V*lft«l]skt
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 13. v Ljubljani, i. julija 1878. Tečaj XVIII.
Zgodovinski obrazci. *)
Avstrijska ljudstva v starodavnih časih.
Pred dvema in še več tisoč leti naša ljuba občna domovina, Avstrija, nij bila taka, kakor je sedaj. Takrat je bilo obdelanega polja le malo, ni bilo še drevja z žlahtnim ovočjem obloženega, po solnčnih holmih ni še rastel vinski ters. Nij bilo ne železnic, niti ne drugih zložnih cesta, pa tudi ne velicih mest in obljudenih vasi. Podnebje je bilo bolj merzlo in mokro, polje je rodilo le nekaj ječmena, ovsa, prosa i. t. d. Bili pa so povsod velikanski gozdi, po kterih so se klatili medvedje, volkovi in druge dereče živali, a po zelenih tratah so se pasle čede goved in nekaterih drugih domačih žival.
Kteri so bili pervobitni stanovalci v naših krajih, je pač težko gotovo določiti, a to je gotovo, da so vže v starodavnih časih ljudje tukaj stanovali, priča tega je orodje izkopano v raznih krajih. Kakor navadno vso najstarejšo zgodovino osrednje Evrope, tako tudi ločimo avstrijsko zgodovino v kamnito, bronovo in železno dobo. Ljudje v pervi dobi niso še znali porabljati rud, narejali so si orodje in orožje iz kamenja in
*) Ljudski učitelj naj tudi po selskih šolah podučuje v zgodovini, pa kako? Po slovenskih berilih imamo premalo zgodovine, da bi s tem zadostevali postavnim tirjatvam. — Deželni šolski svet je priporočal „Zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije", sp. Janko Kersnik, založ. Matica slovenska, in tudi sklenil kupiti nad 100 iztisov te knjige. Ta zgodovina je prišla v drugem popravljenem natisu na svitlo. — To bi tedaj priporočali učiteljem, da si iz nje odbirajo tva-rino. — Učitelj na selski šoli nam je poslal nekaj zgodovinskih obrazcev, katere si je za svojo porabo sestavil po raznih knjigah, naj več pa po „Kersniku". Te tedaj podajamo svojim čitateljem. — Novega ni v njih, mi samo rečemo: Pojdi, stori tudi ti tako I
kosti. Nekateri teh so imeli svoja stanovanja ob bregovih jezer, ali pa tudi na koleh v sredi jezer. Ostanke takih staveb izkopujejo tudi na Ljubljanskem močvirju, dobro četert ure od Iga, kjer je nekdaj jezero stalo. Še le pozneje, ko je človek poznal rudo porabljati, in si je omislil režeče orodje, si je upal zmagovito v boj zoper divjo naravo, a tudi zoper svojega sobrata. — Še le kake 300 let pred Kristusom, ko so prišli z Rimci v dotiko, so ljudje začeli po naših krajih železo izdelovati, in to je prenaredilo vse življenje tamošnjih ljudi. (Ne gre pa tukaj misliti, da so bile te dobe strogo ločene med sabo, a najverjetnejše je doba segala v dobo, tam kjer je bilo veče občevanje in promet, so ljudje tudi prej znali razne umetnosti. Tako je bilo v vseh časih, saj so tudi še dandanes kraji med nami, kjer kmet nima železnega čveka pri vozu i. dr.)
Kdo so bili pervi stanovalci v Avstriji v tako zvani kamnitni dobi je težko razsoditi, a v bronovi dobi nahajamo Slovane med Vislo in Dneprom, pa tudi v pokrajinah današnje Avstrije, to nam pričajo ostanki po grobeh. Zgodovinsko je pa tudi, da so okoli leta 350—336 Keltje napadali Slovane v podonavskih okrajinah in jih zaterli ali nazaj potisnili k svojim soplemenikom za Karpatske gore. Verjetno je pa tudi, da jih je nekaj ostalo tu v bolj samotnih krajih, od kod bi namreč prišla slovenska imena, ki jih nahajamo po Istri in Dalmaciji?
Keltje ali Vlahi so bili velik indo - evropski rod, ki se je okoli 1. 1600 pr. K. naselil v zapadni Evropi. Kedarje bila njih dežela preveč ' obljudena, šli so v sosedne dežele in posamezne čete so se razširjale na jugu do onkraj Save in Drave. Tako so prišli na Laškem v dotiko z Rimci a na vzhodu s Slovani vzlasti od 1. 350—336, ko so po mnogoletnih kervavih bojih Slovane premagali. Od tedaj nahajamo Vlahe pod imenom „Skordiščanov" v pokrajinah med Donavo, Savo in Drino. — Na češkem je stanovalo keltsko pleme, Bojev, po katerih se ta dežela imenuje Bohmen. — V goratih krajih današnjega Štirskega, Koroškega in južnega Solnograškega so stanovali Tavriščani. Na Kranjskem so stanovali Japodje, na Goriškem in Friulskem pa Karni in Veneti. Ob bregovih Jadranskega morja do Balkana in srednje Donave so stanovali Ilirci, njih narodnost se ne da na tanko določiti. Berž ko ne so bili zelo pomešani s Slovani, še bolj verjetno je, da so bili jadranski slovanskim Venetom ob Donavi v rodu, a kdo ve to gotovo?
(Dalje prih.)
Poženčan.
Človek se trudi in stara, in starega popušča mladina, popušča družina; peša mu telo, slabi duh, skerbi ga smert, straši sodnja pravica. V takem slutji je „Žalosten starček" zapel jo že 1. 1857 št. 62 tako, da na dotično ponavljano vprašanje sproti odgovarja pesnik:
Kaj, starček! žali te tako,
Da britke solze točiš, Da svojo sivo si brado lil blede lica močiš?
Verstnike štejem svoje vse Lahko na ene perste;
Vsi drugi so pomerli že, Ki b'li so moje verste . .
Ko tuj samotno še živim, Zaveržen od mladosti;
Preveč se ji na svetu zdim, In starec ves priprosti . .
Saj včš, kako se mi godi, Kdor je vsem na poti;
Pri metli zanj prostora ni, Ne za pečkom v koti . .
Oči me že zapušajo,
Sem gluh in slab, okoren;
Noge mi kaj ne služijo, Tako sem ves uboren . .
Skerbi me; duša in telo Se imate ločiti;
Kaj tamkaj na pravici bo, Ne vemo mi soditi . .
Oh starček! to zastonj ne bo, Kar moraš tu prestati;
Od sveta li jemlješ slovo, Se v bolji kraj podati.
V tem istem žalostnem spominu je Poženčan zložil v Novic. 1862 1. 48. 50 žalostinko in sicer poslednjo svojo z naslovom:
Nekdanji tovarfii, kje ste?
in to v dveh delih, oziraje se v I. bolj na terpljenje sedanjega, v II. pa bolj na veselje prihodnjega sveta. V razgledovanje naj služite vsakterega oddelka dve pervi in dve zadnji kitici s svojima gesloma:
I.
Apparent rari nantes in gurgite vasto. Aen. I, 118.
Kadar se barka na morja širjavi S stotnami ljudstva u brezdno topi, Redko kdo splava po morski puščavi, Tem utopljencom podobni smo mi.
Svet je morje, in skrbi so valovi, Piš so nesreče, zmotnjave sveta; Tukaj so skriti klečeti, bregovi, Redek brez trčiti tukaj veslja . .
. . Ah, tudi meni je barka nezvesta, Z mano se regasta v globel ravna; S špranj mi napija smrt bela nevesta: Bog ti pomozi! Da moj si, velja!
Zdaj veselico zapoj „mizerere", In „Z globočin jez upijem ne Te"; Pot naj mertvaški s solzami te pere, Umazan'mu tamkaj bi b'lo ti gorje!
n.
Post haec vidi turbam
I'rav'jo: V Ljubljanici mož je povoden, Grad pod vrtinci ves dičen stoji, Kraj je okoli nebeško pogoden, Para na svetu iskati mu ni.
Ktere mrtvaški vrtinci končajo, Z dušo se selijo v tretje nebo, Luč namest' trupel obleko imajo, Mavrica z žarom jih barva lepo . .
m a gnani. Apoc. 7, 9.
. . Patemski videč je trumo zagledal, Trumo nebeško, ki šteti je ni. Vsae'ga zaroda so vmes, — je povedal, Tamkaj se našim nebeško godi.
Da bi mi srečno za njimi hodili! če so težave, grede so domu. Tukaj za vžitek samo se nam sili Dosti pelina, gorjup'ga medu.
V nevezani besedi pa se je zadnjikrat oglasil Poženčan v Novicah 1863 št. 4!), ter o slovstvenih stvareh podal „Nektere opombe", v kterih piše na pr.:
2. Pesem „Stari Krajnec" sem leta 1834 v obloški okolici zložil, pa veliko daljšo kot je sploh znana. „Novice" so po svojem okus« mnogo iz nje opustile. Od leta 1823 sem večkrat skušal kako pesem skovati ; svojega imena tujim pesmam nisem podpisoval. Če sem narodne pesmi zapisoval, sem pristavil, da so narodne.
7.	„Pratika" je hvale vredna, pa ne v vsem. V nji ni dovolj opomnjenega o slovenskih in Slovencem posebno važnih ali znanih svetnikih. V njej ni sv. . . V nji so neznane imena . . . Res so svetniki vsi češčenja vredni, naj so bili doma, kjerkoli si bodi; ko pa Francoze, Nemce, Španjole vidimo, da imajo v svojih molitvinih bukvah in pratikah ali koledarjih zlasti svetnike svojega naroda zraven svetnikov po celem kršanstvu znanih, zakaj bi Slovenci ne poiskali svojih svetnikov, izmed kterih jih je več, ki so ljudstvu celo neznani. Namesti teh stojé v „pra-tiki" imena, o kterih se ne vé, so bili li Francozi ali Španjoli ali Nemci ali kali. Našincu gré bolj k sercu, če mu poveš, da je bil ta ali uni svetnik tudi Slovenec, da je bil v Celji ali Emoni (Ljubljani), kot če mu poveš neznano ime svetnikovo in imenuješ rojstni kraj ali kraj muke kako mesto v deveti deželi, ki ga pred in potlej več ne sliši. — . . — Po kmetih imajo za mesce in njih dneve dvoj račun: kmetiškega in gosposkega. Po kmetiški se mesec začne z mlajem. Tisti mesec, ki se zadnji pred sv. Dnevom ali na sv. Dan mladi, je prosenec. Star pregovor je: „Prosenca je Bog rojen". Gosposki račun gré po listih pratike; na vsacih dvéh stranéh je en mesec, kakor je znano. Da bi bila pratika prav po okusu slovenskega kmeta, bi morala nad vsacim mlajem zapisano imeti ime mesca, kteri se mladi. Če se to komu judovski račun zdi, nične dé; naši ljudje tako mesce rajtajo, pa je proč; vse judovsko pa tudi ni zavreči ; 10 zapoved so imeli in imajo judje, pa so tudi za nas svete. Od dvojega računa mescev pride, da Hrvatje decembru dejo prosenec, krajnski Slovenci pa januarju. —
8.	. . . Vsi slovenski narodi imajo ime Slovenci, po priimkih so pa Rusi, Poljaci, Srbi, čehi i. t. d., samo mi nimamo nič priimka. Zo-vemo se Slovenci, toda je li splošno ime, ne pa (lasten) priimek. Rus Nestor zove Ruse in vse slovenske narode Slovence, ker je bilo ob njegovem času in je še zdaj to ime splošno za vse. Nekteri namesti Slovenci dejo Slovani, nekteri pa SI a v j an i, toda zadnja oblika se ne da kot slovenska ali domača opravičiti, le tujci nas Slave, Slawen zovejo. Sloven ali Slovan ne odvzame imenu Slovenec splošnega pomena. Jez menim, da je vseh slovenskih Korošcev, Krajncev, Šta-jarcev in Primorcev pravi priimek Krajnci, pa ne po današnji
krajnski deželi, ki ima v latinskem in laškem zmanjševavno ime Car-niolia, ampak po vsi tisti deželi, ki so jo pisatelji po latinski nekdaj zvali „Fines Italiae" ali iz našega (Krajna) posneto C a m i a-K raj na. Tudi „Fines Italiae" se hoče reči Italii krajna, prikrajna ali pokrajna dežela i. t. d." — Toda temu nasprot je koj tedaj opazilo vredništvo: „O vsem tem je bilo v preteklih letih že veliko pomenkov. Težko da pridemo Slo venci na Kranjce nazaj". (Plim. Jezični k III., 32—50 1. 1865, kjer so razlagovane občne in lastne imena našega naroda).
L. 1864 št. 7 pa so prinesle Novice v černem obrobku žalostinko: „Bridko novico naznanjajo danes „Novice" svojim bravcem, da prečastiti gosp. fajmošter Matevž Ravnikar v Predosljih nad Kranjem je umrl. Več let je bolehal za pljučnico; sklenil je v Gospodu svoje življenje zvečer 14. dni t. m. (februarja) v 62. letu svoje starosti. V zgodovini slovenskega slovstva, cerkvenega in svetnega, zlasti zgodovinskega, živelo bo z deli njegovimi ime „Poženčanovo", dokler bo Slovenca nasvetu, kajti bil je eden najmarljiviših pisateljev naših že takrat, ko smo slovenske pisatelje šteli še na perste. Znano nam je, da v rokopisih njegovih je še mnogo gradiva; naj bi se ne pogubilo! — Bodi mu žemljica lahka!" — In št. 8 ima dopis o slovesnem pogrebu njegovem s pristavkom: „Rajnki ni zapustil premoženja, kajti ni si nabiral minljivih posvetnih zakladov; al zapustil je svojemu narodu lepo dedino: večen spomin v svojih slovstvenih delih, da živelo bode ime njegovo, dokler v človeških prsih bilo bo srce slovensko". — Drugi časniki so le ob kratkem omenjali njegovo smert, le „Slovenski Glasnik" mu je 1. marca zv. X. št. 3. prinesel naslednjo spomenico:
i Matevž Ravnikar.
„Minuli mesec je vsekal tudi nam Slovencem globoko rano: izgubili smo moža, ki se je trudil do poslednjega diha za mili naš narod; umeri je 14. dne februarja v 62. letu svojega življenja g. Matevž Ravnikar, fajmošter v Predoslji, znan pod imenom „Poženčan" kot zgodovinar, pesnik in pisavec raznih drugih spisov, ki pa še niso vsi zagledali belega dne. En rokopis rajnega hrani tudi družba sv. Mohora, namreč: Sv. Ignacija iz Lojole sveti izreki na vsak dan celega leta, iz latinščine poslovenjen. Naj v miru počiva!
Dopisi in novice.
— Iz Ljutomera, 15. junija. Učiteljsko društvo za »Slovenski Štajer« je imelo 11. t. m. svoj četerti občni zbor v Ljutomeru. O 1/i9 zjutraj v torek zbrali so se skoro vsi domači in iz drugih krajev došli učitelji in c. kr. glavar, pl. Premerstein kot. vladni komisar v tukajšni I. realki. Lanskega leta nij bilo
občnega zbora. 15. avgusta 1876 se je bilo sklenilo v Ptuju, da bode občni zbor za leto 1877 v Brežicah. Predsednik in odborniki so se prizadevali, da bi se to tudi zveršilo, a žali bože, nevgodne okoliščine, mlačnost in nemškutarija Breškili učiteljev je tako strašila, da je bil zbor preklican. Vsak učitelj iz Brežic, kogar se je vprašalo, je odgovoril, da ne more nič storiti. (Morda pa učitelji niso sami tega krivi. Vr.) Torej mogoče bi bilo, da v Brežicah še prostora bi ne bili dobili. Mej tem časom sti bili pa dve odborovi seji.
G. predsednik, Lapajne, je pozdravil vse došle goste ter v svojem dolgem, jedernatem govoru razložil važnost, in korist tega društva končaje iz navdušenega serca s trikratnim slava-klici mogočni Habsburški rodovini! Za gromovitimi »živio«-klici pozdravljal je g. vladnega komisarja. Na to je sledilo kratko poročilo tajnika. Po tajnikovem poročilu je g. blagajnik, Kovačič, prečital in razložil na tanko račun od zadnjega občnega zbora v Ptuju 15. avgusta 1876. Dohodkov je od istega časa 1524 gl. 25 kr., stroški pa so znašali 1509 gl. 15 kr., torej še 15 gl. 10 kr. ostanka. Akoravno je imelo društvo mnogo stroškov zarad kazni dveh konfisciranih dopisov in zarad dolga na enkrat za 4 leta obloženega, vendar nij še na slabih nogah. Dosta ima še od dolžnikov dobiti. G. Kryl je predlagal, naj bi se dolžnikom '/3 dolga odpustila, a g. Lapajne pristavi: s tem pogojem, če v treh mescih dolg poravnajo. KI. pa še omeni, da učiteljsko društvo ima še mnogo knjig, n. pr. zemljepisov, zgodovin in še drugih, naj bi se onim dolžnikom, ki v kratkem svoj dolg poplačajo, nekoliko teh knjig podarilo; to je bilo sprejeto.
Na predlaganje g. Žiher-ja, naj bi se volili za pregledovavce računov: g. g. Miki, Ekl in Klanjšček, je g. Kovačič ugovarjal, da g. KI. naj se ne voli, češ, ker on je tajnik, in preveč v dotiki s predsednikom. A ker se imajo voliti trije naj bližnji sosedje, da se lehko snidejo ter račune pregledajo in poterde, je bil vendar predlog g. Žiher-ja sprejet.
O točki prihodnjega delovanja društva se je mnogo govorilo in pretreso-valo. Slišalo se je mnenje mnogih učiteljev. G. Miki je v svojem govoru še precej dosta vzrokov naštel, da sedaj društvo nekoliko miruje, dokler se ne vernejo zopet ugodnejši časi, kajti sedaj se odpravljajo uže odobrene slovenske knjige (moral je govor pretergati). Na to se oglasi g. Kryl ter pravi, naj bi se uže izdane knjige pregledale in dobro popravile, da se ne bode mogel nihče spodtikati, da so slabe, in potem stoprav za odobrenje prosilo. G. Žiher vpraša, če je uže društvo za odobrenje knjig prosilo, na kar se mu je odgovorilo: da! Na dalje še g. Žiher svetuje, da bi se g. Mikložič v Mariboru vprašal za svet, da on je gotovo v tem zveden. G. Kosi meni, da, ker nij vspeha za šolske knjige, naj bi se pa za šolsko mladež kake povestnice spisale. G. Kryl pa odverne, da za mladež uže imamo nekol:ko knjig, a za šolo jih pomanjkuje. G. Kovačič predlaga, naj bi se mala zbirka pesmic izdala za spremembo, ker iste v berilih so slabe. G. Žiher mu odverne: zvedel sem, da jih namerava vlada izdati. G. Stuhec nasvetuje, naj bi se zopet časnik začel izdajati. G. g. Mužina in Žiher odsvetujeta rekoč, naj se raji »Tovariš« gmotno in duševno podpira, kajti začel je hirati. (To smo že tudi večkrat slišali. Vr.) G. predsednik po veči debati nadaljuje v svojem govoru, naj bi se za spdaj o tem nič ne sklenilo, ampak naj se novemu odboru izroči, pa on naj skerbi, da se bode na želje govornikov oziralo.
Na vprašanje g. predsednika, kako naj bi bilo prihodnje z društveno let-nino, g. Žiher nasvetuje, naj se poviša na 70 kr., na kar mu g. Kryl nasprotuje, in meni, da bi ostalo pri starem.
O točki, kje naj bi sedež društva bil, spregovori g. Kosi, ter pravi, da kjer je predsednik; g. Kryl je pa drugega mnenja, da kjer je več odbornikov. A na to se je predlagalo, naj ostane v Ljutomeru; bilo je sprejeto.
Za prihodnji občni zbor predlagali so: Šmarije in slovensko Bistrico, a ker so odstranjene še precej od železnice, določilo se je, da bode v Mariboru.
Predsednik in odbor se je volil po listkih. Za predsednika sta dobila glasove g. g. Lapajne in Kryl. Lapajne je bil z večino za predsednika voljen. V odbor voljenih dobil je največ 17 glasov in najmanj 9. Voljeni so bili: g. Kryl, podpredsednik iz Ljutomera; g. Kovačič, blagajnik iz Središča; g. Klanjšček, tajnik iz Ljutomera; g. Miki iz Ljutomera; g. g. Šinko in Štrenkelj iz Središča; g. Možina od sv. Marka pri Ptuju; g. Hren iz Prama pri Mariboru; g. Brezovnik iz Vojnika pri Celji; g. Jarc od sv. Jurja pri južni železnici; g. Kepic od sv. Miklavža pri Ormuži; g. Štuhec od sv. Volbenka iz Ormuškega okraja.
K zadnjemu je g. Miki še predlagal, da društvo vloži protest na slavno ministerstvo, ker so v nekaterih krajih knjige od učiteljska društva »za Slovenski Štajer« izdane konfiscirali. Bil je ta predlog enoglasno sprejet. Konec ob 11.
Po zboru bil je skupni obed, pri katerem smo se do 1 popoldne radovali; ob 1 smo se mogli ločiti od daljnih prijateljev.
Tudi binkoštni ponedeljek je bil za Ljutomer dan kaj nenavaden; okoli poludne začeli so se voziti gospodje učitelji od vseh stranij. Ob 3 snidili so se g. g. pevci v čitalnici, da so poskusili nekatere pesmi. Ob 4 se je zbralo mnogo gospode v pivarni, kjer je pod milim nebom v senci košate lipe od tu-kajšnih krajev naj bolj sloveč orhester (imajoč 21 mož) pod vodstvom g. Murkoviča iz Belotinec na Ogerskem krasne melodije sviral. Vmes se je tudi popevalo. Po devetih so se gosti z godbo vred preselili v čitalnico, kjer je bilo jako živahno, kajti godci in pevci so se producirali do ranega dne. —
Klanjšček.
— Iz Vrabč lia Vipavskem, 15. junija 1878. Svojo letno skupščino smo imeli učitelji Postonjskega okraja 4. junija, v zalo okinčani sobi 4razredne ljudske šole v Postojni. Vse 4 strani te sobe bile so prav bogato preprežene z različnimi učnimi pripomočki. V tej zadevi velik napredek mimo prejšnih let. H konferenci zbrali so se vsi učitelji tega okraja. Bilo nas jo navzočnih 39 učiteljev in 2 učiteljici. Zbor se prične točno ob 10. uri dopoldne. Gospod predsednik pozdravlja zbrane učitelje, ter jih vnema, da so vztrajni v svojem lepem a težkem poklicu. Povdarja važnost učiteljskega stanu in imenit-nost učiteljskih skupščin. Učitelj naj bo ponosen na svoj stan, ter naj nikdar ne zabi, da ravno učitelji smo stebri, na katerih sloni narodova omika in sreča. Veliko se tirja dandanes od učitelja. Gleda naj vsakdo, da zadostuje mnogoterim tirjatvam. Na to si voli g. predsednik za svojega namestnika g. naduči-telja Demšarja. Po njegovem predlogu volita se zapisnikarja g. g. učitelja Kavčič in Perne. Zadnji prebere sledeči dnevni red:
1.	Otvorjenje skupščine po predsedniku in volitev dveh perovodij.
2.	Naznanilo od zadnje konference došlih, ljudsko šolo zadevajočih ure-deb in ukazov.
3.	Opazke c. k. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanih šolah.
4.	Kako naj se goji ustni in pismeni izraz mislij, da bo koristen učencem, ki zapuščajo ljudsko šolo? (Poročata g. g. učitelja Arko in Adlešič).
5.	Vzbujenje i gojenje domoljubja *) v šoli in zunaj taiste. (Poroča g. učitelj Perne).
*) Ali ni to prepolitičen predmet?
6.	Praktično računenje od 1—20 (poroča g. učitelj Kalan); od 20—100 g. učitelj Rozman.
7.	Poročilo in račun obeh učiteljskih bukvarnic (Postojna —Vipava).
8.	Volitev v stalni odbor.
9.	Volitev obeh bukvarničnih odborov.
10.	Volitev treh poslancev v deželno učiteljsko skupščino, ako se vtegne taista sklicati.
11.	Vsakoverstni nasveti.
Naznanijo se od zadnje konf. došli ukazi in uredbe. O. Perne vse te na glas prečita. Po prebranem dnevnem redu in rešitvi 2. točke poprime gosp. predsednik besedo ter naslika, kaj je zapazil pri nadzorovanji šol. Njegove opazke glasijo se nekako tako-le: Vspeh po šolah je sploh boljši od lani. Vendar ne povsod. Učni čerteži se niso povsod popolnoma spolnili. To dokazujejo poslani naučni čerteži. V prihodnje naj se strogo lia to gleda, da se vsem tir-jatvam zadosti. Govorica ali jezik se uči nepovoljno. Zarad tega se je dala danes 4. točka dnevnega reda v pretres. Naj bo g. g. v prihodnje veliko na tem ležeče, da z vspehom vodijo mladino do tega, da bo svoje dni zmožna pravilno svoj jezik govoriti in pisati. Govor, kot najimenitniši dar Božji, gotovo zasluži, da se vsestransko lika. — Pri računenji naj se pazi na osnovo. Priporoča se dr. Močnik. Dalje se omenja, da je viditi, ka bi imeli nekateri učitelji posebno antipatijo do realij, saj drugače bi se ne ogibali tako temu predmetu. Posebno se na zgodovino premalo ozir jemlje. Priporoča se, da naj zanaprej učitelji bolje urijo mladino v zgodovini. Tu ni potreba, Bog ve kako obširnemu biti. Pove naj se otrokom kaj iz časov turških vojsk, katere se zel6 naslanjajo na zgodovino naše dežele. Omenja naj se, kaj je za Avstrijsko zgodovino cesar Maksimilijan I., Marija Terezija, Josip II. i. t. d. Seznanijo naj se učenci z odličnimi domoljubi, n. pr. Andr. Hofer in dr. Kažejo naj se otrokom možje za Avstrijo zasluženi, kakor princ Evgen, Radecki. Kot dekla-macije naj bi tukaj služile pesni: »Moja Avstrija, Avstrija čez vse«. — Posebni ozir naj se jemlje tudi za lepopisje. Predpisi naj se večkrat premenjajo, ker to miče mladino in je potem bolj pazljiva pri pisanji. — Vspeh pri risanji je nepovoljen. Tudi na telovadbo se premalo gleda. Krajni šolski sveti naj se vedno priganjajo, da se napravi potrebno orodje k temu poduku. *) Petje je dobro isto tako ženska ročna dela, kjer se v tem podučuje. — Učiteljska vradna pisma dobra, vendar tu in tam še kaj primanjkuje. Strogo naj torej vsakdo pazi, da bo v tej zadevi vse v redu, drugače se bo v tem naznanjalo okrajnemu šolskemu svetu. (Tako, tako!) Skerbi naj se, da bo imela vsaka šola cesarsko podobo in vse potrebne učne pripomočke, katerih veliko se lahko dobi po »kr. Schulpfenigu« (in »Narodnej šoli«. Pis.). Priporoča se nabira prirodnin. Eni so v tej zadevi prav pridni, torej posnemanja vredni. Učni pripomočki naj se skerbno čuvajo, da se kaj ne pokvari in vniči. Red v šoli naj se vzderžuje, in gleda naj se na to, da otroci med naukom ne bodo šepetali. Gleda naj se na to, da se učenci tudi zunaj šole lepo vedejo. Na poti se otroci spoznajo, koliko je šola vredna. Skerbno naj se gleda na snago v šoli. Sploh naj stori učitelj vse, kar je v njegovi moči, da se njegova šola vsestransko boljša in napreduje. —
Na to prebereta g. g. Arko in Adlešič vsak svoj referat. Ko dokončata, vpraša g. pervomestnik, če ima kdo k temu kaj dostaviti. Oglasi se g. Perne. On pravi, da je pri tem nauku (ustni in pismeni izraz mislij) poglavitna reč tvarina. Skerbno naj se torej ta izbira. Perne graja in šiba prejšno šolo, čes,
*) Ali imajo šole že telovadišča na prostem?? Vr.
da jej je bilo pri tem nauku poglavitna reč : riba-Fisch, miza-Tisch ! *) Koliko pa mladina umeje, na to se ni kuj gledalo. Govornik se spominja lastnih šolskih let, ko se je po tem navodu učilo. On vpraša, kako da nam ni skorej mogoče, pošten govor sestaviti. Prejšni šolski sistem je tega kriv. Potem preide na današnjo dobo in kaže, kako naj se v tem nauku mladina podučuje. (Ali se ne uči že tako ? Vr.). — On govori zoper opravilna pisma in sploh zoper pisma, ker mladim ne gré iz serca, kar se jej narekuje. Referent Adlešič se strinja s Pernètovim dostavkom, vendar misli, da ni zavreči, kar je on prej o tem govoril. — Na versti je g. referent Pernè s svojim izdelkom. Spis njegov je izver-sten. Pa tudi umeje oživeti mertvo čerko, kajti tako animirano je bral svoj izdelek, da ga je bilo veselje poslušati. Po pravici povem, da mi je še malo-kateri spis tako dopadal pri učiteljskih skupščinah, kakor današnji Pernètov govor. Pač res : »kar iz serca pride, v serce ide«. Zato je pa tudi žel g. govornik obilo priznanje in mnogo dobroklicev. (Bileam, Siporov sin, poslan Izraelce preklinjat, jih je blagoslavljal — —. O ironija! Vred.)
Na versti sta g. g. Kalan in Rozman ter kažeta, kako mladino podučevati v računjenji od 1 —100. Deržala sta se dr. Močnikove računice. — Iz računov bukvarničnih odborov je bilo razvidno, da je imela bukvarnica v Postojni 141 gl. 85 5/10 kr. prihodkov, a 101 gl. 36 kr. stroškov. Vipavska 34 gl. 87 kr. prihodkov, a 18 gl. 35 kr. stroškov. Sklenilo se je, da se za Postonj-sko bukvarnico kupi Štielerjev atlas. Račune pregledata Pernè in Zarnik Martin. — V stalni odbor se volijo: Demšar, Kaučid, Mercina, Pernè. — Bukvarnični odbor za Postojno stari, za Vipavo: Adlešič, Pernè, Rant. — Odposlanci v deželno učiteljsko skupščino: Kavčič, Pernè in Zarnik Martin. —
Pri posameznih nasvetih se oglasi g. Rant in govori: 1. o praktični razdelitvi učencev na enorazrednih razdeljenih ljudskih šolah v 4 samostalne oddelke in vporabi sedanjih šolskih knjig »abecednika«, »I. berila in II. berila« pri posameznih oddelkih. On priporoča svoje izjave konferenciji v temeljit pretres in debato. 2. Priporoča skupščini, da se v zapisnik nasvèt stavi, da bi visoki c. k. dež. šolski svèt zemljevidom : a) Avstro-ogerska monarhija od C. F. Bauer-ja, b) Evropa in c) Planiglobijema od B. Kozenna s hrvatskim tekstom višje privoljenje pridobil. 3. Nasvetuje, naj bi si. c. k. okrajni šolski svèt tudi vselej pri svojih pismenih zaukazih glede naprave učnih pripomočkov avtorjevo ime z opombo »odobren« dostavljal. 4. Misli on, da bi bilo dobro, ko bi konferenčni zapisnik z referati vred vsako leto med učitelji v prepis krožil. 5. Govori on bolj obširno o veljavi in spoštovanji učiteljevem in njegovih razmerah k občini, na kar se mu pa beseda vzame. Na zadnje se sklene, da bo prihodnje leto konferenca v Vipavi. Med zborovanjem razdeli g. c. k. okr. glavar potnino med učitelje. S 3kratnim živijo-klici in s cesarsko himno se sklene skupščina o *i4 na 3 popoludne. Med obedom pri g. Vičicu se je mnogo pelo. —
,	Ivan Zarnik.
— Šolstvo pa mestni odbor ljubljanski. Seja mestnega odbora ljubljanskega 14. p. m. bila je v marsikterem oziru jako važna in pomenljiva. V razgovor so namreč prišle med drugim tudi šolske zadeve, ki so eden najglav-nejših vzrokov nekdaj silno burnih prepirov med konservativno in liberalno, narodno in nemškutarsko stranko.
Povod tej obravnavi dalo je poročilo okrajnega šolskega nadzornika ljubljanskega, učitelja Gariboldija, do okrajnega šolskega svèta za preteklo šolsko leto. V tem poročilu se zahteva, da naj se na I. ljudski šoli mestni za prihodnje šolsko leto osnujejo paralelke, ker se število učencev od leta do
*) Tudi dandanes je to!
leta množi, in da naj se šola iz licejskega poslopja in nekdanje glavne straže zarad jako zanikarnih in nepriličnih sob preseli kam drugam. Temu nasproti šolski odsek nasvetuje, da naj se oba ta dva predloga zavržeta, pač pa vodstvoma mestnih ljudskih šol naroči, da naj tujih otrok v mestne šole ne jemljeta toliko, da bi bile šole prenapolnjene.
Gosp. K 1 u n se prvi oglasi k tej točki ter omenja, da ima mesto pravico to storiti in da nikakor ni dolžno pri ogromnih stroških, ki mu jih šole prizadevajo, te stroške zarad tujih otrok še pomnožiti, ker vžitek od tujih otrok ni v nobeni primeri s temi troški, vendar pa je to glede splošnega izobraževanja jako škodljivo. Majhne občine, zlasti v okolici ljubljanski, si ne morejo vsta-noviti lastnih, zlasti ne večrazrednih šol; v mestne šole jih nečemo sprejemati, ker bi nam to prizadevalo preveč troškov, državna šola pa je le ena v deželi, (s pripravnico sklenjena vadnica »Uebungsschule«), v ktero tudi sprejmo komaj po 40 do 50 otrok v en razred. Vsled tega bi moral marsikteri talentiran otrok ostati doma in se ne bi mogel v večrazrednih in potem srednjih in višjih šolah izobražiti, če ostane še dalje tako in bode vsaka občina skrbela le za svoje otroke. In vendar se od občin ne more zahtevati, da bi za tuje otroke napravljale šole, ki jih že za domače stanejo toliko, da stroškov skoraj že ne morejo več nositi. Pač pa bi morala to storiti država. Dotične šolske postave, ktere vse troške za šole nakladajo srenjam, so tedaj jako neprilične in ovirajo splošno izobraženje. Vzemimo si toraj pogum in ne hvalimo vedno, kar ni hvale vredno, ampak razodenimo odkritosrčno nepriličnosti, ki se nam kažejo, ter zahtevaj mo v tej zadevi premembe dotične postave, dokler je še čas, in slabi nasledki niso še tako veliki. Zato stavi predlog, da naj se mestni odbor obrne do okrajnega šolskega sveta s prošnjo, da naj on na višjem mestu opozori ■na slabe nasledke za splošno izobraženje, ki jih imajo dosedanje določbe, vsled kterih morajo občine same skrbeti za šole, ter povdarja potrebo premembe dotičnih postav v tem obziru, da bode država več storila za ljudsko šolstvo.
Gosp. šolski nadzornik Pirker je ugovarjal tem razlogom ter se skliceval zlasti na to, da državna postava skrb za šolo naklada občinam. Mesto ljubljansko pa ni poklicano, da naj bi skrbelo za šolarje okoliških, viških in siškarskih otrok, za ktere bi morala tamošnja občina napraviti lastno šolo. Za višje izobraženje ni pa potrebno, da bi morala ta šola biti večrazredna, ker se v srednje šole sprejemajo tudi otroci iz dve- in trirazrednih šol.
Tudi dr. Schrei se sklicuje na to, da imajo po postavi občine skrbeti za šolo, sicer bi bil on tudi za predlog g. Kluna. Občini v Šiški se je že večkrat priporočilo, da naj osnuje lastno šolo, in ko se bode to zgodilo, mestne šole ne bodo prenapolnjene.
G. Potočnik povdarja, da sedanje šolske postave res ne ugajajo in da skušnja potrjuje od g. Kluna navedene napake, zato bi bilo prav, če bi odbor sprejel njegov nasvet. Gosp. Klun še zavrne predgovornika nasprotne stranke, ki sta tolikanj povdarjala šolsko postavo, kakor da bi bila ta postava za vse večne čase nespremenljiva, ko jo vendar tisti lahko spremeni, ki jo je dal, ter še enkrat priporoča svoj predlog.
Konečno poprime besedo poročevalec dr. Kaltenegger ter omenja, da bi občine ne bile na boljem, če bi država oskrbovala ljudske šole, ker bi se potem denarji, ki jih sedaj dežela obrača za šolstvo, stekali v državni zaklad. Zato je on tudi zoper predlog g. Kluna. Pri glasovanju se predlogi šolskega odseka sprejmejo; ko pa župan prebere predlog g. Kluna, omenja poročevalec
dr. Kaltenegger, da isti obsega prav za prav dva dela: 1. da naj se priporoči vladi sprememba dosedanje šolske postave, za kar on ne more glasovati, in 2. da naj država več stori za šolstvo, kakur doslej, za kar bode glasoval tudi on, ker je res, da je državna podpora za ljudsko šolstvo od leta do leta manjši. V tem smislu je glasovala tudi večina odborova, in je bil 1. del g. Klunovega nasveta zli glasovi proti 8 zavržen, drugi pa enoglasno sprejet.
Še živahnejši je bila obravnava o poslednji točki poročila nadzornikovega. G. Gariboldi namreč toži, da se na poduk nemškega jezika, kakor se je pri obiskovanju šol prepričal, premalo gleda. Učitelji z učenci večidel govore slovenski in jih ne silijo, da bi morali v daljših stavkih ž njimi govoriti nemški, ter jim tudi nemško branje razlagajo slovenski. Šolski odsek vsled tega nasve-tuje, do deželnega šolskega sveta obrniti se s prošnjo, da naj se v ljudskih šolah mestnih že v drugem razredu računstvo, v III. razredu računstvo in nemška slovnica, v vsih višjih razredih pa večina predmetov (ne več predmetov, kakor poroča »Tagblatt,«) podučuje nemški.
Prvi se proti temu nasvetu oglasi gosp. Potočnik ter omenja, da to je prav za prav jedro vse današnje obravnave; gospodje nasprotne stranke hočejo naše ljudske šole ponemčiti. Toda slovenski narod ima pravico potegniti se za svoj obstanek in za poduk svojih otrok. Da ga nihče napak ne bode umel, povdarja, da je zvest podložil ik Njihovega veličanstva cesarja, pa tudi zvest sin svojega naroda!
Drugi se k tej točki oglasi g. K1 u n ter reč pretresa z dejanskega stališča. Kdor s kom ima vedno opraviti, gotovo bolje pozna njegove zmožnosti in potrebe, je rekel, kakor pa tisti, ki le redkokrat z njim občuje. Tudi učitelj, ki ima vsaki dan opraviti s svojimi učenci, gotovo bolje ve, kaj da jim je potrebno, kakor šolski nadzornik, ki jih vidi le enkrat ali dvakrat v letu. Učitelj pa dostikrat učencem še v domačem slovenskem jeziku nektere reči komaj dopove, kaj bi toraj dosegel, in kako bi ga otroci umeli, če bi ž njimi govoril nemški? Če tedaj učitelji, kterim ni ravno oponašati, da so prenapeti Slovenci, z otroci govore slovenski, je to najgotovejši dokaz, da nemški podučni jezik pri nas ne vgaja, in da bi bilo vse njihovo prizadevanje zastonj, če bi svoje predmete otrokom razlagali nemški. Ozirajmo se tedaj bolj na učitelje, ki otroke poznajo, kakor pa na nasvete nadzornikove, ki pri svojih poročilih dostikrat gledajo bolj na osebne, kakor na splošne koristi, in tisto poročajo, o kterem vedo, da njihovi predstojniki radi slišijo. Tudi naj gospodje pomislijo, da bodo s to rečjo brez potrebe na novo vzbudili prepir med narodno in nasprotno stranko, ki je nekaj časa sim k sreči potihnil, zato jih prosi, naj nasvet šolskega odseka zavržejo. Če ga pa sprejmo, potem ne bodo smeli narodni stranki očitati, da zdražbe dela.
G. Eegali povdarja, da se v nasvetu šolskega odseka nahaja skozi in skozi skrb za ponemčevanje. Toda če se ta nasvet sprejme, bode nevolja med našim ljudstvom na vrhunec dospela. Le v domačem jeziku je otroku mogoče se izobražiti; v tem so edini vsi pedagogi in učenjaki. Za tak nasvet tedaj noben pošten rodoljub ne more glasovati. Naš kmet in naš obrtnik ne potrebujeta nemščine, tudi kuharice in gospodinje na trgu salato dobe brez nemščine. Kdor hoče, naj se uči nemščine, pa prvi poduk mora biti v maternem jeziku. Z Nemci hočemo v prijaznosti živeti in nikomur ne sile delati; nasprotno pa se zavarujemo tudi zoper vsako tako nasilje in morenje milega nam jezika. Tako nemškutarenje je besna in zagrizena strast, kteri bodemo odločno nasproti
stopili. Sicer pa teh reči ni bilo treba prav nič na dan vlačiti in duhove v novič razburjati ter strasti zbujati. Saj imamo še drugih reči dovolj, za ktere je treba v prvi vrsti skrbeti. Če se pa ta nasvet vendar le sprejme, misli, da odbor nima odločilne besede, ker namestnik našega svitlega cesarja, čegar vdan podložnik sem tudi jaz, g. deželni predsednik, ki je obljubil biti objektiven, je podučen o nas, in ve, da je dežela slovenska, in zato ne bode mogel pritrditi takemu, naš narod merilnemu sklepu. G. šolski nadzornik naj v prihodnje stopi pred nas z bolj koristnimi nasveti, ne pa s takimi, ki jih nikdar ne moremo odobravati. Zato govornik vloži svoj protest zoper tak sklep, ker mu vest ne pripušča umoriti in uničiti svoje slovenske narodnosti.
Dr. Ahačič povdarja, da sedanje šolstvo ne zadostuje namenu in nima tistega vspeha, ki so se ga od njega nadejali, in že zdaj resno prevdarjajo premembe, ki se imajo že skoraj tudi dejansko izvršiti. Ne bi bilo tedaj prav, da bi mi v tej reči prej kaj spreminjali, zato stavlja nasvet, da naj se o predlogu šolskega odseka preide na dnevni red.
Dr. Schrei ugovarja, da njemu o nameravanih premembah v šolstvu ni nič znano. Kar narodni odborniki očitajo odseku, ni opravičeno in izvira morda iz napačnega tolmačenja dotičnih predlogov. Odsekov nasvet ne meri na zatiranje slovenskega jezika, ampak le na to, da bi se nemški jezik v ljubljanskih šolah prihodnje bolje gojil kakor doslej. Nemških prebivalcev je v Ljubljani dokaj (?) in ker imajo za šolstvo veliko stroškov, treba je tudi njihov glas poslušati. Pa tudi previdnejše slovensko prebivalstvo vidi potrebo (?), da se morajo slovenski otroci učiti nemškega jezika, če hočejo shajati (?). Razun tega imamo še § 19 temeljnih državnih postav, ki zagotavlja enakopravnost vsem jezikom in Nemcem daje pravico zahtevati, da naj se nemški jezik v naših šolah goji.
G. K1 u n zavrača predgovornikove razloge, rekši, da se na ta način namen ljudske šole prezira in nemogoč dela. Po misli gospodov, ki se potegujejo za nasvet šolskega odseka, bi imel glavni namen naših ljudskih šol biti ta, da se otroci nemščine nauče. To pa ni namen naših šol; ampak glavna reč je, da si pridobe toliko splošnih in za vsakdanje življenje potrebnih vednosti v branju, računanji, pisanji i. t. d., da jih vsestransko ne goljufajo. Tega se pa laglje nauče v domačem, otrokom umevnem, kakor pa v tujem jeziku. Zato priporoča gospodom še enkrat, da naj sprejmo dr. Ahačičev predlog.
G. Petričič omenja, da se po njegovem prepričanju nemščina dovolj goji na tukajšnih šolah, in da so otroci v nemškem jeziku veliko bolj podučeni kakor v slovenskem, zato se strinja s predlogom dr. Ahačiča.
Dr. B1 e i w e i s se obrača proti dr. Schreiu, kteremu pravi, da mu menda ni bila resnica, ko se je skliceval na §. 19 temeljnih postav. Nikdar se ni slišalo, da bi bili na Kranjskem kje kratili nemški jezik, pač pa smo se morali vedno boriti za veljavo domačega jezika. Tudi on od svojih otrok ve, da se slovenščina premalo goji v naših ljudskih šolah, kar bo še slabeje, če se sprejme nasvetovani predlog. V enem letu se nihče jezika ne nauči temeljito; naprej naj se v maternem jeziku otroci dobro poduče, potem naj se uče še nemškega, laškega, francoskega in če treba še petega jezika. Nikakor tedaj ni opravičeno očitanje, da se nemški jezik na naših šolah premalo goji.
Tudi dr. Ahačič potrduje, da po svojih lastnih otrocih ve, da se nemščina bolj uči na naših šolah že zdaj, kakor slovenščina, ker so pač znali nemški, ko so hodili v tukajšne šole, ne pa slovenski. Zdaj njegov sin pač ume Citati »Slov. Narod«, a tega se ni naučil v ljubljanskih šolah, ampak tam gori
med Nemci v Št. Pavlu na Koroškem. Mi hočemo z Nemci v miru in prijaznosti živeti. Večina med odborniki nasprotne stranke niso rojeni Nemci, a tudi s temi hočemo biti prijatelji. Toda pred očmi naj imajo namen postavo-dajalca in naj nam privoščijo mrvico slovenščine v naših ljudskih šolah.
Poročevalec dr. Kaltenegger omenja, da se imata oba jezika na ljudskih šolah temeljito (?) podučevati; slovenskega jezika nečejo kratiti, a tudi nemškim starišem se mora pravica zgoditi. Eavno temeljito podučevanje v nemškem jeziku je po njegovem mnenji vzrok (?), da se tukajšna šola z nemškim šolskim jezikom (t. j. protestantovska šola) od leta do leta bolj vzdiguje. Zato on priporoča nasvet odsekov.
Pri glasovanju je za predlog dr. Ahačičev glasovalo samo 6 odbornikov, ker pet narodnih pri seji ni bilo navzočih. Narodni odborniki so vsled tega ustali in šli iz dvorane. Med tem, ko vstajajo in odhajajo, je g. župan dal na glasovanje odsekov predlog, kteri je bil od navzočnih sprejet z 11 glasovi. A ker so narodnjaki med tem že odhajali in so bili eni tudi že stopili iz dvorane, ko se je vršilo glasovanje, se ne more reči, da so bili navzočni, in ker ostalih ni bilo toliko, da bi bili zamogli sklepati, smemo po vsej pravici dvomiti, da bi bil ta sklep veljaven. Na vsaki način pride tedaj reč še enkrat v razgovor, da se pokaže kako in kaj.
Pričujoče »Slov.« poročilo nam kaže, da je slovenska stranka povdarjala to misel, da nemška stranka brez vse potrebe to vprašanje na dan spravlja, ter da liujska in draži, a mi mislimo, da je bil skrajni čas, da so Slovenci zaušnico dobili, sedaj naj pa še drugo lice nastavijo, potem se pa zopet vsedejo v naslanjač in čepo nekaj centimetrov niže čez ušesa potegnejo, da je ne bode hrup nadlegoval, potem bo pa vse dobro. — Nemščina se po mestnih šolah res tako strašansko zanemarja in neusmiljeno zatira, da je vse to, kar spomenica zahteva, uže bistveno izpeljano, le deželne postave je treba, da se danes ali jutro to ne odpravi; kaj se ima brigati mesto Ljubljansko, ki je samo za-se šolski okraj, in samo svojo šolo vzderžuje, za učne čerteže in druge postave? Po mestnih šolah se nemščina premalo goji; tega greha so menda učitelji krivi le bolj v mislih in željah, kakor v djanji, ker taktično se šola s šolo skuša, ktera bo bolje svoje učence pripravila za srednje šole, tedaj se nemščina ne more in ne sme zanemarjati ; postave se povsod strogo spolnujejo, a nekdaj so presojevali le fakta, sedaj pa nekateri, kakor je videti, presojujejo tudi misli in želje, ter jih devljejo na zlato vago. Dotični gospodje si beržkone tako mislijo: Kako se bode prav rodoljub unemal za potujčenje svojega naroda, kako ravnal zoper svoje boljše prepričanje? Toda mestni učitelji smo pripravljeni vse storiti, kar koli se od nas zahteva, samo po tem nas nikar ne uprašajte, je li dobro ali ne, kar nam ukažete ?! Ako pa pri vsem tem naši otroci ne bodo nemško znali, ostane še drug pripomoček, minulo še ni štirikrat deset let, kar se je še rabil povsod, vendar pri nas v Ljubljani ne tako strogo, kakor drugej. Otrokom prišedšim v šolo se da nemški »abecednik« v roke, in na slovensko besedo se primerna kazen postavi. — Ali se bodo otroci kaj naučili, za to se ne sme vprašati, a šole, šole za slovenske otroke bodo nemške, to je pa že nekaj; kaj ? nekaj! to je poglavitna reč, in slovenski otroci so ne bodo po šolah ničesa naučili, ne bodo ničesa znali, šole bodo ljudstvu le breme brez koristi, ker bode pa Slovenec ostal neveden in neizšolan, treba bode toliko več izšolanih in veščih tujcev. — Quod erat demonstrandum! — Primera z vadnico in s protestantovsko šolo pa tudi ni na pravem kraju, obe šoli ste le za odbrano občinstvo, a mestne šole so prave ljudske šole, za otroke ubogih težakov in siromaščnih ljudi in za
tiste — katere iz vadnice ali iz drugih šol spode, vadnica jih sprejme le gotovo in določeno število, revnih se rada ogiblje; v mestnih šolah pa sede otroci navadno tako natlačeni, da hi igla s stropa ne padla na tla, ampak gotovo kje obtičala. — Sedaj naj pa pride Sokrat ali Pestaloci v šolo in skuša svojo modrost nad tem mnogobrojnim, živim in razposajenim narodičem!
—	Iz Priinorja, 21. jun. Neki gospod druže na Primorskem objavil je v »Slov. Narodu« št. 124 toplo željo: naj bi zagledal »Slov. Učitelj« zopet skoraj beli dan. Jaz pa mislim, da slovenskim učiteljem je čez vse potrebno složno delovanje za narodni napredek. Čemu dva šolska lista, če uže eden težko shaja? Ostanimo toraj pri »Učit. Tovarišu« — pa — istega dobro podpirajmo. Kritikarje ima vsak list, tudi »Slov. Učitelj« nij bil vsem po volji. Ako pa uže slogo učimo in isto v narodu širimo, treba je, da jo tudi sami v dejanju kažemo. Kdor rad kaj dopisuje — vsaj so mu tudi v »Učit. Tovarišu« predali na razpolaganje. — Vse hvale vredno je, da »U. T.« priobčuje naznanila iz hrvaških šolskih listov v jezikovem originalu. Le ovako naprej — vzajemno slovansko. (Dopis ta nam je došel v Cirilici. Prosimo večkrat kaj I Vredn.).
—	C. k. deželni šolski svčt za stajarsko, je v seji 6. p. m. odobril osnovo odseka za napravo šolskih kronik in je sklenil pošiljati pouke in ukaze okrajnim šolskim svetom o vprašanjih, katera je zastavila poslednja dež. učiteljska skupščina.
—	V Kočevji bode navadna učiteljska okrajna skupščina 3. julija. Predsednik c. k. okrajni nadzornik Linhart. — Kazen navadnih službenih zadev pride na versto naslednje: 1. Telovaja (praktično razkazuje g. Fr. Dovar). 2. Ali more učitelj že v ljudski šoli kaj storiti proti nezmernemu vživanju vpijan-ljivih pijač, in kako bi se to izpeljalo? — Poročuje g. A. Skubec. 3. Predsednik obravnava z učenci ljudske šole v Kočevji berilo realističnega zaderžaja.
—	Izpiti zrelosti na c. k. ženskem učiteljišču so bili pismeno 17., 18., 19. in 21. p. m.; na možkem učiteljišču pa 24., 25., 26. in 28. p. m.; besedni izpit bodo na ženskem 8. julija, a na možkem 13. julija in ob naslednjih dnevih. Na ženskem učiteljišču so se veršile polletna spraševanja 26. in 28. p. m. in danes 1. julija, na možkem bodo 1., 3., 5., in 6. julija. V saboto 13. julija je sklep šolslcega leta.
—	Okra jna učiteljska skupščina v Kranj i bode 20. julija dopolidne ob 9 '/„ uri. Dnevni red: 1. Pervosednik otvori skupščino. 2. Volita se dva zapisnikarja. 3. Predsednik govori o važnejših šolskih ukazih izšlih 1. 1877 8. 4. Opazke pervosednika pri nadzorovanji. 5. Naslednji referati, o kateri bode razgovor, se bodo brali: a) Kako si pridobiva in ohranuje učitelj ljubezen učencev, in na kaj ima pri tem gledati, da iz njega, ki mora zmirom pred očmi imeti uzor svojega imenitnega stanu, ne poLtane dninar? Poročuje g. Letnar. b) Prirodoslovje na splošnih ljudskih šolah, kako se obdeluje? Poroča g. Ed. Lacheiner. c) Kako ima zbujati učitelj ljubezen do domovine? Poročuje g. Fr. Jeglič, d) Številjenje na pamet s številkami na jednorazrednih ljudskih šolah, e) V kakem razmerji so sedanja ljudska šola s srednjo šolo. Poročuje g. Jan. Bezlaj. 6. Poročilo bukvarničnega odseka in nja nova volitev. 7. Volita se dva odbornika v deželno učiteljsko skupščino, ki ima biti v Ljubljani 9. septembra t. 1. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Nasveti.
—	Naprava šolske kronike. C. k. dež. šolski svet (Štaj.) je odobril in razglasil načert, po katerem se ima napraviti v vsakem kraji šolska kronika. — Pervi del se ozira na staro šolo do 1. 1868/9; drugi se začenja z novo dobo. Y pervi del gre začetek šole, za date naj se skerbi pri registraturi dotične
župe; drugi del obsega več toček, na katere je gledati učiteljem. — Dosti dela učiteljem za proste ure.
—	(Bosanska školska djeca.) Bosanske školske djece ima u Kninu 300 a u Plovnu 800. Ona se naobražavaju troškom čestitih Englezkinja Irby i Conzon, koje u svojih englezkih sestara neumorno dobrovoljnih prinesaka za tu sirotinju kupe, da ju uzdrže. — Slava tim Englezkinjam a hvala i bradi učiteljem, koji u onih krajevih vrše dužnost učiteljsku.	»Prosv.«
—	■f 3. p. m. je umeri tukaj po dolgem bolehanji g. Anton Heidrih, bivši učitelj in pevovodja teržaške čitalnice v 36. 1. svoje starosti. Mertvaški sprevod je bil žalno-ginljiv, pevci so mu peli na grobu in pred hišo; —• od ranjkega je več muzikaljnih kompozicij. — N. v m. p.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. (Šolski okraj okolica Ljubljanska.) Nasledne učiteljske službe se razpisujejo: Na 4razredni ljudski šoli na Veihniki III. in IV. učiteljska služba s 450 in 400 gl. na 2razredni ljudski šoli na Igu II. učiteljska služba s 400 gl. na lrazrednih ljudskih šolah pri sv. Kocijanu z 1. p. 450 gl., pri sv. Jakopu na Savi s 400 gl.; v Černučah 450 gl., v Horjulu 500 gl., pri jednorazrednicah je tudi prosto stanovanje. Prošnje v 6. tednih od dne razglasa v vradnem listu »Laibacher — Extrablatte« pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
C. k. okrajni šolski svet za okolico Ljubljansko, dne 23. junija 1878.
Jb^rsbibn - jltmtiptftmtt^
3m Sctetdje bet t. {. SejirfžEiau^tmannfcfiaft (? i 111 fomtnen nacfyfte^enbe Sevelten ju
befefcen, unb jlrar:
§d?ul'E>e3trß §tCCt.
Se^rerftetien: Kal obje, Spoft ©t. ©eorgen att ber ©übbafyn; Sachsenield unb Svetina, mit ber III. (MialtžHaffe. Unterlefyrerftellen: Neukirchen, iß oft .5o£)enegg unb Sachsenfeld, mit ber III. ©e^aitžliaffe.
$cf?uiße3trß §frctn3. Seljrerftelle: S t. Georgen bet Sabor, Sßoft ^ran;, mit ber IV. eSefyaltSftaffe. Unter(eE;rerfteI£e: F ras s lau, mit ber III. ÖetjaCtäEIaffe.
^c^ulßcjtrft g>onoßt3.
Se^rerftetten: Kirchstätten, Sßoft ©onobij, mit ber IV. ©e^altšftaffe; St.
Barthelmä, Sßoft tyeit. ©etft in Soče; Trennenberg, ißoft 6t. ©eorgen an ber ©übba^n; Špitalič, Retschach, St. Kunigund unb Köbl, $oft ©onobij mit ber IV. ©e$altžftaffe. Unterletyrerftelien: Weitenstein, mit ber III. ©e^altžilaffe; bann Čad ram, ipoft Dptotnij unb heil. Geist in Loče, mit ber IV. ÖcEjattäEtaffe.
g>d?uCße3trß. §f. ¿¡darein.
Setyrerftelien: Sibika, öerbunben mit bent Drganiftenbienfte; Lemberg, öer» bunben mit ber 33enüfeung eines fflrunbfomptercž Ben 3'/, 3od?; beibe ißoft St. TOarein bei @rladjftein unb mit IV. ©e&altžflaffe. Untertefyrerftelien: Schleinitz, St. Veit, beibe 5ßoft ©t. ©eorgen a. b. ©übb.; bann Ponigl, fämmtlidje mit ber IV. Oeljattaflaije.
bann Leutsch,
Sefyrerftelten: Goricen, St. Michael, qSoft ^rafiberg;
$oft Saufen, mit ber III. ©eljaltsfiaffe. Oberte^crftclle: Rietz, spoft ^JrafsBerg, mit bet IV. rüe^altsltaffe unb ©artenmifcung. Unteriefyrerftelien: Rietz, <ßoft ^rafiberg unb Laufen, mit ber IV. ©etjaitsfiaffe.
§<i>uCßc3irft Buffer. Sefjrerftelle: Razbor, ^oft Xüffer, mit ber III. (M;aitsEiaffc. Unterleljrerftelie: Oberreöic, 5ßoft Siiffer, mit ber III. ©e^alföflaffe.
SKit fcmnntticfien ©teilen ift ber ©enufi ber freien 2ßof>nung »erbunben. Set SSefegung ber llnteriefyrerftelien luitb audj auf hmMtd;e £e§riräfte 3lücifici;t ge= nommen.
©ie Eomtretenjgefudje finb bi§ 30. 3«H 1878 an ben Betroffenheit Drt§= fc6uliatf> ju fenben.
© i II i, am 29. SUíai 1878.
©er SBcrft^ettbe: EC a,a,s m. p.
Važno za šole!
Zemeljske krogle, telurije in planetarije,
potrjene od visokega ministerstva,
priporočuje:
J* felfel in
fabrika učnih sredstev in trgovina s papirjem
? PESMI)»
Celetne ulice št. 30. V isti zalogi so tudi izišle v daljnih krogih kakor za naj boljše priznane:
Risanke
po Grandaiier-jevih risanskih predlogah
za ljudske in mešča.iske šole.
&C Ceniki teh učnih pomočkov in vzorki risank se na izraženo željo zastonj pošiljajo.
Listnica vredništva: G. J. Z. iz Vr. Dopis Vaš 20. junija »v pojasnilo« služi bolj vredništvu, nego občinstvu; toraj ga hranimo za — se — brez zamere.
Današnjemu listu je pridjana muzikaloa priloga.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Millo.
§óm ü.
Andante.
Vglasbil A ng. Hribar.
n
t ? i 5
✓ 1/
J I
tA

V H
Dom pre-lju-bi, dom pre-ilra-gi ! Za-te
--N *
T
\>
i I s 5
rr P c

ser-ce mi go - ri.

Za te
uišsp ii
je in bo-de
V tebi zibelka je moja Tekla, v tebi mamica Zlata me poljubovala Pregorečega serca.
" 1 U rr
bi - lo, Dokler v per-sih mi ži - vi.
Zlobnež je, kdor te pozabi, Kdor ne ljubi te zvesto; Ti si biser mi predragi, V tebi vmerje se laliko.
In kdar to me bo zadelo, Dom premili! prosim te, V tvojem krilu da bi smelo Počivati mi serce. —
Besede R. Silvestrove.
Zložno, milo.
§ôrska cvetica.
Ji
Národni napev.
»
è
ft : I V V
mi - ca Tam cve
=t
* É.
rrt
na gô-ri
m
g j ; 1 i i ;/f g 3 ' I M
; r - n r -J 5 f r' t? Pr33
Res, da ma - la, Vendar za-la Gorska si cve-ti-ca ti !
Ti vonjavo In dišavo Rajsko krog sebe puhtiš; Ti v lepoti In čist6ti Vsa vesela tu stojiš.
Ti v samoti In tilioti Se razcvetaš prelepo; A minulo, Se osulo Tvoje cvetje kmalu bo.
Tli na gôri Koj ob zori Solnce te obséva že ; O večeru Pa v jezeru Rôsa zbira se za-té.
Odcvetéla Tak vesela Tudi meni bo mladost! Časno mine, Naglo zgine, Za veseljem gré bridkost !
Tii pomladni Vetrec hladni V lice ti ljubo pihlja; Da ne vsahneš, In omahneš, Blagi dež te okrepča.
Ljubeznjiva! Veselijva Zdaj se, ko imava čas; Kmalu bila Bo nemila Ura, da zgubiva kr&s!
Besede Fr. S. Gimperman-ove.
Priloga k „Učit. Tovariš-u" št. 13. 1878.
(K d n o n
Krepkó.
Bog o
ž P
hra-ni nam ce-sar-ja svit-le-ga, Bla-go-
^äjüö; i mm
ÉÜ
jt slo - vi
—k—H—H—k • • t 0
go - spo-dar - ja
I I I ; l
mi - le - ga, Av - stri - jan - skim
na - ro - dom pre - slav - ne - ga !
- -ofl-sflio---
§b mlatvi.
Yesélo.
k k k
—
' »
ip—p;
__P
-'I?
Vglasbil Gr. Bihar.
-N—N—h-
« »
r
Že je pre-te-kel čas žet - ve, Že je pre-te-kel čas žet - ve, Fan-tje le hi-tro vsta - ni - mo, Hi-tro na-sa-jat za - čni - mo, Na-glo za cep-ce po - pri - mo, Do-bro po sno-pih na - žgi - mo,
Pri-šelje, pri-šel čas mlat-ve. Par le za pa-rom vlo - ži - mo. Cis-to, le čis-to mla - ti ■ mo.
Daj-mo le
^ a ----- ;
" : ■
pi-ka pik
I Í
pi-ka po-ka
»
V—
pi-ka pik.
¡ . :1
Daj - mo le
pi - ka pik
' t
t
" Ifs - : • ? « ?
pi - ka po - ka pik, pok.