slovani naselili v vzhodnji Germaniji, če ne prej, vsaj v tretjem ali četrtem, ne pa šele v šestem ali sedmem stoletju.
Novo sredstvo proti jetiki je iznašel berolinski zdravnik dr. Friderik Friedmann, ki je o tem te dni predaval v berolinski medicinski družbi. Baje je vspešno injekciral 682 oseb. Pri predavanju navzoči zdravniki so pa izjavljali, da svare pred prevelikimi pričakovanji.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci 1 Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, n. SLOVENSKEGA zdravnika. Tam b«. ste ozdravljeni popolnoma, ako je t> sploh mogoče. Tisočerim naših roj» kov je bilo pomagano do čvrstega ii popolnega zdravja, ker so se obrnil s popolnim zaupanje.^ do tega slavnr ga zdravnika. Pridite osebno ali p■■ pišitel Adresirajte pisma tako:
Dir. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-1
John]|;Chapuran
SLOVENSKA I HRVATSKA
GOSTILNA
Rojaki dobrodošli! N. W. Phone 1251. 200 Ruby St.,	1 Joliet, 111.
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino n po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu ibčinstvu edini slovenski zlatar v Jožetu -
FRANK BAMBIČ,
209 Ruby Street, JOLIET, ILL.
Time Schedule
Effective Sunday, Nov. 3, 1912.
Chicago,Ottawa* Peoria Railway
INTERURBAN CARS
Leave Joliet.	Arrive.
6:05 a. m. Princeton......6:25 a. m.
6:30 a. m. Rockdale...... 6:58 a. m.
7:05 a. m. Ladd.......... 7:40 a. m.
8:05 a. m. Princeton...... 8:40 a. m.
9:05 a. m. Ladd...........9:40 a. m.
10:05 a. m. Princeton......10:40 a. m.
11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m.
12:05 a. m. Princeton......12:40 p. m.
1:05 p. m. Ladd.......... 1:40 p. m.
2:05 p. m. Princeton...... 2:40 p. m.
3:05 p. m. Ladd..........3:40 p. m.
6:05 p. m. Princeton.,... 7:40 p. m.
5:05 p. m. Ladd.......... 5:45 p. m.
6:45 p. m. Princeton...... 7:45 p. m.
8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m.
9:50 p. m. LaSalle,.......10:40 p. m.
11:05 p. m. Morris.........11:40 p. m.
Direct connections at Ottawa, for Streator and Grand Ridge.
And to following stations: — Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Marquette, Howe, DePue, Bureau.
F. E. FISHER, Gen. Supt. Office and Station—Van Buren, near Joliet St. Chicago phone 2511.
Usodepolno božično darilo. Štiriletna hčerka hotelirja Puffa v Geri je dobila v Božiču v dar majhen štedilnik in kuhinjsko posodo. Na štedilniku se je res moglo kuhati — s špiritom! Čudna igrača! Dekletce se je igralo, pri tem pa prevrglo štedilnik, na katerem je gorel špirit. Špirit se je zlil po dekličini obleki in naslednji trenotek je že bila v plamenu. Preden je prišla pomoč, je bilo dete tako ožgano, da je kmalu v strašnih bolečinah umrlo.
PANNONIA BUREAU.
Cenjeni gospod: — Uljudno Vam sporočamo, da uredimo in preskrbimo v naši pisarni, Panonia Bureau, 1105 Vliet St., Milwaukee, Wis., vsa avstro-ogerska konzularna potrdila, potem vse starokrajske pravne zadeve, kakor na primer: iztirjamo dedščine in druge denarne zahtevke, napravimo Vam generalna in specijalna pooblastila, kupne in razne druge pogodbe, izjave, odstopna pisma, zadolžnice, pobotnice, testamente i. t. d., i. t. d.; uredimo Vaše zemljiškoknjižne in posestne transakcije (prepise, intabulacije, izbrise, z vsemi tozadevnimi sodnijskimi vlogami); vojaške prošnje za odlog in oproščenje od orožnih vaj; -— z eno besedo: vse starokrajske civilnopravne, sodnijske, politične in vojaške zadeve, točno in poceni.
Pri nas se lahko pomenite v Svojem materinem jeziku. In to je jako važno za Vas! Ne potrebujete nobenega tolmača, in na ta način si ne prihranite le nepotrebne sitnosti in izgubo časa, temveč večkrat tudi prav občutne stroške.
Vodstvo pravnega oddelka in nota-rijata ima v rokah b. uradnik c. in kr. generalnega konzulata v Chicagi, Ivan Kaker; govori in piše več jezikov ter je v starokrajskih postavah dobro podkovan. Svoje znanje si je pridobil v šolah in z mnogoletnim službovanjem v raznih starokrajskih in tukajšnjih u-radili: v notarskih, odvetniških in vojaških pisarnah, pri sodišču, pri konzulatu itd. — Pravilna, uspešna in hitra rešitev Vaše zadeve je torej zajamčena.
Obrnite se v vsakem slučaju, osebno ali pismeno, na
PANONIA BUREAU, 1105 Vliet St., Milwaukee, Wis
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar n slabih tovaršijah in to trezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijske; vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina,
katera nadkriljujejo vsa druga.
Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.
100 proof močan tropinovec, 4y2 ga-lone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
Iz malega raste veliko! f
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa n pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod K nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet I National g Bank |
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, p«d«.
CHAS. G. PEARCE, kftiir S


200 Jackson St.,
Joliet, II)
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m« lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
N. W. Plione 135
Chicago Phone 2400
JOS, J. PLESE
Mesnica fl Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
Se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
Postrežba najbolj a.
Dobrodošli!
	Peter Barbarič,	Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. * Poslovenila A. B. in V. S.
Vzor mladeniča iz Hercego\ine.		
(Dalje.)
Pa zakaj vse to? Vsled prazne glave, ki ne vidi dalje ko prek nosa; vsled
ter. "E, imam tako navado; namesto da preklinjam in s tem Boga žalim,
ki ne vidi dalje ko prek nosa; vsled rečem vedno: *Da bi te ježr Tega sem
neolemeniteera srca, ki ljubi take nizke	...	.	, „
p .	s .. .... „ , • .„ se zato navadil, da se varujem greha,
stvari in ne tezi za višjim. Poglej ta-	. , . „ ,
To je zelo ugajalo našemu Barbari
_t__________višjim. Poglej
kega dijaka, kako se šopiri med so
Kega UlJdlVtl, tir. v j	o^t'n* mvu JV	.	—
učenci kakor gizdav pav. Pa kakor si ču in je rad pripovedoval o kmetu in zamašiš ušesa, kadar se oglasi pav, njegovem ježu. "Kako lepo bi bilo,"
zamašiš ušesa, kadar se oglasi pav ravnotako bi si součenci včasi radi zamašili ušesa, kadar se gizdalin oglasi pred profesorjem. Tu razodene svojo notranjo vrednost. Če ni ničesar znotraj, naj se vsaj zunanjost sveti. Siromak ne ve, da se človek ne sme bahati ne z duhovnimi darovi, še manj pa z svojo zunanjostjo. Med pametnimi ljudmi tak človek nima mesta; ker se ti ne marajo fišpati, se ogibajo gizdalina, ter se mu smejejo; zlasti pa je smešno videti človeka, ki se oblači v svilo, a mošnjo ima prazno. Po pravici biča naše ljudstvo takega človeka: "Ves se sveti v zlatu, pa nima za pod zobe." Človek res ne ve, bi se li posmehoval nesrečnemu gizdalinu ali bi ga pomiloval!
17. Zlata pokorščina.
V semenišču se je nekoč — seveda skrivaj, — to-le zgodilo. Kakor se to večkrat zgodi, bili so v Petrovem razredu nekateri dijaki nezadovoljni z nekim profesorjem. Začnejo se puntati in zahtevajo, da se razred upre profesorju. A mirna odločnost Petrova je bila skala, ob kateri so se razbili razburkani valovi. Ko namreč tudi Petra skušajo pridobiti na svojo stran, jim odvrne: "Drage volje grem z dvema ali tremi izmed vas k profesorju, mu razložim naše težkoče in ga zaprosim naj nam pomaga; brez dvoma nam bo ustregel. Ali kakor upornik se dvigniti zoper predstojnike, nikdar! In kaj nam bi tudi koristilo! Edino to, da bi nekatere izmed vas izključili iz semenišča. "Toda če se upremo vsi," pripomnijo tovariši, "vseh nas vendar ne morejo nagnati." "Seveda, pa kolovodje bodo kaznovani." "Teh ne bomo izdali." "Počasi, prijatelj," reče Peter, "ko gre komu za kožo in si ne more drugače pomagati, bo vse priznal." . "Toda mi se moramo maščevati!" Peter: "Recimo, ti bi bil profesor, in dijaki bi hoteli, da se ugodi njihovi volji, bi li hotel in mogel popustiti?" Tovariš odkima, da je to ne
njegovem ježu. "Kako lepo bi bilo, mislil si je, "če bi se ljudje namesto psovk in kletvic navadili na tako nedolžno besedo."
Njemu samemu seveda ni bilo treba takega strelovoda, ker je imel popolnoma v oblasti čustva in jezik. Pa vendar je imel tudi on svojo "slabost". Leta in leta je rabil čudni izraz "Bronze ti!" (Pri kraguljčku). Zato so ga dijaki neredkokrat dražili v šali z "bronzem". Ko ga vprašajo, zakaj ne reče narfiesto "bronze" zvon, odgovori: "Tega pa nočem, ker zvon je pri nas navadno v cerkvi." Tako je bil on tankočuten v vsem, kar je zadevalo službo božjo.
Proti koncu življenja se mu je zdel tudi ta način govorjenja nespreten, ker zadnji dve leti svojega življenja je opustil tudi svoj "bronze" — navade se je odvadil.
"Ker sem se večkrat z neko besedo zarekel," tako pripoveduje eden so-učencev, "trudil se je on kot pravi prijatelj na vsak način me tega odvaditi. Pri neki priliki predlaga, naj drug dru gemu vsako soboto večer pred sv. spovedjo pismeno opomniva na pogreške storjene tekom tedna. Takoj prvokrat me opozori na zelo mili način na te moje besede: Predragi! mi piše, na vsak način glej, prosim te, da opustiš te besede, ki ti kakor se mi zdi nehote pridejo na jezik. Njegov opomin je na me bolj uplival ko spovednikove besgde, akoravno me je ta kakor tudi drugi predstojniki večkrat grajal radi tega."
"Kdor se ne pregreši v besedi, ta je popolen mož." Jak. 3, 2.
19. Vedro čelo.
Kjer je bil Peter, tam je bilo tudi eselje; tu ni bilo otožnosti ne dolgega časa. Bil je veseljak in povsod v družbi zelo priljubljen. Ker je znal tako zabavati druge, se zdi, da je to podedoval od očeta,; toda tudi pri za-
Silil,	i "v ai	•-»—■ j" - ~ - -	ai »-»vi uvvvi^,	»..... i---—
mogoče. "Vidiš torej, da na ta na- bavi in šali ni nikdar pozabil na čed-
-• .... ________..rit; /ia Mila " Tako .....1 «vr. .ni n! to7 mnlrati nil
čin ne moremo priti do cilja." Tako je kmalu potolažil in pomiril Peter raz
dražene součence.
Že ta črtica nam kaže, kako'je Peter umeval pokorščino do svojih predstojnikov. Tekom osmih let, ki jih je
nost. "Meni ni težko molčati," mi prizna nekoč sam, "pa vendar mi je neznosno, če se v družbi nič ne govori.
Res, z nekaterimi je težko občevati, pa tu se je treba žrtvovati in pogovor napeljati na tak predmet, ki druge
preživel v semenišču, je imel mnogo	zanima, četudi človek sam nima vese-predstojnikov in učiteljev, a z vsemi	Ija na tem." Tega se je Barbarič zaje živel v najlepši slogi. V srcu je bil	res tudi držal. Vsakomur se je znal udan s srcem in dušo. Veselo in toč-	prilagoditi; lepo je razumel o raznih no je izpolnjeval vsako naredbo, četu-	stvareh govoriti, dasi mu je bilo bolj
di je bilo težko in je bilo treba kaj pretrpeti. V predstojnikih ni videl Peter samo človeka, ampak namestnika božjega, po katerem nam razodeva Bog svojo sveto voljo."Zato je bila zanj želja predstojnika — zapoved.
Mnenje predstojnikov je vedel vedno lepo opravičevati in izgovarjati. To je bilo vsem znano, tako, da je neki dijak rekel: "Mislim, če bi predstojnik rekel: sneg je črn, bi mu Barbarič popolnoma potrdil." Vendar je pa bil daleč od vsakega hinavstva. "Nikdar nisem poznal dijaka," pravi o njem e-den njegovih učiteljev, "ki bi imel tako trdno voljo; vse kar on stori, stori iz globokega prepričanja." Zato ni čudno, da si je Peter naklonil s takim obnašanjem ljubezen in spoštovanje svojih predstojnikov. Bil je desna roka stojim učiteljem in predstojnikom.
Kadar so gojenci hoteli kaj doseči od predstojnikov, poslali so Petra, da je za nje govoril. Čestitke, ki so ob -(osebnih prilikah v navadi, govoril je vedno on kot prvi v razredu. Toda Peter se ni nikdar prevzel vsled zaupanja, ki so ga gojili vsi do njega; zmi-raj je ostal skromen in ponižen—vzor gojenca. Med dobrimi sklepi, ki si jih je zapisal za časa duhovnih vaj, či-tamo; "Treba je, da mi je vseeno, kako ravnajo predstojniki z menoj; ker ne morem vedeti, ali je bojje za me, če so z menoj prijazni ali strogi." Plačila za pokorščino ni iskal Peter pri ljudeh, ampak pri onem, zaradi katerega je bil v vsem in vsakemu pokoren — pri Jezusu Kristusu. |	18. "Bronze ti!" .
Med onimi stvarmi, ki jih je Petrova bogoliubna duša najbolj sovražila, je bila tudi kletev. "Meni je misel, da pridem v pekel, ravno zato tako strašna, ker bi tamkaj — o groza — na veke preklinjal Boga." Cesto je rekel, da je kletev glavno zlo tamošnjega ljudstva. "O da bi se mogla ta rastlina, ki je vznikla iz samega pekla, prejko-mogoče s kprenino izdreti iz srca našega naroda!"
Samo po sebi se razume, da Barbarič ni nikdar izgovoril psovke ali kake druge nespodobne besede. Celo dv umna ali manj dostojna beseda mu ni prišla iz ust. Zato se tudi v njegovi navzočnosti ni nihče tako lahko pre-drznil izgovoriti kako neslano ali ničvredno besedo.
Nekoč zadene na sprehodu na nekega kmeta in se začne ž njim razgovar-jati Peter se nemalo čudi, da ta kmeti pri vsaki tretji besedi reče: "Da bi te jež! da bi te ježi" "Kaj je to, Janez, rfda bi te jez^
po godu, če se je sukal pogovor o bogoljubnosti in znanosti. Vrhtega je imel tudi redek dar, da je tudi o resni stvari govoril prav zanimivo in poučno.
Pri skupnih igrah je igral tudi Peter, a ker je bil visoke postave in slabega zdravja, mu je bila igra včasi bolj muka ko zabava. Pri tem so vsi merili ravno nanj. ker so ga vsi imeli radi. Neštetokrat se je čulo med igro zdaj tu zdaj tam: "Petra. Petra!" Ko' pa se zasliši klic: "Peter je zadet!" te-idaj ni ploskanja in ukanja ne konca ne kraja, Šale ni nikdar vzel za hudo; pa tudi sam se je znaPizvrstno šaliti in zabavo z dovtipi lepo zabeliti. Slabih smešnic in zbadljivega opravljanja ni mogel trpeti. Se bolj se je čuval, da ni odsotni osebi v šali in, zabavi škodoval na časti. Njegovi dovtipi so bili "čisto vino," ki nikomur ni škodi- ' Jo, pa so vendar imeli moč poživiti in razveseliti žalostna srca.
•"Po naravi otožen in klavern." pripoveduje nek dijak, "nisem našel nikjer toliko tolažbe kakor pri Petru. Dostikrat so me hoteli tudi drugi tovariši razvedriti, pa sem jih odpravil. A ?etra zavrniti mi srce ni pripustilo. Čez nekaj časa sem se moral tudi jaz ž njim vred smejati. Ako bi njega ne bilo, bi jaz ne mogel ostati v semenišču."
Kako smešno in živo je znal Peter pripovedovati, hočemo liavčsti vzgled. Leta 1895 dne 3. nov. piše bogoslovcu 'apcu v Sarajevo: "Tvoji Stočani so srečno prišli. Komaj so se privoliti vsled debelosti. Tr-a je zadela na potu mala nezgoda, zato je malo upadel. Poslušaj torej njegovo nesrečo! Na železniški postaji "Ivan"* odide Tr. tja, kamor tudi cesar gre peš. Komaj se zapre, že mu pobegne slepo kljuse (vlak). Tr. pride, hoče zaja-hati, pa nima koga, konj lntt je ušel. Pogleda naprej in vidi, kako daleč že dirja. Strašno hud reče: Ne- uideš mi, makar bi včeraj bila pobegnila, nabru--i podplate in haj-d za vlakom. Bolj ko teče on, bolj teče konj. Tr.-u li je mrzel pot curkoma s čela, a konju frčijo iskre iz nozdrvi. I.e naprej, le naprej, konj se umiče, Tr. se bliža in veruj mi, zgrabi ga za rep, in ga zaja-še. Pa sreča mu ni bila mila, ker ga je sprevodnik takoj nagnal. Tr. za nič ne miruje. Zopet se spusti v tek in ga dojde pri prvi^ postaji.*)
Isti g. Papac pošlje nekoč pismo v
verzih. Barbarič mu odgovori nato v prozi tako-le:
Premili prijatelj!
Ravno sem nameraval zbirati milo dare, da Ti preskrbim novo pero, ki bi Ti malo bolj gladko teklo nego Tvoje zarujavelo, kar naenkrat dobim Tvoje pismo. Željno ga odprem, da vidim: trepetajoča roka je pisala to ža lostno pismo. Ko ga odprem, kaj za gledam! Verzi in zopet verzi! Kaj pa to pomeni, mislim sam pri sebi. Naglo pogledam, da vidim, kdo je podpisan, a kako se začudim, ko berem "Peter Papčevič!"
To me je zelo iznenadilo, ker sem mislil dozdaj, da bo prej zapela vrana s slavčevim glasom nego zakikirikala Papčeva muza!
Pa kje si jo ujel, predragi? Ali je re-vica kje na bregu zapustila sled? Go tovo je imela strašnejše maroge po hrbtu, ko si jo začel obdelovati, ko Terzit, kadar gaje nažgal Odisej s svo jim žezlom; ker dobro vem, da Ti sama rada ni popevala. Saj se še spominjaš, kako si jo nekoč z obrezanim svinčnikom in z belo polo papirja mi lo klical, da bi Ti priletela iz svežega pomladanskega zelenja, pa jej niti na misel ni prišlo, da bi Te uslišala. Vse kako mora biti ta Tvoja vila nekaj iz-vanrednega, ker se vsaka prikaže v vigredi, a Tvoja sredi zime. Želim obilo sreče! Samo dobro jo priveži, ker če Ti uide, je ne boš več vlovil, četudi bi imel šarca kraljeviča Marka.'
To je prvi del lista, samo uvod, "captatio benevolentiae," za drugi del, manj smešen, kjer hoče pomiriti razdraženega prijatelja.
Tako je plemeniti mladenič znal največje kratkočasnice uporabiti za višji namen.
Bil je pevec in godec, večkrat je tu,-di na odru izborno igral razne uloge. Kot član semeniškega glasbenega zbora je jviral na "eufonijo", pozneje na "bombardon". Pri gledaliških predstavah so mu poverili navadno večje uloge.
Z redko spretnostjo je znal druge izborno zabavati, zato ga je tudi ob času zabave obkolila cela truma dijakov. K&kor cvetje obrača svoje lice proti dohajajočemu solncu, zakriva in zapira pa svoje čašice pred temno močjo, tako se tudi mladeniška srca rada približujejo veselemu človeku, dočim bežijo in se umaknejo pred čemernim licem.
20. Angel miru.
Peter bi bil lahko v mladih letih vsplamtel in se razburil, ker je bil precej ognjene narave, pa z neprestanim premagovanjem je dosegel redko krot-kost in pohlevnost. Predstojniki in tovariši so bili mnenja, da ga skoro nikdar niso videli jeznega. "Zadnja tri leta," pravi eden izmed njih, "ga nisem nikdar videl ne žalostnega, ne jeznega." Drugi pa, ki je več let ž njim skupno živel, trdi: "Ne morem se spomniti. da bi ga kedaj slišal, da se prepira. Celo nepričakovani slučaji ga niso mogli razburiti. Po zimi So se začeli nekoč dijaki na sprehodu kepati. Barbarič je stal ob strani in se razgo-varjal z nekaterimi tovariši. Naenkrat prileti kepa nad njegovo glavo in mu zbije fes raz glave. "Kdo je to vrgel?" vpraša Peter smejoč se, pobere mirno kapo od tal in nadaljuje pogovor, kakor da se ni nič zgodilo. Samo če je bil pogovor o sovražnikih cerkve, zlasti o framazonih, tedaj je prišla na dan v gorečnosti za sveto stvar njegova ognjevita hercegovska narava. Sicer pa je bila Petrova duša podobna čistemu, tihemu gorskemu jezeru, v katerem se zrcali nebo.
Barbarič je razumel jako dobro tudi druge pomiriti in viharje, ki često besnijo v mladih srcih, lepo 'upokojiti. Njegovi mili sodbi, podprti z umskimi in verskimi razlogi ter njegovi ljubeznivi in prijazni besedi se ni mogel nihče dolgo ustavljati. .
Kako se nekateri učenci jezijo, češ da jim učitelj preveč nalagal Peter kaj takega ni poznal! "Saj se ni mogoče vsega naučiti, kar sedaj od nas zahtevajo," toži se nekoč nek vrli dijak prijatelju Barbarieu. "Stori kolikor. ino"reš. Ako sem si svest, da sem storil, kolikor sem mogel, tedaj sem popolnoma miren. Pa če dobim tudi nekoliko slabši red, sem vendar ž njim zadovoljen. Gledam na to,, da naloženo "lekcijo" vsaj dbbr.o. preberem. Dobim-li potem "dobro" aR "zadostno," kaj zato? Hvala Bogu!
"Včasi sem se pritoževal," pripoveduje eden njegovih tovarišev, "čez hrano in to ravno pred Petrom, ker sem vedel, koliko zaleže njegova beseda pri predstojnikih. Kcv nekega dne zopet začnem svojo staroi peseiii gosti, odvrne mi Peter: Pa pronim Te, kdo bi mogel vse dijake zadovoljiti. Ko bi bil li predstojnik, kaj bi jim ti dal prinesti na mizo? Ne trdim, da imamo liogve kako izbrano fcxauao, ali to kar dobimo, je zdravo in zadostno. Pomisli vendar koliko^ nas je! Sicer pa če imate kaj zoper hrano, premislite dobro, ter mi odkrite svoje želje, da jih predložim p. generalnemu prefek-tu. S svojim godrnjanjem ne boste dosegli ničesar. Vse to se da mirno urediti! S tem zabavljanjem širite samo nezadovoljnost, ter boste morali enkrat za to dajati odgovor pred Bogom. K temu nimam ničesar pristaviti, kakor da je Peter prav dobro znal braniti predstojnike.
(Dalje prih.)
*) To se je v resnici zgodilo; ker ^oj jv vlak vozi prek Ivan-planine zelo po-povprašuje Pe-Jčasi in po mnogih ovinkih.
FIRE INSURANCE. <adar zavarujete svoja poslopja zop* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street
v novi hiii Joliet National Bank*.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" 0BLI21
AU (Mita IZ VOLČJH	» Kown. m,
REVMATIZMU	SLABOSTIH . &0«IH
HPOMOSn	PI-JUlSllH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU » ŽIVOTU
BOLESTIH » ČLENKIH	VNETJU 0PR5NB MRENE
NEVRALdJt PROTINU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH t LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KA&JU
POZOR. ROJAKINJE!
Ali vejte kje je dobiti ohjboljie me
• po aai nižji ceni? Gotovo' V mrtiic
J. & A. Pasdertz
e dobijo oajbolji« »vež« ta preka •m klobase in najokusnejie mtio /se po najnižji cen. Podite tora| i» oikusite naie meso Nizke cene m dot>r» postrežba t< aie geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«. Hic. Phon' 4531 N W Phone Ulj
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
rROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie Tke U. S." 10c. in "Meerschaum" ft< Na drobno se prodajajo povsod.
na debelo pa na .OS Jefferson Street. Joliet, Mt
J. P. J^ING^
Ob^elefon	Lesni
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloft ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,00fc.0t.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway	Joliet, lito.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
r>HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v
Zjed. državah in Kanadi.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svili slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome bi dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru
štev.
J. C- Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, IH
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi-(_ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po p°" iasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska Korespoiidenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.) .380 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
Garnsey, Wood & Lennofl
Advokati. Joliet National Bank Bldf-Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S. ♦02 Ohio Street	JOLIET, ILL-
S
Ljudsko Krepčilo.
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko ——VINO—=

To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti iti slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči.
^ lekarnah.
bitter-wine
H
trinerovo
horke vino
JOSEPH TR1NER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
KRANJSKO.
~~ V Ameriko z ljubljanskega juž-n«ga kolodvora se je odpeljalo dne 21. !n- 50 Slovencev, 16 Kočevarjev, 17 n'atov in 20 Macedoncev; nazaj je P"š>o 17 Hrvatov.
— Preprečena pot. Dne 28. jan. sta Se hotela z ljublj. juž. kolodvora od-Mjati v Ameriko Anton Mlakar in Anton Grm, oba iz Loža, okraj Lo-
dorC' ln Se s tem odteSniti vojaški znosti. Obadva pa je ustavil na ^ odvoru službujoči stražnik in ju a-oval. Oddali so ju deželnemu so-discu.
j ~~ Leykamova družba vrgla pohi-^.yo in živež delavcev na sneg! V 'sah vevške popirnice stanuje več de-
»t;f hlh r°dbin v tvorniških hišah- Kru" L ®br'kantje so si pa na celem svetu
Sv . Vevško delavstvo stavka za je -e. ,poPolnoma upravičene zahteve : stirj mesece. Ravnateljstvo vevške ^ Pirnice je vsa sre(jstva jzrabilo, da 8vo	delavstva, ki je močno v
Ji složnosti in vredno občudovanja. 2lolcfva,° je ravnateljstvo shode, da „ m' moč delavstva, a delavstvo ni str b Z orožniki je izkušalo u-u/ ,vati delavstvo, a to ni nič po-Sod -0' ker delavstv0 ostalo mirno. vtv-r'1J0 nadlegujejo ovadbe pruskega skega ravnateljstva, delavska moč tevol ^ena; ravnateli izziva ljudi z Kai V-er^em' nihče mu ne skrivi lasu. tvor rSega sredstva se je pa vevška rist)nica Poslužila dne 21. in 22. jan. ejo'm delavskim rodbinam, ki stanu-4l V	Leykamove družbe, je
Sra a pollištvo in živež na cesto! To "pV""0 del° so izvršili ljubljanski čiln 1 . Postreščki, ki zaslužijo v pla-
110	naJmanj bojkot.
111	lsmrvJ'ski deže'ni odbor je dovo-čah T Za bedno delavstv0 v Vev"
ijen denar je v prvi vrsti name-it j ?a nakup premoga za prezebaj o-
Qelavstvo.
et"T Pri'štyena statistika. V minulem ičerJC97il0 v Ljubljani 321 društev, in (let " slovenskih in 50 nemških , 0 Poprej 301, jn sicer 254 sloven-h 111 47 nemških).
\-a n^,rzavtli most čez Kokro bo držati^ °n^est,i.la z novim železobeton-!em.
f— Kuhinjsko i
I zvezi z
I
m' Zgradba ?e bo oddala v krat-
, ln gospodinjsko šolo
C k
^jo'nemsfc Š°!a V Ljubljani'
'fev* ki i/ - Stl' Je slovenska trd-
ka PravnaMr,Vredna' kakor slove»-
thničnih' ; !?Ven?klh obrtnikov in 6da'i službe M ' ki bodo izP°d-
vladi k •Cem V deželi" Nemci
0 doka/ui ,Je t0 šol° ustanovila. tS koristna	je Š°la sloveneem
2 di?23 ie2er° zamrzn'lo. Z Ble-
P0P9lnomaa1; P°ročaj°- da J«
°dprli kl, , ni'0' tako da so
R°t drsališče, slove
>il,
M v minu?S^ Planinskih kočah je 5968 Slovencev, 1164 Nemcev, "arodnr,>. 53 hribolazcev iz dru-«iihipd"?st'- V Triglavskem Do-
0
"bi
Ja
!anske	UM
k. 8tcie 3(yTU.'1Je za let0	Ško-
?»»ovo se je
»m,
1 Je bil
Sk0
0 vseh skupaj 660.
Sik rr°nika- 12 šematizma steje LJQ • e za k'to 1913
Pra:
znili.
,0s»o
*«Pnija Trboje, 31 župnij šteje: 1 vikariat, tri
pra-
,uJne u , J-- 1 vivaria K 15 eksno ^Clanije - dv« sta K 235PSr r med "jimi je 6
Caniših b(; Pran,J - 95 J'e Praznih,
& O* irv'ki iz -«-
B'kVa f duhovnika;' samostan-
ltor-'h kanil- lr' P°družnic 1001, 230 y 7S0 - Duhovnikov šteje ti T ; "Jlmi j« 140 redovni-
kam'1! - bratov I«-\o°'Sk'	" 1S> usmiIjenk
;QVerce'v^StPr 84- križark 10.
N.priblifn 'eiLŠkofija: Protestan-
C^nT&n4*1 nezed'njenih Gr-% H Je nr^'..JUd0v Približno 145. SršfePr,bl>žno 360 uniatov (ka->a obreda.)
v KKI .
S? Usmiljenih bratov v prejetih
Hdiji bb'n
Je bil »«kov v
^l,;,;""0 v letu 1912
ial° v oskS? Prejšnjega leta jih hS o, rbl 90 torej je bilo v
h '^rbovanih ?\di	.
*apU:;.:an'112143 boinik0v; h? zboli ' °ub,0lnico o«dr.vljc HrloJfia,nih neozdravlje-V ' Sku')aj 2042. Osta-NC leta 1912 101 bolnikov v
t^l-Jh- Ce
Učit
e.n a !^m?"kem, drugače JJan' piše: V Ko-drugod v Pri mor j
lt lcitelii--u	1 nmorjtt
% dttlelč\ , Za R,°venske kan-"h > laškil •Venskim' za Lahe Vrn»isk*„UCn,m jezik01"' Pr'
N2
Pa
- v učni
tej avstrijski jezik za vse
''"'"l kradlBR
i8 ^mšk , aTSke?a nauka in ? r Prinrn' r° Je PoPolno-1„ ^''Pravmca! Kako sc to

n lctos
se to- v
• mozko učitelji-
i^tunoviH
pripravljalni I)a »e nobenega! Ali
mora biti res ravno pri nas vse po — turško-narobe?!
—	Kolodvorska postaja v Kranju se bode v najkrajšem času znatno preuredila in povečala. Pritlična postaja se bo vzdignila za eno nadstropje in tudi drugi skladiščni prostori se primerno povečajo.
—	Vodna postaja na kranjskem kolodvoru je do malega zgrajena. Rabila se bo pred vsem za brzovlake, ki se vpeljejo s 1. majem na gorenjski železnici. Ti brzovlaki se bodo ustavljali edinole v Kranju in na Jesenicah. Reservoir vsebuje 100 kubičnih metrov vode in je zgrajen iz železo-be-tona. Vodna postaja ima tri vodotoke, pri katerih Jbo lokomotiva zajemala vodo, in podzemski pepelnjak za odkladanje pepela in braške. Prometu se izroči ta vodna postaja šele prihodnjo spomlad. Zgradila jo je tvrdka H. Dirnboeck iz Gradca, obl. avt. stavbni inžener. Vsa zgradba stane o-krog 30,000 kron.
—	Prememba posesti. Posestvo g. Zega, administratorja na Gori, hišo v Kandiji in velik del te hiše se držečih njiv in travnikov je kupil Josip Win-discher, mesar v Kandiji. Plačal je za posestvo 20,000 kron, oziroma prevzel tej svoti primerno dolga v izplačilo. — Kartonažno tovarno J. Ptetri-ča v Viru pri Domžalah \je kupil Julij Girardoni s Češkega.
—	Proti modrasom. V občini Sla-vini se je pokončalo lani 385 modrasov, v občini Vinica 165.
—	Krasnega divjega mačka je ustrelil dne 27. jan. v svojem lovišču v Kokri g. Fran Hauriker, trgovec z lesom.
—	V konkurzu je trgovec Ivan Str-gulec v Cerknici.
—	Kap je zadela znanega g. profesorja v p. Skubica. Govoriti ne more. Ker nima svojih ljudi, so ga prepeljali v ljubljansko jubilejno ubožnico.
I
—	V pokoj je stopil g. Fr. Auman, višji davčni upravnik v Novem mestu.
—	Jeanetta pl. Foedranspergova, bivša članica slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, je letos angažirana na gledališču zimskega zdravilišča Davos v Švici.
—Tolmačenje angleškega jezika pri ljubljanskih sodiščih. C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je zasebno učiteljico gospodično Olgo Nadeniczko-vo v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10, nastavilo za stalno zapriseženega tolmača angleškega jezika pri sodiščih v Ljubljani.
—	Poročil se je 27. jan. v frančiškan ski cerkvi v Ljubljani g. Josip Mantel, javni notar in trgovec iz Ely, Minn., z gdč. Miciko Meierletovo, hčerko veleposestnika Meierleta iz Vidoš pri Črnomlju.
—- Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrl črkostavec g. Filip Kranjc, izvrsten tenor, ki je dolgo vrsto let deloval pri slovenski operi. — V deželni bolnišnici je umrla ga. Ida Kušar, rojena Nigrin. — V Solnogradu je umrl g. Friderik Goestl, poštni ravnatelj v pok., star 72 let. — V Ribnici je umrl graščak dr. Teodor Rudež, star 75 let. — V Novem mestu je umrla ga. Marija Mayer roj. Šinkovic. — U-mrla je 191etna Ivanka Jeglič, hčerka posestnice in gostilničarke v Begunjah pri Lescah. — V Litiji je umrla ga. Marija Jeretin, roj. Martens, soproga tajnika okr. glavarstva, stara 51 let. — V Vevčah je umrl 83 l£t stari in dobroznaui mesar Andrej Dimnik. — V Zgornji Šiški je umrl g. Anton Sušteršič, posestnik itd,; rajni je bil eden prvih članov "Šišenskega prosvetnega društva". — V Kranju je u-mrla soproga mizarskega mojstra Matije Ažmana. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Ihan, uradniška vdova, stara 92 1 ct. — Umrl je v Ljubljani Ra-deckijev veteran Gašper Kavčnik, u-žitninski paznik, star-81 let. — V Št. Vidu nad Ljubljano jc umrl gostilničar in mesar g. Alojzij Robida, star šele 27 let.—V Ljubljani je umrl vpo-kojeni kapelnik vojaške godbe g. Jo\ žcf Maks Stern, star 83 let.
—	Župnik A. Petek umrl. Dne 28. jan. je umrl v Ljubljani č. g. Andrej Petek, župnik v pok. Pokojni je bil rojen v Ribnici 26. novembra 1833, v mašuika je bil posvečen 25. julija 1858. Kot kaplan je služboval v Sv. Križu pri Kostanjevici in v Škocjanu pri Mokronogu, kot župnik pa v Polš-niku in v Sv; Križu pri Litiji. — Leta 1910. je stopil v pokoj in se nastanil v Ljubljani.
—	Posledica alkohola. — Brat zabodel brata. Na pustno nedeljo je edfcn Gorjančcvih sinov iz Predoselj pri Kranju zabodel svojega brata z nožem. Oba sta bila strastna alkoholika.
j	ŠTAJARSKO
— Strah pred vojsko. (Iz Belatin-cev na Prekmurskem.) Be latin s ki žan-darji so v zadnjem času prijeli mnogo beguncev, mažarskih fantov, kateri so pri bistriškem brodu hoteli prekoračiti
- r-c
ogrsko mejo in pobegniti v Ameriko. Vsi ti begunci izjavljajo sami, da so iz strahu pred vojsko hoteli zapustiti svojo domovino, da bi se na ta način izognili vojaški službi. A število teh prijetih beguncev je tako narastlo, da je orožništvo treba bilo ojačiti z vojaštvom, da zdaj lažje izvršuje svoje posle.
—	Občinska zmaga na meji. Pri občinskih volitvah v obfini Negova pri Radgoni, kjer so dozdaj neomejeno gospodovali nemškutarji, so pri občinskih volitvah Slovenci sijajno zmagali. Samo en plesnivi štajercijanec je zlezel v odbor.
—	Premog so začeli iskati v Št. Vidu pri Grobelnem. Podjetje je v rokah neke velike češke premogokop-ne družbe, ki išče na raznih krajih novih skladov premoga.
—	Aretacija. V Gradcu so prijeli solicitatorja Moserja, ki je odvetniku Hiebemannu v Judenburgu tekom enega leta poneveril okrog 10,000 kron. Moser je bil svoječasno v službi "Sued marke" in je deloval v naseljevalnem ] odseku.
—	Smrtna kosa. Na potu v bolnišnico je umrl 65 let stari občinski ubožec Janez Brodnjak iz Janževega vrha pri Sevnici ob Dravi. — V celjski bolnišnici je umrla č. sestra Julita Ana Vodušek, prednica usmiljenih sester v vojniški hiralnici. — V Celju je umrla ga. Marija Kanduscher roj. Žigon. — V Mariboru je umrl trgovec in posestnik Herman Billerbeck.
—	Umor iz ljubosumnosti. 22. januarja je rudar Ignacij Gričnik v neki gostilni pri Sv. Kungoti iz ljubosumnosti z nožem zabodel svojega prijatelja, posestnikovega sina Jožefa Kro-pej. Ker je nož predrl tudi pljuča, je Kropej v teku pol ure izdihnil. Navzoči gostje so hoteli Gričnika linčati. a jim je ušel, naslednje jutro se je pa sam naznanil oblasti.
—	Ubil se je v Solčavi v Savinjski dolini posestnik Jakob Gervolj, po domače Arlovčnik. Šel je na hlev po seno. Na lestvi mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da. je kmalu nato vsled dobljenih poškodb umrl.
—	Na poti iz gostilne utonila. Železniški delavec Jožef Plevnik se je 26. januarja iz Rogatca peljal v Šmarje, kjer je s svojo ženo Nežo popival v qeki gostilni. Domov grede sta sla po bližnjicah čez polje; tu sta zašla in padla v 2 metra globoko jamo, ki jo je dal izkopati neki posestnik, da bi prišel do vode, in katera je bila že do polovice napolnjena z vodo. Plevnik se je rešil, a žene ni mogel izvleči, nakar je hitel po pomoč. Ko so prišli do jame, je bila žena že mrtva.
—	Brat v. kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verbnjak in njihova sestra. Starejšega, okoli 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožništvo je radi tega izvršilo preiskavo. Orožniki so našli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki je bila en meter na široko, dva metra na dolgost in dva metra na visočino obita z deskami. Revež je imel na sebi samo srajco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil je tako onemogel, da ni mogel več govoriti in je kmalu nato umrl. Bratje in sestra so brata tako mučili, da bi se ga iznebili in se polastili dela njegove dedščinfe.
\
PRIMORSKO.

L
KOROŠKO.
—	Pobalinstvo celovških Nemcev. Koroški Slovenci so napravili v Celovcu veselico, pri kateri je igrala godba 17. pešpolka. Veselice so se udeležili tudi častniki, kar je spravilo Nemce iz uma. Nabralo se je okoli 800 podivjanih Nemcev pred hotelom Trabesinger, kjer je bila veselica. Ta druhal je sramotila s psovkami in pljuvanjem prihajajoče Slovence. To je trajalo več ur in mestna policija je mir.no zraven stala in se ni ganila. Iz tega se vidi, da je podržavljenje policije še bolj potrebno v Celovcu, kakor pa v Ljubljani.
—	Podržavljenje celovške policije. Strašen vik in krik je zavladal v nemškem taboru zaradi tega vprašanja. Sicer imajo prav Celovčani, da se branijo z vsemi štirimi podržavljenja, toda zanimivo je, kaj ti ljudje vse povedo, če se jih nekoliko podreza. V "Tagespošto" piše neki celovški politik, ki pravi: "Ni treba biti posebno bistroumen, pa se lahko spozna, da bi se s podržavljenjem celovške policije ne kršila samo mestna avtonomija, marveč bi trpel vsled tega veliko do-sedaj čisto nemški značaj mesta." Kadar Nemec ne ve, kaj bi povedal, pa zapoje o nemškem značaju in o narodnostni nevarnosti. Pisec pravi dalje, kaj bi se lahko vse zgodilo, če bi sc policija podržavila. Na celovškem kolodvoru bi sc lahko slovensko govorilo, tudi vozne listke bi dobil Slovenec, če bi jih tudi zahteval v slovenskem jeziku, ker bi državni policaji gotovo tako "sumarično" ne postopali kot* sedanji "strammdeutsch" policaji. In pa, o jej, policaji bi morali znati slovenski. Prišli bi v službo tudi Slovenci, ker sc Slovenci lažje nauče nem ški kot Nemci slovenski, kratko kranjski "Hetzslovenen" bi navalili na mesto in adijo Klagenfitrt! In to je končno vse, kar vedo Celovčani povedati, zakaj sc boje državnih policajev.
—	Dr. Karlin pri sv. Očetu. Rim, 25. januarja: Sv. Oče je dne 19. t. m. sprejel tržaškega škofa dr. Karlina. Sveti Oče se je pri dveh spremljevalcih škofa, hrvatskih duhovnikih iz zavoda Sv. Jeronima, informiral tudi o hrvaških razmerah.
—	Na Goriškem sta napravili združeni slovenski stranki v nedeljo 2. februarja več protestnih shodov, na katerih se je govorilo o krivičnem postopanju volilne komisije za volitev v goriško trgovsko in obrtno zbornico. Volilni red je namreč tako krivičen, da je tri četrtinke slovenskih trgovcev in obrtnikov oropanih volilne pravice.
—	Izseljevanje. Iz Trsta je odšlo v decembru lani v Ameriko 1860 oseb. V letu 1812 skupno 25,744. Lani je bilo v primeri z letom 1911 izseljencev več za 5451.
—	Zmrznil je dne 28. jan. na poti iz Vojskega proti Dol. Otlici 20 minut od hiš 381etni posestnik in dobro znani ovčji trgovec Franc Velikonja.
—	Smrt pod sanmi. Ondan je padel 531etni Jožef Bavdaž iz Loma pod sani, in poleno, katero je imel kot zavoro zadaj privezano, ga je tako nesrečno zadelo na teme, da je po par minutah izdihnil.
—	Samomor Slovenke v Trstu. V Tržiču je služila neka Terezija Štucin, stara 20 let iz Cerkljanskega. One dni je bila brez službe in stanovala je pri svoji prijateljici v neki restavraciji. Dobila je pismo iz Hamburga, kjer ji je pisal njen fant na potu v Ameriko, da jo zapušča. Vse to jo je gnalo v smrt in dne 20. jan. krog poldne se je zastrupila. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Dekle 'je bilo kmalu mrtvo.
—	Samoumor Kranjice v Pulju. V Pulju se je ustrelila gdč. Lavra Cu-derman, rojena Kranjica, ki je prejšnja leta, služila za manipulantinjo na progi Ljubljana—Trbiž.
—	Ustrelil se je v restavraciji v Na-brežini natakar Franc Zankar.
—	Samoumor. Kroglo iz puške si je pognal v prsi v Gorici korporal Dolenc pri ondotnem planinskem polku. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je dne 23. jan. umrl.
HRVATSKO.
i
—	Kaj je Mažarom Hrvaška? Nedavno je "Pesti Hirlap" priobčil članek, v katerem dokazuje, da je Hrvaška sine qua non mažarskega blagostanja. Kajti pot mažarskega žita na morje vodi skozi Hrvaško. Ako bi Mažarska tega pota ne imela, bi cene mažarskemu žitu določali dunajski borzijanci. Članek završuje: "Hrvatska pomenja gospodarsko samostojnost Ogrske."
—	Reka — samostojna škofija? Budimpešta, 1. febr.: Govori se, da sta cesar in papež dovolila, da se Reka odcepi od senjske škofije in se ustanovi nova škofovska stolica. Za škofa mislijo baje imenovati prošta Viscotta.
—	701etni'co svojega rojstva je praznoval 24. jan. nadškof v Sarajevu dr. Stadler.
—	Cesar za cerkev. Cesar je dal za zgradbo nove katedrale v Splitu iz svojega zasebnega premoženja 20,000 kron.
—	Tvornica torpedovk na Reki za-tvorjena. Witheadovo tvornico torpedovk so 31. jan. zaprli in delavce odpustili. Nadinženir Duerks je 30. m. m. zagrozil nekemu delavcu, da ga bo odpustil, ker je več stvari pokvaril. Delavstvo je ta grožnja zelo razburila in ko je Duerks 31. m. m. zopet dotič-neg» delavca pozval na odgovor, je vrgel delavec proti njemu kos železa, nakar so še delavčevi tovariši pričeli na inženirja železne kose metati. Inženir je na obrazu in rokah lahko ranjen. Ravnateljstvo jc nato delavstvo pozvalo, da naj tvornico zapusti in je tvornico zaprlo.
Slogar Brajte, Ely, Minn.
trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Mvoii le svojim!
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST.
1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost.
MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE.
CENE VEDNO ZMERNE.
Pozor, Rojaki!
Za ta mesec znižane cene, posebno na zimski obleki, zgornji in spodnji, kakor: spodnje hlače in srajce, katere smo prodajali po 50c zdaj samo 41c.
40c, zdaj samo ...................31c
Volnate sive in bele $1.50, zdaj $1.19
$1.25, zdaj samo .................90c
$1.00, zdaj samo..................75c
Moški Sweater Coats, vredni $5.00,
zdaj samo .....................$3.75
Vredni $4.00, zdaj sam6.........$2.98
Vredni $3.50, zdaj samo........$2.75
Vredni $3.00, zdaj samo........$2.49
Deški Sweater Coats, vredni $2.00,
zdaj samo .....................$1.49
Vredni $1.50, zdaj samo........$1.15
Vredni $1.25, zdaj samo...........98c
Vredni $1.00, zdaj samo..........79c
Nepozabite naše razprodaje čevljev. Moški čevlji vredni $4.00, zdaj samo po .........................$3.35
Vredni $3.50, zdaj samo.........$2.90
Vredni $3.00, zdaj samo ........$2.35
Vredni $2.50, zdaj samo.........$1.98
Ženski čevlji so po ravno isti ceni kakor moški.
Otroški čevlji, prava cena $2.50, sedaj samo ......................$2.15
Prava cena $2.25, zdaj..........$1.90
Prava cena $2.00, zdaj..........$1.75
Prava cena $1.75, zdaj...........$1.49
Prava cena $1.50, zdaj.........$1.29
Prava cena $1.25, zdaj............98c
Prašajte še za druge znižane cene posebno na grocerijski imamo vse prav po nizkih cenah.
Se priporočam vsemu občinstvu z vsem spoštovanjem
FRANK CHERNE
953 Ewing Avenue, So. Chicago, 111.
Martin Nemanich
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča si. občinstvu za obilsn obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M. Nematiich, Chicago
'JW vVažn° *
uprašanje!
W f| mi opravi
Jk?	najbolj«, in najceneje
Anton Kirlnčič
Cor. Columbit in Ohio&go 9ts.
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
KADAR STE V MESTI)
ste vabljeni, da se zraste okrepčat s Jaio okusne pijače ln Jedil t salun ln restavracijo
403 N. Chicago
voital Uass Sts.
BAR CAFE,*?
PostreZba izborna— prav po domače
.....JOLIET
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgh Pa. * JZOR!
Edina slovanske fotografija t Jolietu.
JOHN FUGINA 9S10 Ewing Ave., So. Chicaf«, BI
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako en» boto in nedeljo. Phone South Chicago 3S7.
Kadar imate ■ sodittem «pra«M nit« m M
Mslffer & Willi
Cottfag Bldg., 2nd floor, JolM, Wk Z g. Wellaitsocn s« kMto	^, *
stovMskem jcaiku. ker je SlovM.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽfc se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, tro točno in po dnevnem kurzo. Prodaja fina vina, likerje in »
ROJAKI DOBRODOŠLI I 3501 E. 95th St. So. Chicafo, IB
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave ia in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
201 Ruby St. JOLIET, ILL
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav« in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje itniktp papirja po nizkih cenak.
Chi. Phone 376. JL# N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AT.
Popravljamo
Delo jamčim«.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. WV\VmVMWV,W,VM\
Oscar J. Stephen
Bob« 801 in 20S Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAV]>JI NOTAH
r*
Naznanjam rojakom, da sem kupil is prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače it importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v
obilen poset. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
National Studio
(H. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet. Ill
Kupuje in prodaja z>"uljii£a
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. po škodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bolie^.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko tl. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno najvež zabave in najboljše pijače.
< «
Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1297
Zmerne cene.
Najboljše delo 1151 N. Broadway. JOLIET
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.	,
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only. Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.

CERKVENI KOI-EDAR.
23.	feb.	Nedelja	Severina.
24.	"	Pondeljak	Mateja.
25.	ti	Torek	Valburga.
2o.	t.	Sreda	Porfirij, škof.
27.		Četrtek	Leander, Bald.
28.	"	Petek	Romanus.
1.	marca Sobota		Albin, Hadrijan.
VERSKE SKRIVNOSTI.
(Tretja nedelja v postu.)
Tudi modrost, ki se kaže v naši veri, je dokaz njenega božanstva. Da bomo ta stavek bolj spoznali, rečem: Vse, kar nosi na sebi znak neskončne modrosti, prihaja naravnost od Boga. To, kar mi verujemo, je polno neskončne modrosti, to prihaja torej od Boga. Da je stavek: Vse, kar nosi na sebi znak neskončne modrosti, prihaja od Boga, resničen, spoznamo, ako pomislimo, da je edino le Bog neskončno moder, da mora torej vse to, kar nosi na sebi znak neskončne modrosti, prihajati od Boga. Dokazati nam je torej le še, da je res vse to, kar mi verujemo polno neskončne modrosti. Preobširno pa bi bilo, ko bi hoteli tU dvomi! ,.lvk3Z izvajati iz vsili verskih resnic in ^kazati, da so te res neskončno inodrt. Omejiti se hočemo le na one resnice, ki presegajo naš razum, ki torej kot verske skrivnosti ne morejo biti od nikogar druzega razodete, kakor od Boga. Ako si človek kaj tace-ga omisli, kar presega njegov razum, je to prav gotovo nemogoče, napačno in smešno. Tudi napačne, krive vere se sklicujejo in so se sklicevale v dokaz božjega začetka na skrivnosti, ki so pa bile napačne, lažnjive kakor vera sama, ki take skrivnosti uči. Poglejmo n. pr. vero starih Egipčanov, koliko skrivnosti je učila ta, ki so v rc-snici smešne. Učila je ta vera n. pr. <la se bogovi med seboj preganjajo in eden pred drugim skiivajo. Kako smešne so n. pr. pripovedke Mohamedove o prikaznih nadangelja Gabriela, o Mohamedovem ponočnem potovanju po sedmerih nebesih! Kako modre pa so nasprotno skrivnosti, katere uči naša sv. vera, skrivnosti, o katerih so razpravljali v jako obširnih knjigah sv. očetje. Vprašajmo n. pr. o skrivnosti sv. Trojice sv. Avguština, sv. Ililarija Prvi nam odgovarja o tej skrivnosti v petnajstih knjigah, ki so polne modrosti in učenosti, in drugi v dvanajstih prav tako učenih in mo drih knjigah. Vprašajmo sv. Tomaža Akvinskega o skrivnosti sv. Rešnjega Telesa in dobili bomo odgovor v njegovih duhovitih govorih in učenih razpravah. Vprašajmo istega sv. učenika o božjih popolnostih, o stvarjenju, angelih, o človeku in dobili bomo odgovore tako polne modrosti, da se bomo čudili duhovitosti sv. učenika in globoki modrosti razodetili skrivnosti Vse to, kar mi verujemo o Bogu naš razum, vendar kako mo-
gu v primeri s tem, kar so verovali pa-gani. Indijski modrijani sicer tudi u-če, da je Bog sam od sebe, toda oni uče poleg te resnice toliko smešnih izmišljotin, da vsebuje indijsko bogoslovje še več protislovij, kakor grške ali latinske bajke o bogovih.
O Bogu je pisal eden največjih modrijanov Platon, toda tudi on je zapisal mnogo napačnega. Judje sami, ki so verovali v pravega Boga, so, ako so se pripustili lastni modrosti, zabredli v velike zmote, katere so n. pr. zapisane v- judovskem talmudu.
Nikdar bi si človeški razum ne mogel zmisliti skrivnosti presv. Trojice. Domišljevalo »si je paganstvo o mnogih bogovih, toda da je Bog le eden v bitju in trojen v osebah, tega si ni mogla zmisliti človeška pamet.
Tudi skrivnost včlovečenja Sinu božjega vsebuje veliko modrost. Človek je z grehom globoko užalil Boga. Božja pravičnost zahteva zadoščenja; človek sam od sebe ni mogel dati tega zadoščenja. Edino le Bog je mogel zadostiti sam sebi. Kako? Glej, neskončno modrost, katere bi si človeški razum nikdar izmisliti ne bi mogel. Sin Bog kakor Oče, vzame na se človeško naturo, v kateri potem trpi in umrje; vsled svoje božje narave ima vse to, kar on stori, kar on trpi neskončno vrednost, vsled tega pride božja pravičnost in božje usmiljenje do svoje veljave, Bog dobi večjo čast in človek je odrešen. Ali bi si mogla sama človeška pamet izmisliti kaj podobnega?
Sv. vera nam veleva verovati skrivnost, da je v zakramentu sv. Rešnjega Telesa Kristus pod podobama kruha in vina resnično in bistveno pričujoč. Kdo bi si mogel zmisliti bolj presrčen in vzvišen način združenja Boga s človekom. Človeški razum bi si te skrivnosti božjega ponižanja, človekovega povišanja in božje nezmerne ljubezni nikdar ne mogel izmisliti, nikdar je pa tudi ne bo mogel razumeti.
Po vsi pravici imenujemo zakrament sv. Rešnjega Telesa zakrament ljubezni, ker se v tem zakramentu prav posebno razodeva ljubezen božja do nas.
Človek bi mislil, da je ni večje ljubezni kakor je ljubezen Boga Očeta, ki je poslal svojega edinega sina na svet. Bog Sin je prišel na svet in preden ga je zapustil, je pokazal svojo neskončno ljubezen do nas ljudi s tem, da se je zapustil samega sebe v zakramentu ljubezni. Ali bi si bil mogel človeški razum izmisliti toliko ljubezen? ,
Sv. vera nas tudi uči o večnem življenju. Tudi ta nauk je poln modrosti. Sv. vera uči, da bo vsakdo poplačan ali pa kaznovan prav kakor kdo zasluži. Že samo plačilo, ki čaka pravične je tako, da presega vsak človeški um. V čem pa bo obstalo to plačilo? Bog sam bo plačilo pravičnih, ker Ga bodo gledali od obličja do obličja. To veselje popisuje sv. Pavel z besedami: "Oko ni videlo, uho ni slišalo, v človeško srce ni prišlo, kar je Bog onim pripravil, ki ga ljubijo.'' —Brez dvoma je bil eden največjih učenjakov, kar jih je bilo kdaj na svetu, sv. Avguštin. Ta tolikanj učeni mož se je imel za nezmožnega popisati nebeško veselje. Ko je nekoč hotel pisati o nebesih, ga je obdala naenkrat velika luč in čul je glas: "Kaj premišljuješ, Avguštin? Ali moreš ti sešteti vse kapljice morja, vsa zrna peska, vse zvezde neba?. Vedi, da je to ložje, kakor pa popisati veselje vinih, ki so v nebesih. Kako boš popisal to, kar nobeno . oko ni videlo, kar človeški razum zapopasti ne more?" Ko je sv. Avguštin čul te besede, je odložil svoje pero in ni pisal o nebesih. — Isto-tako so kazni pogubljenih nerazumljive našemu umu, ker so tudi te neskončne.
Kaj ve človeška modrost brez vere o večnem življenju? Nič, kakor zmote
Dne 7. avgusta 1878 je umrl v Bruseljnu odličen član fraina-zonske družbe. Na grobu sta govorila dva brezverska učenjaka. Prvi je rekel, da je človeku vse skrivnostno v tem življenju, da je pa prepričan, da duša ne umrje. Kaj bo z njo po smrti je uganka. Drugi je rekel: "Ako me vprašate o začetku človeka, vam motam odgovoriti: ne vem. Ako me vprašate: Kaj je namen človekov in kaj bo s človekom po smrti, vam moram zopet odgovoriti: ne vem." Kako srečni smo mi, ki si moremo dati od govora na ta vprašanja z nauki sv. vere! Ta. vera ima sicer skrivnosti, toda tudi te pričajo neskončno modrost Onega, ki jih je razodel.
REV. JOS. POLLAK.
KOLIKO PROTESTANTSKIH SVEČENIKOV JE PRESTOPILO K RIM. KAT. CERKVI?
presega dro je v
se to, kar verujemo mi o 3o-
Odgovqir: Števila ne vem, naštejem jih pa lahko nekaj. Vzemite v rok knjigo: Gorman. "Converts to Rome.
tej knjigi je katoliška cerkev v Angliji pridobila v e-iko število protestantskih duhovnov. V katoliško cerkev, je po tej knjigi prestopilo čez 600 žen sinov in hčera protestantskih pridigar je v; čez 400 plemenitašev, čez 300 oficirjev, čez 1400 izobražencev in razumnikov, čez 400 profesorjev na vse učiliščih in gimnazijah. Izmed iz p r e o b r n j e n c e v je postalo čez 600 katoliških duhovnov in okrog 150 nun. Kakor ima Anglija tako imajo tudi Združene države rano go konvertitov ali izpreobrnjencev.
O'Neill je izdal knjigo: "Distin guished Converts to Rome in Ameri ca". V tej knjigi so navedena samo imena odličnih konvertitov. Med 3000
izpreobrnjenci se nahaja 45 senatorjev in poslancev v kongresu; 12 go-vernerjev, 8 županov velikih mest, 21 diplomatov, skoro 200 večinoma višjih oficirjev v armadi in mornarici; 206 pisateljev, urednikov, glasbenikov in slikarjev, 115 zdravnikov, 126 pravnikov in vrh tega je prestopilo v kat. cerkev zelo veliko število nekatoliških duhovnov.
Izmed zadnjih so 4 postali nadškofi, trije pa škofi in 135 pa duhovniki. Vprašaš, zakaj pa niso vsi protestantski pridigarji postali •katoliški duhovni? Katoliški duhovni so postali samo samski, oženjeni pridigarji niso mogli. Če vzamete v roko nemško knjigo: "Konvertitenbilder" (Roess in Rosenthal) našli bodete tudi med nem škimi protestanti izpreobrnjence iz vseh stanov.
Podrobnosti nekterih izpreobrnjencev.
1.)	L. 1908 je bil Mr. William H. Sloan, baptist in eden najdelavnejših protestantskih misijonarjev v Mehiki, vzprejet v katoliško cerkev.
Sloan je bil 34 let protestantski misijonar; najprvo je deloval v Indiji, potem pa 24 let v Mehiki. Postavil je mnogo cerkev in urejeval mnogo časopisov. Svojo delavnost in mnogoletno izkušnjo je po izpreobrnenju posvetil katoliški cerkvi.
2.)	Protestantska duhovna Martin Cave in Theodor Boyds sta prestopila
katoliško cerkev. Oče zadnjega je določil Theodora za dediča vsega svojega premoženja, ki je vrglo blizu 3 milijone kron in donagalo blizu 100 tisoč kron obresti. V testamentu je oče pripomnil, da je testament neveljaven, če se sin pokatoliči. V zadnjem trenotku je pa oče ■ obžaloval svojo trdosrčuost in zapustil svojemu že katoliškemu sinu-duhovniku vendar 6000 kron letnine. Odreči se tolikemu premoženju more samo oni, ki je trdno prepričan o resničnosti katoliške cerkve.
3.)	L. 1911 so v "Theatre chretien" Parizu zborovali čudovito v Lurdu
ozdravljeni, ki so imeli seboj svoje zdravnike in priče.
Dr. Boissarie je poročal, da je 1. 1911 preiskavalo bolnike v Lurdu 600 zdravnikov.
Čudežno ozdravljeni sta bili tisto leto dve v 3. stopnji jetični osebi in profesor Regnault trdi, da je zdravnikom tudi z radijem nemožno ozdraviti t 3. stopnji jetične ljudi. Zborovanja se je udeležil tudi prejšnji protestantski pridigar Rev. Boothman, ki je pa ob času zborovanja bil že katoličan in profesor na vseučilišču Cambridge. On je prišel v Lurd 5 svojim bolnim Sinom in je sam videl, kakor hipno je bil njegov sin čudežno ozdravljen kostnega raka v ušesu; vsled tega je prestopil v katoliško cerkev. Z najtrdnejšo vero se je na shodu zahvaljeval Bogu in sočutni lurdski presveti Devici za ozdravljenje svojega sina.
4.)	Pater Graham je prestopil v katoliško cerkev, ko je bil njegov oče še protestantski pridigar. Ko je bil sin na obisku pri svojem starem očetu, je protestantski oče, ki je zelo zgodaj vstajal, budil svojega katoliškega sina, da je šel maše vat.
5.)	L. 1912—25. marcija je kardinal Mery del Val v katoliške duhovnike posvetil 6 gospodov: Cocks, Henly, Hinde, Prince, Shebbeare in Steele. Ti gospodje so bili prej protestantski pridigarji, ki so se pa sprli s sv6jim škofom radi protestantskega natika o presv. Reš. Telesu. Škof ni mogel o-,'reči argumentov teh gospodov in tudi ni mogel trditi, da nimajo prav; zahteval pa je od njih, da uče tudi še laprej protestantski nauk o Najsvetejšem zakramentu, sami pa smejo verovati, kar hočejo. S takim dvostran-stvom in dvojščino pa niso bili zadovoljni ti gospodje, in ker se je njih prepričanje ujemalo z naukom katoliške cerkve, prestopili so v katoliško cerkev. Značilno je to, da so ti go-
podje zmerom in prostovoljno živeli celibatu že kot protestantski pridigarji in ni bilo toreji za nje nobenega zadržka posvetiti se poklicu katoliškega duhovnika. Koliko več oženje-n ill protestantskih pridigarjev bi prestopilo v katoliško cerkev, ko bi mogli postati katoliški duhovniki.	,
Katoliški cerkvi se bližajo. V nizozemskem listu "De Tijd" piše protestantski duhovnik: "Prepričan sem, da se jih bo v bližnji prihodnosti mnogo izpreobrnilo ti katoliški cerkvi, bližamo se novi dobi, ki se bo imenovala rimsko-katoliška." Protirevolu-cijonarni list Benkelaar trdi, da bo Nordholland kmalu postal katoliški.
Zdravnik Dr. A m i e u x piše (Germania, Berlin, 14. jan. 1912): "Štiri leta sem čakal, da se izpreobrnem, daj me pa ne bo nič več zadrževalo od tega koraka, in naj bi me čakalo še toliko trpljenja in zoprnosti ob pre topu v kat. cerkev. Točko za točko, stavek za stavkom sem študiral nauk itoliške cerkve..." Protestantski škof Dr. H e >-d en r e i c li je pisal Gagernu, ko mu je le-ta I. 1^884 sporočil, da se je po-katoličil. Skof mu je odgovoril: "Nobenemu človeku niste odgovorni, (za ta korak) ampak samo svoji vesti m pa Gospodu in Sodniku sveta.... Prestopili ste k drugi cerkvi, ki je častitljiva že po svoji starosti, in ki je naši mati, kajti od nje smo prejeli cvange lij, sv. pismo, krst..,"
L. 1912 je 1. marca umrl na Danj-skem grof H o 1 s t e i n s k i, vrli po litik. Globoko in vsestransko študi ranje ga je 1. 1867 iz protestantski cerkve privedlo v katoliško cerkev. Ce tudi je bil ministrski predsednik, ki je uredil svojo politiko po kat. načelih opravljal je vendar s svojo družino večerno molitev in prejel vsak dan §v,
obhajilo. (Arbeiter, Berlin, 2. jun. 1912.)
M e t o d i s t n i Dekan De n slow je 1. 1912 na splošni ameriški konfe-renciji metodistov tožil, da vsako leto nekaj metodistovskih bogoslovcev, pre denj postanejo pridigarji, prestopi iz metodistovskih seminarjev v katoliške seminarje, kjer so posvečeni za kat. duhovne.
Da, protestantski izobraženci se bližajo bolj in bolj katoliški cerkvi. Ni dolgo, ko je protestantski anglikanski prelat dokazoval v posebni knjižici, da izpoved donaša mnogo blagoslova in da je bila izpoved v navadi že v prvi cerkvi. Diši po katoli-čanstvu.
Protestantski kanonik Seving se je poganjal, da mora anglikanska cerkev verovati tudi v vice, če hoče veljati za cerkev sv. Avguština; in obhajali so službo Božjo za umrle v cerkvi sv. Magdalene v Londonu, kar se še nikdar ni zgodilo od Henrika VIII. naprej. Ali ni to kakor v katoliški cerkvi?
Xeue Zuercher Nachrichten pišejo (15. maja 1912) da se število protestantskih n e o ž e n j e n i h pridigarjev veča od leta do leta. Diši po katoli-čanstvu.
Škof F a 11 i c e piše o češčenju Matere Božje v protestantski Norvegi-ji: "Nikjer v protestantskih deželah ne časte Matere Bož^e tako, kakor v norveški protestantski cerkvi. Njena podoba krasi skoro vsako protestantsko hišo." Da, dani se; protestantsko ljudstvo posebno razumništvo, spoznava bolj in bolj, da je bila Lutrova vera njihovim pradedom vsiljena od sebičnih vladarjev, ki so se držali reka: "Čegar dežela, tega je vera" (cujus regio, il-lius religio); uvideva, da so njih predniki sprejeli krivo vero bolj iz časnih ozirov in iz strahu nego pa iz prepričanja in vesti; zato se pit potomci o-nih zapeljanih prednikov polagoma vračajo v rimsko cerkev — najbolj zaničevano in obrekovano in n a j -ni a n j spoštovano po sodbi izprijenega sveta. Da, najbolj obreko-v a n a je rimsko katoliška cerkev. Kajti "zgodovina zadnjih 300 let." pravi grof Joseph de Maistre, "je bila le ena velika zarota proti resnici". Nekatoliški zgodovinarji so katoliški cerkvi podtikali napake, zatirali pa resnico o katoliški cerkvi. Protestant W h i t a k e r piše, da nrora zaripljen priznati, da je znak protestantizma bil kaziti resnico; in Nightingale odkrito prizna "da se je v komaj enem slučaju stvar o katoličanih prav povedala, ker se je zgodovinska resnica grobo, da, zlobno pačila."
Protestantski profesor Kern v Goettingen piše: "Izmed ne-katoličanov, posebno izmed protestantov, so o katoličanstvu že od nekdaj ugodno pisale največe glave in naj-plemenitejša srca, kakor hitro so se seznanili z bistvom katoličanstva in se niso menili za privatne ozire, kakor: Friderik Veliki, Katarina Velika, Bacon, Hugo Grotius, Peter Bayle, Leibnitz, Lessing, Herder, Johannes von Mueller, Spittler, Blanke, Becker-dorf....
Nasproti pa med nami protestanti udrihajo najbesneje po katoličanih naj plitvejše glave, najzlobnejša srca, naj-mračnejši Dirankarji." (\\ iderlegung der Langschen Behauptung.)
Ipreobrnjenec E v e r s piše o svojih protestantskih tovariših, "da so v bogoslovju najslabše podkovani pridigarji najbolj vpili proti katoliški cerkvi." (Katholisch oder Protestan-tiseh, p. 39.)
Imena nekterih protestantovskih pri-ligarjev, ki so postali katoličani: Rev. W. Addis, D. Barber, Ratisbonne, Rt. Rev. Challoner, Rev. Coleridge, Dal-gairus, Monsignore Doane, Rev. Fa-ber, Forniby, Hay, Ilewit, Ives, Knox, atour, Laval, Macleod, kardinala Manning in Newman, Rev. Northcote, Oakeley, Parsons, Preston Schonva-ff, Stone, Thynne, Veith, White. Mnogo več izpreobrnjencev pa najde-v že imenovanih knjigah. Gosp. Skubic, berite dobro zgodovino, in stavim, da postanete dober katoličan.
I MAL
HJ-HHOOMI«
LASI
4C-.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po linijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. \V„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
ENO NADSTROPNA HIŠA Z DVE-ma lotoma, obstoječa iz velikih sob, na Summit St., naprodaj ali se da v najem. Vprašajte na 1124 N. Hickory St., Joliet, 111.
KJE JE IGNAC (JIM) TERLEP? Od tu je odšel dne 13. jan., ker imam nekaj važnega mu poročati, se mi naj javi, ali pa mi naj kdo naznani njegov naslov. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $3.00 nagrade. John Starešinič, 1302 N. Broadway, Joliet, 111.	It
ČEK ZA $15.00 PROST.
Kadar kupiš uro, kupi najbolj Elgin in Waltham ure so najboljše svetu. Da seznanimo našo tvrdl občinstvom, Vam s tem nudimo ko, omisliti si eno izmed naših svet' no-slavnih ur.
Postavite po enkrat št. 1—9 v zgornje slike tako, da bo znašala *; število 23, ako seštevate počez al' vzdol, in pošljite rešitev naW-prav uganete, Vam takoj dopos'J1 ček za $15.00, ki ga morete rabi« nakupu ene izmed naših ur. danes po katalog, kjer si zamore'6 brati uro po svojem okusu, m P nite znamko za 2c.
NEW YORK REDIT CO-354 E. 55th St. Dept. 33. New ?
i Joliet Citizens Brewing Co-
i	North Collins St., Joliet, 111.
IPiite "Ells. Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčlnli in steklenicah
G<K>* ♦©♦€ 0*0*
<0*

Naravna ohiska vina najboljše kakovost Delaware, Catawba in Concord, prodaj®
| JOSIP SVETE
i 1780-82 E. 28th St.	Lorain Ohio-
Delaware po 90c galona, Catawba po 70c galona, Concord po 50c galona
ž Pri večjih naročilali znaten popust, za vina jamčim da % naravna. Vino razpošiljam v sodih od 25 gal. napr»J i
1!
VL
Za r7 avarovanje
■^aaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaamaammmai
<aaaaaaaa*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa*J^.—

proti požaru, mali in velika POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co,
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 16»
Joliet)
lil'
th
»se
IZi
Ki
Ni **>
<e>
*ma00BmMmmmMmmmmammMmsmmmrmm00mmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmMmm^'
Ah, ni li žemljica krasna...
Chicaški "Naš Gospodar" z dne 1. februarja t. 1. prinaša pod gorenjim naslovom turobno "fantazijo" o naši stari domovini in jo pričenja takole: "Sedeli smo nedavno pri Slovenski zabavi. In nastopil je zbor in iz mladih grl je privrela krasna pesem — iz čistih grl, kot bi jo drobil slavček v zarji majskega jutra. Za trenutek pozabi človek vsakdanje borbe za življenje. V srcu se oglasi blažilen melanholičen čut — človek poleti daleč, da-V trenutku se vrste spomini, nepozabni krasni spomini, kot prizori premikajočih slik. V trenutku je duh rveški po livadah, ob potokih, sredi vasi, pri prijateljih, od katerih mnogi že spe trdno spe. Iz prs se stisne tih vzdih — zagrinjalo pade. Zopet smo v vsakdanjem trdem življenju,"—
Tako. Pravijo, da je bil tisti pevski zbor slučajno iz Jolieta.
Za bolne oči
ni boljšega zdravila nego je Severovo Zlato mazilo za oči (Severa's Golden Eye Salve). Mrs. Frances Kadla, iz Tulisville, Sask., Canada, piše o njem tole: "Severovo Zlato mazilo za oči je veliko pomagalo mojemu bratu. Odkar ga je začel rabiti se njegovi oči lepo zdravijo in postajajo močneje vsaki dan." Poskusite ga za rudeče, bolne, vnete oči in vejice. Cena 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
da
ulogellllip(
Prepričani smo,
V «	li
vsaka velika banka je prišla do svojega stali*1* to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najslbo za za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vloga" First National Ba*1^
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
Je
boljš»
31
o pt® sveto*'
kro?
a vs«9 ali? m-
DŠlie®1 ibit' t piš* irete , pt»
ssM.
NEBO
Kakovost Cigaret
kot Turkish Blend
10 za 5c
naprodaj povsod
CORK TIP
Cigarettes *
Najfinejše na svetu.
>
O
i.
sti
jo
iz slovenskih naselbin.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
če ne po delavčevih sinovih? Prosim, gospod urednik, namesto škarij vzemite pilo v roke, kadar pogledate ta dopis. Pozdrav vsem čitateljem Am. SI.	Ž. U.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovile- I. 189S.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in poldnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenc:.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 milijonov kron, VlOGE znašajo nad 42 milijonov kron, rezervni zaklad pa
1 Bilijon 300 tisoC kron.
Vložen denar obrestuje po
Sheboygan, Wis., 20. jan. — Nerad se,vtikam v politične zadeve. Ali vest mi ne dopušča, da bi molčal. Tukaj v naši naselbini bi nam bilo lahko prav prijazno živeti, ko bi ne bilo toliko socijalizma natrošenega med našim narodom. Ne vem, kako so ti učenjaki oziroma visokošolci prišli do tako visoke učenosti. Njih listi pišejo, da sv. cerkev oznanja hinavski mir o božičnih praznikih. Seveda, ti vele-učenjaki pa nas kar očitno napadajo kot "farške podrepnike". Tako se je meni prepetila ta lepa prilika, da vem, kaj so se ti gimnazijci naučili v visokih gimnazijah. Oh, vsa čast nekemu tukajšnjemu visokošolcu, ki pravi in se možato baha, da je hodil v višje šole hlače irgat in svojim starišem "knofe pucat", druzega se tako ni nič naučil. Oh, oh, pač zdi se mi, da je študiral vesoljni potop in da si je v glavo vtepel tistega osla. ki je v Noe-tevi barki rigal. Zakaj? Zato ker cel popoldan ni znal druzega govoriti kot da sem jaz osel. Prav, prijatelj, jaz sem vsaj nekaj, ti pa nisi nič.
Pa kaj hočem fo teh učenjakih pisati, saj vsaki pameten človek ve, da ti ne vedo nič. Ali to že mora tako biti, da se bojo izpolnila prerokovanja, da vstali bojo krivi preroki, in ti so že tukaj. Prerokovano je, da bode vstal antikrist, ta bode njih vojskovodja. Vprašam vas, ali ta ni že tukaj? Namesto antekrist je Etbin Krist. Prerokovano je, da bode samo sovraštvo na svetu; ali ga sedaj še ni zadosti? Ko je brat bratu sovražnik, sosed sosedu. ubogi delavec delavcu, tovarnar tovarnarju i. t. d., i. t. d. Dalje je pisano, da bojo svetovne vojske; ali se ne pripravlja vse že zanje? Oh, v kako žalostnih časih živimo sedaj! Premislite, dragi mi čitatelji mojega dopisa, ostanimo zvesti sv. katoliški veri in naši materi sv. katoliški cerkvi. Zakaj pisano je, da težko je po katoliški veri živeti, pa je sladko umreti.
Danes sklenimo vsi katoličani: Da trdni kot skala in hrast bomo stali, nikdar po hobenem zapeljati se dali!
K sklepu mojega dopisa pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Amerike.	Jakob Prestor.
v prijaznem spominu, zatorej je dobro, da se otme pozabljivosti.
Takoj po sv. maši v prijaznem Wil-lardu sem se podal z g. Česnikom na njegovo prijazno farmo, ki je oddaljena od nove cerkve nekako 3 milje. Ali kako kratka je bila ta pot! Sicer 3 milje se malo vleče, a minila je naenkrat, ker g. Česnik je sila prijazen z vsemi, razkazal mi je vse. Torej s tako druščino je kaj prijazno hoditi še tako dolgo. Nasprotno pa vzemimo za vzgled na poti tovariša molčečega kot trap in s takim tovarišem ali tova-rišico iti po dolgej poti, se dotična pot vleče kot cela neskončna večnost.
Ko sva prišla v njegovo lično hišico (ima namreč obsežno kmetijo 80 akrov zemlje), me je prijazno sprejela njegova soproga in njegova ostala družina. Razkazal mi je vse njegove moderno urejene prostore, in po izvrstnem po-krepčilu, poslušal sem njegov novi fo-nograf s slovenskimi valčki, pesemca-mi i. t. d.; zlasti ugajale so mi pesmice: "Naprej zastava Slave", "Bili so štirje jagri" i. t. dj Ko sem se naslušal, peljala sva se ogledovat obsežne farme tam okoli, na katerih ' bivajo le naši rojaki — Slbvenci, katerih je baje že čez 140.
Kako napredujejo z vsem, videl in prepričal sem se sam in s tem se očito vidi,. da je tu zemlja za kmetovalca v vseh' ozirih. V kratkem času, kaj ne? komaj štiri leta je, kar so prišli prvi, ali nekateri imajo že skoro vse očišče no in tudi lična poslopja. In zasluga v tem gre le g. Česniku, ker s svojo izkušenostjo daje dobre svete vsem. Cerkev, svojega duhovnika, šolo imajo že, tovarno za "kumare", in s prihodnjo spomladjo delali bodo sirarno, in to vse v kratkem času, torej napredujejo hitro.
Zahvaljujem se končno g. Česniku in njegovi prijazni, postrežljivi soprogi za lep sprejem in postrežljivost in jima kličem: Bog plačaj! S pozdravom Leopold Stupica.
Kranjskem, da smo ploh vlekli. Sedaj nas je pa vendar Gaber rešil tega dela." — "Janez, jaz sem se tudi skozi celih 6 tednov tako' 'strašansko' bala, da bi ne mogla iti z mladimi dekleti kovtre prat. Pa se je tudi nas Dora usmilila, zakaj pozimi je mraz in mrzla voda je." — "Tako, tako, Barba. Častitam jima in želim sreče in obilo božjega blagoslova naj jima nebo rosi mnogo let!" — "Tiho, Janez, nekdo prihaja za nama."	M. t.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinsfrm v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. #4 Jefferson St„ blizu mnta, Joltet
Dowiak & Prosen
N. W. Phone 382. 1100 n. broadway, jollet.ill.
SLOVENSKA GOSTILNA
najboljše domače vino, žganje in smodke. Fina prenočišča za potnike.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111.
n
hroz vsakega odbitka.


t, I"'
TRn* VARN0ST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-R°LA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s *»em svoji«, premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA UBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILEC0 LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno P»rkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš •en»r.
NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
ozor!
Pozor!
kater'*' blagi možie> kateri ste vneti za napredek slovenskega naroda, vsim pot '^te prodajalne z grocerijo in mesnico, se Vam uljudno naznanja tem
• ne zamudite lepe Vam priložnosti, »elo" fant' rcsno treznega mišljenja, lepo značajnega, poštenega vedenja, StvedPr?0ročl^v' bi rad nastopil kje tako službo, pri pridnem gospodarju, je 0(J a .fant dosedaj še ni delal v takih prodajalnah, toda v resnici pričakovati nJega prav lepih uspehoVi
za
POSKUSITE, NE BOSTE SE KESALI.
naslov naj se poizve pri upravništvu Amerikanski Slovenec.

Ji t
-—•■■■■■in
____
lliimiiiimimimimmmmmimimMiiimmmg
S. OLHA, blag B S
Ravnica $50,000.00.
U«Un. in inltorp. lot* 1910
Slovenian I Liquor Co.
■	i i n
1115-17-19ChicagoSt g
JOLIET, ILL.
*i
ija ■ a naznanja rojakom, da iin^ veliko zalogo izvrstnih vin, žga- Z " drugih pijač, ko je prodaje na debelo. . Jakom se priporoča za obila naročila. ' tc po Ccnik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
l0Pnika,
Tioga, Wis., 12. jan. — Ker se je že toliko razmotrivalo, reševalo vprašanje (in se še vedno) glede stvari, in sicer sledeče: iz česa izvira človek, in kaj pomeni beseda "katoliški'' i. t. d. jaz rccijjio .Jlisem mc učen, šolal se nisem sploh drugje kot v domači ljudski šoli, ali najbolj učenega dr. Kon-data, takozvanega urednika pri Glas Sv., se v tej stroki čifeto nič ne ustrašim. Mene je učila samo mati moja, njega so vsakovrstni profesorji in učitelji, pa če hočeš, dr. Konda, greva se "bitat", kateri več ve od katoliške sv. vere! In kar je mene učila mati o katoliški sv. veri, isto vedno v meni tli glede naše sv. vere, a nasprotno je pri Glas Svobode & Co.: tam bodejo začeli učiti vero čisto nasprotno naši sv. veri. Takozvani brezverski socializem vsiljujejo; pravijo, da smo bogo-jedci i. t. d. Res, ali li ni to bogo-kletstvo? Pa preidimo k drugi stvari, namreč: od prednikov človeka. Pri Gl. Sv. & Co. pravijo, da so njih predniki "opice"! Seveda, mogoče so le njim drugim tako in tako ne, in ker izvirajo iz opice, zatorej je le res, da se jim ne da nič dopovedati; trobi in trobi, ne pomaga nič, Konda ostane Konda, osel ostane osel, pa če se prav trikrat obrne. Zaradi moje osebe (in tudi pre pričan sem, da zaradi večine naših ro jakov) naj kvasa v svojem svinjarskem listu g. dr. Konda kar hoče, se bo že naveličal, in upam, da ga bo vse minulo, kot starega konja dirjanje. Jaz pa le pribijem resnici na ljubo, da isti, ki podpira list kakor je Glas Sv., je in ostane izdajalec naroda in Kristusa, on se ravna po Judežu Iškarjotu. Versko misleč človek bo tak list kot je Glas Sv. imel za podkuriti peč, "po-pirja" je tako veliko, torej za večkrat ogenj podnetiti! Rojaki, ako vam je kaj mar vaše dušno življenje, oklenite se lista kakor je Amcr. Slov.: on je na pravi podlagi, na katoliški podlagi v vsakem oziru; on zavrača take brezverce, ki ne vedo sploh nič, ki ostanejo osli vedno; sictr delajo se učene, a njih glave so prazne, puhle, torej takim brezvcrcem-oslom daje Amer. SI pod nos, da imajo dovolj, in to je prav Rečem, da Amer. Slov. je zlata vreden list, ki vedno zavzema stališče katoliške vere. Prosim vas, rojaki, Slovenci, agitirajte, naročite se na Amer. Slov.! Proč pa z brezverskimi listi, v peč ž njimi, da se pokončajo, da ne okužijo tudi drugih! Le list Amer. Slov. naj prihaja v vašo hišo, in pa z biseri posejana Ave. Marija. Ta dva lista vredna sta, da se razširita, nista čifutska, ampak pišeta naravnost in brez laži. S pozdravom
Leopold Stupica
Tower, Minn., 21. jan. — Cenjeno uredništvo Am. SI., upam, da mi ne boste odvrgli teh par vrstic. Sicer vam nimam nobenih posebnosti sporočati sedaj, ker zimska sezona je. pri nas takorekoč mrtva. Veseli nas zelo, da nas je vseeno obiskal g. Klepec na svo jem potovanju. Upam, da mu ne bo-.de žal za ta čas kar se je tukaj mudil, že zaradi tega, ker je naletel na tako lepo moderno naravno izdelano sršenovo gnezdo. Jaz sem že več let tu kaj. pa nisem še nikoli na kaj takega naletel. Sicer pa ne vem naravnost, kje da je g. Kltpec imenovano gnezdo iztaknil, ker on ni dosti po gojzdih hodil ta kratek čas kar se je tukaj mudil. Ker je obiskal tukajšnje indijanske šole, mogoče mu ga je katera izmed indijanskih deklet podarila za božično d ,'!o. Pa najsi'bode že kakor hoče, ni . r:.	r>rnv previdno spravili v
dobro velik zaboj in takoj odposlali na uredništvo Am. SI. Upam, da ste ga dobili v dobrem stanu in ga postavili na pripravljen prostor vašega u-redništva. Kakega pomena naj bi bilo Sršenovo gnezdo za Am. Slovenec in za vse zagrizene sovražnike njegove, je že sam g. Klepec omenil v 7 št. Am. Slovenca. Torej vse časnikarske in dopisnikarske ose, ki se zaletavate v sršenovo gnezdo Am. Slovenca, svetujem vam, da vašo socialistično proti-katoliško stoinosemdeset stopinj vro-co temperaturo kolikor mogoče v svo-jej glavi obdržite, ker sršeni so zmi raj močnejši kakor ose. Vi pa, go spod urednik, imejte nalogo, vaše sršene v strogi spokornosti vzgojiti, da bodejo vsako oso odločno zapodili od sršenovega gnezda. Pozdrav vsem cenjenim prijateljem Am. Slovenca, kakor tudi neprijateljem; Vam pa dober uspeh v sršenovej reji. Opazovalec
Rex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duliitli Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denat
W. J. LYOIVS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVICH' Gilbert, Minn.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli! ,
|lllllllilllllllllllllllllHlllllllltl!lllllllllllilllllllllllllllllllllllllllll
1 Kadar se mudite na vogalu § 1 Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO I
kjer boste najbolje ponteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. S
Wm. Metzger |
Ruby and Broadway JOLIET = llllllllllllllllIlilllllllllllllllillllllllHIlllllll
te i*
»"V*
■K®
v"?"*'	•»	- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. g
sjj^^JSeslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
*Ilr»ia Grenčica v steklenicah in Baraga ^	Zdravilno Grenko Vino.
''■■■IIIIiiihiiiihuhhihhhhiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
Tioga, Wis., 23. jan. — "Slovan po vsod brate ima" — te besede našega pesnika mi prihajajo v spomin v začetku mojega skromnega dopisa, in predragi bralec Amcr. Slov. bode nehote vprašal: zakaj? In tudi gostoljubnost, katero sem jaz užil in občudoval v hiši vclečislanega našega rojaka g Ignaca česnika dne 19. jan., mi ostane
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St..	Joliet. Ill
Professional Cleaners and Dyert
STRAKA & CS. Office and Works, 642-644 Ca«s Oba telefona 488
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodaijo
■I

John Povsha
311 Third Ave*.	Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik.
Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po naj višji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM,
a vsi vseedno dobrodošli!_
Valley, Wash., 23. jan. — Hallo, g. urednik Am. Slov i Zopet Vas nadlegujem s svojim pisanjem in Vas pro sim, ako mi dovolite kotiček prostora Mraza nimamo posebnega; včasih je malo hujši kakih par dni, in potem je zopet boljši. Snega imamo kakih 20 palcev. Dela ni posebnega; eni delajo drva, drugi žagajo lokse. Drva se prodajajo po $3.75 kart.
Predpust bode kmaht pri koncu, že ga je minula dobra polovica.
"Heeej! Janez, počakaj no, kam pa jo Ti tako hitro mahaš v klane gori?"
"O Barba, ali si Ti? Odkod pa Ti prihajaš? Jaz grem v Jurnpoff s svojmi kopiti in šili čevlje šivat." — "Kam pa?" — "Lej ga no spaka, čisto sem pozabil za ime." — "Janez, ali že kaj veš novega?" — "Barba, kaj bom jaz edcl. Celi teden sedim v svoji bajti na trinogatem stolu zraven kopit, drete in smole, pa flrkam stare čevlje. Veš, šuštarski stan je reven stan. Kaj pa jc novega, Barba?" — "Ali še nič ne veš, Janež, da bomo imel-i ta predpust ofcet?" — "Ha, ha. haaa! Kje pa? Kdo pa se bode oženil?" — "Frank Gaber, ako ga kaj poznaš." — "Ha, sedaj se pa vem spominjati, kdo je to. Katera pa bo nevesta, Barba?" — 'Tista dekle, Dora Kuralt.' To ti bo pa fleten par." — "Kdaj pn bode poroka, Barba?" — "V nedeljo, dne 26. jan. in ofcet bo pa pri g. Jos. Staretu. ki ima veliko novo krasno hišo." — 'Kje pa je doma Gaber in Dora, Barba? Ali sta rojena Amerikana?" — "Ne, Janež, nista rojena Amerikana. Oba sta Slovenca. Doma sta na Kranjskem, na Gorenjskem pri Medvodah nekje." — "Barba, vesel sem, da bode ena ofcet ta predpust. Že sem mislil, da bodem moral z drugimi mladimi fanti iti ploh vleč. Akoravno imam že pet križev in eno kljuko na hrbtu, pa še sedaj nimam bolje polovice. Veš, Barba, taka navada je bila pri nas na
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno »veže pivo, fin« kali fornijtko vino, <fobro žganje in tržim najboljše imodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
Northwestern Phone 210.
ANTON A1NZELC
Gostilničar.
120 Moen Ave., Rockdale, 111.
Se priporoča rojakom v obilen obisk
S
Priporočam . ccnj. rojakom J in prijateljem IL svojo
trgovino z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečke kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kal podobnega. • Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. "	:: "
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
N. W. Pfione 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
• Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI !
N. W. Phone «09.
MIHAEL K0CHEVAR
■lovenski gostilničar Cor. Ohio in State St«. Joket, BI
Rezervni sklad nad. pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	v 1 Grl
brez "odbitka rentnega davka.	Ill 3 /O
Nas zaupnik v Zjed.
državah je
Fratik Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v
kron
s
pomini na moje romanje v Sv. Deželo.

Rev. Jos. Pollak.
It
37. Iz Carigrada v domovino.
(Konec.)
Izstopil sem v Marija-Tereziopolju, ki se imenuje tudi Sobodka ali Sobo-tica, kamor sem prišel krog devete ure. Po mestu sem slišal skoraj samo srbsko. V frančiškanski cerkvi je bilo okrog spovednic vse polno kmetijskega ljudstva, ki je opravljalo svojo velikonočno dolžnost. Ako izvzamem božja pota in misijone moram reči, da nisem videl še nikedar tako obleganih spovednic, kakor v Sobodki. Pri moji in tudi pri veliki maši je bila velika cerkev čisto polna, kar mi priča, da je to ljudstvo pošteno in pobožno. Pelo se je na koru le mažarsko.
Popoldne sem zapustil lepo mesto Sobodko in odpeljal sem se proti Bu-dapešti. Vozil sem se več ur po oger-ski Pusti, ki pa nikakor ni tako nerodovitna, kakor bi morda kdo po imenu sodil. V železniškem vozu smo sedeli precej na tesnem. Meni nasproti sta sedela dva slabo oblečena ogrska mladeniča, ki sta z veliko strastjo kvarta-la. Igrila sta neko-igro, ki je jako hitro končana. Igrala sta za precej velike vsote. ' Kako sem se začudil, ko sta nazadnje začela igrati kar za cekine. Se strahom sem gledal na ta dva zapravljivca, katerima se pač ne more obetati lepa prihodnjost.
Okrog sedme ure zvečer sem prišel v Budapešto. Večkrat sem slišal, kako neprijazni so ^lažari, ki nočejo govoriti nobenega drugega jezika kakor svojega. Ali kolikor sem jaz občeval ž njimi, jim moram dati najlepše spričevalo glede prijaznosti in postrežlji-vostš. Nekega gospoda sem vprašal, kje je frančiškanski samostan. Nasve-toval mi je, naj se peljem s tramvajem, ker so izvoščeki jako dragi in je samostan prav daleč od kolodvora. Čakal je ta gospod na tramvaj, da bi naročil kondukterjtfT Rekel' mi je, da lahko naletim na kondukterja, ki zna
samo mažarsko. Pride prvi, pride drugi, pride tretji voz, a vselej tako napolnjen, da nisem mogel vstopiti. Čakal je prijazni gospod poleg mene skoraj pol ure,- dokler me ni oddal kondukterju, katerega je tudi naprosil, naj mi pokaže frančiškanski samostan' kapistranske provincije.
Ne bom ti, dragi bravec, natančno popisoval Pešte, v kateri sem se mudil le en sam dan in dve no^i. Rečem le, da je to krasno mesto, ki glede lepote ulic, trgov in palač nadkriljuje Dunaj. Budapešta ste prav za prav dve mesti, kateri druži velikanski most čez Donavo. Krasen je pogled raz tega mostu na čarobno lepo mesto'in na hribe, ki mesto obdajejo. Na sredi Donave je otok Margarita, ki je za Budapešto, kar je Prater za Dunaj, ali pa Tivoli za Ljubljano. Tudi kraljevi grad je v Budapešti veči in krasnejši kakor na Dunaju. Videl sem tudi več ponosnih palač mažarskih plemičev. Tudi mažarski škofje imajo skoraj vsak svojo palačo v Budapešti.
Dne 31. marcija zjutraj sem se odpeljal proti Gradcu. Ko sem se pripeljal na Štajersko se je zgodilo v prvič na tem popotovanju, da sem bil po nekem človeku grdo napaden z ostudnim nesramnim govorjenjem. Ko bi se ne bili smejali vsi drugi, bi se ne bil fcmenil za to toliko. Jaz sem se pa, kakor je v takih slučajih najboljše, napravil, kakor bi nemščine ne razumel. Ker sem obiskal za en dan še sorodnike, sem se pripeljal šele 2. aprila na Trbiž, kjer me je pričakoval prijatelj gospod kapelan Baloh, ki mi je povedal na kratko vse, kar se je ta čas na Kranjskem zgodilo. Jako me je potrla npvica, da je mej mojo odsotnostjo umrl moj prijatelj in nekdanji moj ka-tehet, ihanski župnik Avgust Turk, katerega sem zapustil še čisto zdravega. —Akoravno je bilo lepo po svetu, sem bil vendar iz srca vesel, ko sem stopil zdrav zopet na ljubo Kranjsko.
lilne pravice in ko je končala, jej skrivnostno pravi:
"Razodel,- Vam bom veliko skrivnost."
"Oh, gospod senator, skrivnost?"
"Vroča Vaša želja se spolni. Vkrat-kem bomo namteč izdelali postavo, katera uprav prisili žensko voliti."
"Kaj pravite? Prisiliti nas hočete? Samo poskusite! Rade bi videle, če se nas more k temu prisiliti. Od da-ne;s naprej bom z vsemi močmi delovala na to, da ženske ne bodo volile!"
Listnica upravništva.
Opozarjamo nekega gospoda v Steeltonu, Ea., da naj netnudoma poravna svoj dolg v znesku 25 dolarjev, ker bomo sicer prisiljeni drugače proti njemu postopati.
Upravništvo tiskarne Am. Slov.
R. Zupanec, upravitelj.
Proč z grudo.
Washington, D. C., 7. febr. — Zastopniki 19 rodov Pueblo-Indijancev v New Mexicu so predložili zavezni vladi ponudbo, da ji prepuste milijon akrov zemlje na slepo ceno. Pravijo,
da se hočejo rajši iznebiti svoje grude, nego plačevati zemljiški davek.
Kitajsko posojilo podpisano.
Peking, 3. febT. —Posojilna pogod- j ba med kitajsko vlado in šesterimi bančnimi skupinami velevlasti je skle- j njena in bo jutri podpisana. Kitajska vlada dobi $125,000,000 na posodo v petinpolodstotnih reorganizacijskih zla tih bondih. Posojilo ima veljavo za 50 let.
Ameriški milijarderji — sorodniki. Ameriški zgodovinar dft Jordan je izdal delo, v katerem dokazuje, da potekajo najznamenitejši možje Združenih Držav: Washington, Cleveland, Roosevelt in milijarderja Rockefeller in Morgan od ene in iste pramatere: Iza-bele de Vermandois. Ta žena je živela v XV. stoletju. Odlikovala se je z nenavadno inteligenco in ostrino duha ter je vodila najznamenitejša trgovska podjetja. Pokopala je pet svojih mož, katerih zadnji je bil neki židovski bru-silec dijamantov iz Nizozemskega. Do živela je 80 Iet^.
SLOVENSKO-HRVATSKA
odvetniška in notarska pisarna
(PANNONIA BUREAU)
1105 Yliet Street
Milwaukee, Wis.
prevzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske in sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, pooblastila in druge listine s konzularno potrditvijo, etc.
Chi. Phone: Office 658, Res. 141.
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Pozor, rojaki!
Dobil sem Iz Washington n zu svoje zdrsvil« serialuo številko. jamči, da so zdravil« prava iti konstua.
Po doluem času » mi je posrečilo iznujtl pravo Alpe« tinkturo i:. Pomado proti tzpa- j danju ill za ras* la!' kakr.rSneSe dosedaj sv' tu ni bilo, od katere moSkim inženskinižo-sti ill dolgi lasje f»6!»" čil h po pomoli a zraste-; o in lie bodo več izp»* dali, ter lie osiveii.
Ravno tako zrasieR, moškim v 0. tednih krasni brki popolnoro»[ Rcvmatizeinv toW" liosah in križih v,°; dneh popolnoma o!0»
vim. kurja očesa, «?*
davice. potne um« >» ozebline se popolno®« »odstranijo. Da ]e» resnica jame m s 'Pišite po cenik, K4W" re<;a pošljem zaStoaj-
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohio.
LONGFLOS & LIBERSER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Slovenska
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
N. W. Phone 406.
Frank Podobnik
920 N. Chicago Street JOLIET, ILLINOIS.
Vabi rojake Slovence i Hrvate, da gostoma posetijo v njegovem salunu.
DOBRO DOŠLI 1
SLA.VNOZNAN!
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. ]
Cim več ga piješ tembolj so ti priljubi.
Stri«
FR/
Bivl
1 »1 I. 1 stav ghta V0Ž1
sta
0 zna: Urai vsel bili smr Z riar nje sed: stra šah
I 1
I de
Poi: ^ i.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
AMERIŠKO SADJE.
Za A. S. piše I. Adamič.
Moderna žena.
"Povej mi vendar, dragi možiček, zakaj se v balkanski vojski, o kateri toliko berem, pravzaprav lasajo?"
"Hm, ne vem, če me boš razumela, draga. Gre se za stvar, Hi je politična, diplomatična in jako zapletena."
"Zakaj je politična?"
'"Tega Ti ne morem tako lahko razložiti."
"In kako, da je diplomatična?"
"Tudi to je precej komplikovana stvar."
"In kaj je na stvari tako zapleteno?"
"To je pa najtežje povedati."
"Mislila setn si, ljubi, da mi boš odgovarjal z izgovori. Z eno besedo: Ti ne veš zakaj se gre na Balkanu. In ker imaš dela čez glavo, nimaš časa premišljati o ptujih dogodkih, zato pa mi dovoli, Ja Ti stvar jaz razložim. Vidiš, dragi, vzhodno vprašanje...
Ljubi možiček pa je že — spal.
Dnevna plača.
. John D. Rockefeller, mlajši, poseti otroke v nedeljski šoli in pri tej priložnosti jim je hotel razložiti, da se mora imeti veselje do dela iz ljubezni do dela samega.
"Dva stara farmarja gresta po polju, hkrati eden od njiju obstane in gleda na neko postavo, ki mu je v oči pala na bližnji njivi.
"Ko ptičje strašilo izgleda," zamr-mra. Kmalu pa prepričan vsklikne: "Da, da, ptičje strašilo je... nič se ne preniiče,"
Drugi pa, ki je bcjlje videl in menda tudi več skušnje imel, pravi:
"O ne, ptičje strašilo to ni... mož je, živ. mož, ki za dnevno plačo dela."
Dobri sklepi.
"No, dragi prijatelj, prvi teden novega leta je minul — kako je kaj s ■tvojimi dobrimi sklepi?"
"V najlepšem redu so vsi! Svoj denar bom, vražje trdo držal: cvetlic ne kupujem več, glediščnih listkov tudi ne, večerij in dragih darov svoji obo-ževanki tudi ne."
"Ti, ona Ti take sklepe prav gotovo zameri in ljubezen bo šla rakom žvižgat."
"Naj to, kakor hoče, pred\*čerajš-
njim sem se z njo oženil."
Potrpežljivost — lepa čednost.
V ječi mesta Tennessee je bil zaprt nek na smrt obsojen črnec. Dan pred smrtjo pride k njemu sheriff in mu naznani, da si lahko za zadnjo večerjo ■
naroči, kar mu srce in duša poželi. Izpolni se mu vsaka želja.
"Vsaka želja?" vpraša črnec.
"Vsaka, taka je navat^."
"Dobro, prinesite mi eno melono!"
"Melono? V marcu smo in melone dozorijo šele čez štiri mesece."
"Kaj za to, saj lahko — počakam."
Malo trnja, ki bode, če vbode.
Zdravje je bogastvo — pa ne za zdravnika.
Večkrat imenujemo potrpežljivost, kar je v resnici — lenoba.
Kako lahko odpuščamo sovražniku, če smo ga premagali.
Žejiska, ki sanjača vzame, je na bo-ljem od one, ki vzame moža, ki pa ne sanja, ampak smrči.
Vsak pes ima svoj dan in vsaka mačka svojo noč. j
Četudi je mož "odprta knjiga", žena se kljub temu zanima njegove sprehode.
Optimist vidi v vsakem sovražniku prijatelja, pesimist v vsakem prijatelju sovražnika, egoist pa ima samo enega prijatelja in enega sovražnika — samega sebe.
"Jutri" sploh ni, to živi samo v naši domišljiji, kajti, če "jutri" doživimo, I je "danes".
Najlepše zimske veselje je up na. pomlad.
V boju za obstanek ni premirja, samo en mir je in ta je — večen.
Vsak gost najn napravi veselje: e-den, ki pride, drugi, če gre...
Tudi pri porokah, ki so v nebesih sklenjene, je včasih vrag za pričo.
Čc nima žena pri možu zaslombe, pa«Je.
Dosti je takih ljudij, ki stremijo visoko, samo, da gledajo druge od zgoraj doli. —
Kakor že je.
Admiral Schley je bil vsak trenutek pripravljen z odgovorom. Nekega dne se je zabaval z mlado dam0«0 nebesih in peklu.
"Gospod admiral, jaz bi tako rada zvedela Vaše nazore o nebesih in peklu." '
"O, draga moja gospodična, to je pa teško vprašanje," odgovori Schley. "Natančno Vam odgovorim le, če mi poveste, za kaj se zanimate, za klirna-tične tamošnje razmere, ali pa za Vaše prijatelje in znance."
Kaj ženske hočejo,
_ Senatorju, ki je bil velik nasprotnik ženske volilne pravice, naznani sluga, da ga čaka v predsobi — sufragetka. Odkloniti ji ni mogel sprejema, šel je in jo sprejel. Poslušal je mirno vse njene argumente v korist ženske vo-
Znižane cene!
Pristna naravna vina!
Znižane cene za prih. mesec:
En barrel rudečega vina........................ $18.00
Pol barrel rudečega vina ......................... 10-00
En barrel belega vina............................. 28.00
.Pol barrel belega vina............................. 15.00
Tropinovec, 1 galon ............................. 2.50
prodaja se v sodčekih od 2 galona naprej. Te cene so veljavne proti takojšnemu plačilu.
w. EMERICH
16205 St. Clair Si. Cleveland 0. Colllnwood Sta-
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. 1
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na rtijnovejši knjigo:
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji »lov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri:	P»*'t« po ceniki
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St New York, N.Y.
Edino in največje založništvo slov, angl. in raznih slovenskih knjig
JOUITK.M,.
fino pivo v steklenicah
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telepb01*"
2*
$15.00 ČEK ZASTONJ.
Postavite eno izmed štev. 1—9 vsak prostor zgornjega trikotnika tako, da dobite štev. ,20, ako štev. šeštejete ob eni drugi strani. Isto štev. smete postavite samo po enkrat.
Za pravilno rešitev Vam pošljemo kreditni ček za $15.00, ki ga zamorete rabiti, ako kupite zlato uro za gospode ali dame z zlato verižico in obeskom. Garancija 20 let. Zajedno Vam pošljemo tudi cenik, kjer si morete izbrati uro in verižico. Ta ponudba je veljavna le malo časa; zato pišite takoj, ter priložite znamko, da Vam pošljemo cenik.
HOME CREDIT CO.
502 E. 13th St., Department 63.
NEW YORK CITY, N. Y.
— Rojaki podpirajte trgovce, ki imajo svoje oglase v Amer. Slovencu
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Ola telefona 405.	s. Bluff St., Joliet,