Številka 01 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIX • Februar 2023 3 Pogovor z županom 16 Akademija ob koncu praznovanja 30-letnice DFG Ig 27 Čas je za obnovo degradiranih mokrišč  BESEDA UREDNIŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, tokratno številko začenjamo z intervjujem z novim županom Zlatkom Usenikom. Iz občinske hiše prihaja še več novic, ki jih ne spreglejte – med njimi izpostavljamo spremembe našega LAS-a, ki vabi vse zainteresirane na delavnico za pripravo strategije lokalnega razvoja. Po lokalnih volitvah so k delu aktivno pristopili novi sveti vaških skupnosti, njihove novice lahko spremljate v rubriki Iz življenja vaških svetov. Turistično društvo Krim piše o svojih decembrskih dogodkih – jaslicah in žegnanju konj, Društvo Fran Govekar je z akademijo končalo praznovanje 30-letnice delovanja društva. Društvo deluje na področjih kulture in turizma, pravkar pa so izdali knjigo Govekarjevih in Troštovih zgodb, povezanih z ižanskim prostorom. Veliko zanimivega se je dogajalo našim najmlajšim občanom, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo in katerih novičke objavljamo v rubriki Kotiček za mlade. Čeprav je zima, ostajajo aktivni v Planinskem društvu Krim, kjer so pripravili že 16. božični pohod na Planinco. V rubriki Šport so se javili rokometaši, ponovno se je začelo tudi športno plezanje v Zapotoku. Za konec pa vabilo na Podkrimski pustni karneval, ki se po dveh letih premora vrača na ulice Iga. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. 2. 3. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja TIF Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Mostiščar 01 | Februar 2023 Prijetno branje vam želimo! Uredništvo Mostiščarja Dragi bralci in bralke, s prvo letošnjo številko se poslavlja dolgoletni uredniški odbor z odgovorno urednico Majo Zupančič na čelu, ki ga je vodila več kot deset let. Hvala vsem, ki ste z nami soustvarjali Mostiščarja. Verjamemo, da bo novi uredniški odbor prinesel svežino občinskemu glasilu, ki vam prinaša novice z Ižanskega. Želimo mu uspešno delo! Uredniški odbor: Maja Zupančič, Matjaž Zupan, Gregor Bolha, Tina Škulj in Andreja Zdravje Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostiščarja zbiramo do četrtka, 23. februarja. Predvideni izid številke je 9. marca. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: - Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. - Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Če je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. - Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne objavljamo! - Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 9. februar 2023 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Zdravko Grmek, Alenka Jeraj, Zuhra Jovanovič, Rado Lovšin, Anton Modic Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pogovor z županom Po pestri volilni jeseni smo v drugem krogu lokalnih volitev izvolili novega župana Zlatka Usenika, ki je zamenjal dolgoletnega župana Janeza Cimpermana. Da bi ga nekoliko bolje spoznali, je odgovoril na vprašanja, ki se dotikajo tako osebnega življenja kot tudi aktualnih projektov v naši občini. ge vodenja linije za varovanje domačih in tujih varovanih oseb. V tej enoti smo opravljali neposredno fizično varovanje najvišjih predstavnikov domače in tuje oblasti. Župan Zlatko Usenik Zuhra Jovanovič Kako ste začeli lokalno politično pot in kaj so bili razlogi za to? Kdaj ste prvič razmišljali o županski kandidaturi? Najprej naj se zahvalim vsem volivkam in volivcem, ki so mi zaupali vodenje Občine Ig v mandatu 2022–2026. Z ekipo se bomo po najboljših močeh trudili za dobrobit vseh občank in občanov. Moje življenje do leta 1996 ni bilo povezano z lokalno politiko, se je pa to močno spremenilo, ko je Občinski svet Občine Ig na podlagi takrat veljavnega statuta Občine Ig 25. 4. 1996 sprejel Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v svete vaških skupnosti na območju Občine Ig in njihovih pristojnosti, saj je občina Ig 25. 4. 1995 ukinila Krajevne skupnosti Golo, Ig, Iška vas in Tomišelj. S tem odlokom so bile vasi primorane poiskati ljudi, ki bi bili pripravljeni delovati na lokalni politični ravni v okviru svetov vaških skupnosti. Takrat je do mene prišel Tone Šteblaj in me prosil, da bi sodeloval v svetu vaške skupnosti Zapotok. Po nekaj sestankih smo zbra- li ekipo, ki je kandidirala na prvih lokalnih volitvah v svete vaških skupnosti, in prvič sem bil izvoljen za predsednika sveta vaške skupnosti Zapotok. V času delovanja v svetu vaške skupnosti in slabih izkušenj pri sodelovanju z Občino Ig se je več svetov vaških skupnosti odločilo, da gremo skupaj na lokalne volitve z neodvisno listo pod imenom IZZIV 2002. Takrat smo prvič nastopili z listo za Občinski svet Občine Ig, sam pa sem bil predlagan za kandidata za župana Občine Ig. Tako se je začela moja dolga politična pot na lokalnem področju. Kaj ste po izobrazbi in kaj ste počeli pred nastopom županske funkcije? Moj osnovni poklic je policist. Ob delu sem na Fakulteti za varnostne vede pridobil še naziv diplomirani varstvoslovec. Od leta 1990 sem bil zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve pri Policiji. Nazadnje sem bil na mestu višjega samostojnega policijskega inšpektorja na Centru za varovanje in zaščito, kjer sem opravljal nalo- Od prevzema lokalne oblasti je minil dober mesec dni. Kako se privajate na novi položaj in nove sodelavce? Kakšen je vaš delovnik? Imate zdaj več ali manj prostega časa in čemu ga posvečate? Zadnji mesec je bil zame in moje sodelavce v občinski upravi zelo aktiven. Končevalo se je leto in s tem povezane aktivnosti končevanja nekaterih projektov, spoznavanje zunanjih sodelavcev občine, novoletni obiski in sestanki za nadaljnje projekte. Ker sem že poznal delo posameznih sodelavcev in seveda ves kolektiv, posebno privajanje z moje strani ni bilo potrebno. Ker delo opravljam poklicno, sem na občini prisoten mnogo več časa kot prejšnji župan, na kar so se morali privaditi tudi zaposleni na občini. Načeloma sem vsak dan na delovnem mestu ob 6.30, včasih tudi prej. Službo končujem okoli 15.30 oziroma pozno zvečer, kadar imamo sestanke in seje. Seveda imam občutno manj prostega časa, a to je vendarle razumljivo. Ko se bodo stvari umirile in stabilizirale, bom imel, vsaj upam, nekaj več prostega časa. Tega posvečam v največji meri družini, nekaj malega pa tudi delovanju v Društvu Zapotok. Vaš program zajema veliko projektov, povezanih s športom. Se tudi sami ukvarjate s športom? Kot je bilo zapisano že zgoraj, so ena glavnih prioritet našega programa projekti na področju športa in rekreacije. Sam sem že ves čas od začetka šolanja za policista vpet v športne aktivnosti, ki so nujno potrebne za opravljanje tega poklica. Ta poklic od človeka zahteva nenehno psihofizično pripravljenost in nenehno vadbo borilnih veščin. Nikoli se nisem določenemu športu posebej posvetil, kar je morda zdaj celo prednost, da ne bom dajal prioritet določenemu športu, ampak se bom zavzemal za vse enako. Kakšno je vaše mnenje o razvitosti naše občine? Ima občina dobro zamišljeno vizijo in ali ji sledimo? Upam si trditi, da je občina na določenih področjih dobro razvita, na določenih pa močno zaostaja za drugimi. To je seveda v veliki meri odvisno od tega, koliko sredstev se vlaga v določena področja. Zelo dobro je razvita na področju gasilstva in civilne zaščite, kar nam zavida mnogo občin po Sloveniji, močno pa zaostajamo na področju športne infrastrukture, katere razvoj bo eden glavnih ciljev v temu mandatu. Komunalna infrastruktura je najbolj pereča problematika, saj so kanalizacija, vodovodni sistem in ceste luknja brez dna. Veliko dela pa bo potrebnega tudi za zagotavljanje prometne varnosti. Nova ekipa, v kateri so vse svetniške skupine, bo pripravila dolgoročni razvojni načrt, ki mu bo morala slediti vsaka novo izvoljena ekipa, če želimo, da bomo postali uspešna in za življenje kakovostna občina. Občinski svet v tem mandatu sestavlja pet svetniških list. Kako dobro sodelujete s svetniki in kaj od njih pričakujete? Imate sestavljeno koalicijo? Mostiščar 01 | Februar 2023 3  ŽUPANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Moj moto je že od začetka delovanja na področju lokalne politike, da bi morali za dobrobit občank in občanov vsi svetniki z županom delovati brez koalicije in opozicije. Že naša predvolilna kampanja je dala vedeti, da si ne želim sestave občinskega sveta, ki bi razdvajala, ampak je poudarek na sodelovanju. Že pred nastopom mandata smo se sestali predstavniki vseh petih svetniških list in jaz kot novoizvoljeni župan. Na tem sestanku sem predlagal, da imajo vse liste glede na volilne rezultate svoje predstavnike v delovnih telesih občine. Ker imamo pet odborov z različnih področij, sem predlagal, da vsak odbor vodi ena izmed svetniških skupin. Ob tej priliki bi se iskreno zahvalil vsem svetnicam in svetnikom, da smo mandat pričeli na način, ki je najboljši za vse. Brez koalicije in opozicije. Vsi skupaj delamo za nas vse. Kljub precej izenačeni tekmi ste na koncu nasprotnika premagali z 71 glasovi. Kaj mislite, da je prepričalo volivce, da so izbrali vas? Prepričan sem, da je v največji meri zmagi botrovalo moje dosedanje delo in delo ekipe, ki je z menoj že dolgo časa. Seveda pa so si volivci zaželeli tudi občinsko upravo, ki bo sodoben servis občanom in bo enako obravnavala vse občanke in občane, transparentno obveščanje in spoštljiv odnos do občank in občanov ter sodelovanje z vsemi strukturami v občini in seveda nov pristop in način vodenja Občine Ig. Imam tudi izredno dinamično, strokovno in zavzeto ekipo, ki ji zaupam in s katero verjamem, da lahko uresničimo naš program. Prav tako iskreno verjamem v potencial naših občank in občanov, ki ga je treba z vsevključujočim pristopom v največji meri izkoristiti. Že vse od ustanovitve Občine Ig delujem v lokalni politiki in društvih, zato zelo dobro poznam delovanje lokalne samouprave in lokalnih društev. Sem vztrajen, odločen, delaven, povezovalen, rad delam z ljudmi in za ljudi. Komu boste zaupali pomembne funkcije v Občini in kaj bo njihova naloga? Kaj vas je prepričalo, da ste izbrali te osebe? Vse funkcije skladno s Statutom Občine Ig sem zaupal osebam, s katerimi sem do zdaj že sodeloval, so strokovnjaki na dotičnem področju oziroma so me pred nastopom funkcije prepričali, da bodo kos nalogi in funkciji, ki jim je zaupana. Moj najožji tim sta dve podžupanji. Prvo funkcijo podžupanje sem zaupal Miri Žagar, ki bo pokrivala področje komunale, infrastrukture, varstvo okolja in urejanje prostora, javnih razpisov in dokumentacije povezane s projekti Občine Ig. Drugo funkcijo podžupanje sem zaupal Zuhri Jovanovič, ki bo pokrivala področje družbenih dejavnosti, turizma in kulture. Kot sem že omenil, smo vodenje odborov in komisij določili s predstavniki svetniških skupin. Ker je v občinskem svetu zastopanih ravno toliko strank oz. list, kolikor je tudi odborov, smo se dogovorili, da vsaka stranka oz. lista vodi en odbor. Tako so bili za predsednike oz. predsednico odborov imenovani: − Mirko Merzel za predsednika Odbora za družbene dejavnosti, − Mira Žagar za predsednico Odbora za komunalo, infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora, − mag. Aleš Tolar za predsednika Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, − Rado Lovšin za predsednika Odbora za gospodarstvo, turizem in gostinstvo, − Jože Virant za predsednika Odbora za protipožarno varnost, zaščito in reševanje. V okviru občinskega sveta delujeta tudi dve komisiji, ki jih vodita: − Mojca Marija Kučič kot predsednica Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, − Alenka Jeraj kot predsednica Statutarno-pravne komisije. (Konec prihodnjič) Blaž Pucihar  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Poziv občanom Sterilizacija in kastracija mačk Skladno z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo) je občina dolžna zagotoviti sredstva za delovanje zavetišč za zaščito živali. Glede na vse večji problem, ki ga pomenijo zapuščene in prostoživeče mačke, Občina Ig v sodelovanju z izbranim izvajalcem veterinarskih storitev Veterinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica, izvaja sofinancirano preventivno sterilizacijo mačk in kastracijo mačkov. Do sofinanciranja preventivnega posega so upravičeni lastniki mačk, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v Občini Ig, kar dokažejo z osebnim dokumentom, in ki tudi dejansko živijo na območju Občine Ig. Sterilizacija mačk in kastracija mačkov je bistvenega pomena za omejevanje nekontroliranega razmnoževanja in posledično nezaželenih mačjih mladičkov, ki neuspešno iščejo nov dom. S sterilizacijo in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s prenosljivimi boleznimi ipd. Občani lahko cenovno ugodnejše posege izkoristijo od objave tega poziva 13. 2. 2023 do 30. 6. 2023 oz. do porabe predvidenih sredstev. Skupni znesek razpisanih sredstev je 1.500 evrov. 4 Mostiščar 01 | Februar 2023 Poseg kastracije je s strani občine sofinanciran v višini 50 %, to je 27,10 evra za kastracijo in 35,90 evra za sterilizacijo. Dodatno je redne cene znižal tudi izvajalec. Lastnik bo v ambulanti ob posegu plačal: − 27,10 evra za kastracijo mačka in − 35,90 evra za sterilizacijo mačke − 49,40 evra za sterilizacijo breje mačke. Posameznemu občanu se sofinancira storitev do največ tri živali. Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti Veterinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica. Ob posegu je potrebno imeti s seboj veljavni osebni dokument in izpolniti predpisani obrazec. Predhodno se je treba v Veterinarsko ambulanto Max najaviti po telefonu na 01/366-65-44. Za dodatne informacije pokličite Andreja Zdravje na Občino Ig, tel.: 01/2802-324 v času uradnih ur ali veterinarsko ambulanto na številko: 01/366-65-44 od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00. Zlatko Usenik, župan  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odprte prijave za članstvo v LAS Sožitje med mestom in podeželjem Sodelujte pri pripravi in izvedbi projektov, ki bodo prispevali k boljšemu in lepšemu življenju na Igu. L okalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem (LAS Sožitje) je lokalno partnerstvo, ki deluje na območju štirih občin, in sicer: Ig, Grosuplje, Škofljica in Mestna občina Ljubljana. LAS Sožitje deluje že od leta 2007. V tem času so bili izveden številni projekti, ki so bili sofinancirani iz evropskih sredstev in prispevajo k boljšemu življenju prebivalstva. Ig je na primer v prejšnjem obdobju s temi sredstvi financiral obnovo Doma borcev in mladine Zapotok, varstvo otrok in prenovo športnega igrišča v Zapotoku, stalno razstavo v interpretacijskem centru Ig, nakup tehnične opreme (svetlobna, tonska in tehnična oprema) za opremo prizidka v gasilskem domu Ig. Z novim programskim obdobjem, ki bo trajalo do leta 2027, bodo ponovno na razpolago evropska sredstva za projekte lokalnega razvoja. Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano (MKGP) je 23. 12. 2022 objavilo Uredbo o delovanju lokalnih akcijskih skupin (v nadaljevanju: uredba) ter Javni poziv za oblikovanje lokalnih akcijskih skupin in pripravo strategij lokalnega razvoja do leta 2027. Tudi v novem obdobju bodo projekti LAS financirani iz dveh evropskih skladov, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Uredba določa, da je potrebno za novo programsko obdobje formalno oblikovati lokalno partnerstvo in pripra- viti novo Strategijo lokalnega razvoja, kar bo pogoj za pridobivanje sredstev. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) z novim programskim obdobjem prevzema vlogo vodilnega partnerja, ki bo poskrbel za pravočasno pripravo vseh pogodb, dokumentov in strategije, s čimer bo omogočeno kakovostno in učinkovito delovanja LAS Sožitje tudi v prihodnje. Poleg tega bo RRA LUR članom nudila tudi vso strokovno podporo pri pripravi ter poročanju projektov. 14. februarja ob 17.00 bomo v sejni sobi Centra Ig organizi- rali delavnico na kateri bomo predstavili novo programsko obdobje in dorekli načrt za pripravo Strategije lokalnega razvoja. Konec februarja pa bomo organizirali skupščino, na kateri bomo podpisali partnersko pogodbo o delovanju LAS v novem programskem obdobju. Sledile bodo delavnice in posveti za pripravo projektov. Obvestila o načrtovanih aktivnostih bodo objavljena na spletni strani www. las-sozitje.si oziroma jih bomo poslali po e-pošti tistim, ki se boste prijavili na e-novice. RRA LUR Članstvo v LAS Sožitje je odprto za vse! Včlanijo se lahko polnoletne fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju LAS, pravne osebe, ki imajo sedež, registrirano izpostavo, podružnico, organizacijsko enoto oziroma poslovno enoto na območju LAS, pravne osebe javnega prava, ki delujejo na območju LAS, ali nevladne organizacije v javnem interesu, ki delujejo na območju LAS. Vabimo vas, da se nam pridružite in sodelujete z nami ter prispevate svoj delež k razvoju območja, iz katerega izhajate in v katerem živite. Pristopna izjava je objavljena na spletni strani www.las-sozitje.si. Izpolnjeno in podpisano pošljite na las-sozitje@rralur.si ali po pošti na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem (LAS Sožitje) je lokalno partnerstvo, ki deluje na območju štirih občin, in sicer: Ig, Grosuplje, Škofljica in Mestna občina Ljubljana. LAS Sožitje deluje že od leta 2007. V tem času so izvedli številne projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev in prispevajo k boljšemu življenju podeželskega prebivalstva. V tem obdobju je naloge vodilnega partnerja uspešno opravljal Zavod za razvoj podeželja Ciza, ki ga vodi Josip Pintar. Vabimo vas na DELAVNICO ZA PRIPRAVO STRATEGIJE LOKALNEGA RAZVOJA ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2021−2027, Začenja se novo evropsko programsko obdobje, ki bo omogočalo koriščenje EU sredstev do leta 2027. Z Upravnim odborom LAS Sožitje in občinami, vključenimi v LAS Sožitje, je dogovorjeno, da v novem programskem obdobju naloge vodilnega partnerja prevzame Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki bo skrbela za nadaljevanje kakovostnega delovanja LAS Sožitje. Predvideni dnevni red delavnice: 1. Pogoji za delovanje LAS Sožitje v naslednjem programskem obdobju 2. Predstavitev prioritet in diskusija 3. Terminski načrt za naprej ki bo potekala v torek, 14. 2. 2023 ob 17. uri, v sejni sobi Centra Ig, Banija 4, 1292 Ig. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo na delavnici potrdite na: las-sozitje@rralur.si V pričakovanju vaše udeležbe vas lepo pozdravljam! Roman Medved, vodja projektov na RRA LUR Mostiščar 01 | Februar 2023 5  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pluženje snega – zimska služba Z imska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ces- te vzdržujejo skladno s Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/2016 in 132/22 – ZCes-2, v nadaljevanju Pravilnik). V času zimskega obdobja mora imeti uporabnik (motorna in preklopna vozila) v cestnem prometu predpi- Prednostni Vrsta ceste razred I avtoceste, hitre ceste II III IV V VI ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste javne poti, parkirišča, kolesarske povezave površine za pešce Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena, tudi če je promet možen samo z uporabo snežnih verig. sano zimsko opremo, v nasprotnem primeru je lahko kaznovan skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Na podlagi 30. člena Pravilnika je vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografskoklimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje 24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost; možni zastoji do 2 ur med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem od 5. do 22. ure od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do 2 ur predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do 2 ur predvsem med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe upoštevati krajevne potrebe od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji, do enega dne Zagotoviti dostopnost do objektov v javni rabi zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji Zagotoviti dostopnost do objektov v javni rabi Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Raven vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram. Režijski obrat Posebna opozorila Lastniki objektov morajo imeti ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za pešce, na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene snegolove. S streh je potrebno pravočasno odstraniti ledene sveče, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu. Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO izpuščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg. Prepovedano je odmetavanje snega z dvorišč na cestišče ali pločnike. Uroš Čuden, višji svetovalec II Urnik Zbirnega centra Matena Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si 6 Mostiščar 01 | Februar 2023 Zimski čas (od oktobra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt.  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Redno vzdrževanje občinskih cest R edno vzdrževanje občinskih javnih cest obsega pregledniško službo, redno vzdrževanje prometnih površin, redno vzdrževanje cestnih objektov, redno vzdrževanje bankin, redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje, redno vzdrževanje brežin in berm, redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev, redno vzdrževanje vegetacije, zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste, čiščenje cest, redno vzdrževanje mejnikov, redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin, nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, intervencijske ukrepe. Občina Ig ima na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest naslednje kategorije občinskih cest, in sicer lokalne ceste – LC in javne poti – JP. Vzdrževalna dela izvaja pogodbeni izvajalec na podalgi Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS, št. 38/2016 in 132/22 – ZCes-2). Vzdolž ceste je treba zagotavljati preglednost za pregled nad potekom linije ceste v smeri vožnje in nad prometno signalizacijo, zaustavitev vozila pred oviro na vozišču in za prehitevanje vozil. Pri omejeni hitrosti znotraj naselij na 50 km/h je preglednost na križiščih 45 metrov, v obe smeri. Širino pregledne berme ob desnem robu vozišča določa linija neoviranega pogleda od položaja oči voznika na sredini voznega pasu v višini 1,0 m nad voziščem. V 25. členu Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1, 36/18 in 132/22 – ZCes-2) je določeno, da je minimalna višina prostega profila ceste 4,50 m, širina prostega profila ceste pa je 0,50 m širše od cestišča. Kot cestišče se šteje vozišče in bankina. Širina bankine je na podlagi pravilnika 0,75 m za ceste širine do 5,0 m ter 1,0 m za ceste širine do 6,0 m. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Če na kratko povzamemo, je potrebno vse veje, grmovnice, ki segajo v profil cestišča, požagati oziroma odstraniti do višine minimalno 4,5 m nad nivojem vozišča. Drevesa ozi- roma vejevje pa je potrebno odstraniti minimalno 1,25 m oziroma 1,50 m od roba asfaltiranega dela vozišča. V območju križišč je potrebno grmovnice znižati na maksimalno višino 0,75 m od cestišča ter redno vzdrževati. Glede na predpise, ki urejajo vzdrževanje in projektiranje cest na podlagi Zakona o javnih cestah (ZCes-2), pozivamo lastnike zemljišč, da vse grmovnice in drevesa ob občinskih javnih cestah obrežejo skladno z veljavnimi predpisi, v nasprotnem primeru bo dela izvedel vzdrževalec rednega letnega vzdrževanja. Tudi v času zimskega vzdrževanja cest vejevje in grmovnice onemogočajo kakovostno opravljanje zimskih storitev. Uroš Čuden, višji svetovalec II Vodovod Visoko – Rogatec N a vodovodu Visoko–Rogatec so se v jeseni 2022 začele težave z vrtino in vodo iz vrtine. NLZOH je v letu 2022 dvakrat izvedel dezinfekcijo vodohrana, in sicer 30. 11. 2022 ter 27. 12. 2022. Izvajal se je tudi redni pregled UVnaprave na črpališču s strani pooblaščenih serviserjev, preko katerega se izvaja priprava vode iz vrtine. V začetku januarja 2023 se je izvedla predelava v hidropostaji Raj nad mesom, ki omogoča napajanje vodovoda Visoko–Rogatec preko vodovoda Golo–Zapotok. Od 10. 1. do 13. 1. 2023 se je izvajala poskusna oskrba z vodo iz vodovoda Golo–Zapotok, od 14. 1. 2023 se vodovod Visoko–Rogatec oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema Golo–Zapotok, kjer se izvajata filtracija in dezinfekcija s klorovim dioksidom. Tak režim se bo izvajal predvidoma do konca februarja 2023. Izveden je bil dvig črpalke iz vrtine ter pregled vrtine s kamero, s katero se je ugotovilo, da vrtina v spodnjem delu ni v najboljšem stanju. V februarju bodo v vrtino nameščeni nova črpalka in nove cevi, izvedeni bodo pregled in čiščenje UV-naprave ter dezinfekcija vodohrana. Na vodovodu se izvaja spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode s strani NLZOH. O ponovni vzpostavitvi črpanja iz vrtine Visoko bomo uporabnike obvestili skladno z načini obveščanje (spletna stran občine, radio Zeleni val ter obvestila na informacijskih točkah). Katja Ivanuš, režijski obrat Cevi iz vrtine Visoko Mostiščar 01 | Februar 2023 7  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Načini obveščanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2023 S kladno z določbami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17, v nadaljevanju Pravilnik) in z vsebino strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obveščamo o načinih in rokih obveščanja uporabnikov pitne vode v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika. Vabimo vas, da se z vsebino obvestil seznanite. Obvestila so stalno objavljena tudi na spletni strani Občine Ig. Sistem Golo-Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Visokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) − Sarsko – oglasna tabla (obe strani) − Klada – oglasna tabla − Golo – oglasna tabla pri gasilskem domu − Golo – avtobusna postaja Gora − Golo – Golec – avtobusna postaja − Golo 37 – podružnična šola in vrtec Golo − Golo – Hrastje – avtobusna postaja − Golo pri št. 164 – oglasna tabla Hrastje Člen Vzrok za obveščanje pravilnika 9. Vzrok neskladnosti pitne vode, hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje 21. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode 22. 31. 34. 8 − Zapotok – Mali Kurešček – kozolček − Zapotok – Rebernice – oglasna tabla − Zapotok – oglasna tabla avtobusna postaja (odcep) − Zapotok – Vrtače – kozolček − Zapotok – Zaurbanca – kozolček − Zapotok – Ježa – kozolček − Zapotok – avtobusna postaja – obračališče − Škrilje – Krajček – oglasna tabla − Škrilje – avtobusna postaja pri Škrilje 50 − Škrilje – Mali Vrhek – oglasna tabla − Škrilje – Tlake – oglasna tabla − Škrilje – avtobusna postaja Ledine − Podgozd 40 – kozolček − Dobravica – avtobusna postaja − Dobravica – kozolček v vasi Sistem Visoko-Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želimljami) − Rogatec – v vasi pri kozolčku − Rogatec – na avtobusni postaji pri naselju Raj nad mestom − Visoko – pri Lenarčiču Mostiščar 01 | Februar 2023 Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) − Iška vas – oglasna deska pri gasilskem domu − Iška vas – oglasna deska na končni postaji mestnega avtobusa 19I − Iška vas – oglasna deska v POŠ Iška vas − Iška – kozolček pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) − Kremenica – pri kapelici na Kremenici − Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 − Draga – drevo pri mostu v Dragi − Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Matena, Iška Loka, Vrbljene, Strahomer, Tomišelj, Podkraj) − Staje – oglasna tabla pri bifeju − Kot – oglasna tabla na začetku naselja − Iška Loka – oglasna tabla pri gasilskem domu − Iška Loka – kozolček pri Iška Loka 1f − Matena – oglasna tabla pri gasilskem domu − Matena – oglasna tabla pri Matena 37a − Brest – kozolček pri gasilskem domu − Vrbljene – oglasna tabla na gasilnem domu − Vrbljene – oglasna tabla nasproti kamnoseštva Žunko − Strahomer – oglasna tabla nasproti Strahomer 20 − Strahomer – oglasna tabla pri mostu − Tomišelj – oglasna tabla na gasilskem domu − Tomišelj – oglasna tabla pri igrišču − Podkraj – oglasna tabla pri avtobusni postaji − Ig – oglasna tabla pri Občini Ig − Ig – oglasna tabla pri Centru Ig − Ig – oglasna tabla pri pokopališču Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) − oglasna tabla na začetku naselja Gornji Ig Čas obveščanja Način obveščanja Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(-ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru večstanovanjskega objekta 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 4. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica) Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu Obveščanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Obveščanje v primeru Na dan pridobitve dovoljenja, odstopanja a najpozneje v sedmih dneh Letno poročilo o skladnosti pitne vode − Visoko – na kozolčku − Visoko – oglasna tabla (Visoko pri 101) − Visoko – oglasna tabla (Visoko blizu 23) − Visoko – oglasna tabla pri trgovini na Golem 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke Najmanj enkrat letno 1. Občinsko glasilo Mostiščar (najpozneje do 31. marca za preteklo 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si leto) 3. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Navodila o prekuhavanju vode P ravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) – 4. in 21. člen Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo. Vodo prekuhamo v čisti kuhinjski posodi (oprani z detergentom in vodo). Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še minuto. Ker se pogoji delovanja na mikroorganizme spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, da voda vre tri minute. Tako uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike zdravju škodljivih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom. Zaradi možnosti dodatnega onesnaženja že prekuhane vode je najbolje, da voda ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje in pripravo hrane uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnati filter (npr. filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Povzetek postopka prekuhavanja vode – Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda. – Tri minute burnega vretja pomeni široko mikrobiološko varnost. – Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo. – Preprečiti je treba možnost dodatnega onesnaženja prekuhane vode. – Vodo hranimo v hladilniku. – Za pitje in pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur. Režijski obrat Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje Vrtec Ig na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010- ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO in 55/17) objavlja VPIS novincev za šolsko leto 2023/2024 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2023/2024 zbiramo do 28. 2. 2023. Če bo prispelih več vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2023/2024, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA VPIS je dosegljiv na spletni strani vrtca: www.vrtec-ig.si. Izpolnjeno vlogo lahko pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Cesta na Kurešček 70, 1292 Ig. Odobrena sredstva za projekt vodovod in kanalizacija Iška vas – Iška O bčina Ig se je na podlagi objavljenega razpisa 12. 1. 2022 prijavila na Javni razpis za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE (C1 K3 IH) s projektom Kanalizacija Iška vas – Iška ter na javni razpis za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – kom- ponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: Investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev (C1 K3 II) s projektom Obnova vodovoda Iška vas – Iška. Vlogi smo morali v juniju 2022 še vsebinsko pojasniti oz. dopolniti z novo investicijsko dokumentacijo ločeno za vodovod in kanalizacijo z vključenimi kazalniki z razpisa ter izračunom energetskih in snovnih kazalnikov za oba projekta. Odločbo o odobritvi sofinanciranje projekta Vodovod Iška vas – Iška v višini 929.865,00 eur smo prejeli v avgustu 2022, odločbo za sofinanciranje projekta Kanalizacija Iška vas – Iška v višini 722.072,40 eur pa smo prejeli v septembru 2022. Sledi uvrščanje obeh projektov v državni načrt razvojnih programov. V decembru 2022 je bilo objavljeno posamično povpra- ševanje za sanacijo vodovoda in izgradnjo kanalizacije Iška vas–Iška (Mala vas). Pogodba z izvajalcem bo podpisana v mesecu februarju 2023. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija (PZI – projekt za izvedbo) za nadaljevanje izgradnje kanalizacije in sanacijo vodovoda. Katja Ivanuš Mostiščar 01 | Februar 2023 9 Občina Ig / številka 1, februar 2023 Uradne objave Občina Ig objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2023 (Ur. list RS, št. 151/2022), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Ur. list RS št. 14/2016, 32/2016) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v Občini Ig za leto 2023 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za leto 2023 in sicer za izvajanje ukrepov s področja kmetijstva, za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoč »de minimis«) za naslednje ukrepe: Ukrepi: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo; (19.500 ) UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja; (500) POMOČ »DE MINIMIS« UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo - urejanje gozdnih vlak; POMOČ OBČINE UKREP 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij; Višina sredstev: 20.000,00 EUR 5.000,00 EUR 1.000,00 EUR II. Upravičenci do sredstev 1. Pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 2. Pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. 3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine. III. Razpisno področje UKREP 1: POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: − izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje, − izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; − vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo; − obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ne- 10 sreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 3.2. urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. 3. 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: − stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, − stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo), − stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, − stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, − stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izjemo namakalnih naprav, − stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže…), − stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Intenzivnost pomoči: − do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000 EUR. Upravičenci do pomoči so: − kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine, − imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, − imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, − imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev: − za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), − za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči, − ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo, Uradne objave Občina Ig / številka 1, februar 2023 − predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga za leto 2023), − mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, − drugi specifični pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Pogoji za pridobitev: − dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti, − program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov, − drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. 3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Upravičeni stroški: − stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki), − stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, − stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, − stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Intenzivnost pomoči: − do 50 % upravičenih stroškov, − najvišji možni znesek je do 2.000 EUR. Upravičenci do pomoči: − posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…), − kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine, − posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, − imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, − imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. Pogoji za pridobitev: − ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, − predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, − v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, − dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, − splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, − drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. UKREP 3: POMOČ ZA DEJAVNOST PRENOSA ZNANJA IN INFORMIRANJA Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Upravičeni stroški: − stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj vključno z usposabljanji, − izvajanje delavnic ter inštruiranje, Intenzivnost pomoči: − do 100% upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: Člani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: − pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Prejemnik pomoči: − pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, − pomoč se lahko izplača tudi nosilcu oz. članu kmetijskega gospodarstva na podlagi predloženih dokazov ( potrdilo o prijavi, potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja in potrdilo o plačilu izobraževanja) potrebnega za opravljanje dejavnosti. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Organizator izobraževanja UKREP 7: POMOČ „DE MINIMIS“ – Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji gozdnih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posameznih parcel. Gozdne vlake načrtuje Zavod za gozdove Sloveniji (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogojitvenem načrtu ZGS. Upravičeni stroški: − delo z bagrom ali rovokopačem (žlica ali udarno kladivo) - strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: − elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, − soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, − gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoči: do 50 % upravičenih stroškov naložbe, oziroma največ do 900 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. POMOČ OBČINE UKREP 8: ŠTIPENDIRANJE BODOČIH NOSILCEV KMETIJ Namen ukrepa: Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: − izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, − kopijo zadnjega šolskega spričevala, − potrdilo o katastrskem dohodku prosilca, − potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema). Dodatni pogoj za pridobitev sredstev: Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. Upravičenci do sredstev: − udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Finančne določbe: − do 500,00 eur na učenca v tekočem letu. 11 Uradne objave Občina Ig / številka 1, februar 2023 VII. Nadzor in sankcije SPLOŠNE DOLOČBE IV. Merilo za dodelitev sredstev Ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravljena v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani občine na naslovu: www.obcina-ig.si Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na področju kmetijstva v letu 2023 morajo prispeti na naslov sedeža Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, za UKREP 1 – Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, do 15. 5. 2023 za UKREP 3 – Pomoč za dejavnost prenosa znanja, do 15. 5. 2023 za UKREP 8 – Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij, do 15. 5. 2023 (velja datum žiga pošte). Vloge za UKREP 7 – GOZDNE VLAKE, pa bomo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do 15. 5. 2023. VI. Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2023 morajo biti porabljena v letu 2023. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu, za UKREP št. 7 - gozdne vlake, pa v roku 15 dni od prejema popolne vloge. Račun in dokazilo o plačilu računa mora biti izdan šele po izdanem sklepu Občine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev in zahtevek za nakazilo je potrebno dostaviti najkasneje do 30. 10. 2023. Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba Občine Ig lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve 2 leti. VIII. Način reševanja vlog Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015 - 2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih vlog, občinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2023, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. IX. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni občine. Merila za dodeljevanje sredstev iz tega razpisa so na voljo na spletni strani Občine Ig ali v sprejemni pisarni Občine Ig. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Ig, 24. 1. 2023 Številka: 439-0002/2023 Župan Občine Ig Zlatko Usenik Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), Skladno z Odlokom o proračunu Občine Ig za leto 2023 (Uradni list RS, št. 151/2022), Statutom občine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v Občini Ig v letu 2023 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Občini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim prebivalstvom Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgoročno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja podeželskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s področja kmetijstva in gozdarstva je 5.600 EUR. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Ig za leto 2023 na proračunskih postavkah 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravičenci in pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: − da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, 12 − − − − da delujejo najmanj eno leto, da delujejo v javnem interesu, da imajo sedež v občini Ig, da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospeševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti in podeželja nasploh, − da imajo sedež v občini Ig, oziroma so člani društva občani občine Ig, − da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, − da redno izvajajo svojo dejavnost, − da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakonodaja, − da je društvo za preteklo leto podalo vsa poročila in dokazila Občini Ig skladno z zahtevami, − da imajo poravnane vse davčne in druge zakonske in poslovne obveznosti, − da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upravičeni stroški: − izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tečaji Uradne IZ ŽIVLJENJA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// objave Občina IgSTRANK / številka 1, februar 2023 brez pridobitve certifikatov, ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanj domače obrti, − promocija dejavnosti društva (zgibanke), − organizacija razstav, prikaz običajev, tekmovanj na temo kmetijstva. 5. Intenzivnost pomoči: − do 80 % upravičenih stroškov, − predavanja, ki so namenjena občanom in imajo značaj tehnične podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. − Največja intenzivnost pomoči na društvo je 1.600 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: − število članov društva / število članov društva iz občine Ig, − število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz občine Ig, − delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s finančno ovrednotenim programom dela za tekoče leto, − program dela društva in opredelitev povečanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na območju občine Ig, − strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji), − programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti občine Ig in promocije, − organiziranje in sodelovanje na občinskih prireditvah, − organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, − program dela društva in finančni plan društva za leto 2023, potrjen na občnem zboru. programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz drugih proračunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen program hkrati ne sofinancira iz drugih virov Občine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe.Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig, najkasneje do petka, 14. 4. 2023. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 11. Informacije o razpisu 7. Razpisna dokumentacija Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na telefon 01/2802-324. 8. Obveznost prijavitelja Vloge bo pregledala in točkovala komisija za področje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa. Razpisna dokumentacija obsega: − besedilo razpisa. − prijavni obrazec, − izjava, − vzorec pogodbe. Društva bodo realizacijo programov za leto 2023 in vrednost izvedenih aktivnosti podala na obrazcu za poročanje z dokazili (računi, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega Datum: 23. 1. 2023 Številka: 439-0003/2023 Župan Občine Ig Zlatko Usenik  IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabimo vas na brezplačno delavnico VZGOJA LASTNIH SADIK, ki bo v soboto, 11. februarja 2023, od 10.00 do 13.00 v Medgeneracijskem centru na Igu. Predava: Brigita Šušteršič Februar je mesec vzgoje lastnih sadik. V tem mesecu zavihamo rokave in posejemo prva semena. Predvsem plodovke potrebujejo dovolj časa za rast, zato s setvijo nikar ne čakajmo predolgo. Da boste še pravi čas pripravljeni na delo, vas lepo vabimo, da se nam pridružite na delavnici, kjer ne bo manjkalo idej, nasvetov in tudi dela. Na delavnici se bomo podrobno posvetili naslednjim vprašanjem: • Zakaj vzgajamo lastne sadike? • Katere sadike lahko vzgojimo doma? • Kaj vse potrebujemo za začetek? • Kako izbrati prava semena, gnojila in zemljo? • Katere so največje napake pri vzgoji sadik? Veliko besed pa bomo namenili postopku in pogojem kalitve, pikiranju do presaditve na prosto. Največ se naučimo, če skupaj tudi kaj naredimo, zato bomo skupaj posadili nekaj plodovk, ki bodo nato ostale v vaši oskrbi. Ves material (semena, zemlja, lončki) boste brezplačno prejeli na delavnici. Dogodek organizirata Ženski odbor SDS Ig ter društvo Zmorem domače. Zaradi kakovostne izvedbe delavnice je število obiskovalcev omejeno na 20, zato predhodno zbiramo prijave na: 051/356-402 (Minka) do zapolnitve mest. Lepo vabljeni! Minka Jenko, predsednica ŽO SDS Ig Mostiščar 01 | Februar 2023 13  IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Delovanje ekipe OO SD in simpatizerjev po lokalnih volitvah O bmočna organizacija SD in simpatizerji smo po novem letu ocenili volilne rezultate in začrtali osnovni okvir delovanja. Z volilnimi rezultati za županske volitve ter občinskih svetnikov smo izjemno zadovoljni. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom, ki so nam zaupali ter s tem podprli naš program in vrednote socialne demokra- Rado Lovšin cije. To so predvsem kulturni dialog z vsemi ne glede na pripadnost, skrb za sočloveka in solidarno družbo, ki vsem zagotavlja dostojno življenje. V drugem krogu volitev za župana smo podprli aktualnega župana Zlatka Usenika, saj smo presodili, da smo programsko najbližji in delimo podobne poglede na razvoj občine. Naša ekipa sodeluje v različnih odborih, svetih in komisijah. V Odboru za gospodarstvo, turizem in gostinstvo imamo dva člana, to sta Rado Lovšin in Boris Pirc. Zvezdana Mlakar je v Odboru za družbene dejavnosti. V Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo je Braco Vukosavljević. Aleš Ciber je v Odboru za protipožarno varnost, zaščito in reševanje. Delo v občinskih odborih že intenzivno poteka. OO SD in simpatizerji imamo v tem mandatu enega sve- tnika, to je Rado Lovšin, na kar smo izredno ponosni. Začetek mandata je zato priložnost, da se vam tudi osebno predstavi in zahvali za zaupanje: »Spoštovani soobčanke in soobčani. Lokalne volitve so mimo in čas je, da se najprej zahvalim za vaše glasove za občinskega svetnika. Upam, da bom osebno kot tudi v okviru ekipe OO SD in simpatizerjev uspešno opravljal delo, katerega ste mi zaupali. Računam tudi na vaše ideje in predloge. Nismo več samo stranski opazovalci, ampak lahko z novo energijo – kar je tudi naš slogan – delujemo in pomagamo vsem nam k uresničevanju zadanih ciljev ter postavljamo nove. Svetniki z občino v duhu dobre in povezovalne komunikacije že delujemo s polno paro. Največji izziv ta hip je postavitev in zagon projekta Morostig, hiša narave in kolišč idej je veliko, časa zelo malo. Seveda pa so obravnavani tudi drugi projekti in aktivnosti.« OO SD in simpatizerji si želimo in verjamemo, da lahko napredek občine dosežemo samo z odprtim in odkritim dialogom. Zato k sodelovanju vabimo pripadnike vseh generacij, ki želite tvorno sodelovati in s svežimi idejami prispevati k razvoju naše občine. Verjamemo, da vrednote socialne demokracije nudijo vse odgovore na izzive in probleme, ki smo jim priča v teh zahtevnih časih. OO SD in simpatizerji Boris Pirc, predsednik OO SD (boris.pirc@a-point.si) Rado Lovšin, občinski svetnik (rado.lovsin@gmail.com) Janez Kastelic, koordinator  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V Državnem zboru P o kratkih počitnicah je Državni zbor začel delati s polno paro. Na januarski seji smo potrdili nove ministre oz. nekatere stare, saj so bila skladno z odločitvijo na referendumu o Zakonu o vladi ustanovljena tri nova ministrstva, še šest pa se jih je preoblikovalo. Zdaj potekajo selitve, urejanje novih prostorov za dodatna ministrstva, reorganizacije služb in upam, da ne bo vse skupaj predolgo trajalo. Imeli smo tudi izredno sejo o stanju v zdravstvu, ki je bila sklicana na predlog naše poslanske skupine. Predlagali smo več priporočil, med drugimi tudi, da se vrne Urad za referenčne cene in razveljavi spremembe Zakona o javnem naročanju v zdravstvu, 14 Mostiščar 01 | Februar 2023 ki je bila prvi korak k temu, da bi končno dobili normalne evropske cene medicinskega materiala in naprav. Vse to se pri nas še vedno močno preplačuje. Izpostavili smo, da je denar, ki se pokrade na javnih razpisih, ker javni zavodi nekajkrat preplačajo, kar kupujejo, naš denar, ki bi bil sicer namenjen za boljše zdravje ljudi in večjo dostopnost v zdravstvu. Zakaj bi torej nekdo ukinil novelo, ki bi privarčevala denar v javnem zdravstvu? Napovedujejo, da bo to nadzoroval urad, ki je bil ustanovljen v okviru Ministrstva za zdravje, a ga vodi nekdanji minister za zdravstvo Šabeder, ki je član dveh svetov zavodov, ki naj bi jih nadzoroval, torej bo nadzoroval sam sebe. Menimo, da to ni dobra rešitev in ne bo prinesla nobenih konkretnih sprememb. Predlagali smo tudi, da se zdravnike izloči iz enotnega plačnega sistema, ki se bo zdaj tako porušil zaradi obljub predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba sodnikom. Če obljubiš enemu, da bo dobil dodatek, dokler se ne popravi plačni sistem, je logično, da enak delež pogače hočejo zase tudi drugi. Predsednik vlade je sprožil plaz, ki ga najverjetneje ne bo mogoče zaustaviti. Napovedujejo se protesti in v prihodnjih mesecih bomo videli, kaj se bo zgodilo. Vsekakor bi morali na področju zdravstva sprejeti nekatere ukrepe, za katere pravijo, da so gasilski, a bolje to, kot pa da vse pogori oz. kolapsira. Vlada je pripravila analizo stanja, ki pa je le zbir podatkov, ki jih vsi poznamo. Napovedali so časovnico, in če bodo pripravili dobre ukrepe, jih bomo tudi v naši stranki podprli. Ne bomo pa podpirali napačnih odločitev, ki so pripeljale do stanja, v kakršnem smo. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ.  IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Vaška skupnost Visoko-Rogatec Z a nami je prvo letošnje srečanje vaščanov, katerega se je udeležil tudi župan Zlatko Usenik, ki nam je predstavil najbolj pereče tematike, in sicer: − načrtovani večji projekti v naši bližini (turistično naselje, zasebna šola, sanatorij), − priključitev na vodovodni sistem Golo-Zapotok zaradi okvare na vaški vrtini, − širitev pokopališča Kurešček, − predstavitev načrta gradnje kanalizacije v naslednjih letih. Pozval pa nas je tudi, da razmislimo o novi lokaciji otroškega igrišča, saj dosedanje igrišče predvsem zaradi odmaknjenosti nikoli ni služilo namenu. Prav tako se v tem obdobju zbirajo predlogi za investicije v obeh vaseh, da se vključijo v prihodnji proračun Občine Ig. Srečanje, ki je 21. 1. potekalo v središču vasi Visoko in ki se ga je kljub mrazu udeležilo kar nekaj vaščank in vaščanov, je potekalo v prijetnem in konstruktivnem vzdušju. Izmenjanih je bilo veliko novih informacij, izpostavilo pa se je tudi nekaj novih in starih problemov, ki jih bomo poskušali kot vaški svet v sodelovanju z vsemi vpletenimi čim prej rešiti. Na podlagi vabila k oddaji predlogov za novo lokacijo igrišča in investicij v obeh vaseh pozivamo vse vaščanke in vaščane vasi Visoko in Rogatec nad Želimljami, da nam svoje želje in predloge posredujete na: – e-naslov: visokorogatec.vs@gmail.com – GSM: 031/882-936 (Barbara) ali 040/798-449 (Matej) – ali pisno oddate v enega od dveh nabiralnikov vaškega sveta, ki sta eden pri avtobusni postaji nasproti kamnoloma, drugi pri oglasnem kozolčku pri glavni vaški kapelici na Visokem. Rok za oddajo predlogov je 28. 2. 2023. Na podlagi zbranih predlogov nameravamo v začetku marca ponovno sklicati srečanje vaščanov, če bo to seveda Srečanje občanov na Visokem potrebno. Prav tako vsakega posameznika pozivamo, da na omenjene kontakte kadarkoli odda svoj predlog za izboljšanje kakovosti življenja v vasi. Svoje želje, predloge, probleme in pripombe pa lahko oddate tudi anonimno v vaški nabiralnik pri avtobusni postaji (nasproti kamnoloma) ali v nabiralnik pri kozolčku pri vaški kapelici na Visokem. Vsem vaščankam in vaščanom vasi Visoko in Rogatec nad Želimljami želimo vse dobro v letu 2023 ter da bomo skupaj poskrbeli za kar se da najboljše za vse nas. Vaški svet Visoko-Rogatec Jasna Martinjak December v Mateni L judje si december brez lučk, jaslic in obiska vsaj enega od dobrih mož težko predstavljamo. Najprej nas je 4. 12. obiskal sv. Miklavž v spremstvu angelčkov in parkeljnov in obdaril pridne otroke, ki jih je poiskal s Knjigo matenskih otrok. Pred cerkvijo pod lipo smo postavili unikatne matenske jaslice, blagoslovil jih je župnik Janez Avsenik. Sledilo je druženje, kjer smo se pogreli s toplimi napitki in posladkali s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili vaščani. V soboto, 24. 12. 2022, na božični večer, pa smo se odpravili na tradicionalni nočni pohod z baklami k polnočnici na Ig. Zahvaljujemo se otrokom in staršem za topel sprejem Miklavža v spremstvu angelčkov in parkeljnov, gospodu župniku za blagoslov jaslic ter gasilcem PGD Matena za pomoč pri organizaciji dogodkov. SVS Matena Tea Vidic Unikatne matenske jaslice Miklavž v spremstvu angelčkov in parkeljnov Mostiščar 01 | Februar 2023 15  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Akademija ob koncu praznovanja 30-letnice Društva Fran Govekar Ig Pred desetletji je na Igu delovalo zelo aktivno kulturno-umetniško društvo, nato je dejavnost zamrla. Leta 1991, v času rojstva naše Slovenije, pa se je zbralo nekaj mladih – igralcev, ki so marca 1992 v OŠ Ig zaigrali komedijo Picko in Packo. Gledališka skupina se je takrat imenovala Martinov gaj, saj se je aktivnost začela v okviru župnije sv. Martina na Igu. Že jeseni so se organizirali kot Kulturno umetniško društvo Ig, pozneje pa ga poimenovali po pisatelju Franu Govekarju. Predstavitev šaljivih zgodb, ki jih je zapisal Franc Kramar. P rvotna aktivnost društva je bila predvsem ljubiteljska kultura, glavni dejavnosti pa petje in gledališko ustvarjanje. V društvu delujejo kar trije zbori (MPZ, ŽPZ Perunike in Borovničke). Z leti so se ustanavljale različne skupine: dve gledališki (mladinska in odrasla), literarno-glasbena, lutkovna, likovna in Turistično raziskovalna. Prav v okviru turistične skupine so svoje mesto v naši dejavnosti našli nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja – koliščarji. Ponosni smo na dediščino, katere varuhi smo in ki ni le dediščina Iga ter Slovenije, pač pa se kiti z nazivom svetovna dediščina. Tako že 20 let organiziramo predavanja Barje, ali te poznam, kolesarjenja, koliščarske tabore ter tradicionalni koliščarski dan. Leta 2010 smo odprli prvo razstavo, ki je posvečena iz- 16 Mostiščar 01 | Februar 2023 ključno koliščarjem, in v teh letih jo je obiskalo 20.000 obiskovalcev. Veseli smo, da se Ig s projektom Morostig razvija v turistično občino. Gotovo smo k temu s svojo dejavnostjo pomagali tudi mi. Danes nas je v društvu več kot sto. Nekateri so zraven od začetka, nekateri čisto na novo. Marsikoga, ki je bil nekdaj z nami, je življenjska pot zanesla v druge kraje in ne deluje več v društvu, je pa v njegovi zgodovini pustil svoj pečat. Nekateri so za vedno odšli in radi se jih spominjamo. Veselimo se vseh tistih, ki se nam bodo še pridružili, kajti idej in načrtov je še veliko. Sodelovanje v društvu zahteva mnogo odrekanja, disciplino in pripravljenost za delo v skupini. Tako delovanje daje energijo, prinaša nova spoznanja in prijateljstva. V teh desetletjih smo se navezali drug na drugega in se družimo, tudi kadar ni vaj in nastopov. Borovničke Imamo namreč skupne spomine na prijetne, nepredvidljive in vesele trenutke na odru. Postali smo prijatelji. Vsa leta naše delo finančno in moralno podpirajo župan in občinski svetniki. Na akademiji smo se vsem obiskovalcem in podpornikom naših dogodkov zahvalili tako, kot najbolje znamo, s slikami, pesmijo in igro. Naši lutkarji in igralci Mladinske gledališke skupine so se predstavili s premierama v petek, vsi preostali so na oder stopili v soboto. Prizor iz Jalnovih Bobrov Prva pobuda za ustanovitev MPZ se je porodila 28. septembra 1984 med delavci takratnega podjetja Mizarstvo Ig. Akcija je stekla zelo hitro in že 2. novembra istega leta je bil ustanovni sestanek. Vodenje zbora je prevzel Anton Glavan, danes že pokojni učitelj na OŠ Ig. Zbor je uspešno vodil polnih 16 let. Zbor sledi tradiciji prejšnjih let in se aktivno udeležuje vseh nastopov in proslav v Občini Ig, revij pevskih zborov v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// dejavnosti, gostuje med Slovenci doma in po svetu. Vsako leto pripravijo letni koncert. Ob 25. in 30. letnici delovanja je Moški pevski zbor Ig dobil priznanje Občine Ig. Zbor vodi Mirko Merzel. Ženski pevski zbor Perunike letos praznuje 25-letnico delovanja. V času pandemije se je število pevk nekoliko zmanjšalo, a se trudijo pridobiti nove, predvsem mlajše pevke. Če rade prepevate, povabljene v ŽPZ Perunike. Poleg ljudske glasbe prepevajo vse žanre zborovskega petja, tudi zahtevnejše glasbene zvrsti, kot so sakralna glasba, muzikal, gospel, skladbe mlajših slovenskih in tujih skladateljev ter priredbe domače in tuje popularne glasbe. V preteklosti so poleg nastopov v domači občini gostovali po vsej Sloveniji. Pot jih je nekajkrat zanesla tudi na tuje, v Salzburg, Globasnico, Repentabor in Bruselj. Že organiziran nastop v Pragi jim je preprečila pandemija. Morda se tja podajo letos, ko praznujejo 25 let skupnega prepevanja. Nekatere pevke so v zboru že od začetka. Zbor vodi zborovodkinja Brigita Gregorčič Lenarčič. Skupina Borovničke deluje od leta 2003. Letos praznujejo 20-letnico delovanja. Borovničke rade prepevajo domače in tuje skladbe, ljudske in umetne, zelo blizu so jim popevke domačih in tujih avtorjev. Sodelujejo na različnih prireditvah doma, v okolici in tudi čez mejo. Prepevajo na porokah in drugih osebnih praznovanjih. S skupino pogosto sodeluje kitarist Primož Kristan. Večje koncerte popestrijo z gostujočimi glasbeniki. Borovničke od začetka vodi profesorica glasbe Nadja Janežič. Likovna skupina je prva leta združevala likovnike, fotografe in filmarje. V skupino so vključeni pretežno ljubiteljski ustvarjalci. Zadnjih deset let se skupina druži enkrat tedensko, ustvarja, izmenjuje izkušnje in znanja, ki jih pridobijo na različnih tečajih in seminarjih. Člani so občasno pripravljali scene za dramske skupine ali snemali kulturne dogodke, Zahvala predsednici društva Alenki Jeraj večkrat letno pripravijo tematske razstave, enkrat letno pregledno. Prispevajo tudi ilustracije za pesniške zbirke in druge knjige, ki smo jih izdali v okviru društva. Vodja skupine je Anita Indihar Dimic. V skupini je trenutno 16 članov, ki so aktivni in uspešni tudi v drugih društvih zunaj naše občine. Večina slikark in slikarjev ustvarja v realistični maniri v različnih tehnikah krajino, arhitekturo, tihožitja, figuraliko. Skoraj vsako leto slikajo barjansko krajino, ižanske arhitekturne znamenitosti ali koliščarske motive. Fran Govekar se je rodil 9. decembra 1871 na Igu pri Ljubljani kot sin znanega učitelja in pedagoškega delavca Franceta Govekarja, učitelja na Igu. Je avtor prvega naturalističnega romana V krvi. Bil je ravnatelj Drame v Ljubljani ter urednik Slovana in drugih revij. Franc Kramar se je rodil 27. septembra 1890 v Mateni. Leta 1906 se je začel uresničevati velikopotezni načrt za zbiranje ljudskega pesemskega izročila po vseh deželah takratne Avstrije. Med najbolj vestnimi zapisovalci je bil Franc Kramar, ki je s kolesom, vlakom in peš prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez ter od leta 1908 do junija 1914 zapisal 4.740 ljudskih pesmi. Začel je v domačem okolju, na Ižanskem, kjer je po lastni izjavi zapisal kakih 800 pesmi. Iz prvega Kramarjevega pisma Štreklju z dne 4. septembra 1911 lahko razberemo veliko vnemo, s ka- Naši predsednici Alenki Jeraj Draga Alenka. Minilo je tretje desetletje obstoja društva, Ti pa mlade in malo starejše še vedno spodbujaš pri izvajanju številnih novih in starih projektov. Vedno si polna idej in ustvarjalnosti, še vedno si gonilna sila Društva Fran Govekar Ig. Ti ljudi povezuješ in vedno slišiš vsakega. Nikoli ne paničariš in v težavah vedno iščeš nove poti, nove rešitve. Vsi cenimo tvoje številne vrline, predvsem pa, da si za ljudi ter našo bogato kulturno dediščino vedno vzameš čas. Nikoli se ne jeziš, tudi takrat ne, ko nam ne gre najbolje in se pojavijo številni problemčki ter ovire pred nastopi. Med člani društva si poznana kot iskrena, preudarna, marljiva ter popolnoma predana društvu in njegovemu bistvu. Premalokrat ti rečemo hvala za ves trud, delo, napore ter ure in ure časa, ki nam ga posvetiš. Naj bo danes to priložnost, ko se ti vsi skupaj zahvalimo. Zelo radi delamo in ustvarjamo s teboj. Alenka, hvala, v imenu društva, v imenu vseh članov, hvala, da si to kar si, hvala, da si naša Alenka. tero je tedaj enaindvajsetletni Franc Kramar zbiral ljudske pesmi. Iz Kramarjeve zbirke narodnih pesmi je bilo 69 objavljenih v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pesmi in v različnih časopisih. Ena izmed zapisanih je tudi pesem Mlada Nežika, ki jo je na prireditvi zapela Nadja Janežič. Prisluhnili smo tudi šaljivim zgodbicam, ki jih je Kramar zapisal v ižanskem narečju. Lani smo v okviru društva in s pomočjo Občine Ig izdali Govekarjev roman Padar Žajbelj, pred nekaj dnevi pa je izšla knjiga Pripovedke izpod Krima in Mokrca. V njej so pripovedke, ki sta jih zapisala nekdanji učitelj v Tomišlju Ivo Trošt in Fran Govekar. 30 let je minilo hitro. Še naprej se bomo trudili za vas. Hvala, ker nas spremljate. Veliko smeha, zabave, glasbe in ustvarjalnosti vam želimo z nami. 30 LET Društvo Fran Govekar Ig Maja Zupančič Mostiščar 01 | Februar 2023 17  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Postavitev in blagoslov jaslic pod Krimom Jaslice pod Krimom Druženje po blagoslovu jaslic V zadnjih letih se uveljavljajo oziroma postavljajo različne jaslice, npr. katehetske, pasijonske in božične. Advent in jaslice so v zavesti navadnega človeka konec starega in začetek novega leta. V preprostih jaslicah so prikazani preprosta Jožef in Marija z detetom, preprosti ljudje, pastirji in živali v mahu kot simbol vsega živega. Člani Turističnega društva Krim smo letos že 30. leto zapovrstjo (glede na to, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1993 in so bile jaslice ena izmed prvih idej društva) postavili jaslice v naravni velikosti. Letos smo že tretje leto zapovrstjo postavili jaslice pod našim kozolcem, saj smo ugotovili, da je to veliko lažje, ker jaslice niso izpostavljene vremenskim razmeram (sneg, veter, dež …). Postavitev smo začeli zadnja dva tedna pred božičnim večerom, priprave pa kakšen mesec prej. Tudi letos smo jaslično celoto postavili kot običajno, le da smo za sveto družino pod kozolcem postavili nov hlevček. Smo pa letos po več kot desetih letih ponovno na novo oblekli svete tri kralje, Jožefa in Marijo pa tudi nekaj pastirjev. Nad novim hlevčkom smo postavili 18 Mostiščar 01 | Februar 2023 angelčka, ki v rokah drži prt z napisom gloria in excelsis deo. V postavitvi smo prikazali prizore iz takratnega pastirskega življenja, družine, kjer so se ob starših igrali otroci, matere, odete v ruto, s košaro v roki, v kateri so bili darovi, spet druga s škafom na glavi, bradatega pastirja ob ognju, skupino veselih otrok s svetilkami in platnenimi torbicami, ki spominjajo na palčke, ter več kot dvajset velikih in mladih ovac ter koz in kozličkov. Tudi letos je bilo mogoče pod smreko videti pastirja v družbi divjih živali – srnice in mladičke kot divje prašičke in volka. Idejo za postavitev jaslic in vsega preostalega smo prepustili našemu članu Darku Štanglju. Ves prostor smo osvetlili z barvnimi lučkami in reflektorji. Prav tako smo pred tribo postavili veliko smreko, ki smo jo okrasili z lučkami. V petek, 23. decembra 2022, je blagoslov jaslic opravil domači župnik iz Tomišlja mag. Frančišek Jerant, domači cerkveni mešani pevski zbor Župnije Tomišelj pa je popestril blagoslov jaslic s petjem božičnih pesmi. Na blagoslovu se je zbralo kar lepo število ljudi. Po končanem blagoslovu smo člani društva za vse obiskovalce pripravili nekaj prigrizka, čaja in kuhanega vina, pod kozolcem še malo pokramljali in si zaželeli vesele praznike. V času postavitve jaslic, to je od 23. decembra 2022 pa vse do 6. januarja 2023, si je jaslice ogledalo kar lepo število obiskovalcev, kar pomeni, da si ljudje vzamejo čas in pridejo pogledat naše jaslice. Posebna zahvala našim članom, ki so si vzeli čas in pripravljali jaslice, še enkrat hvala. Hvala vsem za obisk. Že zdaj vas vabimo na ogled tudi decembra 2023. Darja Modic, Turistično društvo Krim Špela Žagar Indihar  DRUŠTVA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Blagoslov konj na hipodromu Vrbljene Prihod konjenice P Po blagoslov je prišlo skoraj 50 konj. o dveh letih premora zaradi covida smo člani Turističnega društva Krim in Konjerejskega društva Krim v sodelovanju z Občino Ig 26. decembra 2022 ob 10.30 ponovno pripravili in organizirali blagoslov konj in živine na hipodromu Vrbljene. Na blagoslov so letos lastniki konj pripeljali skoraj 50 konj, od delovnih kmečkih do športnih in ponijev. Še prav posebno je iz- stopal črni konj frizijec, ki sta ga iz vasi Brest pripeljala Slavko Pavlič in vnuk Žan Pavlič, ki je tudi njegov lastnik. Obred blagoslova je opravil domači župnik Frančišek Jerant, pozneje pa sta se pridružila tudi župnika iz sosednje župnije Ig Janez Avsenik ter kaplan Janez Pavel Šušteršič. V sklopu blagoslova je župnik blagoslovil tudi vodo in sol, ki smo jo letos pripravili za vse obisko- valce blagoslova v majhnih vrečkah, sol pa so nato obiskovalci lahko odnesli domov. Blagoslova konj se je udeležil tudi novoizvoljeni župan Občine Ig Zlatko Usenik, ki je vse navzoče obiskovalce, bilo jih je več tisoč, na začetku prireditve tudi pozdravil. Glede na to da je ta dan tudi praznik dan državnosti, se je prireditev začela z državno himno. Letos jo je zapel Moški pevski Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na predavanje v sklopu predavanj Barje, ali te poznam z naslovom Na Ljubljansko barje so prišli kmetovalci, v četrtek, 16. februarja 2023, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. Predavatelj: dr. Anton Velušček, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo V obdobju, ko se je končevala zadnja ledena doba, se na območju rodovitnega polmeseca začne razvoj poljedelstva in živinoreje. Človek se iz lovca in nabiralca prelevi v kmetovalca. Nov življenjski slog se postopoma širi v Evropo. V prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. se prvi kmetovalci pojavijo tudi v osrednji Sloveniji. Svojo zgodbo o tem govorijo najdbe z novoodkritega kolišča Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. zbor Ig, ki je med prireditvijo odpel tudi nekaj božičnih pesmi. Prireditev je povezovala članica društva Darja Modic, ki se je zahvalila vsem, tako obiskovalcem prireditve in lastnikom konj kot tistim, ki so sodelovali pri izvedbi prireditve, in sicer Občini Ig, Konjerejskemu društvu Krim in Moškemu pevskemu zboru Ig. Prireditev je potekala na hipodromu v Vrbljenu, kamor smo pripeljali in postavili ter okrasili gasilsko prikolico, na kateri je bil postavljen oltar. Sam prostor smo okrasili praznikom primerno. Po koncu uradnega dela smo za vse sodelujoče pripravili toplo malico – pečenico z zeljem ter kuhanim vinom oziroma čajem. Najmlajše otroke je obiskal Božiček in jih simbolično obdaroval. Da smo izpeljali blagoslov konj, gre zahvala tudi vsem pridnim članom Turističnega društva Krim, ki so z veliko dobre volje poskrbeli tako za hrano, pijačo in vse drugo, da je prireditev potekala nemoteno. Še enkrat hvala vsem! Se vidimo decembra 2023 na blagoslovu konj. Darja Modic, Turistično društvo Krim Špela Žagar Indihar Mostiščar 01 | Februar 2023 19  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Božično-novoletni koncert Nastop učencev iz enote Ig J esen prinese vsako leto vedno krajše dneve, a tudi nestrpno pričakovanje bližajočega se božiča, praznovanj in počitnic. Učenci in učitelji Glasbene šole Emil Adamič enote Ig so tako pripravili božično-novoletni koncert, ki je potekal 20. decembra 2022 v Osnovni šoli Ig. Ob prostorski stiski v šoli je za večjo prireditev kar podvig najti ustrezen prostor. Bolezen je nekaj dni pred nastopom dodobra razredčila vrste nastopajočih in tako je lahko bivša steklena avla sprejela mlade glasbenike in obiskovalce. Številni božični napevi in znane novoletne pesmi so odmevale iz pihal, kitar, klavirja in godal. Nekateri učenci so ruštvo Fran Govekar Ig je ob sodelovanju Župnije Ig organiziralo božični koncert 26. 12. 2022 v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. K udeležbi so bili povabljeni vsi zbori, ki delujejo v župniji. Koncert so začeli člani Mešanega pev- Ižanski oktet 20 Mostiščar 01 | Februar 2023 Emil Adamič Kvartet klarinetov nastopali prvič ter že po nekaj mesecih učenja instrumenta stopili na oder in pokazali, kaj vse se lahko naučijo v tako kratkem času. Spet drugi so na glasbeni šoli že vrsto let in njihove zahtevne skladbe zahtevajo še mnogo več vadbe in vztrajnosti. Gledalce so drug za drugim popeljali čez program, ki ga je končal Kvartet Božični koncert D GLASBENA ŠOLA skega zbora Društva upokojencev Ig s himno, saj ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Zbor, ki ga vodi Klemen Jerinc, je nato zapel še tri božične pesmi: Noč se spušča v Betlehem, Zvezde svetlo sevajo in Kaj nam prinaša sveti večer. Moški pevski zbor Ig pod vodstvom klarinetov GŠ Emil Adamič. Seveda nista manjkala zahvala in voščilo, ki ga delimo tudi vam – naj bo novo leto 2023 polno veselih trenutkov in odlične glasbe! Janez Dolinar, GŠ Emil Adamič 30 LET Mirka Merzela se je predstavil s pesmimi: Srečna si štalca, Noč božična in Jaz vem za eno štalico. Novonastali Župnijski oktet z Igorjem Kovačičem nam je zapel Hitite, kristjani, Ko so pastirci in Glej zvezdice božje. V svoje vrste vabijo nove pevce. Ženski pevski zbor Perunike z zborovodkinjo Brigito Gregorčič Lenarčič je zapel Joy to the world, Božično drevo in Na božični dan. Zadnji je nastopil Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Igorja Kovačiča. Njihov izbor pesmi je bil: O, jaslice borne, V stajici pri Betlehemu in Pri jaslicah. Program je povezovala predsednica Društva Fran Govekar Ig Alenka Jeraj, ki je med nastopi zborov prebrala nekaj razmišljanj iz knjige Sarah Young z naslovom V tvoji navzočnosti. Pred zadnjo skupno pesmijo Sveta noč nas je nagovoril župnik Janez Avsenik. Zahvalil se je pevcem, zborovodjem in voditeljici ter prisotnim in njihovim domačim zaželel obilo blagoslova ob božiču in tudi v prihajajočem novem letu. Tončka Jeraj  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pripovedke izpod Krima in Mokrca N a prvem Govekarjevem večeru v letu 2023 smo predstavili knjigo Pripovedke izpod Krima in Mokrca, ki jo je izdalo naše društvo. Ideja za knjigo je rastla že več let, od takrat, ko so bile objavljene v Mostiščarju. Tam jih je etnologinja Katja Tegelj postavila v kontekst in jih primerjala s pripovedkami iz drugih krajev s podobnimi tematikami (npr. o divjem možu, vodnih vilah). Povabili smo jo k sodelovanju in pripravila je podobno primerjavo tudi za našo knjigo, za kar se ji zahvaljujemo. V knjigi objavljamo več zgodb nekdanjega učitelja v Tomišlju Iva Trošta ter Frana Govekarja, dramatika in kulturnega delavca, po katerem se imenuje naše društvo. Marjeta Žebovec, etnologinja in slovenistka, ki je knjigo uredila je na Govekarjevem večeru, povedala, kako je potekalo delo in predstavila oba avtorja ter njune pripovedke. Večinoma gre za bajeslovne ali zgo- Podpeški oktet dovinske pripovedke. Igralke in igralci Gledališke skupine Pod odrom, ki deluje v okviru Društva Fran Govekar Ig, pa so prebrali nekaj odlomkov, da bi bralce pritegnili k branju. 30 LET Vabljeni k naročilu romana Frana Govekarja Ilustracije je tudi tokrat prispevala Julijana Peršič in si jih do naslednjega meseca ogledate v Knjižnici Ig. Na stopnišču so razstavljene slike z naslovom Zimske članic in članov Likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Večer so s petjem popestrili pevci iz sosednje občine, člani Podpeškega okteta. Začeli so z Barjansko, končali pa z Žabami, kar je navdušilo obiskovalce. Izdajo knjige sta omogočili Občina Ig in Občina Brezovica. Predstavitev knjige bomo izvedli tudi v sosednji občini Brezovica, ki je naročila več knjig in finančno pomagala pri izdaji. Zagotovite si svoj izvod po akcijski ceni za 15 EUR in uživajte v pripovedkah iz domačih logov. 30 LET Fran Govekar Alenka Jeraj Padar Žajbelj Kronika vasi na Ižanskem po akcijski ceni 20 EUR in nove knjige Pripovedke izpod Krima in Mokrca, Kronika vasi na Ižanskem Padar Žajbelj Vabimo vas na Govekarjev večer v ponedeljek, 20. februarja 2023, ob 19.00, v dvorani Centra Ig. od Pripovedke izp Mokrca Krima in , Fran Govekar Ivo Trošt v kateri objavljamo tekste Frana Govekarja in po akcijski Iva Trošta ceni 15 EUR info@dfg.si ali pokličite na GSM: 051/374-475 V društvu Fran Govekar Ig smo z Akademijo obeležili zaključek praznovanj ob 30-letnici delovanja Društva Fran Govekar Ig. Na tokratnem Govekarjevem večeru se bodo s kratkimi točkami predstavile skupine, ki delujejo v društvu. Na ogled bo razstava slik članov Likovnega društva 2002 s Škofljice. 30 LET Vabljeni! Mostiščar 01 | Februar 2023 21  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Medo in Eva V petek, 27. januarja 2023, smo si ogledali lutkovno igrico Medo in Eva, v kateri sta blestela najmlajša člana Društva Fran Govekar Ig Eva Čelan in Gregor Podržaj. Medo na bližnjem hrastu najde med. Med obožuje in želi priti do njega, ker pa je 30 LET plezanje po drevesu zelo naporno, mu ne gre preveč dobro. Za pomoč prosi Evo, ki ravno pride mimo. Eva mu brez zadržkov pomaga, pri tem pa naletita na nekaj težav. Predstavo je režirala Nežka Grmek. Alenka Jeraj Mali in veliki otroci vabljeni na lutkovno predstavo MEDO IN EVA ter mladinsko gledališko igro MULCI PROTI DOKTORJU ZLOBI v petek, 17. februarja 2023, ob 17.30 v Kulturno dvorano na Golem. Vstopnina: 5 eur Mlada lutkarja Eva in Gregor Mulci proti doktorju Zlobi V petek, 27. januarja 2023, so člani Mladinske gledališke skupine pred polno dvorano v Domu kulture Ig zaigrali mladinsko predstavo Mulci proti doktorju Zlobi. Predstavo je režirala Alenka Jeraj. Mulci v puberteti so prepričani, da starši proti njim izvajajo globalno zaroto. Prepovedujejo jim igrice na računalnikih, gledanje televizije, zahtevajo pa pospravljanje sobe, učenje, delanje nalog, skratka, hranijo se z njihovim trpljenjem. S časoplovom se odpravi- jo v preteklost, da bi videli, kakšni so bili njihovi starši v njihovih letih in da bi spremenili tok zgodovine. Nato ugotovijo, da jim starši v resnici pripravljajo presenečenje za noč čarovnic, in s pogovorom rešijo večino težav. V preteklosti srečajo neandertalca, ki jim pomaga popraviti časoplov, pride pa tudi na kratek obisk v današnji čas. Igro je napisal Janez Remškar, ki je prišel na predstavo ter pohvalil igralke in igralce. Očeta igra Aleks Sopko, mamo pa Zarja Uršič. Njuna 30 LET Prizor iz predstave otroka sta Erazem, ki ga igra Tim Erjavec Kuhar, in Zoja, ki jo igra Eva Brkovič. Prijatelji, s katerimi gredo v preteklost, so agent Rudi, ki ga igra Blaž Lipovšek, ter agentki Vilma, ki jo igra Špela Toni, in Žana, ki jo igra Loti Erjavec Kuhar. Neandertalca igra Ambrož Podržaj. Za sceno, kostume in efekte sta poskrbeli Anita Indihar Dimic in Alenka Jeraj. S predstavo se bomo udeležili srečanja otroških in mladinskih gledaliških skupin na Brezovici ter gostovali po naši in sosednjih občinah. Igralci in režiserka ob koncu premiere 22 Mostiščar 01 | Februar 2023 Alenka Jeraj  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Upanje Božiček v Iški Ko pohlep te ugrabi, ko samota te omami, ko srce te zaboli, takrat, ko srce ti zagori. T udi letos je Božiček obiskal naše otročke v Iški, vendar tokrat malce drugače. Ker je že star in težko hodi, mu je letos pomagal Janez Smole z Iga s svojimi konjički in prečudovito kočijo. Kaj lepšega za otroke! Mnogo jih je prvič videlo konja v živo, vsi pa so se izjemno razveselili, da jih je Janez s hčerko velikodušno vozil v pravljični kočiji. Nepozabno za otroke, saj so na bombone in čokolade kar malce pozabili. Po končani vožnji jih je Božiček povabil v Utko (vaška hišice za vse), kjer jim je natrosil kar nekaj zanimivih, predvsem pa poučnih pravljic. Starši so se medtem pred Utko okrepčali s kuhanim vinom, vsi skupaj pa so se zahvalili Božičku in predvsem Janezu za izjemen dogodek. Upanje umre zadnje, to pogosta je poved, to je podpora tebi, uči te lepše gledati na svet. Dobre stvari naj se dogajajo, slabe pa naj gredo stran. misli dobre naj povabijo, slabe pa pošljejo drugam. Narobe svet Ko svet obrne se na glavo, ko mrak ti pade pred oči, ko končno vidiš to resnico, resnico, ki se skriva za lažmi. Z Božičkom v Utki Božiček je ob slovesu otrokom obljubil, da jih bo obiskal tudi drugo leto, če bodo seveda pridni, kot so bili v letu 2022. Vaški svet Iška in Božiček Zahvala gasilcem PGD Tomišelj V mesecu oktobru smo se v enoti Sonček posvetili projektu Oktober – mesec požarne varnosti. Spoznali smo gasilce in njihovo delo. Izvedli smo veliko dejavnosti na to temo, v veliko pomoč pa so nam bili tudi gasilci iz PGD Tomišelj. Na širo- ko so nam odprli vrata gasilnega doma, nam vse povedali in pokazali. Na glavnih vratih gasilnega doma smo pripravili tudi razstavo likovnih izdelkov otrok, ki so jih ustvarili v času trajanja projekta. Za gostoljubnost in prijaznost se jim najlepše zahvaljujemo in si želimo še nadaljnjega sodelovanja z njimi. Za vse tomišeljske gasilce gasilski pozdrav: Na pomoč! Strokovne delavke enote Sonček, Vrtec Ig Svet okoli tebe se podira, nesrečo v življenje nosi, vrata sreče ti zapira in te za podporo prosi. Ko naveličaš se vsega, ko vse te že mori, se na lepe spomine spomni, naj spomin te raveseli! Spomini Spomini so dobri, žalostni in veseli, ampak vseeno za vedno bodo pred očmi nam peli. Enkrat bomo vse te delili, ampak nikdar jih zares pozabili. Mateja Železnik Osnovna šola Ig, 9.a Razstava naših risb na gasilskem domu Pri gasilcih doma Mostiščar 01 | Februar 2023 23  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obisk predsedniške palače V sredo, 23. 11. 2022, smo otroci skupin Ježki, Zajčki, Metuljčki, Lunice in Mucki obiskali predsedniško palačo. To je tudi dan Rudolfa Maistra in dan odprtih vrat predsedniške palače, še zadnjič s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem. Predsednik nas je najprej nagovoril v glavni sobani, nato pa smo se odpravili po palači vse do njegove pisarne, kjer smo se z njim tudi Na obisku v predsedniški palači fotografirali. Ob koncu obiska so nas pogostili s sladoledom, vsak otrok pa je za spomin dobil tudi slovensko in evropsko zastavo. Po končanem obisku smo se sprehodili po Ljubljani in si ogledali bližnje znamenitosti. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. Strokovne delavke Vrtca Ig S predsednikom Borutom Pahorjem Prvič v vrtcu M esec december je bil pri Piščančkih uvajalno obarvan, saj so naši najmlajši malčki iz Vrtca Ig prvič prestopili vrtčevska vrata enote Studenček. Kljub jokajočim začetkom smo zdaj že pravi korenjaki, ki pogumno Otroci skupine Piščančki 24 Mostiščar 01 | Februar 2023 stopamo skozi vrata igralnice. Vsak dan vedoželjno spoznavamo nove igrače in kotičke našega vrtca. Med seboj smo se že lepo povezali, postali smo velika vrtčevska družina. Zelo radi poslušamo pesmice, plešemo, skočimo v bazen- ček z žogicami in zapojemo kakšno pesmico. Privoščimo si tudi masaže z bibarijami, si ogledujemo in opisujemo slikanice, še posebej tiste, v katerih so skrite živali, najraje pa se pocrkljamo v naročju naših vzgojiteljic. Ko nam vreme do- Pogled ven na snežake in sneg pušča, se odpravimo na svež zrak, kjer lovimo sončne žarke in raziskujemo okolico Iga z našim mini bus vozičkom. Strokovni delavki skupine Piščančki  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Božično-novoletni bazar na OŠ Ig in podružnicah Praznično obarvan kulturni program D ecember je čas praznovanj in obdarovanj. Je čas, ko namenimo več pozornosti bližnjemu in ko se prijetne misli širijo od človeka od človeka. Je čas, ko pred izložbenimi okni postojimo, pa ne vemo, zakaj, vemo le to, da smo se morali in da je tako edino prav. December je preprosto krona leta in plačilo zanj. V ta namen smo učitelji z učenci pripravili tradicionalni božično-novoletni bazar, ki je bil med obiskovalci šole lepo sprejet in polno obiskan tako na matični šoli kot na vseh treh podružničnih šolah. Mlajši učenci so nas pod taktirko razrednih učiteljev navdušili z izdelavo raznovrstnih izdelkov, ki so se ponosno kazali na stojnicah v avli razredne stopnje. Starši, babice, dedki in drugi krajani naše občine Vrvež na bazarju so lahko izbirali med pestro ponudbo ročno izdelanih, umetniških, otroških, okusnih, domiselnih in drugih izdelkov uporabne vrednosti, ki so svoje novo mesto našli v novem domu. Najstarejši učenci so nas navdušili s slastnimi palačinkami, ki so še toliko bolj teknile, ker so nastajale izpod rok naših devetošolcev. S svojimi talenti so se predstavili številni učenci predmetne stopnje in s pestrim kulturnim programom dodobra prebudili čustva poslušalcev in gledalcev. Deležni so bili petja, instrumentalne glasbe, gledališke ter plesne predstave. Za izvedbo programa se poleg izvajalcev iskreno zahvaljujem tudi mentorjem in drugim strokovnim ter tehničnim delavcem šole, ki so na kakorkoli prispevali k Izdelki izpod rok učencev izpeljavi omenjenega dogodka. Za uvodni nagovor, vodenje programa in zaupanje v vsebinsko realizacijo pa gre posebna zahvala ravnateljici šole Tanji Rozman. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali 1.711,85 eur za šolski sklad. Denar bo namenjen pomoči socialno ogroženim učencem in njihovim družinam ter za sofinanciranje nadstandardnih dejavnosti šole. Hvala vsem, ki ste nas obiskali in v naši družbi preživeli ta dva popoldneva. Hvala vsem za finančni prispevek in moralno podporo. V prihajajočem novem letu pa želim obilo zdravja, notranjega miru in osebnega zadovoljstva. Manca Hace, Osnovna šola Ig Bazar na predmetni stopnji V četrtek, 8. 12. 2022, smo se učenci in starši popoldne zbrali na govorilnih urah, ki pa so potekale ta dan drugače, saj smo organizirali božično-novoletni bazar, na katerem smo v dobrodelne namene prodajali izdelke naših učencev ter se družili na priložnostnem kulturnem programu in ogledu teh izdelkov. Spremljala sem zanimiv kulturni program, ki ga je začel pevski zbor, nadaljevali pa so ga glasbeniki. Žal mi je, da sem zamudila sošolkin nastop. Šestošolci so se nam predstavili z dramatizacijo odlomka iz knjige Janeza Jalna Bobri. Všeč mi je bila vključitev lutk v predstavo, saj je bila tako zgodba prišla bolj do izraza. Ker je bil to bazar, sem si ogledala razstavljene izdelke, ki so mi bili vsi všeč, in si kupila čoko-oreo piškote v steklenem kozarcu, da bom doma preverila svoje slaščičarske sposobnosti. Obiskovalci prireditve so z nakupom prispevali sredstva v šolski sklad, hkrati pa so si krajšali čakanje na govorilno uro pri posameznih učiteljih oziroma predmetih. Julija Glavan, 9. b Mostiščar 01 | Februar 2023 25  KULTURA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////// Zvočni dogodek v Iški vasi V polni dvorani PGD Iška vas smo se 21. 1. 2023 družili – ne na koncertu, temveč dogodku vsak v svojem dojemanju zvoka. Ta je večni sopotnik iz brezčasja (citat dr. Mire Omerzel Mirit). Zvok, vedno in povsod navzoč; slišen in neslišen, iz tišine porojen, da vrne se v praznino. Od nekdaj je bil spremljevalec pomembnih prelomnic v posameznikovem življenju – rojstvu, poroki, smrti, iniciaciji. Tudi v vsakodnevnem življenju nas spremlja kot hrup ali kot spodbuda, tolažba, ponese nas v radost ali žalost. Ne le za govor, gib, ples, petje, namenjen je tudi spoznavanju svojih občutij in ozaveščanju svojih ter odmevov naših misli. Vsi potrebujemo aktivnost in gibanje pa tudi mirovanje in sprostitev. Ne le vodne, sončne, zračne, aroma, temveč tudi zvočne kopeli imajo ta namen. Niso sredstvo harmoničnega glasbenega užitka, temveč sredstvo preobrazbe. Starodavni inštrumenti ustvarjajo zvočni ovoj, ki mu naš razum in um ne moreta slediti, ga predvideti in ne napovedati. Zvok je to, kar občutimo, zato so kopeli primerne tudi za neslušeče, za osebe s posebnimi potrebami in hiperaktivne otroke. Uporablja se v terapevtske namene, ne 26 Mostiščar 01 | Februar 2023 Gong kot nadomestilo zdravstvenim posegom, temveč kot pomoč pri spodbujanju procesa samozdravljenja. Vse kar med zvočno kopeljo začutimo, občutimo, mislimo, sicer ozavestimo, vendar spustimo. Zavedamo se svoje okolice, telesa in misli; smo v stanju t. i. budnega sanjanja kot opazovalci, zato se prepustimo ter tako omogočimo uravnovešanje potreb in stanja svojega telesa in duha. Ravnovesje pa ni nič drugega kot celostno zdravje. Maja Kristan Darivayka  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Čas je za obnovo degradiranih mokrišč M okrišča so območja, kjer nenehno ali začasno zastaja voda. Človekovo razumevanje pomena mokrišč ključno vpliva na njihov obstoj. Dolga leta so bila mokrišča razumljena kot nekoristen svet, poln blata, komarjev in drugih nadlog, ki bi se jih bilo najbolje čim prej znebiti. Marsikje je tako res prišlo do izsušitve mokrišč in marsikje izsuševalna dela na teh območjih še vedno potekajo. Tako je bilo v zadnjih tristo letih uničenih skoraj 90 odstotkov mokrišč po svetu. Pa so take aktivnosti res vedno upravičene? Številni raziskovalci doma in po svetu opozarjajo, da so mokrišča ključna za preživetje človeštva: blažijo namreč poplave in podnebne spre- membe (omogočajo ponor ogljika v šotnih tleh, vlaga, ki izhlapeva iz mokrih tal pa v vročih obdobjih, hladi območje), so dragocen vir pitne vode in hrane ter hkrati delujejo kot naravna čistilna naprava. Poleg vsega naštetega je izredna tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Kar 40 odstotkov vseh vrst na svetu živi ali se razmnožuje v mokriščih. Ljubljansko barje kot mokrišče pa je pomembno tudi za ohranjanje dragocenih najdb koliščarskih naselbin svetovnega pomena. Zaradi vsega naštetega so bila številna mokrišča zavarovana kot naravni parki, nekatera pa tudi prepoznana kot mokrišča mednarodnega pomena. 2. februarja 1971 je tako prišlo do podpisa Ramsar- ske konvencije, medvladnega sporazuma, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Omenjena konvencija je bila podpisana v želji, da bi zavrli poseganje v mokrišča ter njihovo izginjanje v sedanjosti in prihodnosti. Tudi Jugoslavija in pozneje Slovenija sta ratificirali omenjeno konvencijo. V spomin podpisa Ramsarske konvencije 2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč, katerega tema je Čas je za obnovo degradiranih mokrišč. Ljubljansko barje zaradi dolge zgodovine izsuševalnih del vse bolj izgublja karakteristike mokrišča. Na Barju tako danes skoraj ni več živega barja. Strajanov breg je edino Pregloboki izsuševalni jarki so eden glavnih vzrokov izginjanja mokrišč. JZ KP Ljubljansko barje preostalo nizko barje, Kozlerjeva gošča, Goriški mah in Mali plac pa so še zadnji večji ostanki visokega barja. Od nekdanjega velikega močvirja je ostala gosta mreža izsuševalnih kanalov. Vztrajno se manjša tudi obseg mokrotnih travnikov. V želji, da bi ohranili največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji, je bilo območje Ljubljanskega barja leta 2008 zavarovano kot Krajinski park Ljubljansko barje. Na zemljiščih v upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje izvajamo številne ukrepe, namenjene obnovi mokriščnega značaja Barja. V zadnjih letih je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje pridobil v upravljanje več kot 200 ha površin, na katerih izvaja prilagojeno kmetijsko prakso. Z opuščanjem gnojenja in prilagojeno košnjo intenzivne travnike spreminjamo v ekstenzivne. Opuščamo obnovo izsuševalnih jarkov ali pa na njih nameščamo pregrade za počasnejše odtekanje vode. Ustvarjamo tudi nove vodne habitate, kjer svoj dom najde pestra paleta živalskih in rastlinskih vrst. Ključni pogoj za ohranjanje mokriščnega značaja Barja je dovolj visok nivo podzemne vode, ki ga v zadnjih letih budno spremljamo. Na podlagi rezultatov meritev vodostaja načrtujemo oziroma prilagajamo ukrepe tako za obnovo habitatov kot tudi za ohranjanje arheološke dediščine. Kljub mokrotnemu značaju Ljubljanskega barja v poletnih mesecih opažamo pomanjkanje vode. Pomanjkanje vode pa je težava tudi za kmetijstvo. V interesu vseh je tako najti pravo mero med izkoriščanjem in ohranjanjem Ljubljanskega barja. Maša Bratina, JZ Krajinski park Ljubljansko barje Mostiščar 01 | Februar 2023 27  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Domorodstvo v Sloveniji Jasna Martinjak, voditeljica prireditve P redstavitev Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel prvič na Igu pri Ljubljani v Deželi Krajnski. V soboto, 3. 12. 2022, na Prešernov rojstni dan, smo prebivalcem Občine Ig in okolice ponudili možnost seznanitve z Domorodno Skupnostjo Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD. Tokratni dogodek je potekal v veliki dvorani Gasilskega centra Golo v organizaciji Zavoda Rodna Zemlja, vodila pa ga je Jasna Martinjak s skupino sotrudnikov. Seznanili smo se s slovenskimi koreninami, v šolskem sistemu izobraževanja Republike Slovenije žal načrtno, a premočno pogrešano tematiko. Še vedno preživeli slovenski rodovi v slovenskih zgodovinskih deželah področje oživljamo in mu dajemo mesto, ki mu pripada. Po pozdravu in uvodnem nagovoru je voditeljica k besedi povabila glavnega govorca prireditve, dolgoletnega raziskovalca slovenskih korenin, domorodca in domoljuba, avtorja ter soavtorja kar dvajsetih knjig s področja prave oziroma zamolčane in prikrite slovenske zgodovine Andreja Šiškota. Pravopisno bi sicer zapisali Andreja Šiška, vendar slovenski domorodci stremimo k ohranjanju oblik zapisa skladno z izročilom, kot je primer iz zgodovinske knjige Zgodovina slovenskega 28 Mostiščar 01 | Februar 2023 naroda iz leta 1866 profesorja Janeza Trdine, kjer je jasno zapisano Kralja Samota, in ne kralja Sama. Zadnji je preprosto in razumljivo predočil številna večini doslej načrtno zamolčana, obenem pa zelo močna zgodovinska dejstva in s konkretnimi primeri dokazal, da smo Slovenke in Slovenci deželanke in deželani slovenskih zgodovinskih dežel na evropskih tleh staroselci oziroma domorodci. Posebej smo si zapomnili primer svetovno znanega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, o katerem zna večina tistih, ki smo obiskovali šole v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v sedanji Republiki Sloveniji povedati zgolj to, da so si zapomnili rek »le čevlje sodi naj kopitar«, pa morda še kaj malega o Kopitarjevem sporu s Francetom Prešernom, katerega rojstni dan se je obeleževal prav na dan tokratne prireditve. Šiško je zbranim pojasnil, da je bil Jernej Kopitar dejansko eden največjih jezikoslovcev, ne zgolj med Slovenci, marveč tudi v Evropi in Svetu. Bistvena dejstva o njegovem delu pa so nam žal načrtno zamolčali, saj je bil prav Kopitar tisti, ki je prvi znanstveno razvil t. i. slovensko staroselsko ali domorodno teorijo in o njej predaval celo na dveh izmed najznamenitejših univerz v Evropi, na Sorboni (Francija) in Oxfordu (Anglija). Sam Kopitar je svojo Plesalci rezijanskega plesa iz Kluba Orfej teorijo imenoval karantanskopanonska teorija, po kateri so predniki današnjih Slovencev praprebivalci Srednje Evrope od Egejskega do Jadranskega in Baltskega ter Mrzlega morja ter obenem najstarejši narod v Evropi. V šolah pa se še vedno učimo o popolnoma nedokazani priselitveni teoriji našega domnevnega prihoda v Srednjo Evropo iz Pripjatskih močvirij na vzhodu, izza grebena Karpatov med 6. in 8. stoletjem. Šiško je prisotne pozval k razmisleku o zamolčanih dejstvih. Postavlja se tudi vprašanje, ali je takšen šolsko-izobraževalni sistem, ki ga plačujemo vsi mi davkoplačevalci, dejansko to, kar potrebujemo, ali pa je v službi nečesa in nekoga drugega? V Sloveniji smo se lani javno oklicali slovenski domorodci, zbrani in povezani v Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel. K tej skupnosti je seveda mogoče tudi pristopiti, več o tem pa si lahko zainteresirani ogledajo na spletnem mestu www.dežele.si. Dejansko je v spletnem naslovu uporabljena beseda dežele s črko ž, in ne z, kot je na spletu sicer običajno. Ne glede na družbeno stanje v današnji Republiki Sloveniji tudi pri nas obstaja svet svobode, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, zapisane tako v preambuli kot tudi v 3. členu Ustave RS. DSZSD poleg navedenega sloni tudi na zgodovinsko suverenih – svobodnih, samostojnih in mednarodno priznanih slovenskih deželah Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje, Prekmurje, Beneška Slovenija in Bezjaška Slovenija, od katerih sta že bili ponovno oklicani/oživljeni Dežela Štajerska (2017) in Dežela Krajnska (2018). Delovanje DSZSD podpira tudi Razglas ZN o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 2007. Zanj so na Generalni skupščini Združenih narodov glasovali tudi predstavniki Republike Slovenije. O staroverstvu ali rodnoverstvu, ki sta z domorodstvom tesno prepletena, sta tančico skrivnosti razgrnila Matjaž Anžur in Marta Svetina, kratek utrinek iz svojih dragocenih spoznanj prav tako dolgoletnega raziskovanja naše zgodovine pa je z zbranimi podelil tudi profesor Vladislav Stres. Glasbeno sta prireditev s slovenskimi ljudskimi pesmimi popestrila Žiga Birsa in Jasna Martinjak. Maja Pogačnik, sotrudnica Rodne Zemlje, je predstavila Menjalni krog, brezgotovinski sistem menjave storitev, ki obeta in navdušuje. Zainteresirane je povabila, da obiščejo spletno stran www.menjalnikrog.si in se potem tudi pridružijo dejavnosti Menjalnega kroga.  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Martinjakova je ob koncu opozorila še na kritično kršenje javne rabe slovenskega jezika in posledično hudo onesnažen jezik mladih. Zbrane je tudi pozvala k samoopazovanju in samozavedanju ter povečanju uporabe izvirnejše materinščine na slovenskih tleh. Ob koncu prireditve smo imeli redko priložnost prisostvovati plesno-glasbeni zasedbi kluba Orfej, ki nas je očarala z ritmi in melodijo rezijanskega plesa. Njeni člani in članice so navzočim predstavili več ljudskih pesmi iz Rezije, nazadnje pa smo na rezijanske ljudske viže celo zaplesali vsi prisotni. Bralci si lahko ogledajo tudi video gradivo prireditve na spletnem mestu: https://youtu.be/NuI1fJrRWq0. Jasna Martinjak Tečaj mikroskopiranja v GMD Ig P od okriljem Mikološke zveze Slovenije in Gobarskega društva Lisička Maribor z glavnim mentorjem in vrhunskim gobarskim strokovnjakom Slavkom Šerodom ter asistentoma Mihelo Žunko in Darkom Hajnšekom je GMD Ig pripravilo dvodnevni tečaj z osnovami mikroskopiranja gob 28. in 29. januarja. Udeležilo se ga je 12 tečajnikov ter po dva člana iz Društva gobarjev Štorovke in Gobarskega društva Ribnica. Prvi dan je bilo teoretično predavanje spoznavanje gob, njihova struktura, razmnoževanje in spoznavanje mikroskopov. Drugi dan je bilo praktično delo na mikroskopih. V dnevih tečaja smo uporabljali svetlobni mikroskop s skupino leč, ki ležijo v isti optični osi in v ustrezni medsebojni razdalji. Pri mikroskopiranju smo uporabili mokri preparat glivnega tkiva za opazovanje. Na objektno stekelce damo vzorec glivnega tkiva, ga s kapljico vode pokapamo in prekrijemo pod kotom 45 stopinj s krovnim stekelcem, odvečno vodo pokapamo in tako pripravljen preparat položimo na mizico mikroskopa. Povečanje začnemo pri 40-, nato 100- nato 400- in nazadnje na 1000-kratni povečavi. Pri posameznih fazah povečave opazujemo spremembe. Pri opazovanju škrlatne čašice – zaprtotrosnica – smo zelo lepo videli ask s trosi (kot bi gledali fižolov strok). Mikroskopiranje je pomembno zaradi določitve specifičnih gob, ki jih ni mogoče določiti s prostim očesom. Opredelimo jih šele z ugotovitvijo strukture trosov. Trosi so različne oblike: okrogli, elipsasti, valjasti upognjeni, jajčasti, vretenasti, odrezani, suličasti, oglati, nepravilni, trikotni, zvezdasti, pikčasti, bradavičasti, bodičasti, krilati, mrežasti, progasti grabenski grebenasti, privekati in grebenasto pikasti. Udeležneci tečaja mikroskopiranja Na koncu tečaja naredimo poročilo, ki vsebuje metodo dela, rezultat in sklep, ki vsebuje uporabo literature. Po končanju tečaja so vsi udeleženci dobili potrdila o udeležbo na tečaju kot pogoj pristopa na izpit v drugi polovici avgusta za naziv determinator samostojni svetovalec. Gobarsko znanje ima zelo veliko vrednost tako za člane društva kot za občane. Želi- mo, da se nam pridružijo pri nabiranju gob, da jim determinatorji na samem kraju že omogočimo spoznavanje gob, kulturo nabiranja in veselo druženje. Zahvaljujemo se predsedniku GMD Ig Bracu Vukosavljeviću za organizacijo tečaja. Marija Medič, GMD Ig Braco Vukosavljević  IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dogajanje v vasi Škrilje Č eprav smo kar krepko zakorakali v leto 2023, se še vedno radi ozremo nazaj v leto 2022 in pogledamo, kaj vse se je dogajalo, kako smo se imeli, kaj je narejenega ter še in še ... Seveda, glede na pretekli leti, ki sta bili zaradi epidemičnih razmer povsem drugačni, je bilo leto 2022 leto dogajanja. Dogajanje se je začelo spomladi z našimi najmlajšimi člani, ki so začeli spoznavati gasilske tehnike za najmlajše. Veliko je bilo začetnikov, zato smo se temu tudi bolj posvetili. Pri delu in druženju smo uživali vsi. Druženje smo popestrili s pohodi na Stražar. Po prijetnem pohodu skozi gozd smo se igrali pri lovski koči oziroma njeni okolici. Pravijo, da prazen žakelj na stoji pokonci, zato smo tudi mi poskrbeli, da smo se vmes okrepčali s prigrizki in posladki. Ko so bili znani termini za tekmovanja, smo se začeli bolj aktivno vključevati tudi drugi člani, vsak v svoji skupini smo utrjevali znanje in hitrost za tekmovanje. Tekmovanja so bila za nami za ene bolj, za druge manj uspešna. Po tradiciji tovrstne dogodke zaključimo z druženjem in to je bil kostanjev piknik. Tako smo si ob klepetu in lupljenju kostanja popestrili jasensko popoldne in večer. Osnova nit dogajanja je vsekakor povezana z gradnjo nove garaže. Po dolgih letih priprave in sprememb se je v maju 2022 začela gradnja in po petih mesecih je bila garaža pod streho. To je nov za- četek za nove izzive – seveda nas čaka še veliko stvari, veliko delovnih akcij, kar pa je vedno povezano s finančnimi sredstvi. V ta namen smo pri spodaj navedenih operaterjih odprli sklic za donacije: TELEKOM Slovenija, T-2, A1, odprta številka za donacije 1919 sklic SKRILJE5 Za vse donacije, ki ste nam jih že namenili in ki jih še boste, se vam iskreno zahvaljujemo. PGD Škrilje Mostiščar 01 | Februar 2023 29  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Žegnanje konj pri sveti Marjeti D an po božiču, 26. 12., je praznik sv. Štefana. Štefan sodi med najstarejše svetnike in naj bi že v zgodnjem srednjem veku prevzel skrb za živino, zlasti za konje, ter tako nadomestil nekdanjega slovanskega boga Čred in živine Velesa in Volosa. Dediščina praznovanja sv. Štefana se je ohranila vse do danes. To je praznik, ki so ga v zadnjih letih začeli praznovati po različnih koncih Slovenije, namreč odkar živimo v samostojni državi, god sv. Štefana sovpada z dnevom samostojnosti. Ranč Zapotok je pri sv. Marjeti organiziral blagoslov od leta 1997 do 2011, potem pa smo prekinili s tradicijo blagoslova. Konjarji smo se raztepli in začeli smo jahati vsepovsod. Sam sem bil od Strug do Vidma Dobropolje, Velikih Lašč, Grosuplja in še kje. Toda pri sv. Marjeti se z našim odhodom blagoslov ni ustavil. To lepo tradicijo je nadaljeval sovaščan Janez Ciber. Leta 2021 sem se spet udeležil obreda na Golem in bilo je spet lepo. Letos ni bilo dvoma, kje bom žegnal svojega Diorja. V turobnem vremenu smo se zbrali pri Trinku jahači s podhojnega hriba, Zapotoka in celo jahačica z Lesnega Brda. Skupaj smo odjahali do cerkve, ker so že bili jahači iz Sarskega ter Janez Ciber in znani govedorejec in konjar iz Velikih Lašč Milan Kaplan. Po maši je gospod Avsenik z lepim govorom nagovoril vse prisotne ter vsakega konja in konjenika blagoslovil. Vsak konj je dobil kruh in sol ter spominsko medaljo. Ker vreme ni bilo najbolj prijetno, smo odšli na Janezov ranč. Poskrbeli smo za konje in seveda tudi za sebe. Družina Ciber je v toplo zakurjenih prostorih poskrbela tudi za nas. Dišalo je po klobasah, kuhanem vinu, čaju in pecivu. Tako smo v pogovorih o konjih in načrtih za letošnje leto prijetno preživeli dan in se razšli zadovoljni, Blagoslov konj na Golem polni vtisov tistega dne. Ohranjevanje in obujanje starih običajev krepi narodno zavest in bogato družabno življenje na vasi. Zahvalil bi se župniku Avseniku za lepo opravljen obred, družini Ciber in Lilijani Žitnik za pomoč pri organizaciji ter Janezu, ker ohranja lepo tradicijo v upanju, da se naslednjo leto ob našem prazniku vidimo v še večjem številu. Marjan Žitnik - Lucky, Golo Iščemo pevce in pevke M Moška vokalna skupina – Ižanski oktet oška vokalna skupina je nastala septembra 2022 na pobudo Klemna Goloba. Trenutno nas je osem, zato smo Ižanski oktet. Pojemo sakralno glasbo vseh obdobij, in sicer priložnostno. Do zdaj smo peli trikrat. V svoje vrste vabimo moške do srednjih let, ki jih veseli prepevanje. Predvsem bi bili veseli prvih tenorjev. Smo odlična družba, veliko se zabavamo in smejimo. Zasledujemo usklajenost in uravnoteženost za- sedbe. Če si se pripravljen družiti z nami in prepevati, dobrodošel. Nadaljnje informacije dobiš na elektronskem naslovu igor.kovacic.ig@gmail.com, kamor lahko pišeš. M Mešani župnijski pevski zbor župnije Ig ešani župnijski pevski zbor župnije Ig vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Namen zbora je petje pri bogoslužju. Predvsem se pripravljamo za petje pri cerkvenih praznikih, kjer Zahvala dobrotnikom O b pogrebu pokojne Marinke Škrjanc je svoj dar namenila za potrebe Župnijske karitas Ig družina Piškur. Ob pogrebu pokojnega Antona Černiča iz Matene je namesto cvetja svoj dar namenil za potrebe Župnijske karitas Ig Slavko Župec z družino, Lj. cesta 78, Ig. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki pomagate s svojimi darovi, podpirate naše delo ter pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska karitas Ig 30 Mostiščar 01 | Februar 2023 običajno sodelujejo priložnostni orkester in vabljeni solisti. Trenutno se posvečamo programu, ki ga bomo izvedli na dekanijskem srečanju zborov in pri velikonočni vstajenjski maši. Če si ljubitelj zborovskega petja, vabljen, da se nam pridružiš. Veseli te bomo. To je zbor naše župnije. Nadaljnje informacije dobiš na elektronskem naslovu igor.kovacic.ig@gmail.com, kamor lahko pišeš. Igor Kovačič Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.).  KMETIJSTVO //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gorivo za kmetijstvo v letu 2023 Z gorivom za kmetijstvo (skrajšano GK) se od 1. 1. 2023 omogoča uveljavljanje znižane trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob nakupu goriva. S tem se je nadomestilo uveljavljanje pravice do vračila plačane trošarine za gorivo s predložitvijo zahtevka za vračilo trošarine. Gorivo za kmetijstvo (GK) je plinsko olje, ki se prodaja kot gorivo za ogrevanje ali pa kot gorivo za kmetijstvo in davčno (rdeče) označeno ter se prodaja na istih točilnih mestih. Mora imeti enake lastnosti kot dizelsko gorivo, le da nima dodanega do 7 % biodizla. Odgovarjati mora tudi standardu EN 590, ki ga zahtevajo proizvajalci motorja. Gorivo za kmetijstvo ni 'staro' kurilno olje za ogrevanje. Točilna mesta morajo biti označena z napisom Kurilno olje ekstra lahko – GK ali skrajšano verzijo KOEL – GK. Kupovati ga bo mogoče na 262 bencinskih servisih (od skupaj 558 bencinskih servisov v Sloveniji). Višina trošarine za gorivo za kmetijstvo je enaka kot za kurilno olje ekstra lahko in je za 76 % nižja od trošarine za dizelsko gorivo. Zato je enaka tudi maloprodajna cena. Zavezanci za DDV si lahko povrnejo vstopni DDV. Znižane trošarine za bencin in motorni petrolej po 1. 1. 2023 ni več. Upravičenci za nakup goriva za kmetijstvo so vsi, ki so na dan 30. 6. preteklega leta izpolnjevali vstopni normativ, to je normativno porabo 540 l za kmetijske in gozdne površine ali 150 l samo za gozd ter čebelarji z najmanj 41 panji čebel, ki imajo na dan 30. 6. preteklega leta evidentirane premike čebeljih panjev na oddaljena stojišča v oddaljenosti vsaj 10 km zračne linije. Gorivo lahko poleg nosilca kupujejo tudi drugi člani kmetije in agrarnih skupnosti. Vsi ti imajo v davčni informacijski sistem vneseno enolično identifikacijsko oznako (EIO), ki je sestavljena iz davčne številke in zadnjih treh številk EMŠO. Z njo pri nakupu izkažejo upravičenost. Če želijo, si jo lahko natisnejo z eDavkov. Pri pravnih osebah in s.p. je potrebno v sistem eDavkov vnesti podatke o osebah, ki pooblaščene za nakup goriva za tega upravičenca. Pravna oseba ali s. p. je upravičenec, le če ima tudi zemljišča prenesena na pravno osebo ali s. p. Gorivo za kmetijstvo se me točiti v zalogovnik vozila ali v prenosne posode, ki pa morajo biti certificirane. Pri prevozu posod je potrebno upoštevati predpise za prevoz nevarnih snovi. Gorivo za kmetijstvo se sme uporabljati v kmetijski in gozdarski mehanizaciji, ki je navedena v Pravilniku o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije in za pogon tovornih vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev. Goriva za kmetijstvo ni dovoljeno uporabljati v vozilih, kot so kombiji, poltovornjaki oz. pick up, terenska vozila, osebna vozila, tovorna vozila, štirikolesniki itn., a niso vključeni v omenjeni pravilnik. Gorivo za kmetijstvo se sme uporabljati za vse dejavnosti in za vsa dela, ki jih upravičenec za nakup goriva za kmetijstvo izvaja s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Torej za vsa dela v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih dejavnostih, npr. pluženje snega, košnja brežin, čiščenje jarkov itn. Upravičenec sme to uporabljati tako na lastnih površinah oz. površinah, ki jih ima v uporabi, kot tudi za izvajanje storitev drugim oz. naročnikom storitev. Količina kupljenega goriva za kmetijstvo navzgor ni omejena. Normativna poraba, omenjena na začetku tega besedila, služi le za ugotavljanje upravičenosti za nakup goriva za kmetijstvo (vstopni pogoj). Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 16. božični nočni pohod na Planinco N a minuli božič je bila tudi letos zadnja aktivnost PD Krim po- Jaslice ob poti hod na Planinco, kar smo organizirali z Lovsko družino Tomišelj. Pohod je potekal že šestnajstič po vrsti. Ko se je dan prevesil v večer, smo se zbrali pri cerkvi sv. Janeza v Podkraju. Po gozdni vlaki smo se povzpeli do ceste, ki vodi iz Tomišlja, in ji sledili do Planince. Bilo je čarobno, saj je poleg naših čelnih svetilk iz doline pozdravljalo nič koliko lučk iz sleherne hiše ali dvorišča, celo na nebu so sijale posamezne zvezde in luna. Zimska večerna idila bi bila še lepša, če bi bil sneg. Ob poti med koreninami smo lahko občudovali jaslice, ki jih vsako leto postavi z veliko rahločutnosti sovaščanka Darja Perme. V lovski koči so nas pričakali topla peč, čaj, kuhano vino, tudi hrane ni manjkalo. Vzdušje je bilo prijetno, saj smo se srečevali po večini domačini. Med potjo se niti nismo vsi prepoznali. Med nami je bila tudi Tilka Ciber, ki do zdaj še nobenega božičnega pohoda ni zamudila, za njo pa je že praznovanje osme dekade življenja. V hipu smo pozabili, da nam je v minulih dveh letih božični pohod odškrnil covid. Vseh pohodnikov nas je bilo blizu sto, vendar bi se težko prešteli – ko smo eni odhajali, so drugi šele prihajali. Zagotovo čez leto dni spet pridemo. Jože Krašovec Mostiščar 01 | Februar 2023 31  PLANINSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na koline na Osredek 2023 P rvi organiziran planinski izlet v letu je že tradicionalno na Vidovski Prečenje Zale Osredek na koline oziroma kmečko pojedino. Kar sedemnajst se nas je podalo v soboto, 14. januarja, iz Rakitne po trasi Pentlje, ki jo je postavilo PD Podpeč-Preserje. Tri družine z mlajšimi otroci so šle po cesti iz Sv. Vida. Dan je bil idealen za tovrstni izlet, saj je bila v dolini megla, nas pa je razvajalo zimsko sonce. Ker je še ponoči pred dogodkom padal dež, je bila gladina vode v potoku Zala nekoliko povišana, kar pa ni preprečilo, da ga ne bi prebredli. Večina bosi, nekaj pa z velikimi vrečkami na nogah. Brv – podrto drevo izpred nekaj let – je namreč strohnela in se prelomila. Ob dobro shojeni poti nas je pozdravljala obilica že razcvetenega teloha in trobentic. Imeli smo priložnost videti tudi dva gamsa. Na Osredek nas je prišel pozdravit naš predsednik Boštjan. Po pogostitvi smo se po isti poti vrnili v dolino, napolnjeno z meglo. Janko Purkat, PD Krim Jože Kadunc Pogled z Osredka proti Bukovcu, vmes Iška  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Člani ohranjajo stik z vrhom, prvenstvo nadaljujejo tudi mladi upi Č lanska ekipa ŠD Mokerc-KIG je januarja začela priprave na drugi del tekmovalne sezone. Cilji Članska ekipa 32 Mostiščar 01 | Februar 2023 po besedah strokovnega štaba ostajajo visoki, prvenstvo pa nadaljujejo tudi mladi upi. Rokometaši Mokerca z Iga Arhiv ŠD Mokerc Ig so letošnjo sezono pod vodstvom novega trenerja Bratislava Stojmenovića začeli odlično, za nekaj časa so se znašli celo na prvem mestu. V zadnjih tekmah jesenskega dela je sledil manjši padec, tako da so december končali na sedmem mestu z rezultatskim izkupičkom osmih zmag in petih porazov, a vseeno majhno oddaljenostjo (4 točke) od prvih dveh mest, ki v prihodnji sezoni zagotavlja mesto med prvoligaško druščino. V mesecu januarju so tekme ponovno začeli mladi upi. Mladinska ekipa pod vodstvom Martina Rajka je trenutno na desetem mestu prvoligaške lestvice z osvojenimi sedmimi točkami. Kadetom, ki jih vodi Jaka Peterlin, gre zelo dobro, saj zasedajo tretje mesto (11 točk). Starejši dečki bodo tekmovanje pod taktirko Sebastjana Ruperta nadaljevali v nadaljevalni skupini, medtem ko mlajši dečki (trenerja Matija Maričič in Gaj Štamcar) kažejo viden napredek v igri. Klub se trenutno lahko pohvali z več kot 200 člani v vseh selekcijah, zato verjamemo, da je pred nami svetla prihodnost. Dominik Pekeč  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mlajše selekcije uspešne na novoletnem turnirju v Beogradu Na poti v Beograd O d 27. do 29. 12. 2022 so mlajše selekcije ŠD Mokerc odpotovale na mednarodni rokometni turnir v Beograd. Beograjski novoletni turnir ima dolgo, 18-letno tradicijo in izredno močno zasedbo, na njem je tokrat sodelovalo kar 38 klubov z 62 eki- Ekipa mlajših dečkov pami iz Slovenije, Grčije, Črne Gore, BIH, Hrvaške in Srbije. ŠD Mokerc je nastopil s tremi ekipami; kadeti (fantje letnik 2006 in 2007), starejši dečki (SD – fantje letnik 2008 in 2009) ter mlajši dečki (MD – fantje in dekleta letnik 2010 in 2011). Vse tri ekipe so se dobro odrezale. Ekipa kadetov je z dvema zmagama in dvema porazoma zasedla 7. mesto od 12, ekipa SD je s tremi zmagami in dvema porazoma zasedla 6. mesto od 16. Najbolj pa je navdušila ekipa MD, saj so fantje in dekleta prvič nastopali na mednarodnem turnirju in za las se jim je izmuznila bronasta medalja. Zasedli so 4. mesto od 16. Večji turnirji, še posebno če so mednarodni, mladim rokometašem in rokometašicam pomenijo izjemno priložnost za boljšo medsebojno povezanost. Gradi se timski duh in s tem se krepi ekipa. Mladi si z nastopanjem v drugem okolju z neznanimi ekipami vsestransko širijo obzorja, saj pridobijo neprecenljive izkušnje tako na igrišču kot tudi izven. Beograjski turnir je bil odlično organiziran in voden, poskrbljeno je bilo za kakovostno sojenje in igralci so se imeli kljub nekaterim porazom zelo lepo. Vsi naši udeleženci so odlično zastopali barve Mokrca in svojega kraja, izkazali so se z borbenostjo in fair play igro. Za uspeh si zaslužijo iskrene čestitke! Iva S. Meglič Arhiv ŠD Mokerc Ig Ekipa starejših dečkov In memoriam Ida Meglič (1954−2022) Z žalostjo sporočamo, da je svojo življenjsko pot sklenila naša dolgoletna članica Ida Meglič. Ida je športnemu društvu Mokerc več kot 40 let zagotavljala energijo in pogon. Že kot najstnica je bila igralka ženske ekipe, nato njena trenerka ter pozneje vrsto let sekretarka društva in prostovoljka. Vedno smo se v društvu lahko zanesli na njeno nesebično pomoč. Ob 60-letnici društva je prejela zlato plaketo za dolgoletno požrtvovalno delo v upravi. Vedno se je bomo spominjali po njeni pozitivni energiji in dobrodušnosti. Ekipa kadetov Ida, počivaj v miru. Mostiščar 01 | Februar 2023 33  ŠPORT ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Rezultati šolskega medobčinskega tekmovanja v nogometu za učenke (letnik 2008 in mlajše) KONČNA LESTVICA: Športna dvorana Ig, četrtek, 15. 12. 2022 1. tekma, OŠ BREZOVICA:OŠ ŠKOFLJICA 2. tekma, OŠ DOBROVA:OŠ IG 3. tekma, OŠ DOBROVA:OŠ BREZOVICA 4. tekma, OŠ IG:OŠ BREZOVICA 5. tekma, OŠ ŠKOFLJICA:OŠ DOBROVA 6. tekma, OŠ ŠKOFLJICA:OŠ IG 2:1 0:1 1:0 1:0 2:0 3:2 1. OŠ ŠKOFLJICA 6 2. OŠ IG 6 3. OŠ DOBROVA 3 4. OŠ BREZOVICA 3 Na šolsko področno tekmovanje, ki bo 23. 1. 2023 v Športni dvorani Ig, sta se uvrstili OŠ Škofljica in OŠ Ig. Stanko Zavec Plezanje v Zapotoku P o daljšem premoru vas z veseljem obveščamo, da je plezalna stena v RTC Zapotok uspešno začela sezono 2022/2023. Kot prejšnja leta je termin ostal enak. Treningi plezanja so vsak petek razen med prazniki in šolskimi počitnicami po posamičnih skupinah, in sicer: − 17.30 predšolski otroci − 18.15 1. in 2. razred − 19.00 3., 4. in 5. razred − 19.45 ostali. Trenutno nas obiskuje približno 30 zagnanih mladih plezalcev. Nekaj mest je še prostih. Za vse nove člane informacije na GSM.: 041/446383 (Boris Pečar) in 040/427723. Klemen Krek, Društvo Zapotok Prva plezalna skupina  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// DRUŽINSKO ZOBOZDRAVSTVO NA ŠKOFLJICI NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. lasersko zobozdravstvo in estetika zobna protetika, kirurgija in implantologija PAKETI USTNE HIGIENE, ZALIVKE, PROTEZE, MOSTIČKI IMPLANTATI, EKSTRAKCIJE, ORALNO KIRURŠKI POSEGI, SVETOVANJE, REPARATURE PROTEZ zdravljenje parodontalne bolezni H I T R I A N T I G E N S K I C OV I D T E ST I S P OT R D I L O M otroško zobozdravstvo CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI 34 Mostiščar 01 | Februar 2023  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// AMALGAM - OSTANEK PRETEKLOSTI, KI UNIČUJE ZDRAVJE IN OKOLJE Kot zagotovo že veste, je na Škofljici odprla vrata klinika Ustna medicina mladi. Za celostni pregled ustne votline se lahko naročite na 08 200 60 33. V prejšnji številki smo govorili o parodontalni bolezni, za katero se pogosto niti ne zavedamo, da jo imamo. Danes bomo povedali nekaj besed o sivih ali amalgamskih zalivkah, ki jih opazimo takoj, ko odpremo usta. Amalgam – da ali ne? je v zobozdravstveni stroki eno najbolj perečih vprašanj. Mnenja so različna, prepričanja nadvse nasprotujoča si, poznavanje tematike pa sila pomanjkljivo. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je prav, da pogledamo v zgodovino in dobimo poglobljen vpogled v amalgam. Eden najbolj kontroverznih virov živega srebra so prav zobne zalivke, črne ali sive ‘plombe’, ki so jih uporabljali že leta 600 v kitajski dinastiji Tang. V Ameriki sta amalgam prinesla francoska brata Crowcur, ameriško združenje dentalnih kirurgov pa ga je takoj označilo za strupenega in vsako njegovo uporabo v ustih označilo za strokovno napako. Leta 1859, ko se je oblikovalo ameriško združenje zobozdravnikov, so določili, da je amalgam dovoljen. Razprava o primernosti njegove uporabe torej poteka že od samih začetkov uporabe živega srebra v zobozdravstvu in se nadaljuje še danes. Takrat alternativ ni bilo in tedanjo uporabo amalgama lahko še razumemo. Bil je namreč edini material, ki je zagotavljal dolgoročen mehanski obstoj zalivk. Danes imamo popolnoma enakovredne in celo boljše materiale in prav bi bilo, da zobozdravniki priznamo zmoto, okostnjak pa utone v zgodovini. Konec koncev je vsaka amalgamska zalivka sestavljena iz polovice živega srebra, in povprečna zalivka tehta malo manj kot gram. Strokovnjaki sicer pravijo, da več živega srebra zaužijemo z ribami, kot ga dobimo z amalgamom, vendar naše ugotovitve tega ne potrjujejo. Res je, da večina živega srebra pride v vode s predelavo fosilnih goriv, vendar študije nakazujejo, da naj bi zobozdravstvene ordinacije k onesnaževanju z živim srebrom prispevale kar od tri do štiri odstotke. Skandinavske države so leta 2008 uporabo amalgama zakonsko prepovedale zaradi onesnaževanja okolja, direkti- ve EU pa predvidevajo ukinitev uporabe amalgama na celotnem območju Evropske unije do leta 2029. Živo srebro je strup, zaradi amalgama sta na udaru tako naše zdravje kot okolje. Amalgam ne povzroča le trajnih in uničujočih razpok v zobni kroni, pač pa ima tudi negativen vpliv na človekovo zdravje. Prisotnost živega srebra v urinu je dokaz, da se živo srebro v ustih sprošča in absorbira v telesu. Sprošča se tudi v druge telesne organe, sčasoma se začne nabirati tudi v možganih. Ne glede na to, ali so zalivke nove ali stare, se živo srebro iz njih neprestano sprošča v telo. Tudi če zalivke odstranite, bo vaše telo še vedno čutilo posledice večletne izpostavljenosti. Traja lahko tudi do 18 let, da se dobra polovica živega srebra izloči iz telesa, saj proces poteka zelo počasi. Ljudje z amalgamskimi zalivkami imajo tri- do petkrat večjo količino živega srebra v urinu in do 12krat več živega srebra v drugih telesnih tkivih v primerjavi s tistimi, ki amalgamskih zalivk nimajo. Že majhne količine anorganskega živega srebra, ki smo mu izpostavljeni, lahko prispevajo k razvoju in napredovanju avtoimunskih bolezni. Zato ni presenetljivo, da se pri več kot 71 odstotkih ljudi z avtoimunskimi boleznimi (multipla skleroza, kronična utrujenost, avtoimunski tiroiditis …) zdravstveno stanje po varni odstranitvi amalgamskih zalivk izboljša. Vsak med nami ima drugačno sposobnost razstrupljanja telesa, nekateri posamezniki živo srebro in tudi druge toksine izločajo zelo dobro, drugi te strupe v sebi shranjujejo, kot bi bili odlagališče. Genetske variacije so tiste, zaradi katerih so nekateri bolj nagnjeni k zastrupljenosti z živim srebrom. Eden od genov je zaradi svoje povezave s proizvajanjem glutationa v telesu (ki je najmočnejši razstrupljevalec in antioksidant v telesu) zato še posebej pomemben. Naše telo lahko živo srebro izloči, če se to veže na glutation. Raziskave tudi kažejo, da je pri ljudeh s simptomi zastrupljenosti z živim srebrom, kot so kronična utrujenost, brezvoljnost, razdražljivost, nihanje razpoloženja, glavobol, slabša koncentracija in nespečnost, bolj verjetna prisotnost gena ApoE4, ki je znan kot Alzheimerjev gen. Ta zmanjša sposobnost razstrupljanja, veča tveganje za srčne bolezni, ljudje s tem genom ne morejo izločiti živega srebra, kar ima dodatne negativne posledice za njihovo zdravje. Vendar obstajajo načini za zmanjšanje izpostavljenosti in izboljšanje izločanja živega srebra. Glavni vir izpostavljenosti sta uživanje onesnaženih rib in prisotnost živosrebrnih zalivk. Živo srebro vpliva na skoraj vse organe, še posebej na možgane, srce, ledvice in črevesje. Izpostavljenost živemu srebru lahko povzroči veliko kroničnih obolenj in tudi okrepi že obstoječe težave, denimo nevrološke, ADHD, srčno-žilne, onkološke, avtoimunske bolezni … Nekateri ljudje so genetsko bolje prilagojeni za razstrupljanje, kar pomeni, da imajo različni posamezniki različne simptome in različne stopnje zastrupljenosti. Izpostavljenost živemu srebru lahko omejite tako, da se izogibate večjim morskim in tudi večjim rečnim ribam. Uživajte samo manjše, divje ribe. Če ste zastrupljeni z živim srebrom in je vaše počutje že dalj časa slabše kot sicer, preverite stanje pri svojem zobozdravniku in razmislite o varni odstranitvi amalgamskih zalivk. Pravzaprav je to v vsakem primeru zelo priporočljivo, pri čemer je izjemno pomemben tudi način zamenjave zalivk, saj se ob nepravilnem odstranjevanju v telo sproščajo ogromne količine živega srebra. Če boste obiskali zobozdravnika, ki bo zalivke odstranil brez kakršnihkoli priprav in previdnosti, lahko to vaše zdravstveno stanje le še poslabša. 5 razlogov za zamenjavo amalgamskih zalivk: 1. živo srebro, 2. higiena (skrček in špranja), 3. poškodbe zoba (raztezanje), 4. galvanske reakcije, 5. estetika. Varno in pravilno odstranjevanje amalgamskih zalivk s sodobno tehnologijo ter varnostjo in zdravjem pacienta na prvem mestu vam omogočamo v kliniki Ustna medicina. Pri odstranjevanju amalgamskih zalivk uporabljamo posebne svedre, ki pri vrtanju formirajo večje delce in s tem manj živosrebrnih hlapov. Večje kose amalgama počasi odstranimo, pri tem pa ves čas uporabljamo vakuumski sesalec, ki objame zobno krono. Ključnega pomena za zaščito pacienta je uporaba gumijaste opne ali optradama, ki preprečuje, da bi mikrodelci med postopkom prehajali v dihalno pot. Pacienta pred postopkom pokrijemo z zaščitnim pregrinjalom in mu namestimo masko z medicinskim kisikom. Ustna medicina – klinika za celostno zobozdravstvo je članica organizacije za ustno medicino in toksikologijo IAOMT, združenja zdravnikov, ki se izobražujejo in upoštevajo vse smernice biološkega zobozdravstva. Tehnike za pravilno in varno odstranitev amalgamskih zalivk so zato temeljno poslanstvo članov IAOMT in klinike Ustna medicina. Foto: Profimedia, Ustna medicina Mostiščar 01 | Februar 2023 35  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// a v a t os D hrane 040 336 179 01 286 46 77 PONEDELJEK–PETEK SOBOTA, NEDELJA in PRAZNIKI % TA 10 PUS PO 10 % 11.00–21.30 Nudimo vam tudi vsak dan sveže malice. www.gostilna-mars.si Brest 45, Ig PO PU ST A 10.00–21.30 MALI OGLASI Prodam med in medeno žganje. 051/222-833 GSM: 041/710-637 in 070/557-531 Hitro in kakovostno popravilo oblačil: oženje, krajšanje, menjava zadrge. GSM: 041/710-690, območje Iga Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 23. februarja 2023. 36 Mostiščar 01 | Februar 2023 % PO PU Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. 10 ST % 10 PU PO NOVO! Dostava tudi na Ig! ST Jedi po naročilu Testenine Pice iz krušne peči Solate Sladice Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 zaposli strojnika težke gradbene mehanizacije, voznika C- in E-kategorije in delavca za ročna dela v gradbeništvu. ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Poslovni prostori – oddam. Oddamo 180,7 m2, poslovni prostor v prvem nadstropju novogradnje. Poslovni prostor ima tri velike opremljene pisarne, sanitarije. Primeren je za mirne dejavnosti (pisarniške dejavnosti, servis drobne opreme, distributerske dejavnosti, telefonski-call center ipd). Prostori so v OPC na Igu. Poslovni prostor ima lasten vhod, več pisarn ter sanitarije (ločene za moške in ženske). V ceno vključeno: ogrevanje, električna energija, osnovni internet in 4 parkirna mesta. Kontakt: info@ogicom.si, 031695759 Podjetje GOBUT d.o.o. CENA 10 €/m2 ali po dogovoru Delo poteka v mladem kolektivu, v eni izmeni. Vsi zainteresirani pokličite na 031/225-670. Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320!  ZAHVALE ///////////////////////////////////// oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 D R E N O V G R I Č 12 8 , V R H N I K A 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 CELOTNA OR ORGANIZACIJA IN IZVEDBA POGREBNIH STORITEV VSE V NA ENEM MESTU www.vrhovec.eu i n f o@vrh o inf ove c.e u POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORIT VE CVETLIČARSTVO 3.3.2016 7:36:34 Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. Tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. Z A H VA L A V 96. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata RADO KRAMAR z Iga (3. 2. 1927–23. 1. 2023) Ob izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se prišli od njega posloviti. Hvala za izrečena sožalja, besede tolažbe, cvetje in sveče, za darove v dober namen, svete maše in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Za vso pomoč se zahvaljujemo tudi njegovi zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič, patronažni sestri Ingrid Babeli Planinc, dr. Mojci Štendler in gospodu kaplanu Janezu Pavlu Šuštarju za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Mostiščar 01 | Februar 2023 37  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Z A H VA L A Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, pradedka, brata in tasta PETRA RUTARJA 2. 12. 1942–21. 12. 2022 iz Podkraja 38 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, podarjene rože, sveče in denarno pomoč. Hvala župniku mag. Jerantu, pogrebni službi Vrhovec, rakiškim pevcem in gasilcem PGD Tomišelj. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Z A H VA L A V 81. letu starosti nas je prehitro zapustil mož, oče in deda VILI SEVER st. z Golega Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo dr. Suzani Pirc Makoter in osebju za podporo in skrb v zadnjih mesecih v Domu za starejše občane Moste-Polje v Štepanjskem naselju Ljubljana. Hvala pogrebnem zavodu Vrhovec in cvetličarni Grdadolnik, PGD Škrilje in Golo, ki so ga pospremili na zadnji poti, Maji Glinšek za govor in pevcem KD Ingenium. Zahvaljujemo se LD Velike Lašče rogistom in LD Mokrc, Ribiški družini Sava Straža in Društvu Odmev Mokrca kakor tudi tarokistom in Stanetu Kaduncu za poslovilni govor. Vsem za naknadno izrečene sožalje lepa hvala. Žalujoči: žena Lea, sin Vili z Darjo, vnuk Gregor in Pia Z A H VA L A TONČKA ZAKRAJŠEK 29. 1. 1931–18. 11. 2022 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, podporo, za darovane sveče in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom za darovano mašo, gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred in pogrebni službi Vrhovec za pogrebno storitev. Nosimo jo v srcu. Brane, Milena in Nadia z družino Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Z A H VA L A V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek. JOŽE ŠUŠTARŠIČ (1934−2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala za darovano cvetje in sveče, predvsem pa za vso pomoč v težkih trenutkih. Vsi njegovi 38 Mostiščar 01 | Februar 2023 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H VA L A Zapustil nas je dragi mož, ati in dedi BRANKO SODEC 12. 6. 1959–28. 12. 2022 iz Tomišlja Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, besede sočutja in tolažbe, za topel stisk roke, za darovano cvetje, sveče ter druge in mašne darove. Hvala sorodnikom za nesebično pomoč ter gasilcem in reševalni ekipi za pomoč pri oživljanju. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem in Jožici Anzelc ter gospodu župniku Acu Jerantu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasičnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostiščar 01 | Februar 2023 39 SOBOTA, 18. FEBRUAR 2023, SREDISCE IGA 11.00-13.00 OTROŠKI PROGRAM POD ŠOTOROM: poslikava obraza, čarodej Toni, izbira najlepše otroške maske 14.00 POVORKA PO ULICAH IGA 15.30-18.00 GLASBENA ZABAVA POD ŠOTOROM OBČINA IG VABLJENI