14. štev.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1922.
Leto lil.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. — Telefoni št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka stane 50”para. — Inserati
po dosovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
ProklamacUa
Narodtao-s&ffilaSgstišne stranke sprejeta na Bil. strankinem zboru.
Razvoj svetovnih razmer po vojni je Pokazal, da materialistični, brezna-rodni socijalizem ni kos svoji nalogi, da sc svetovni proletarijat odreši kapitalističnega izkoriščanja. V Nemčiji je dobil po prevratu internacionalni socijalizem vs6 vladno moč v svoje roke, kljub temu pa nemški proletarijat še danes ječi kot suženj velekapitalista. Kakor v vojni, tako tudi po vojni se je Pokazalo, da je materialistični socijalizem brez življenske moči, ker ni mogel Preroditi človeka v toliko, da bi se svojevoljno odrekel dobrinam, ki jili lahko uživa na račun drugih, niti ni mogel preokreniti razvoja dogodkov v smer, ki bi vsaj v doslednem času privedla k politični, socijalni in gospodarski enakopravnosti vseh ljudi. Vsled te nezmožnosti materialističnega socijalizma postaja kapitalizem vsak dan jačji in drznejši in vedno hujše tlači svetovni proletarijat. Del tlačenih in izkoriščanih predstavljamo tudi mi izkoriščani in tlačeni v Jugoslaviji. Da se socialistični ideal še do danes ni udej-stvil, pa ni kriv socijalizem v svojih idejah, ampak tega so krive njegovti v temelju zgrešene metode, ki so v svojem pozitivističnem materializmu videle yes Problem ozdravljenja človeške dru-jre *e v radikalni ureditvi gospodar-ega vprašanja in so pri tem dosledno prezirale duševne činitelje, kakor na primer moralo, narodnost, verstvo, -nanost, izobrazbo, vzgojo itd., ki v ^fiaki meri soodločujejo v socijalnem življenju, posebno še pri gospodarski produkciji, kot gospodarski interesi.
Duša socijalizma je morala, čustvo socialne pravičnosti, ki ogreva človeška srca in jih vodi k uresničenju socialističnega ideala. Brez te duše je socializem le akademska teorija brez življenske sile. Brez morale, brez soci-jalne pravičnosti človeške družbe ni mogoče preroditi, ne ozdraviti in ni mogoče povoljno razrešiti niti gospodarsko - lastninskega vprašanja, ki ga priznavamo kot najbolj pereče vpraša-Hje proletariata vseh narodov. Trdna, tipm 'J” r os.nova žive morale v socijal-ZIV )enju !e narodnost. Iz tega te-
jnega prepričanja izhaja narodni so-ija izem m ceni narodnost kot nravno osnovo socijalizma ter jo povdarja kot ako tie pa kot geslo političnega šovinizma.
rajna diplomacija, po katere odpravi kličejo upravičeno vsi demokratski
narodi, kuje še vedno po svoji volji tajne načrte, katerih uresničenje bo pomenilo za naš narod nova krvoprelitja. Zato zahtevamo takojšnjo odpravo tajne diplomacije, ker narod kot najvišja oblast v državi ima pravico kontrolirati zunanjo politiko svojih organov pri vseh njihovih korakih.
Edino pod kontrolo naroda pa se bodo ustvarili med nami in sosednimi narodi tisti odnošaji, ki jih potrebujemo za ugoden razvoj lastne državnosti, kakor tudi za gospodarsko konsolidacijo Evrope sploh. Zahtevamo, da stvori naša vlada najožje vezi z vsemi slovanskimi državami ter tako uresniči misel slovanske državne /veze. Zato naj pospeši pomirjenje med Srbi in Bolgari in ne o težava zbližanja med njimi. Napram Rusiji naj bo njeno zadržanje prijateljsko; zahtevamo najodločneje, da z vso strogostjo nastopi proti vsakomur, ki bi na našem državnem ozemlju poskušal organizirati kako vojno intervencijo proti Rusiji. Dasi se z boljševizmom ne strinjamo, vendar zahtevamo, da naša država priskoči gladujočim v Rusiji, tein najbednej-šim med bednimi z vsemi sredstvi na pomoč. Kjer je denar za VVranglovce, tam mora biti za gladujoče brate v Rusiji tudi denarja. Od upravičenih naših narodnih zahtev v Primorju in na Koroškem nikdar ne odstopimo. S tem oa je že tudi podan naš odnošaj naprarn Italiji in Avstriji, dokler ne popravite ti dve državi krivic, ki sta jih prizadejali našemu narodu. Najodločnejše obsojamo dosedanjo vltiJno politiko, icntciu
temelji na nasilju in neupoštevanju dejanskih razmer v katerih živi naš narod. Ta politika je dovedla tako daleč, da stojimo na robu gospodarskega propada in pred popolnim polomom naše uprave. Ta politika je tudi kriva, da povzema po štirih letih našega narodnega uedinjenja spor med poedinimi deli našega naroda vedno ostrejše oblike. Istotako pa obsojamo ono opozicijo proti tej vladni politiki, ki je osnovana na plemenski mržnji, na bojkotu državnem, na abstinenci in tuji intervenciji. Globoko prepričani, da je iskati poglavitni vzrok našega obupnega stanja predvsem v različni preteklosti posameznih plemen uedinjenega jugoslovanskega ljudstva, zahtevamo, v interesu sloge in državnega edinstva, da se izvede takojšnja revizija ustave v vseh točkah, ki ovirajo svobodni in gospo-
Ruska apokalipsa.
Odposlanka delavskega sveta v Moskvi A. Kalinina nudi v nekeni moskovskem listu pretresljive slike iz pokrajin, kjer divja lakota: Moskvo smo zapustili prve dni decembra z vlakom, i ga je odposlal moskovski komite za gladujočo deco. Cela dolga pot do Silirana je preplavljena z ubežniki, tako da smo težko dalje prodirali s 'svojimi petimi vagoni. Iz živinskih vozov kukajo zabuhli obrazi, vse se skuša rešiti z begom. Ko dospemo na cilj, prikliče žvižg lokomotive takoj nebroj prebivalstva. Nestrpno povprašujejo, če peljemo živež dalje, ali ostane pri njih. Kot blisk se raznese vesela novica, da je vse namenjeno njim, to se pravi njihovim otrokom. Nemudoma Pomagajo po svojih oslabelih močeh vr» WuadanJu in nalaganju na vozo-
d-iiii konii^č?»i0 mali’ mršavi, izstradam konjiči dalje v deželo.
k-mIt[US'Ka ClnC Se zhero iz okolice kmetje ze na vse zgodaj na dvorišču.
»Kalinina je prišla« so šeptali, »da nam
reši otroke.« Prisl, so me izpraševat,
ce je sploh se mogoče rešiti uboge
otročiče, kako naj jih najhitreje usmrte,
da jih obvarujejo pred nadaljnimi mukami.
Neka ženica poizveduje naivno, če bo ostal njen otrok še pri življenju, če si bo še dalje grizel prste ter jih jedel, kakor je to storil že s tremi.
Ljudje so popolnoma otopeli, udali so se v usodo, niti kake želje nimajo več. Nekateri kraji izgledajo kot groblje. N. pr. v vasi s 120 hišami ni žive duše na ulici. Stanovanja so deloma razdejana, deloma so stanovalci izumrli. Drugi so zopet pobegnili drugam, preostali so se preselili k- sosedom in znancem, samo da niso sami.
V	sobi nekega zapuščenega stanovanja najdemo v sredi preostanke slame, s katero so se prebivalci nekaj časa hranili. V kotu čepi slep, od lakote zabuhel otrok, ki sklepa nemo ročice ter jih izteza proti nam. Zopet drugje leže na golih tleh štirje otroci, prezebli, komaj da še dihajo. Na mizi njihova hrana: korenine in prst. — V sosednji hišici leže štirje otroci mrtvi, dva starca pa še živita o pesku in vodi, ližeta kamenje ter goljufata želodec.
Naslednja slika:	lOletni	otrok sedi
že več dni pri svoji mrtvi materi ter pričakuje smrti, ki ju bo zopet zdru-
darski, kulturni in socijalni razmah vseh plemen jugoslovanskega ljudstva. Revizija ustave se mora izvršiti v smislu popolne enakopravnosti vseh treh plemen. Ne sme se pa izvesti po principu majorizacije, temveč po principu sporazuma med vsemi jugoslovanskimi plemeni. Vse tri kulturne enote, ki jih brezdvomno predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci, morajo dobiti pri glasovanju o principih nove ustave enako število glasov brez ozira na to, da so eni številnejši kakor drugi. Nova ustava mora odgovarjati dejanskim gospodarskim, kulturnim, socijalnim in jezikovnim potrebam vseh delov naše države ter ne sme biti prikrojena le v korist danes vladajočim kapitalističnim strankam. Vsled stoletnega popolnoma ločenega kulturnega, gospodarskega in deloma tudi jezikovnega življenja pa bo revizija odgovarjala navedenim potrebam le, ako bo zagotovila vsem gospodarskim, kulturnim in jezikovnim enotam v državi najobširnejšo avtonomijo. Taka avtonomija nikakor ne bi potne-njala negacije integralnega jugoslovanstva in na tem principu zgrajene države, temveč bi nasprotno pomenila njeno največjo afirmacijo. Le obširna avtonomija more danes zadovoljiti ljudstvo, ki edino more tvoriti zdravo podlago našemu državnemu razvoju.
V	revidirani ustavi more biti zagotovljena nedeljiva Slovenija. Zanjo so sc borili naši najboljši ljudje in nedeljivo Slovenijo zahtevajo kulturni, gospodarski in predvsem narodnopolitični interesi našega naioua. slovenstvo predstavlja v jugoslovanstvu kulturno enoto, katero se pod nobenim pogojem ne sme razbiti in ji s tem otežiti ali celo preprečiti razvoj v bodočnosti. Poleg tega pa more biti le nedeljena Slovenija ona atrakcijska, privlačna sila za zasužnjene naše brate na Primorskem in na Koroškem, katera jih bo privedla do uedinjenja z domovino.
Izjemni zakon o zaščiti države se mora v svoji celoti ukiniti ter se ima vsak zločinec soditi po rednih zakonih.
Smo najodločnejši nasprotniki vseh izrastkov militarizma, ki ovira vse človeško dostojanstvo. V zadnjem času so zopet nekateri brezvestni militaristi zagrešili najhujše grehe proti človeškemu življenju, vsled katerih je obolelo ali poginilo na stotino sinov našega naroda. Zahtevamo tudi najodločneje popolno enakopravnost vseh treh plemen
našega naroda pri armadi in protestiramo proti batinjanju in podobnim srednjeveškim načinom kaznovanja. S takimi dejanji se napet položaj med ljudstvom in vojašnicami, ki bi morale biti šole in ne mučilnice, še bolj po-ostruje. Brez vsakega odlašanja zahtevamo socijalizacijo obče koristnih industrijskih podjetij, rudnikov, veleposestev in sploh eksploatacije prirodnlh bogastev naše zemlje. Seveda se mora socijalizacija izvesti pravično in odklanjamo vsake eksperimente, ki bi ovirali gospodarski razvoj in zmanjšali produkcijo.
Vsa socijalna zakonodaja mora dati delavskemu sloju možnost, da se razvije do onega viška, ko bo lahko prevzelo vodstvo in solastništvo veleindustrije.
Od svoje načelne zahteve po osemurnem delavniku ne odstopimo nikdar. Osemurno delo je socijalno pravično in zmanjšani delovni čas ni na škodo produkciji. Vendar je pri osemurnem delavniku upoštevati krajevne in časovne razmere, s posebnim ozirom na malo obrt na deželi.
Zahtevamo takojšnjo izvedbo agrarne reforme ki mora odgovarjati socijalni pravičnosti, ki pa se ne sme izvajati tako, da bi se s tem zmanjšala poljedelska produkcija. Zemlja naj pripada tistemu, ki jo obdeluje.
V	to svrho znižanje draginje odločno zahtevamo, da se prepoved uvoza
liikcuanea-a bJaara no picM/Cc ter da SC
tudi nadalje izvaja od strani države najstrožja kontrola nad poslovanjem bank. Nikakor se prepoved uvoza luksuznega blaga ne sme nadomestiti z visoko carino na to blago. Carina naj v splošnem le zavaruje domačo produkcijo pred tujo konkurenco, v kolikor je to za naš gospodarski razvoj potrebno, ne sme pa služiti samo kot vir državnih dohodkov.
Zahtevamo, da pridejo na vodilna mesta v državi strokovnjaki, ki po svoji predizobrazbi odgovarjajo zahtevam, ki jim jih nalaga njihovo mesto, ne pa Politični eksponenti.
Avtonomne pokrajine, v katerih bodo izpolnjene te najhujše potrebe vseh, ki danes trpe pod nevzdržnim stanjem sedanjih razmer, bodo najmočnejši stebri naše države.
žila. — Šola. Bled, zabuhel človek — učitelj. Istotako učenci. V rokah drže žosja peresa ali podolgasto oglje namesto svinčnika. Pišejo na stare časopise. Na vprašanje, čemu vendar še Pohajajo v šolo, dobimo odgovor: »Ce se bomo učili, bodo otvorili za nas kuhinjo.« In 131etna deklica dostavi: »Topleje nam je, če smo skupaj in nam tudi ni potreba poslušati jokanja in tarnanja svojih starišev. Potem pa tudi takoj vidimo, če postane komu izmed nas slabo.« — Omeniti moram, da se ic sklenilo po šolah napraviti za otroke kuhinje, zato se skoro povsod vzdržuje pouk. — Sirotišnica: Šest otrok v sobi na golih tleh, brez obleke in obutve. To so sirote, pa vendar srečni, dobe dnevno svoj pajok (jiorcija). Otroški vrtec: Soba je prenapolnjena z otroci pod 8 leti. Druga vrsta srečnih. Če dospo živila, odpro vrtce in hranijo otroke, če Pa ni živil, jih puste domov, kjer jih čakajo koreninice in prst.
Zadnje poslopje, ki smo ga obiskali, je bila bolnica. »Pri nas ne ozdravi nikdo, čeprav mu dajemo jesti«, pravi s trpkim nasmehom zdravnik.
Po vseh vaseh ista slika, nekod še strašnejša. Preostali zavidajo že mrtve.
Krivda inteligence.
Danes je vsakomur jasno, da žalostne usode, ki je zadela rusko ljudstvo, niso zakrivili toliko boljševiki, kakor takozvana ruska inteligenca. Da bi bila ruska inteligenca na svojem mestu, da bi bila svojemu narodu voditelj, da bi sc bila učila in šla z duhom časa in ne videla svojega ideala v nizkotnem hlapčevanju slučajno vladajočih krogov, bi danes ruski narod ne trpel teh neizmernih muk, ki jih trpi in ruski inteligenci bi ne bilo treba tavati po svetu in pobirati miloščine za vsakdanje borno življenje. Bila bi lahko doma v svoji domovini, srečna in zadovoljna v krogu svojih družin. Toda ona ni hotela poznati svojega naroda, ni hotela proučiti toka časa, zato se danes maščuje usoda nad njo. Z rusko revolucijo, ki je bila tako strahovita le po krivdi ruske inteligence, je napočil nov čas, dolgo prerokovani in srčno zaželjeni. Pred nami se poraja nov svet in ni sile na svetu, ki bi mogla zadržati, kar mora priti. Ali bode borod nastajajočega časa združen s strašanskimi mukami, sličnimi onim na Ruskem, ali pa stopi brez bole-čin v veljavo, to je odvisno od posa-
le Bi redukcija državnih naitevBiencev	'I
Redukcija je mogoča le tedaj, če je preostrim uslužbencem fizično mogoče vršiti potrebno delo. Pri današnjih razmerah je to nemogoče!'
Pri ugašajoči svetilki se ne napravi nobenega dela; in če se ga že napravi, ga bo pri svetlobi na prvi pogled delavec sam obsodil kot površno. Ne preostane nič drugega, kot da si vzame zopet časa, ga izpopolni in dovrši. Tu ne pomaga nobena dobra volja, noben še tako dober namen.
Tako je danes pri državnih nameščencih. Naj navedem za primer samo meso, ki je uslužbencu, ki se giblje cel dan v zaduhlih in prašnih prostorih, no-ohhodna in vsakdanja hrana. Od zadnjega povišanja prejemkov, ali kakor se je takrat imenovalo: izenačenje usluž-benstva, je cena mesu poskočila za 150 %. Najnovejši povišek po zakonu od 26. dec. 1921. daje uradniku zato povprečno 15—20%, slugam celo celih 80 par na dan. Kje pa je ostalih 130%? Ni torej čuda, da propada državni nameščenec že tri leta, da ne omenjam vojnih let, duševno in telesno. Ne bom izvajal tega stavka podrobneje, ker ga vsak pozna, temveč omejim se na dolgove javnih nameščencev.
Vsakomur mora biti jasno, da nihče ne more kupiti kg soli, če ima samo 1 Din, sol pa stane 2 Din. Na vsak način mora še 1 Din kje dobiti; ali si ga izposodi, — potem ga mora vrniti, — ali mu ga kdo podari, — potem je že nekako odvisen od dotične osebe in na poti do korupcije, ali pa ga ukrade, — na kar ga seveda zapro, — čeravno tega ni storil iz pokvarjenosti ali nepoštenosti, temveč iz ljubezni do svoje družine. In Če je to kdo storil, da ohrani svojo družino, je to storil za in radi države; in ker je to storil v korist države, bi morala država ta samolastni kredit vzeti na svoje rame ter gledati, da obdrži svoje nastavljence na moralnem višku s tem, da jih gospodarsko dvigne.
Ne mislite, da hočem s tem reči: vga-njajte korupcijo, goljufajte itd. Ne! hočem le povdariti, da je pri večini slučajev nepravilnosti kriva vlada sama. ki se pravzaprav ne zmeni za svoje ljudi. Še stroj vam uporno odpove svojo službo, če ga zadostno ne mažete; kako pa morete zahtevati od lačnega človeka, ki mora vsak dan prosjačiti milosti okrog znancev, da bi z zbranim duhom opravljal svojo službo.
Uslužbencem ni za denar, kakor n. pr. trgovcu, verižniku in špekulantu. On se dobro zaveda svojih dolžnosti, ali če mora dan na dan gledati gladu-jočo družino in za kruh milo proseče otroke, tedaj pojema tudi sorazmerno zavednost dolžnosti, ambicija in s tem seveda tudi količina in vrednost dela, kar zahteva nadomestnih moči. Dokler se tu ne odpomore, ni nobenega govora o redukciji, pač pa o pomno-žitvi!
meznih narodov, odvisno je od tega, kako posamezni narodi razumejo tok časa, predvsem pa bo to odvisno od inteligence posameznih narodov. Ako pazno zasledujemo dogodke zadnjega časa, vidimo, da gre pri nekaterih narodih razvoj mirnim potom proti novemu času, med tem ko je pri drugih narodih opaziti, da se branijo z vsemi močmi mirnemu razvoju.
Zdi se, da spada tudi naš narod med tiste, ki se upirajo hitečemu razvoju z vsemi silami. Bojimo se za bodočnost svojega naroda, bojimo se, da bi se ruska zgodovina pri nas ne ponovila. In ta strah nam daje naša inteligenca. Z neverjetnim fanatizmom se je vrgla večina naše inteligence v boj za skrajno reakcijonarstvo in danes moramo kon-štatirati žalostno dejstvo, da je naša inteligenca edina nositeljica in vzdrževal-ka reakcijonarnega duha. Mnenja smo, da tega ne dela namenoma. Reakcijonarstvo se je pri nas, kakor tudi drugod obdalo z naprednimi frazami, da skrije svoje prave namene. Pri nas se premalo čita in razmišlja, le tako je mogoče tolmačiti sedanje razmere. V Nemčiji so pretekli teden javno konštatirali, da je državi in narodu najbolj nevareu tisti lažidemokratizem, ki ga pri nas pred-
Danes je javni nameščenec čez glavo zadolžen. Ne motim se, če rečem, da je 90 odstotkov uradnikov, družinskih očetov, zadolženih za 25 do 30.000 kron in 50 odstotkov samcev za 10 do 15.000 kron. Ce pa se pojavi v družini bolezen, kar se pogosto dogaja, tedaj dolg še naraste, če sploh še kdo kaj kreditira, ali pa je nameščenec prepuščen poginu z družino vred.
Ako hočemo, da se država res konsolidira, bo pač morala vlada brez ozira na to, ali ima denar, ali ne, v najkrajšem času temeljito rešiti to vprašanje, kajti čim dalje bo čakala, tembolj se bo rušila zgradba, ostala bo sama podrtija.
Zagovorniki generala
Radikalci iščejo s pomočjo svojih pobratimov demokratov vse mogoče krivce, samo pravega, bivšega vojnega ministra Zečeviča nočejo prijeti. Mogoče najdejo koga, ki je pri vsem najbolj nedolžen, da ga spravijo na vislice.
Bivši vojni minister je spravil na oni svet na stotine mladih življenj. S tem se ni zagrešil samo proti občemu družabnemu redu in proti svojcem do-tičnih žrtev, temveč tudi proti državi sami. Okradel jo je njenih udov, kajti vsak posamezni državljan je ud državnega telesa. Kako bo izglodalo truplo, če pustimo, da se mu sekajo prsti ali celi udje? Izkrvavelo bo in poginilo.
Ni še zrasla trava na grobu Alijagi-
cevem! Kako so se zgražali ob
protestu vsega človeško in pravično mislečega prebivalstva, da se usmrti politični morilec, vladni tirani nad obsodbe vrednim dejanjem zapeljanega mladeniča. Uplivali so celo v svojem smislu na kralja samega, ki bi mu bog-me ne biio v sramoto, če bi jim bil pokazal vrata ter poslušal zastopnike pro-letarijata, ki so ga prosili milosti. -Zmagati je moralo načelo »zob za zob«. Seveda se je šlo tu za osveto — kajti kazen to ni bila — človeka, ki je bil član porodice, vrhu tesa še minister. Morala jc torej pasti glava — in padla ie.
Isti krvniki, ki so zadrgnili Alijagiču vrv za vrat, trdijo sedaj, da pri Zeče-viču, ki spada tolikokrat na vešala, kolikor naših ubogih sinov je izgubilo radi njega svoje mlado življenje, ne sme priti niti do sodbe, še manj do obsodbe! To je morala in pravičnost vladajoče klike, da zvrne vsako krivdo, ki jo zadene zaradi protizakonitega postopanja, na ubogega proletarca ter ga potem za to, kar je sama zakrivila, brezobzirno »po zakonu« kaznuje. Tudi sedaj iščejo že krivca med podrejenim »činovništvom«, da opero, če treba, s krvjo nedolžnega jagnjeta grešno Ze-čevičevo dušo. — Značilno jc pa za ljudske zastopnike to, da med njimi ni toliko poštenjakov, da bi bilo mogoče zločinca spraviti pred sodišče.
stavlja demokratska stranka, in ki je doma v vseh državah ter skriva svoje reakcijonarstvo enkrat pod praporom narodnosti, drugič pod državotvornostjo itd.
Pri zapadnih narodih opažamo veselo dejstvo, da prehaja inteligenca trumoma v napredni, to je socijalistični tabor. Inteligenca zapadnih narodov je začela proučevati socijalizem in našla je sama, da socijalizem ni to, kar se je pisalo o njem v takozvanih meščanskih listih, da je v resnici vse nekaj drugega, da pomeni resnični napredek človeštva in edini izhod k boljši bodočnosti. In pri nas? Pri nas vidimo sovraštvo inteligentnih krogov proti soci-jalizmu; ali je večja zmota mogoča? Taka je bila tudi ruska inteligenca, danes jo tepe usoda. Neradi bi videli, da bi kedaj zadela naš narod ista usoda, ki je doletela Ruse; neradi bi videli, da bi morala kedaj naša inteligenca tavati po svetu, kakor tava danes ruska. Želimo, da spozna naša inteligenca še o pravem času svojo krivdo in zavzame mesto, ki je edino primerno njeni inteligenci, to je stališče naprednosti, katero bo pa našla edino v socialističnem gibanju.
Politične vesti.
Narodna skupščina. Tekom tega tedna odide parlament na velikonočne počitnice. Vlada bi rada še pred počitnicami v parlamentu uzakonila kraljevo civilno listo. Vendar pa je politična situacija taka, da ni upanja na uspeli.
Patentirani kandidatje za ljubljanski županski stolček demokrati se zaletujejo v župana dr. Periča kot pes v mačko. »Jutro« iz katerega ču-jemo izkrokane glasove državotvorcev in »Narod«, ki govori v polsnu popoldanskega spanja, očitata županu tako velikanske pregrehe, da mu ne preostaja drugega, kot da — odstopi. — Kako pa more tudi Ljubljana rabiti človeka, ki kaj dela v njeno povzdigo! »Narod« se silno boji, da bi' postala naša metropola prehitro kaj drugega, kot je bila od nekdaj pod liberalnim zastopstvom, namreč »dolga vas«. Pa ta bremena! Kdo jih bo nosil? — Začenjajo se zavedati, g. demokrati, da se bodo bremena pravično razdelila na prebivalstvo, zato tako vpijejo! Kdor ima več, lahko tudi da več; kdor pa nič nima, tudi nič dal ne bo, to je pravica. Pod demokratskim režimom so dajali tisti, ki niso nič imeli, največ —, kdor je imel malo, mu je bilo treba že manj odriniti, tisti pa, ki bi bili lahko plačali za oba prej omenjena, so bili vsega oproščeni. Toda, da se razumemo, oproščeni niso bili. Vse kar so dali, jim je prineslo stoterni sad, zato so že med seboj poskrbeli. Pa še nekaj jih bode v oči, te skrajno demokratsko čuteče buržuje: resnica, ki jo je povedal župan o njihovem ministru, ki rad govori v »vročici«. Kdo bo oponašal bolnemu človeku bolezen? Bog obvaruj! Dr. Žerjav je res bolan, to vemo vsi. Ali, da njegova klika,izrablja bolnega človeka, to je neodpustno! Še bolj neodpustno pa je, če se skriva cela vrsta korenjakov za boleznijo svojega generala. Ako je njihov minister tako bolan, da včasih ne ve, kaj govori, naj pusti svoje ministrovanje, ki tudi ne more biti bolje, kot ie njegovo govorjenje. Sočutje in obzir moremo imeti pač z dr. Žerjavom kot bolnim človekom, nikdar pa ne z bolnim ministrom.
Demokratska taktika za bližajoče se volitve, ali bolje — demokratska nesramnost. — Naši demokratje so končno uvideli celo sami, da je njihova igra doigratia. Stara, črviva, razsušena barka se potaplja, podgane jo zapuščajo ter sc skušajo rešiti, dobra jim jc vsaka bilka. — Uprizoriti hočejo nove volitve v ljubljanski občinski svet po nalašč zato prikrojenem redu. Poleg tega, da so naročili iz Ruskega za vsak slučaj nekaj stotin Vranglov-cev, da jim podpirajo onemoglo hrbtenico, so pričeli po novi taktiki loviti kaline in iskati izgubljene ovčice. — Koncem marca so spustili previdno v svet novico, da državni nameščenci 1. aprila ne dobe doklad, čeprav je bilo to z zakonom zajamčeno. Že to je bilo samo ob sebi neverjetno. Tem bolj neverjetno bi bilo pa to, da bi se vladna stranka, ki se bori z obstojem, poslu-žila take lopovščine. Toda ptiče je treba poznati! Demokrati so vest namenoma raztrosili v svet, samo da je imel potem dr. Žerjav priliko posredovati in »izposlovati« državnim uslužbencem doklade. — Drug tak
»trik« je omejitev izplačevanja dra-ginjskih doklad pri slugah, ki plačujejo 5 dinarjev direktnega davka. Tudi to grozno krivico bo popravil demokrat Žerjav ali pa Reisner. Ljudje božji, izkažite se jim hvaležne! — In tretji slučaj — je pavšaliranje draginjskih doklad za nižje uslužbence brez ozira na število njihovih družinskih članov. Tudi ta nesrečna vest je lansirana z istim demagoškim namenom, kajti, videli boste, demokrati, vaši »najodkrito-srčnejši prijatelji«, bodo tudi to krivico »popravili«. Zapomnite si to dobro, državni nameščenci, ter bodite jim hvaležni do — volitev. Pri volitvah pa jim pokažite, da se v tako resnih časih ne sme igrati komedij, ter jih kaznujte za njihove brezvestne foparije.
SLS in SKS. V zadnjem času se vršijo po deželi številni shodi SLS in SKS. Po poročilih, ki jih čitamo v listih se ti politični shodi skoraj vedno za-
čenjajo iu nehavajo s pretepi med navedenima strankama. Presneto dobro se mora goditi našim posestnikom, da si morejo privoščiti v teli resnih časih take nedeljske zabave. Vidi se pa tudi, koliko zmjsla imajo politiki SLS in SKS za ljudske težnje! Mesto da bi delali za dobrobit naroda, ga hodijo vsako nedeljo hujskat in tako širijo sovraštvo mesto ljubezni. Enim kakor drugim se gre zato, da se pririjejo do korita, neumno ljudstvo pa se pusti voditi za nos in nosi za to gospodo svojo kožo na trg. Kedaj bode prodrlo tudi na deželi prepričanje, da more krivice odpraviti le socijalizem. Vse kar govore danes govorniki SLS in SKS so- prazne govorice in če bi tudi hoteli pomagati ne morejo. Najprej mora ljudstvo spoznati kje leži krivda, potem šele je pomoč mogoča. Kje leži krivda iu kako je resnična pomoč mogoča, to nam pove le socijalizem. Tudi kmetskemu ljudstvu bo pomagal ie socijalizem in naj se ga nekateri danes še tako boje.
To jim je še manjkalo. Ko začne usoda koga tepsti, padajo batine navadno kar zaporedoma. To bridko resnico skuša sedaj na svojem lastnem telesu dični voditelj JDS slavni dr. Vekoslav Kukovec. Ni si še opomogel od poraza pri zbiranju »naprednih« strank, že je doživel v Ljubljani tako blamažo, kakoršne še ni bil deležen noben slovenski politik. Mnogo neverjetnega smo že doživeli v Sloveniji, da bi pa nagnali lastnj somišljeniki svojega voditelja z govorniškega odra, se nam še ni pripetilo. In to se je zgodilo dr. Kukovcu v Ljubljani nepozabnega dne 3. aprila v letu gospodovem 1922, v času ko so gospodarili nad jugoslov. narodom državotvorni demokrati in radikali. Godila pa sc je stvar takole. Pri-dobitveni sloji Slovenije, industrijalci, veletrgovci, trgovci itd.., torej sami stebri JDS so klicali 3. aprila t. 1. v Ljubljani protestni shod proti neznosnim davkom in proti načinu, kako se iztirjujejo. Pridobitveni sloji so imeli pravico,. da skličejo ta shod. Politika, ki jo uganjajo demokrati in radikali je taka, da bo uničila celo državo. Govorniki na shodu so seveda udrihali po s ladi, ker pa sedanja vlada ni ničesar drugega, kakor demokratska in radikalna stranka, so posredno zadeli demokrate in radikale. Dr. Kukovec, ki je bil na shodu navzoč, je čutil potrebo, ne navadno potrebo, ki se jo opravlja na skritem kraju, to potrebo je začutil šele med govorom, da brani demokrate, to je vlado. Če bi ne bil te potrebe nikdar začutil, bi bil zadržal polom demokratov vsaj za nekaj tednov. Torej dr. Kukovec je začel govoriti. Ze ko je povedal prvih par stavkov, so ga začeli zborovalci zmerjati, nastajal je vedno hujši hrušč in kar naenkrat je moral dr. Kukovec izginiti. Lastni pristaši so ga pognali. Da so demokrati v Sloveniji na lcaritu, to smo vedeli, da pa so jim odpovedali ljubezen celo pridobitveni sloji, to smo izvedeli šele na tem shodu. »Jutro« psuje trgovce in pravi, da so dr. Kukovčevi blamaži krivi klerikalci. »Jutro« naj išče krivce tam, kjer so; največ jih sedi v »Jutro-vem« uredništvu.
Naši pomisleki in protestno zborovanje trgovcev In obrtnikov v Liubljani, ki se je
vršilo dne 3. aprila pred Mestnim domom. Zborovanje je bilo zelo burno in so zborovalci dali dovolj izraza proti neznosnim razmeram, nastalim vsled brezumne finančne in gospodarske politike naše sedanje vlade. Videlo se je, da je veliko zborovalcev prav resno vzelo to zborovanje, ker padli so prav pikri in zasluženi očitki na vladajoče demokrate. Veliko zborovalcev pa je bilo pri tem tudi dokaj mirnih, in z zaupanjem v bodočnost so napovedali osnovanje nove stranke, ki naj bi se postavila na čelo gospodarske iu finančne politike. — Ako bi bila ta misel čista in poštena, bi jo pozdravljali. Toda mi mislimo, da tiči za tem grmom tak zajec, ki ne bo nikdar napravil napačnega skoka, in s tem postal demokratom neljub. — Zaenkrat le ta pomislek! Zadevo pa bomo zasledovali in ako bo potreba, povedali odkrito resnico na vsa usta. — Neprijetna dogodbica z dr. Kukovcem našega stališča nikakor ne izpre-meni, ker se je prisodila zares nepričakovano. Je pač to nehvaležnost, ako se bivšega ministra napodi s shoda zato, ker je delal tako požrtvovalno in nesebično za dobrobit ljudstva!?
Svetovrfi pregled.
Genovska konierenca. — Zastopniki vseh držav so na potu v Genovo. Ruski zastopniki so potovali preko Berlina. V Berlinu so bili gostje nemškega zunanjega mi-
nistr.i dr. Rathenaua. O poteku konference, ki bo za vse države velike važnosti, bomo natančno poročali.
Nemčija. — V pruskem deželnem odboru je poda! trgovinski minister izjavo o preureditvi državnih rudokopov v eno samo delniško družbo, ki ima obliko javnopravne korporacije. Vse strauke so se s to izjavo strinjale. Preureditev bi se morala izvršiti sporazumno s pruskim deželnim /.borom še tekom tega proračunskega leta. Bo to poskus jsocijalizacije po popolnoma novem načinu. Enketa je določila, da mora Nemčija plačati v letu 1922 sledeče vsote: 720 milijonov zlatili mark v gotovini in 1450 milijonov zlatili mark v stvarnih dajatvah. Dosedaj je plačala Nemčija za leto 1922 v gotovini 281,948.920 zlatili mark. ima torej v gotovini še plačati 438,051.079 blatih mark. Ako bi v stvarni odškodnini nastala obstrukcija nemške vlade ali njenih organov, potem se mora stvarno in denarno odškodnino plačati v zlatih markah.
Belgija. - Zveza delavcev belgijskih rudokopov je sklenila v mezdnem vprašanju sledeče: Ako se blago ne more prodajati, ker je predrago in zahteva prodaja, da postane blago cenejše, bo privolila Zveza, tla se delavske mezde znižajo, toda le v tern slučaju, ako se istočasno in v istem razmerju znižajo tudi dobički podjetnikov. Daije zahteva Zveza, da se socijalistični poslanci zavzamejo z vso vnemo za to, da se rudokopi podržavijo in vzamejo privatnikom iz rok.
Norveška. — Norveški parlament je sklenil postavo, da mora država posredovati v vseh mezdnih vprašanjih med delavci in delodajalci. Tako upajo, da bo v bodoče vsaka stavka nemogoča. Norveška je ena najmodernejših držav, njeno delavstvo je jako izobraženo. Umevno. V Norveški obstoji prepoved alkohola. Namesto, da bi nosili delavci denar v gostilne, si kupujejo knjige. Delavstvo take vrste lahko doseže vse, kar hoče. Pri nas pa je to malo drugače. Vino ima pri nas glavno besedo.
Risski monarhist) na delu. — Te dni so hoteli ruski monarhisti v Berlinu umoriti voditelja ruskih demokratov profesorja Mi-ljukov-a. Miljukov je predaval o svojih potovanjih po Ameriki, ko so padli trije streli. Na srečo ni bil zadet, pač pa je bil ustreljen njegov prijatelj. Pri tej priliki je bil opozorjen svet zopet na propagando, ki jo delajo ruski monarhisti. Znano je, da so bili Rusi, ki so pribežali v Evropo, tako tudi k nam, doma najhujši zatiralci malega človeka. Oni bi sedaj prišli zopet radi do moči, da bi znova zatirali ruski narod. V to svr-ho delajo skupno z nemškimi monarhisti in kakor listi poročajo tudi z laškimi fašisti. Ti ljudje pravijo, da so narodni, toda njihova narodnost ni ničesar drugega, kakor želja po moči, da morejo na račun ubogega ljudstva dobro živeti. — Oni bi se zvezali s hudičem, ako bi le ta mogel pomagati, da morejo zopet tlačiti ubogi narod. Tukaj irnamo najboljši vzgled, da je buržuazija narodna le teda}, ako more svoj narod Iz-žemati, drugače pa se veže z vsemi, ki bi ji do izžemanja pripomogli. Lepa trojica: ruski monarhisti, nemški junkerji, laški fašisti; manjkajo le še naši demokrati.
Delavsko gibanje na Kitajskem. — V Evropi so se svoj čas silno bali, kaj bo, če pridejo kitajski delavci v Evropo. Znano je namreč, da so kitajski delavci jako skromni in ako bi prišli ti v Evropo, bi s cenenim delom izpodrinili domače delavstvo. Ta skrb ni bila napačna, toda na svetu je že preskrbljeno, da drevesa ne zrastejo do nebes. Istočasno, kakor je bila ustanovljena na Kitajskem industrija, se je začelo tam tudi delavsko gibanje. In danes se lahko trdi, da napreduje na Kitajskem delavsko gibanje bolj hitro, kakor industrija. Res je, da delavec v notranjosti Kitajske še danes komaj toliko zasluži, da revno živi, toda popolnoma drugačne so razmere v onih delih dežele, ki meje na morje. V teh krajih je delavstvo v zadnjih letih tako napredovalo, da ni več daleč čas, ko bodo morali kapitalisti znižati svoje dobičke in dati delavstvu, kar zasluži. — Delavci, ki znajo kako rokodelstvo so seveda proti drugemu delavstvu na boljšem, časi, ko je zaslužil na primer mizar 25 centov, to je 50 do 60 Predvojnih vinarjev, so za vedno minuli. Ako je rokodelec le količkaj za rabo, zahteva na dan 80 centov do 1 dolarja, to je 120 do 180 naših kron. To sicer v primeri z evropskimi mezdami ni bogve kako veliko, toda pri tem pride v poštev, da je delo kitajskega delavca proti delu našega delavca mnogo manj vredno. Kitajskega rokodelca se glede dela z našim rokodelcem niti pri-. merjati ne da. Njemu manjka vsaka zmi-sel za točnost. On pač dobi natančne mere, jih ima tudi pred seboj napisane, toda ko je delo končano, se posamezni deli ne vje-
majo in celo delo ne odgovarja naročilu. ________
Toda ne samo rokodelci, tudi drugi delavci zaposleni na ladjah, sc ne morejo niti približno primerjati z našimi delavci. Kljub temu se je nastavljalo Kitajce, prvič, ker so bili do sedaj cenejši in drugič, ker le oni lahko prenašajo vročino tistih krajev. Toda kitajski delavci so se naučili v zadnjili letih mnogo novega, posebno oni, ki so bili med vojno na Francoskem kot delavci, /.družili so se v tesnejše zveze in zveze različnih kategorij so sklenile prijateljstvo In ,+ltvrse^°^uo P°dporo v vsakem slučaju. Honiri^n„„je izbruhnil letos veliki štrajk v PodietnikiU«if,Pr0*'i., ,astn'kom parobrodov. kmalu ugnali d! ’	^:i t>°do stavkujoče
se vod "Si,IS PS"	Stavka
em, vcd„„
jetniki so pripeljali stavkokaze iz FVrone toda nobeden se ni upal na suho, ker Kitajci ne poznajo šale. Kdor hoče stavko kaziti, tega takoj umore. Tako leži v Hongkongu že 166 ladij, ki čakajo na iztovorje-
nje. — Kakor torej vidimo, se bojujejo tudi gospodarski boji med delavnim ljjidstvom in kapitalizmom tudi na Kitajskem, le malo ostreje, kakor pri nas.
Amerika. — Amerika i>ostaja ententi silno neprijetna. Francoski listi n. pr. pišejo proti Ameriki jako ostro, kakor da bi pozabili, da je pravzaprav Amerika rešila celo entento. Tudi Lahi so hudi na Ameriko. Kako pa si je Amerika nakopala nemilost Francozov, Angležev in Lahov? Ko je šla Amerika v vojno, da reši entento, je med drugimi tudi rekla, da bi bilo mogoče, da bo odpustila ententi tudi vse dolgove. Seveda je bilo to ententi prav po volji. Najprej ji je pomagala, da je zmagala v vojni, potem naj bi ji dala še denar. In ententa je mislila, da bo živela lepo na stroške Amerike. Ker pa menijo sedanji mogotci v Evropi, da je denar samo zato na svetu, da se vzdržuje vojaštvo in pripravljajo vojne, so porabili ameriško pomoč tudi samo v te svriie. Sedaj je Amerika uvidela, da njena pomoč Evropi več škoduje kakor koristi in jo je odtegnila. Amerika je zahtevala, da zmanjšajo evropske države število svojega vojaštva, da nehajo s pustolovsko politiko ter da začno s koristnim gospodarskim delom. To vse so evropske države Ameriki obljubile, toda kakor ne drže drugih obljub, tudi te niso držale. Nasprotno! Vojaštvo so začele množiti in vedno grozi ena ali druga, da bo napovedala kako novo vojsko. Ker je Amerika vse to opazovala, ji je postalo vse skupaj preneumno. Začela je drugače postopati, da spravi znorele evropske politike zopet k pameti. Kar naenkrat je zahtevala svoj delež na vojni odškodnini. Toda zahteva še več, da ji namreč plačajo dolgove. Da dalje pokaže, kako zaničuje pobesnele evropske državnike, se noče udeležiti genovske konference. Lepe besede in prošnje niso pomagale ničesar, sedaj se bo videlo, kaj bo pomagala ta ameriška metoda. Eno pa je že čisto gotovo, da evropski pustolovci Amerike ne bodo nikdar več vlačili za nos.
Stavke v letu 1921. — V letu 1921 je stavkalo v 33 državah 13,219.179 delavcev.
V	letu 1920 je stavkalo v 21 najglavnejših državah 8,788.728 delavcev. Kakor se vidi, postajajo gospodarske krize od leta do leta vedno hujše.
Poročila z dežele.
Blejska Dobrava. Zopet se moramo oglasiti s par vrsticami- in sicer proti onim, ki nas ne morejo pustiti v miru. Naša podružnica NSZ je gotovim ljudem še vedno trn v peti in se zato po nepotrebnem zaletavajo v posamezne naše odbornike. Posebno hud naš nasprotnik je narodni odpadnik in nernčur Štana, ki sploh ne Spada v Jugoslavijo. Ker on sam ni dovolj močan, je pozval na pomoč svojo ženo, ki kot kača sipa strup na na^. Pa le nič ne pomaga. Mi stojimo trdno, če še huje pihate in razsajate. — Prihodnji teden iinajo člani NSZ zaupni sestanek, na katerega že sedaj vse svoje člane vabimo. Več v posebnih vabilih.
Maribor. SKS za viničarje. Ker sem vajen le stvarnih debat, in mi ne gre za to, kako bi se naj škodovalo onemu, ki sc ne strinja z mojimi političnimi nazori, ampak grem svojo pot brezobzirno proti vsem ki so si nadejali kolajno izkorišče-vanja, zato si dovoljujem na tem mestu podati nekoliko odkritij o samostojni ljubezni do viničarskega stanu, kakor je to javno izrazil nar. poslanec SKS Ivan Mermolja na viničarskem shodu dne 19-marca na Pesnici, katerega opisuje »Kmetijski list« kot polomijo za narodne socija-liste.
Da pokažem laži, ki jih dan za dnem trosi »o mojem izstopu« SKS, pribijem dejstvo:
^ shod sklicala strok, organizacija in ne narodni socijalisti.
2' Žnuderl in Kravos sta orisala navzočim viničarjem krivdo njihove bede, ter pri teni britko zadela tudi SKS. zlasti ker plačuje predsednik kraj. org. SKS Ludvig Drlajs pri Sv. Jakobu v Slov. gor. svojemu viničarju se danes samo 40 vinarjev na dan, vsled česar bi moral dotični samo za eno cajgasto obleko delati 4500 dni, ali celih 23 let. In takih samostojnežev je še več v okolici.
3. Res je, da se je hotel poslanec Mermolja postaviti v pravo luč, ter ljudem po prirojeni navadi in SKSarski taktiki, ki je na vsakem shodu drugačna (kakor so pač poslušalci), razkazovati svojo politično kramo tako, da so me nevešči ozmerjali zakaj da sem mu dal besedo.
4. Tudi je res, da je doživel poslani govornik J. Mermolja polomijo, ih sicer vsled zahteve navzočih viničarjev in nekdanjih samostojnežev, da se mu vzame beseda. katera pa se mu je še za 10 minut pustila — saj mi se slabostojnih ne bojimo — da bi pojasnil vzrok, zakaj je PS. minister Pucelj in z njim celi klub SKS ovrgel osnutek viničarskega reda, ki naj bi bil postal zakon. Pri tem pa je javno pokazal, da ves klub samostojnih niti ne razume, kar cit a. To sem mu dokazal pred vsemi navzočimi, kar je poslanec Mermolja molče vzel na znanje.
5. Res je tudi, da so navzoči med govorom tovariša Kravosa, ki je povdarjal, da narod ni proti Beogradu in ne proti Srbom, temveč proti vladnemu režimu, kričali:	»Samostojni pa so nas prodali taki vladi« in če bo hotel g. poslanec nastopiti sodnijsko pot, potem bo pač moral tožiti vse navzoče razen štirih, ki so ;nu delali družbo in zaščito.
Toliko proti laži samostojnega dopisnika iz Pesnice, ali bolje zadeto iz Sent lija. — Konrad Žnuderl, predsednik vin. organizacije.
V	Studencih pri Mariboru so dali svoj čas neki ulici ime »Gcrentova ulica«, kot
spomin na čas preobrata, ko je gerentstvo vršilo vse občinske posle v najnevarnejših dneh. In ravno Studenci so bili zaradi ti-sočev zapeljanega in izkoriščanega delavstva v politične in protidržavne namene najopasnejša točka. Pripadnost Maribora so spravljali v nevarnost ne Mariborčani, ampak Studenčani. I11 takrat je opravljal gerentske posle občespoštovani in zavedni delavec in hišni posestnik Srečko Vokač sicer često skoro s smrtno nevarnostjo, a požrtvovalno in pravično ter na splošno zadovoljnost oblasti in ljudstva. Seveda je bil komunistom in nemškutarjem trn v peti in že sedaj, ker ima tov. Vokač svojo hišico ravno v Gerentovi ulici, nimajo njegovi »prijatelji« nujnejšega dela, kakor da bi se ta »sramota« — za nje, a ne za Stu-deneanc in Vokača —- odpravila. Zato pozivajo v »Volksstimme« svoje somišljenike, da se naj ta greh izbriše. Smo res radovedni, kako bodo to napravili. Zakaj za Studence se ni do sedaj še nikdo toliko žrtvoval kakor ravno tovariš Vokač in bi se _tista uličica prav lahko imenovala »Vokačeva«, kakor se imenuje »Gcrentova«.
Čitalnico v Studencih je otvoril te dni »Sokol« vr Studencih in sicer v svojem domu. Tam bodo na razpolago vsi časopisi in revije. Za današnje čase, ko je časopisje tako drago, je taka čitalnica velikega pomena. Čitalnica je odprta vsak popoldne, ob nedeljah in praznikih pa tudi dopoldne. (Jpamo, da bodo vanjo prav pridno zahajali ne samo Sokoli, ampak tudi vsi dobri in zavedni Slovenci.
Ptuj. — »Ptujski list« brca z vsemi štirimi okrog sebe, ker je shod narodno-socijalistične stranke dne 12. 111. tako dobro uspel. V svoji onemoglosti in zrne-šaupsti sam ne ve, kje bi prej začel in koga bi bolj oblatil, ali stranko ali poslanca, ali poedine pristaše. — Trn v peti sta ptujskim demokratom tov. Lenarčič in Mikuletič, od katerih dveh piše ta listič, da prvi kot revidčnt juž. žel. ne zna drugega kakor pisati številke na vagone, drugi ,kot pisarniški uradnik samo akte prepisovati. Gospodje demokrati, to je ven; dar poniževalno za vas, da se toliko bavite z ljudmi, ki vam ne morejo nič škodovati. Od svojih nasprotnikov zahtevajo vsaj fakultetno naobrazbo, če že ne doktorskega klobuka. Pri svojih privržencih niso tako izbirčni, odkar so uvideli, da so njihovi »dohtarji« vse zafurali. — Ahilova peta demokratov je bila zadeta, ko se je zahtevala uradna revizija občinskega poslovanja po preobratu sem, katero revizijo je_ baje spravil na magistrat odb. Mikuletič. Demokrati, ki so ves ta čas gospodarili na magistratu, bi morali biti veseli, da se jasno konstatira, da je bilo pod njihovo vlado vse v najlepšem redu. Zakaj tak strah! Če se pa sedaj po raznih razkritjih tako vneto zavzemajo za krivce, ki so v disciplinarni preiskavi, potem pride vsakdo do prepričanja, da so sami prizadeti; kajti kdor krivca zagovarja, je sam ravno tako kriv. Zanimivo je to, da so revizijo povzročili demokrati sami, čeprav neposredno. — »Slovenski Narod« z dne 21. junija 1921, št. 137 daje pametne nasvete svojim naprednim novoizvoljenim občinskim odbornikom, zlasti kako se morajo zadržati pri prevzemu občinskih poslov. — Dotični članek je naperjen proti klerikalcem, ki so imeli občine v svojih rokah, katere so pa izgubili in jih morali izročiti samostojnežem, nezakonskim otrokom demokratov. Pri tem pa niso premislili, da sc lahko uporabi isto orožje tudi proti njim v tistih občinah, katere so sami upravljali, kakor 11. pr. Ptuj,.
Sedaj, ko sc je ta njihov nauk upora bil proti njim samim, delajo odgovornega za_ revizijo odbornika Mikuletiča. Zakaj pa pišete take stvari! Mikuletiču, ki ne zna drugega kot akte prepisovati, bi gotovo ne prišlo na misel, da se mora tudi »vzorno« gospodarstvo ptujske občine revidirati. — Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! — Da je bila revizija prepotrebna, bodo imeli Občinarji ob njenem zaključku priliko sami presoditi in takrat sc bo tudi pokazalo, da je bil strah demokratov pred revizijo res upravičen.
Tedenske
ša potom zakonske novele civilna lista kralja Aleksandra od 10 na 24 milijonov dinarjev, od katere vsote naj se izplačuje 18 mil. v dinarjih, 6 mil. pa v francoskih frankih. Ta civilna lista naj bi veljala od 1. januarja 1922.
Vse družinske doklade se ukinejo po zakonu nižjim državnim nastavljencem (slugam), če plačujejo na leto 5 Din direktnega davka. — Res čudne pojme imajo naši zakonodajalci o življenju.
Poslauiške dnevnice se zvišajo za 60 Din. — Ni čuda. da se pusti stradati javne nameščence.
Katehete bo Priblčevič odpravil iz šol in veronauk bodo učili učitelji; v višjih razredih srednjih šol pa ta predmet odpade. Tako poročajo listi in je zakonski načrt že pripravljen. — Ni naš namen spuščati se v verskokulturne debate in tudi ne komu priporočati religiozno ali antireligiozno vzgojo otrok, ker je pri nas načelo, da je to čisto zasebna zadeva vsakega posameznika in se takih vprašanj načeloma ne dotikamo. Smo pa mnenja, da takih ukrepov ne sme dajati kak Pribičevič ali drug minister, pač pa da naj o vzgoji otrok odločajo edinole starši. Ali jih je kdo v tem slučaju vprašal? Ne! Zato proč'Z nasiljem! — Na drugi strani pa vidimo moralne uspehe pri onih, ki so bili vzgojeni v Pribičevičevem duhu. Morilci, atentatorji, breznačajneži in bog si ga vedi kaj vse je postalo iz njih. To je morala!
NSSarji so jo zopet polomil), tako piše resnicoljubni ljubljanski dnevnik »Jutro«. In kdo jo je bolj polomil NSS ali JDS, naj vam pove naslednji dopis, ki nam ga je poslal rudar iz Hrastnika:	Glejte	naše
uspehe! Tako kriči in se hvali »Jutro« in ž njim sevč vsi oni, ki dosežejo vse uspehe (Žerjav, Reisner in izzvižgani Kukovec), kakšni pa so ti uspehi občutimo mi vsi, ko nam hrbti lezejo vedno bolj k tlom. Pa k stvari. Do zadnjega smo vsi vedeli, da se borijo proti visokim in nepravičnim davkom vsi oni, ki nas zastopajo v naših strokovnih organizacijah med temi tudi NSZ. Vsi smo videli, da so bili vsi tozadevni koraki brezuspešni (zasluge Žerjava et comp.), ker so povsod naleteli na gluha ušesa. Sedaj pa pride hinavsko »Jutro« in piše z velikimi črkami in bombastično vsebino: »JDS za uboge rudarje«. — Ubogi vsi oni, ki vatli verjamejo, ker njihovo bo nebeško kraljestvo. Naprošamo vas samo, če ste že res toliko storili za nas, zakaj ne skličete javnega shoda in pošljete Kukovca sem, da nam to novico osebno pove. Ampak težko bo šlo — tu ni stranskih potov in bi morala »Kukovca« po zraku sfrčati nazaj v Ljubljano. Le še več takih polomij, gospodje iz Jutrovega. — Pa kar brez zamere!
novice.
^ Pogreb knezoškofa Napotnika. —
V	ponedeljek so pokopali v Mariboru kne-zoskofa Napotnika, ki je po dolgem bolehanju umrl na črevesnem raku. Pogrebne svečanosti so se začele ob osmih zjutraj m so trajale do ene popoldne. Ceremonijel je vodil stolni prošt dr. Matek. Takoj zjutraj je zasedlo vojaštvo v špalirju vse ulice in ceste, po katerih se je imel premikati sprevod, katerega sc je udeležilo nad 7000 ljudi.
Karl Habsburški bivši avstrijski cesar Je 1. aprila umrl na plučnici v Funchalu na otoku Madeiri, kjer je bival s svojo ženo v Prognanstvu. Dva njegova poizkusa, da bi zasedel zopet na Madžarskem kraljevski Prestol, sta ga spravila iz Švice na otok Madeiro, ki pa ima jako milo podnebje. 1 Uučnica, ki je naredila konec njegovim pustolovščinam, se je razvila iz španske bolezni, na kateri je obolel. Madžarski legi-tnnisti so baje proglasili njegovega sina Otona_ za svojega kralja.
Ljubljanski mesarji jako uspešno pomagajo pobijati draginjo. Odkar se jim je dovolilo prostovoljno določevanje cen, ne vedo koliko bi zahtevali za meso. Kaj pravim za meso! Kosti in cunje leže na stojnicah, poštenega mesa ne najdeš. Pač pa strmiš, ko bereš cene za goveje meso 64 do 68 K, za telečje 48 do 52 K, za svinjsko 70 kron. Oblasti kje ste? Poberite navijalcem cen koncesije! Kosti ne potrebujemo, mesa ne dobimo, torej so za nas proletarce mesarji nepotrebni. »Boljši sloji« pa si naj preskrbe meso, kje drugje, kjer in po kakršni ceni hočejo.
Predlog o povišanju kraljeve civilne liste. Vlada je predložila predlog, da se zvl-
1% stranke.
Pomagajte bednemu! Neki naš najboljši tovariš in agitator je padel v nemilost pri neničnrskem gospodarju in le že sedem mesecev brez službe. Ker le oče šestih otrok in ima povrhu tega še bolno ženo. je padel v hudo bedo. Naša sveta dolžnost Je, da mu pomagamo. Vsak tovariš daruj vsaj po 1 dinar. Darila sprejema tajništvo NSŽ v Narodnem domu '111 uprava »Nove Pravde« v Gradišču 7. Tovariši! Pomagajte bednemu!
Vsem podružnicam Narodno - socialistične stranke sporočamo, da imamo v razprodaji brošurico dr. Demetra Bleivveisa »O zdravstvenih nalogah socijalncga zavarovanja«. Ker je brošurica za vsakega delavca res velcvažna in stane malenkostni znesek, je dolžnost vsakega, da si jo naroči. Odbori naj jo skupno naroče in razprodado med člani. Tajništvo.
Vsem članom NSZ. Inšpekcija dela nas prosi, naj objavimo, da urad anonimnih ovadb ne more upoštevati, ker se je ponovno izkazalo, da so take ovadbe neresnične. Vsakdo, ki ima kako pritožbo, ki spada v delokrog inšpekcije dela, naj to stori osebno ali pismeno z navedbo celega imena in naslova. NSZ prosi vse člane, naj se v vseh zadevah obrne na podružnični odbor in ta naj se obrne na tajništvo v Ljubljani. Tajništvo bo posredovalo direktno pri inšpekciji dela.
Občni zbor K. o. NSS v Celju se je vršil dne 15. marca t. 1. in je bil jako mnogoštevilno obiskan. Predsednik tov. Žabkar je precej obširno poročal o delovanju krajevne organizacije, ki je imela v preteklem letu zabeležiti precej uspehov in napredka. Tudi iz tajniškega poročila je bilo razvideti, da je organizacija v največjem razvoju in razmahu. Po poročilu tov. blagajnika je bil sprejet absolutorlj za celokupni odbor. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor in za predsednika ponovno tov. Drago Žabkar, podžupan. Pri slučajnostih so se razdelile različne funkcije in so se imenovali novi zaupniki. Celjani so s svojim občnim zlw>-rotn pokazali, da gredo neustrašeno po začrtani poti. Živeli!
Vsem krajevnim organizacijam v vednost in v uvaževanje. Za razmah ideje narodnega socijalizma med jugoslovanskim delavskim ljudstvom je potrebna strankinemu vodstvu poleg moralne tudi gmotna opora vseh somišljenikov, predvsem seveda v naših političnih organizacijah včlanjenih tovarišev in tovarišic. Zato bodi dolžnost krajevnih organizacij in vseh njihovih izvrševalnih fttnkcijonarjev, da se zavedajo važnosti in pomena pobiranja strankinih prispevkov in posvečajo temu vprašanju prepotrebno pozornost. — Na veličastnem, naravnost imjxmujočem strankinem zboru dne 25. in 26. marca t. I. se je mnogo razpravljalo tudi o strankinih prispevkih, ki so za nadaljni naš pokret velikanske važnosti, ter so se glede strankinih prispevkov med drugimi enoglasno sprejeli tudi naslednji predlogi, ki so obvezni za vse kraj. orga-
nizacije in katere objavljamo v izvlečku. 1. Strankin zbor odobruje sklep strankine gospodarske konference, ki je določila strankin davek za leto 1922 s 5 dinarji kot obvezen za vsakega organiziranca. Od tega davka odda vsaka kraj. organizacija po 4 Din blagajni strankinega vodstva. 2. Pobiranje strankinega davka je obvezno za vse kraj. organizacije. S povišanjem tega davka — v kolikor se to še ni zgodilo — je nemudoma pričeti. Strankinemu vodstvu pripadajoči del ( po 4 Din za vsakega člana) je čimpreje vplačati, obenem pa poslati imenik članov. Način pobiranja se prepušča kraj. organizacijam. 3. Poleg obveznega strankinega davka po 5 Din letno morejo kraj. organizacije za kritje stroškov kraj. organizacij pobirati še neobvezni progresivni davek, katerega izmera sc prepušča uvidevnosti in presoji kraj. organizacije. 4. Podpisovanje obveznic po 1000 kron in 120 kron za narodno - socijalistični sklad naj kraj. organizacije z vsemi močmi pospešujejo. Z nabiranjem podpisov naj poveri vsaka kraj. organizacija 1 ali več agilnih tovarišev ter o uspehu mesečno poroča strankinemu vodstvu potom kraj. organizacij z navedbo imen podpisancev, nabrane zneske pa nakaže potom strankinih poštnih položnic. Tiskovine obveznic je zahtevati pri strankinem vodstvu. 5. Razpečavanje strankinih znakov in blokov za milijonski sklad par je oživiti. Nabrane zneske pa je nemudoma vplačati v strankino blagajno. Ako katera kraj. organizacija nima še teh predmetov, bodisi da jih še ni naročila ali pa že razpečala, naj jih zahteva od strankinega vodstva. 6. Za kritje vedno naraščajočih izdatkov, naj se pri vsaki kraj. organizaciji organizira pobiranje prostovoljnih prispevkov, kot družabne in podobne prireditve itd., katerih celotni ali delni dobiček naj se nakaže strankini blagajni. 7. Praznik delavnega ljudstva — 1. inaj — naj sc proslavi z zbiranjem majskega daiu. Kraj. organizacije naj že sedaj potrebno ukrenejo za pobiranje tega daru, ki odpade v celoti strankini blagajni. 8. Za vplačila strankinih prispevkov sc je posluževati samo strankinih položnic. Pri vsakem vplačilu naj se navede svrha. — Krajevne organizacije sc poživljajo, da po predstoječih smernicah urede svoje delovanje v pogledu strankinih prispevkov in gredo intenzivno in smotreno na delo! Od vas je odvisen naš nadaljni polet! Zato na delo, s smotrenim delom nam bo beležiti vsestranske uspehe!
Naša mladma.3;x;
psj.V.-c: 1
Pokrajinski zbor narodno - socija-listične (»mladine v Celju. — Narodno-socijalistična omladina je slavila v nedeljo svoj dan. 2. aprila se je v Celju postavil temelj novi stavbi. Postavil se je temelj novi organizaciji — organizaciji narodno - socijalističnc oniladine. Z jutranjimi vlaki so prihiteli v Celje iz raznih krajev delegati. Tako iz Ljubljane, Kočevja, Trbovelj, Šoštanja, Št. Pavla, Litije ter raznih drugih strani. Na kolodvoru je došle delegate pozdravil predsednik celjskega »Bratstva« br. Dobovišek v izbranih besedah. Po pozdravnem govoru se je razvrstil lep sprevod, ki je z železničarsko godbo na čelu odkorakal pred Narodni dom.
V	sprevodu se je nosil prapor Kočevske organizacije NSS. Bil je to prvi narodno-socijalistični prapor, ki je pozdravljal naše Celjane. Sprevod se je ustavil pred Narodnim domom, kjer je
zbrane delegate pozdravil z balkona celjski podžupan br. Žabkar, ki je mladino pozival na vstrajnost in na delo. Predsednik ljubljanskega »Bratstva« br. Kozinc se je Celjanom zahvalil za gostoljuben sprejem in pozival naj sledi mladina korakom svojih voditeljev. Br. Juvan je pozdravil zbrane mladinske delegate v imenu načelstva NSS in zagotavljal, da bo mladino načelstvo v vseh ozirih podpiralo. Mladina pa naj sc pokaže podpore vredna in naj vztrajno nadaljuje boj, ki ga bojuje nar. soc. stranka. Br. Dobovišek je še enkrat najsrčneje pozdravil vse goste kot dobrodošle. Po pozdravnih govorili je godba zasvirala »Hej Slovane«, na kar sc je sprevod pomikal dalje po mestu v Gaberje pred društveno dvorano, kjer se je kmalu nato pričelo zborovanje delegatov. Zborovanje je otvo-ril br. Kozinc s pozdravom navzočih, povdarjal pomen, da si je nar. soc. omladina zbrala ravno zgodovinsko Celje za kraj svojega prvega zborovanja. Predsednikom zborovanja je bil soglasno izvoljen br. Dobovišek, ki je no zaključku formalnosti prešel na dnevni red. Pred prihodom na dnevni red je v imenu načelstva NSS pozdravil zbor podnačelnik br. Rudolf Juvan. Njegovemu izvajanju je zbrana mladina burno aplavdirala in s tem pokazala, da je načelstvu hvaležna, ker se je po zastopniku vdeležilo velevažnega, zbora.
V	imenu kluba občinskih svetnikov NSS v Celju je pozdravil zbor podžupan br. Žabkar. Tudi njegova izvajanja je mladina burno pozdravljala. Zbor sta brzojavno pozdravila narodna poslanca br. Deržič in Brandner. Pri čitanju brzojavnega pozdrava jima je mladina priredila burne ovacije.
Kot prva točka je bilo na dnevnem redu poročilo delovanja izobraževalnih društev »Bratstva«. Tovariš Kozinc je podal izčrpno poročilo za Ljubljano, Dobovišek za Celje; sledila so še krajša poročila za Trbovlje, Kočevje, Šoštanj, Št. Pavel in nekatere druge kraje. Iz skoro vseh poročil je bilo razvidno, da se naše izobraževalne organizacije kljub vsem zaprekam, ki sc jim stavijo na
pot, krepko razvijajo in da bomo imeli
sčasoma združeno močno armado so-cijalističnc mladine, ki bo pripravljena iti v boj nevstrašeno za socijalističnc ideje. Druga točka je bila »Osnutek mladinske organizacije«. K tej točki je imel glavni referat tov. Kozinc, ki je temeljito poročal, kako je zasnovati to novo mladinsko organizacijo. Organizacija sc bo zgradila po vzoru češke soc. mladinske organizacije. Namen organizacije je, vzgajati narodno socijali-stično mladino kulturno in politično. Predlagal je, naj se nova organizacija imenuje »Organizacija jugoslovanske narodno socijalistične omladine«, kar so zborovalci soglasno sprejeli. V organizaciji mora vladati popoln demokrati-
zem; upelje naj sc obvezno tikanje in naziv brat in sestra med člani. Kozinc je stavil formalni predlog, da bo obstojala nova organizacija iz osrednje organizacije, iz okrožnih in krajevnih organizacij. Sedež centrale bo za sedaj Ljubljana. Društva »Bratstvo« so odslej nar. soc. mladinske organizacije. Tretja točka so bile volitve pripravljalnega odbora, kateri naj izvrši vse potrebne priprave, kakor statut i. dr. do glavnega kongresa, ki se ima vršiti v dneh 8., 9. in 10. septembra v Ljubljani. V ta pripravljalni odbor so bili izvoljeni: predsednikom Kozinc, podpredsednikom Dobovišek (Celje), odbornikom: Pelan, Kavčič, Kravos, Gruden, Novakova, Paškulin (Ljubljana) ter za Trbovlje Odlazek in za Kočevje Golob.
Pri slučajnostih se je br. Kravos spomnil prvega predsednika narodno-socijalistične omladine v Trstu pok. br. Joška Požarja, ki leži kot žrtev vojne v bratski Srbiji. Zborovalci so se v po-čaščenje njegovega spomina dvignili s sedežev in zaklicali trikratni »Slava«. Br. Kozinc se je spomnil velikega češkega omladinca in pisatelja pok. Pul-pana. Tudi njemu so zborovalci zaklicali trikratni »Slava«. Zbor je sklenil, da pozdravi pismeno češko narodno-socijalistično omladino ter narodna poslanca Deržiča in Brandnerja. — Svečan trenotek je bil, ko je sestra Novakova v izbranih besedah podala izjavo sester, da se hočejo ramo ob rami z brati boriti za narodnost in socijaiizem. Njena izjava je bila sprejeta z dolgotrajnim ploskanjem. Po sklepnih besedah br. Dobovišcka je bil lepo uspeli zbor zaključen. Mladina je storila veliki korak. Proklamirala je, da hoče sledit; korakom čeških bratov in biti neustrašen borec narodnega socijalizma. Dal Bog, da bi to zborovanje obrodilo stoteren sad.
Popoldne ob 3. uri je bilo v dvorani »Narodnega doma« predavanje o srbskih zadrugah. Govoril je g. vlad. svet. E. Liiek, ki je za svoje temeljito predavanje žel obilno zahvalo v obliki aplavzov.
Zvečer se je vršila zabava, o kateri sledi poročilo prihodnjič.
Mladina! S tem korakom si pokazala svojo trdno voljo stopiti na trnjevo politično pot. Pokazala si, da se zavedaš svoje vzvišene naloge, da se zavedaš velikega pomena narodnega so-cijalizma. Korakaj to svojo pot neustrašeno naprej in pomni, da si ti narodova bodočnost. — Živela narodno-socijalistična omladina!
Narodno- socialistična omladina v Celju za stavkujoče. — Med zborovanjem narodno-socijalistične mladine v Celju je došel predsedniku zbora br. Dobovišeku dopis odbora stavkujočil’ v Westenovi tovarni, v katerem pozdravlja zbor, želi nar. soc. omladini uspehov ter apelira na socijalistično
miaumo, naj se iucu ona zavzame za stavkujoče. Zborovalci so takoj med seboj nabrali znesek 800,- K za stavkujoče in obenem je zbor izrekel, da bo vsestransko podpiral pravične zahteve svojih tovarišev. Lep vzgled so-cijalnega čuta naše mladine moramo beležiti in biti ponosni na tako mladini).
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
-O O „
ioioo o: o o
:°o°
°o°
°o°
J. FON
LDUBUANA. Stari trs št. 6
špecerijska in delikatesna
trsjG«
priporoča svoje prvovrstne zaloge najfinejšega blaga Razmeroma nizke cene Solidna postrežba.
°o°
°oo:
* O O «
: 0:0 0:0: o o
=°o°
F.	P.ZAJEC, »»tik
 — Ljubljana ■
zalega očal, ščlpatcev, ur. zlatnine, srebrnine, itd.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo. naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
pleskar in ličar
Ljubljana,
Kolodvorska uSica šiev. 6.
M. Kuštrin
Ljubljana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „Waltcr Martlny'‘ Na razpolago je hydravlična stiskalnica zn montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2.
Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telefon št. 470 Maribor, Jurčičeva ulica 9. Telefon št 133 Beograd, Knez Mlhajlova ulica štev. 3.
•••••••••••••••••••••
Zaloga čevljev dragotis idgli(. mi mta a nun
lastnega izdelka
komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposko ulica IV.
a
a
a
a
Delniška glavnica:
K 20,000.000- —
Slovenska eskomptna banka
UUBUANA. Šelenfcursova ulica štev. 1.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Rezervni zakladi:
K 6.500.000- —
B
B
B
B
a PODRUŽNICE:
Rovo mesto, Rakek, Sloveojgiadec
BnnnonnoonoonnnonnonnnBnnnnnnnnnfflfflEnonHnnonEnnnHonnnnnnnnnnnooonnnnnoH
Telefoni št. 146, 458	®
B
Brzojavke: ESKOMPTNA g
09 ••
• •
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju).
Brzojavke: Kredit LiubHana	Telefon štev. 40, 457 in štev. 548
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih^ vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v
tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. iihiiiiiiiiiiiiiiiihiim