^ISSKA MATlcj,
I I.	»	^ Mj
<Jr uuBižjelš)'^ I
T
V Celju, dne 30. marca 1911
St. 13.
i— J. i.
Miaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —
▼t« pošljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: „Narodni List" * Celja. — Reklamacije bo poitnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta llev. 3.
».Narodni List" stane za ceio leto i K, za ((61 leta 2 k, za Četrt letft 1 fe. Za Ameriko lit droge deželč Ha leto 8 E fifii vin. $aro?ciiitt ie plačuje vnaprej. — Cssameai«« številka stsftn« 10 vin.
Ofelitei »e faCSrifcjo po 12 vinirjev ena f*tlt vrst*. — Prt TeCkratcih objavah zr.ittn popnst po dogovoru. PrUtej biue is oglase je plsSey»ti po pošti na iiaaiov: ar od ti L i a t J v Ce l j n.
■v.-J,
POZOR, NAROČNIKI!
Prihodnjič na] noben ne vrže paske ali ovitka, u katerem je njegovo ime, v stran, ker bo imel ▼sak gori zapisano, do kdaj ima list plačan. Opozarjamo posebno one, ki so list še za lansko leto ■a dolgu, naj naročnino takoj pošljejo, ker jim si-* cer lista ne bomo več pošiljali.
Upravništvo »Nar. Lista«.
Državni zbor — razpuščen?
Dne 17. t. m. je bil državni zbor — odgoden. Zakaj? Vlada ni mogla več spraviti večine za svoje zahteve, slovanski poslanci je niso hoteli podpirati. A namesto da bi bila odstopila, je rajši žrtvovala ljudsko zastopstvo, ljudski parlament in je državni zbor poslala domov. Ker pa so se razmere v zadnjih mescih v državnem zboru silno poostrile, tako da vlada sploh ni mogla računati več na večino, dokler ni izpolnila vsaj nekaj zahtev manjšinskih strank,je izvršila nad državnim zborom nečuvenu nasilstvo, ki ne odgovarja ustavnemu življenju, ampak je plod skrajno absolutističnih nazorov. Mini-sterski svet je namreč sklenil, cesarju predlagati razpust državnega zbora. Kako se je cesar odločil, v trenutku, ko to pišemo, še ne vemo, vendar je skoro gotovo, da je državni zbor že razpuščen, ali b« pa v najkrajšem času. Vlada bo potem potom slovitega § 14. uveljavila zakon o rekrutnem in začasnem proračunu. Splošno je mnenje, da v sedaj-»em trenotku še ni bilo potrebno poseči po tem skrajnem sredstvu — po razpustu, dasi je parlament notranje bolehal že dolgo časa.
V največjih škripcih so večinske stranke, nemški nacijcnalci in krščanski socijalci, ki so še nt-davno temu v delegacijah dovolili vladi stomiljone za nove ladje in kanone, in si sedaj ti poslanci ne bodo upali mirnih src pred volilce. Tudi naši klerikalni poslanci v tej točki niso nedolžni, saj smo poročali, da je njihov vodja dr. Šušteršič v delegacijah mirno govoril in glasoval za nova stomiijonska bremena, ki so se nameravala ljudstvu naložiti. In ko bi se naši klerikalci ne bili bali Čehov in svojin volilcev, že davno bi se bili nahajali v vladnem taboru; tako pa so zadnje čase pač moraii vleči z opozicijo, a v svojih srcih so vedno koprneli k vladi. Sedaj seveda, po padcu parlamenta, bodo šli, se bodo junaško bili na prsa in trobili v svet: Mi smo bili junaki!
Radovedni smo samo, na kakšne uspehe bodo ti junaki v bližnjem volilnem boju kazali. Dejstvo je, da za Slovenstvo niso dosegli ničesar, k večjemu neuspehe. Kaj naj sicer pomeni vedno naraščajoče ponemčevanje pri vseh uradih na Slovenskem, kaj naj pomeni dejstvo, da se naši narodni nasprotniki v osrčju Slovenije danes čutijo bolj gospodarje ko kedaj? Naval nemškega uradništva je pod pro-tekcijo oblasti in vlade vedno večji, nemški pritisk na naše ljudstvo v gospodarskem oziru vedno hujši.
In kaj so dosegli naši klerikalni ljudski zastopniki. na katere pada vsa odgovornost, ker so imen v državnem zboru veliko večino slovenskih mandatov, v gospodarskem oziru? Kje morejo kazati le na eden edini korak, od katerega bi imelo slovensko ljudstvo v gospodarskem oziru le količkaj koristi? Pač pa so pomagali kovati in so glasovali za nagodbo z Ogrsko, katero so v zadnjem volilnem bcju preklinjali, a so potem mirno privolili, da se je s to nagodbo gospodarsko težko oškodovalo slovensko ljudstvo.
Ničesar, prav ničesar niso klerikalni poslanci prinesli iz državnega zbora za naše ljudstvo. Nasprotno, ko bi bila usoda nanesla, bi bili naše gospodarske koristi tudi v vprašanju starostnega zavarovanja težko oškodovali, ker so se izrekli za način tega zavarovanja, ki bi našega kmeta kruto zadel. Hvala Bogu, da jim je usoda preprečila to njihovo nakano.
Klerikalci, ki so, kakor tudi mi, slutili, da pride do novih volitev, a niso imeli prav ničesar, s čirnur bi stopili pred ljudstvo, so v zadnjem hipu po Roš-karju vložili predlog za spremembo ljudsko-šclske postave. S tem bodo šli sedaj ven in njihove trobente bodo pele: »Mi hočemo vam kmetom olajšati breme ljudske šole. Preveč se učite, zato zahte-
vamo mi manj pouka!« Tako bodo peli svoje pesmice klerikalni kandidati v volilnem boju — in gotovo marsikje z uspehom. Saj je demagogija že od nekdaj njih načelo. Tudi mi stojimo na stališču, da ni vse primerno Za današnje razmere, kar je staro, kakor ljudskošolska postava — že 40 let, in da je treba razvoju časa primernih sprememb. A rayno tako trdno smo prepričani, da je klerikalcem za dobre uspehe in za ljudstvu koristno reformo ljudske šole toliko kot za lanski sneg, ker njihov predlog sam že meri na to, da bi se zmanjšal pouk v tistih predmetih, ki so za razvoj kmetijstva v modernem duhu velevažni, to se pravi z drugimi besedami: klerikalci hočejo ir.reti ljudstvo neumno, neizobraženo, ker le takšno jim more služiti. In v resnici neumen in blazen je, kdor bo verjel klerikalnim kandidatom, da hočejo spremembe v ljudski šoli na korist ljudstvu.
Kdaj bodo nove volitve? To se danes še ne vc. Nekateri mislijo, da že čez par mesecev, drugi pravijo, da šele na jesen. Brez dvoma je, da bode treba vsem strankam, ki se hočejo v bližnji volilni borbi volitev udeležiti, se začeti pripravljati že sedaj.
Negotovo je Še} ali se bo narodna stranka vrgla v volilni boj ali ne. V to treba sklepa zaupnikov. Yendar opozarjamo somišljenike, naj pazno zasledujejo tok političnih dogodkov v bodočih dneh.
Iz političnega sVcta.
Iz državnega zbora. V odseku za živinske kuge je bil sprejet predlog, naj se izpopolnijo obstoječe visoke šole in ustanove nove živinozdrav-niške visoke šole in sicer ena v Pragi in ena v alpskih deželah.
Na Češkem so se za nove državnozborske volitve že pričela kompromisna pogajanja med strankami. Kompromis se namerava izvesti na ta način, da bi vse stranke obdržale svoje posestno stanje. Z vso silo se pa hočejo vreči v volilni boj proti so-cijalnim demokratom.
Na Italjanskem so se vršile minole dni velike slavnosti ob priliki štiridesetletnice zedinjene Italije.
V Belgiji so hoteli klerikalci vpeljati nov šolski zakon, ki pomeni seveda velikanski korak nazaj. Proti temu pa se je vzbudil po celi državi tak vihar, ki spominja na mogočno ljudsko gibanje 1. 1894, ko je ljudstvo izsililo splošno volilno pravico. Vršile so se velikanske demonstracije.
Napetost med Rusijo in Kitajsko je še vedno jako resna. Rusko zunanje ministrstvo odklanja, da bi Amerika posredovala. Po vsem Kitajskem se je začelo nevarno gibanje. Rusi se izseljujejo iz Mandžurije. V harbinski okolici je zbranih 60.00U kitajskih vojakov. Imenovanje generala Nikitina, prejšnjega artilerijskega poveljnika v Port-Arturju, za poveljnika v irkutskem vojaškem okraju, smatrajo za jako resno znamenje. Med prebivalstvom v Mandžuriji vlada velika panika. Boje se, da sc začne krvavo klanje. Ruski borzni komite v Char-binu je prosil, naj se pomnoži ondotna ruska gar-nizija, ker se boje kitajskega napada. V Cbarbinu so zopet streljali Kitajci na ruske obmejne straže. Kitajski častniki v Šanghaikuanu so poslali v Peking prošnjo, naj se Rusiji napove vojna. Mobilizirani kitajski polki korakajo proti severu. Japonska tudi mobilizira vojaštvo, ki naj odkoraka v Južno Korejo. General Nogi je odpotoval v Mandžurijo. Na mandžurski železnici so že začeli prevažati rusko vojaštvo. Iz Vladivostoka poročajo privatna poročila, da je Kitajska koncentrirala pri Tsitsikau 150.000, pri Charbinu 60.000 in pri Tsin-gauu 60.000 mož in da je vse pripravljeno na vojno. V zadnjem trenotku prihaja poročilo, da je Kitajska privolila v ruske zahteve.
Sleparija pod krinko krščanske vere. Kanonik Kaysei iz Feldkirchna na Koroškem, o katerem smo že pisali v zadnji številki v uvodnem članku, je gotovo eden največjih sleparjev, kar jih je stalo zadnjih 20 let pred porotniki. Res škoda, da je njegov tovariš in sodelovalec pri teh velikanskih goljufijah kanonik Weiss pobegnil in da ni poleg Ka>-serja sedel na zatožni klopi. Proces je pokazal toliko podučnega, da bi bilo vredno vzeti vse njego-
ve pojave natančno v pretres. Pred porotniki se je namreč odgrriila: zavesa in Videlo sc je sl^jjafštvu kierikalizma. Ta morisigrior Katser, ta cerkveni dostojanstvenik, ki je imel vedno toliko sladkih besedi na ustih, ki je reševal krščansko ljudstvo, je bil prekanjen zločinec. Skrbel je za sirote, nabe-račil pri dobrosrčnih ljudeh poldrugi milijon kron za sirote in večino tega denarja porabil za svoje špekulacije. Sirote je telesno izkoriščal in jih pustil stradati, sirote so jedle uši, za šifote namenjen denar pa je prelat Kayser vtaknil v špekulacije. — Bil ie pravi klerikalec, ta cerkveni dostojanstvenik: vero je imel na jeziku, v srcu pa samo lakomnost :in grabežljivost. O krščanskih čednostih je goVOril, Obenem pa sleparil, kjer in kolikor je mogel. Nje-gev ubegli tovariš monsignor Weiss je bil ravno tak ptič. Krščanstvo je obesil na svojo zastavo, v znamenju krščanstva in da bi rešil katoliško ljudstvo, je snoval gospodarske organizacije, a ko je ljudstvo v slepem zaupanju do duhovnikov in ker je stal škof na čelu vsemu temu krščanskemu gibanju, zaupalo svoj denar duhovnikom, je mohsignor Weiss v družbi z monSignorom Kayserjem pokradel ta denar in sleparil in goljufal, da smrdi do neba. Vse hinavstvo, vsa demoralizacija, vsa propadlost kierikalizma se je pokazala pri tem procesu. Nauk celovškega procesa pa je: ne zaupaj duhovniku, ki ti preveč govori o krščanstvu, ki se vtika v politiko in v gospodarske stvari, kajti Kayser in Weiss sta pokazala, koliko $0 taki duhovniki Vredni. Čast in spoštovanje duhovnikom, ki žive svojemu poklicu, ki skrbe za blagor svojih vernikov, ki jim z dobrim svetem stojie na strani, ki delajo na tO; da bi vernike umstveno in moralno povzdignili. A tisti, ki rogovilijo na političnem in gospodarsketu polju; ki znajo samo svoje politične nasprotnike obrekovati iii grdifi, ti niso vredni nobenega zaupanja, zakaj ti hodijo po potih sleparjev Kayserja; in VVeissa.
K vprašanju regulacije učiteljskih plač na Štajerskem. Te dni še je vršila v Gradcu Že tolikokrat napovedana anketa glede regulacije učiteljskih plač. Rezultat še oficijalno ni znan, ali stvar se misli bojda urediti fako, da bi se kvinkveniji spremenili v trijenije in bi učitelji že po 30 letih lahko dosegli najvišjo plačo.
Imenovanji. Imenovana sta za ravnatelja nadučitelj na slovenški okoliški šoli v Slovenjgradcu g. Vrečko in nadučitelj na »slovehski« okoliški šoli v Vojniku Jožef Koschutnik.
Plemenito dejanje. Pri polomu »Glavne posojilnice v Ljubljani* je prizadetih tudi mnogo takia vlagateljev, ki imajo male zneske do 300 K kot hranilne vloge. Pravijo, da jih je 437. — Sedaj je »Ljubljanska kreditna banka« sklenila, da bo ona izplačala vse hranilne vloge »Glavne posojiiiiice»v, ki ne presegajo z 31. decembrom 1910 z naraslimi obrestmi vred zneska 300 K, brez vsakega odbitka. Vso izgubo, ki bi jo morebiti trpeli ti mali vlagatelji, bo torej prevzela kreditna banka. To je gotovo plemenito in človekoljubno dejanje!
Iz davčne službe. Prestavljen je davčni asistent Vincenc Gala iz Cmureka v Radgono.
Iz Celja. Uradni sedež lokalnega komisarja Za agrarne operacije je prestavljen v Maribor. Nahaja se v Viktringhofovi ulici št. 17.
Glavni nabori se bodo vršili letos sledeče: v Mariboru 15. in 16. maja, v Slov. Bistrici 17., 18. in 19. maja, v Šent Lenartu v Slov. Gor. 22. in 23. maja, v Pesnici 26., 27., 29. in 30. maja, v Račjem 31. maja, 1. in 2. junija, v Arvežu 24., 25. in 26. api. v Radgoni 16. in 17. jun., v Cmureku 19., 20. in 2J. junija, v Celju (mesto) 1. junija, v Celju (okolica) 8., 9., 10. in 11. maja, v Šmarju 12. in 13. maja, v Laškem 29., 30. in 31. maja, na Vranskem 2. in 6. junija, v Konjicah 4., 5. in 6. maja, v Zgor. Radgoni junija, v Mozirju 6., 7. in 8. junija, v Konjicaii 4., 5. in 6. maja, v Zgornji Radgoni 19. in 20. aprila, v Ljutomeru 21. in 22. aprila, v Ptuju (mesto) 13. maja, v Ormožu 24. in 25. aprila, v Ptuju (okolica) 26., 27., 28. in 29. aprila, 1. in 2. maja, v Rogatcu 15. in 16. maja, v Brežicah 18., 19. in 20. maja, v Kozjem 22., 23. in 24. maja, v Sevnici 26. maja, v Šoštanju 9. in 10. junija, v Slov. Gradcu 12., 13. in 14. junija in v Marenberku 16., 17. in 19. junija.
VI. splošni sokolski zlet se vrši od 29. junija do 1. julija 1912. v Pragi.
Prebivalstvo naše države. Po zadnjem ljudskem štetju šteje naša avstro-ogrska država 51 miljonov 314.271 prebivalcev.
Štajerski rojak g. Miroslav Rosina, deželni vino- in sadjerejski učitelj v Bzencih na Moravskem je napravil te dni izpit za strokovnega učitelja še v češčini na dunajskem vseučilišču.
Železnica Polzela-Kamnik, ozir. Domžale. — Dejstvo, da je železnica Polzela-Motnik preračunana v predlogi o lokalnih železnicah na 13 miljonov, dočim bo stala samo 3 miljone, je pojasnil železniški minister napram nekemu poslancu tako, da je vračunano tudi že nadaljevanje do Kamnika, oziroma do Domžal. Celjski inženir Lindauer bo izdelal do 1. oktobra generalni načrt za varijanto Motnik-Domžale, na kar bo se potem vlada odločila za eno ali drugo progo.
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Spomladanska razstava se letos otvori meseca maja. Zadnji rok za prijave je 15. april, za vpošiljatev umotvorov 25. april. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta št. 2; umotvori pa naj se pošljejo na naslov: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana.
Ne sumničiti! V »Slov. Narodu« nekdo v štajerskem delu lista kliče na spravo glede zadružništva, češ da so klerikalci prvi ponudili roko v spravo. Slika stvar tako (gotovo brez vednosti štajerskega uredništva!), kakor bi mi narodnjaki bili tisti, ki spravo odklanjamo. To je navadno, smešno sumničenje. Dejstvo je, da smo mi že neštetokrat pisali za sporazumnost v zadružnem delu, popolnoma v intencijah celj. Zadružne Zveze. Sedaj pa poglejte, koliko laži in obrekovanj so nagomilili klerikalni časopisi na zadruge celjske Zveze. Ali se to pravi morda ponujati roko k spravi? Mi stojimo še danes na stališču: pustimo zadružništvo izven političnega boja, in bomo to stališče vedno tudi zastopali!
Poučni tečaj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. žel. Enodnevni poučni tečaj o najvažnejših pomladanskih delih kakor sajenje in obrezovanje drevja, naprava novih travnikov itd., se vrši v soboto dne S. aprila t. i. Tečaja se lahko udeleži na lastne stroške vsak, ki se prijavi do 6. aprjla t. 1. Pouk traja do 10. ure predpoldne do 6. ure zvečer.
Razglas glede davka. Tekom II. četrtletja 1911 so neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačili v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotnl davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hiš-no-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1911, 5. mesečni obrok dne 31. maja 1911, 6. mesečni obrok dne 30. junija 1911. — II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu polaganju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1911. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobnrajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvi-žene prejemke, in sicer. 1. poluletni obrok dne 1. junija 1911.
Žal Vam bode, če ne pridete 7. maja r Celje, kjer bo za vsestransko zabaro skrbljeno.
Celjski okraj.
Glasbena šola v Celju (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 2. malega travna 1911 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju koncert pod vodstvom glasbenega učitelja g. Vilima Seiferta s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora pod vodstvom gosp. prof. Davorina Beraniča. Spored: 1. K. M. Weber: Overtura iz »Oberona«. (Glasovir četveroročno). 2. Gaal: Suita ruskih narodnih pesmi. (Glasovir, vijolina, kontrabas, vijolončelo in harmonij). 3. *: a) Tarna, bože... Slovaška narodna, b) Zaliče me... Srbska narodna. (Moška zbora). 4. J. Aljaž: a) Domovini. Dr. B. Ipavic: Da sem jaz ptičica. Mešana zbora. 5. Wanaus: Češke zvuky. (Vijolina, vijolončelo, glasovir in harmonij). 6. Vioti: Koncert za vijolino štev. 28, s spremljevanjem glaso-virja. 7. Malat: Venkovske obrazky. (2 vijolini, vijolončelo, glasovir in harmonij). Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob 10. uri zv. Vstopnina. Sedeži: 1.—2. vrste 2 K 40 v., 3.-6. vrste 1 K 60 v., ostali sedeži v dvorani in na galeriji 1 krono. Stojišča 60 vinarjev, za dijake 30 vinarjev. Stojišča na galeriji 40 vinarjev.
Celje. Tu je umrla dne 17. t. m. po kratki bolezni gospa Marija Zabukošekova roj. Drobnič, stara 56 let. Bila je blaga žena. Včeraj se je ob veliki udeležbi vršil njen pogreb na okoliško pokopališče. Večni ji mir!
Celje. Tu se je zadnje dni raznesla vest, da so občinske volitve v celj. okoliški občini v vseh treh razredih razveljavljene. Kakor izvemo, to ne odgovarja resnici, ker namestnija še ni odločila.
»Politično in gospodarsko društvo za okraje Šmarje, Rogatec in Kozje« se je v nedeljo 26. t. m. ustanovilo v Šmarju. Društvo ima namen dvigati gospodarsko blagostanje prebivalstva v dotičnin okrajih, podajati ljudstvu izobrazbo in buditi narodno zavest. Odbor, ki se je v nedeljo izvolil, jamči, da bo društvo uspevalo. Mirno in vztrajno bo delovalo in ne bo svojih del obešalo na veliki zvon. Poživljamo somišljenike, da pridno pristopajo k društvu. Po vseh očirah bodo imenovani društveni zaupniki, ki bodo nabirali člane.
Iz Galicije. V občini Velika Pirešica imamo strašno zanemarjene ceste. Uboga žival, kaj pre-stoji, katera mora voz vleči. Cestni odsek, kje si, ali spiš? G. župan, zbudite ga vendar vi iz zimske* ga spanja in mu ukažite, naj se takoj poda in pre gleda ceste, kje so za popraviti. V tej občini se plačuje 99% občinskih doklad. Mislim, da s tem se bi že dalo ceste v red spraviti. Toliko za zdaj, drugokrat še kaj več.
Požar. V pondeljek 27. t. m. ob K 8 uri zvečer je začelo goreti pri Martinu Koštomaju v Buko-vemžlaku. V par minutah je bil kozolec v plamenu. Na lice mesta sta prišli škofjevaška in celjska požarna bramba, slednja sicer precej pozno. Škoda je velika in z zavarovalnino baje ne pokrita. Na pomoč je prihitela tudi stotnija domobrancev. -Ljudje govorijo, da je zažgal domači odrasli sin.
Sv. Pavel pri Preboldu. Naši čuki oz. orli so popolnoma poparjeni, odkar jih je zapustil njihov k a p o š g. kaplan lic. Ponižno tavajo sem in tja ter študirajo, kje bi dobili zdaj človeka, ki jih bo maja meseca popeljal v Petrovče na čukarsko slavnost. Veste kaj! Nič vas ni treba skrbeti, obrnite se na reškega župnika, on Vas gotovo popelje tja dol in on Vas bo zabaval, kakor še nikdo. Zakaj Vam je tako dolgčas po Ribničanu? Potolažite se vendai, saj še pride gotovo kaj k vam, če drugače ne, pa tedaj, ko pride nad divjega petelina, in tedaj boste zopet srečni!
Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 19. t. m. je naš Sokol prvič na prostem telovadil. Z velikim vese Ijem smo opazovali mlade in čvrste telovadce, kako vestno in strumno so izvajali vaje na orodju in proste vaje. Res prave pohvale so vredni, kajti v tako kratkem času, kakor se učijo, in tolike uspehe pokazati, to je res lepo za našega Sokola, kakor tudi za celi Šent Pavel. Med Sokoli vlada res pra va sokolska disciplina in pravi sokolski duh, ki jih bosta privedla do zaželjenega cilja, mi jim pa vo ščimo veliko sreče! Nazdar!
Vransko. Naša šolska kuhinja je poslovala v tem šolskem letu od 28. novembra 1910 do 28. mai-ca 1911. Skupno se je razdelilo 19.087 kosile in nasitilo povprečno po 250 otrok na dan. Postrežbo in delitev hrane so prevzele z veliko vnemo in ljubeznijo gospodične Lipež K., Ottenschlager L., Bri-novc J., Oset J., Laurič Ana in Mila, Lukman Mici in Roza, Mešič F. in Jurjovec H. Gospodična Lipež se žrtvuje s tem človekoljubnim delom že od ustanovitve sem skozi vsa leta. — Da je bilo mogoče ustreči tolikemu številu praznih želodcev, zahvaliti se je velikodušnosti naših tržanov in okoličanov. Dohodkov je bilo v tem letu K 647.86 — nabra nih v denarju, 76 škafov krompirja, 6 škafov fižola, 180 kg riža in darilo »Posojilnice na Vranskem« 250 K. Stroški so zrtSSali, vštevši vrednost darovanih pridelkov,' K 737.86, Bodi tem potom izrečena vsem blagim dobrotnikom v imenu hvaležno-prizadetih otrok najiskreneja zahvala. To zahvalo pa naj Vam sladi in venča še prijetna zavest, da niste utešili le marsikateremu želodčku veliko lakoto, temveč ojačMi v veliki meri z zdravo in toplo hrano v mrzli zimi telesno in vsled dobrega šolskega obiska tudi duševno vranski naraščaj. Bog povrni Vam to dobroto stotero! — Šolsko vOdStvo na Vranskem, mesca marca 1911. Ivan Kramar, nadučitelj.
Drobne novice. (Iz Mozirja.) Posestnika Ivana Trogarja sta njegova žena in sin krvavo pretepla zaradi tega, ker je okrajnemu glavarstvu na zahtevo naznanil naslov svojega v Ameriki živečega sina zaradi poziva k naboru. — (Iz Laškega trga.) Vlak je vrgel železniškega delavca Tanca z nasipa. Stri si je levo roko. Delavec ni opazil prihaja-. jočega osebnega vlaka, ker se ga vsled močnega dima iz tovornega vlaka ni moglo videti. — (V Trbovljah) je padel 211etni rudar Juri Smole s polnim huntom premoga vred v 30 metrov globoK rov. Obležal je na mestu mrtev z razbito glavo in potrtimi udi.
Zibika. Naš organist in mežnar Čander inia vedno časa dovolj, da udriha po »Narodnem Listu«: tega pa ne vidi, kako so od pajčevine mreže napeljane. Če ga kdo prosi, napiši mi to ali ono, nima časa, a po »Narodnem Listu« udrihati in čez nas naročnike zabavljati, to pa že. Kakor bi ga mi hodili za jesti prosit! Pa ko bi on od nas ne dobil, še živeti ne bi mogel. Za danes dovolj, ako ne bo miru, drugič več. Možje iz Zibike.
1? št. Jurju ob j. ž. Tu se je vršil v soboto 25. t. m. popoldne shod zaupnikov narodne stranke iz trga in okolice. Podal se je pregled delovanja ta-mošnjega strankinega krajevnega odbora na izobraževalnem in gospodarskem polju in zasnoval se je načrt za bodoče. Sklenilo se je tudi vočiglea brezsramnemu obrekovanju in hujskanju nasprotnikov, v bodoče nasprotnikom brezobzirno stopati na lažnive jezike. O podrobnostih govoriti vsled zaupnosti shoda ne moremo. Izvrševalni odbor narodne stranke je zastopal urednik Spindler.
Iz Slivnice pri Celju. Dne 26. sušca t. 1. pri županski volitvi je bil g. Janez Čretnik soglasno zopet izvoljen za župana. Ko se je ta vest raznesla, je zavladalo povsod veliko veselje in zadovoljnost. Naše iskrene čestitke!
Iz Slivnice pri Celju. Dne 26. t. m. sta umrla po kratki bolezni oče in mati umrlega naprednega mladeniča Jakoba Kumerca. Oče je umrl opoldne, eno uro pozneje pa njegova žena. Umrli Kumerc je bil naprednjak z dušo in telesom, njegova žena pa je vedno popolnoma razumevala mišljenje svojega moža, tako da sta živela v vzornem sporazumu. Bodi jima žemljica lahka!
Sv. Pavel pri Preboldu. Naš Sokol priredi letos veliko sokolsko slavnost, na kateri bo prvič javno nastopil. Čas se še naznani.
Sv. Pavel pri Preboldu. Pri obrezovanju hmelja je Zanierjev hlapec na nagloma umrl; najbrž get je kap zadela.
Slivnica pri Celju — vzgled drugim občinam. Dne 16. t. m. smo imeli občinske volitve, na katere se je pripravljal g. župnik Kozinc 3 leta. V svoji znani strupeni zagrizenosti je hotel pomesti iz občinskega odbora vse, kar ne trobi brezpogojno v njegov rog. Svoje orožje je v prvi vrsti obrnil proti dosedanjemu županu g. Čretniku in občinskemu odborniku g. nadučitelju Kurbusu, ki sta zc občino že mnogo dobrega storila. Bil je svoje zmage tako gotov, da je doložil župana, obč. tajnika in prostor za pisarno. Toda pri volitvi je govorilo ljudstvo. Ravno vsled tega, ker je hotel vreči dosedanjega župana, ki je vsled svoje pravičnosti in ljubeznivosti tako priljubljen, kakor dosedaj še ni bil noben drugi župan, je privrelo vse polno volil-cev na volišče, tako da so iz 3. razreda, na katerega se je župnik najbolj zanašal in v katerem je tudi sam kandidiral, sfrčali župnik in vsi njegovi pristaši, izvoljeni pa so bili sami vrli napredni možje, med temi tudi dosedanji župan g. Čretnik. Drugi odborniki 3. razreda so dobili po 59 do 87 glasov, g. Čretnik pa celo 123. Župnik je torej doživel, strahovit poraz in sramoto vkljub svojemu nasilstvu. Prvi in drugi razred sta bila pa že oa nekdaj v naprednih rokah in bi bila torej brez boja lahko izvoljeni sami taki možje, ki se ne dajo od župnika komandirati. A ravno k tem možem je prišel župnik prosit, naj izvolijo njega in enega njegovih pristašev v odbor. To prošnjo so mu napredni voliici iz golega usmiljenja uslišali. Tako jc prišel župnik edinole po milosti naprednjakov v odbor in je upati, da se bo tega tudi zavedal. Izmed 18 odbornikov je torej sedaj 16 naprednjakov. Dosedanji župan g. Čretnik je dobil največ glasov in je s tem ljudstvo pokazalo, da hoče zopet njega na vsak način imeti za župana. — Omeniti je še, da so bile volitve zelo živahne in so vzbujale zanimanje tudi v sosednih občinah, katerih zastopniki so se volitev udeležili in videli, kakšni korenjaki smo slivniški občani. — Da bo novi odbor z vso gorečnostjo delal v prid in blagor občine, za to so nam porok možje, ki so bili izvoljeni. Vsi, ki smo videli ta volilni boj, pa smo soglasno mnenja, da je lahko Slivnica vzgled vsem drugim občinam.
Slivnica pri Celju. Radi bližajočih se občinskih voliteV je g. župnik Kozinc v nedeljo 12. t. m. poklica! klerikalnega poslanca Vrečka na pomoč. — Mož se je res pritihotapil v soboto zvečer na Slivnico in hotel v nedeljo po prvi maši govoriti n<i vzvišenem prostoru pred kaplanijo — seveda o volitvah. Toda ljudstvo že pozna take ptiče in poslancu sploh ni pustilo govoriti. Nato ga je župnik hotel spraviti v šolo, da bi tam govoril, a šola je bila zaprta, tako da je moral nazadnje pobegniti v župnišče. Vse to se je zgodilo brez agitacije, ker ni za poslančev prihod nihče vedel. Zdaj pa se g. župnik v »Gospodarju« huduje, da so poslanca pognali »žganja pijani ljudje«. To je seveda nesramna laž, kajti Slivničani niso nikaki pijanci, razun tega pa se je shod vršil ali pravzaprav hotel vršiti takoj po prvi maši, tako da ni imel nihče časa za pijačo. Župnik nam pa vendarle ni dajal med mašo nikakega žganja?! V dotičnem članku trdi g. župnik tudi, da se županu stolec maje. Komu se je stolec res majal, to so pokazale volitve: župnik in župan sta oba kandidirala v 3. razredu, v katerem je dobil župan največ glasov, župnik pa zasluženo brco. To je najlepši odgovor na vse vaše napade na župana g. Čretnika, katerega ljubi in spoštuje cela občina razen Vas in treh Vaših podrepriikov. V »Gospodarju« pravi župnik, da bo ljudstvo volilo njegove kandidate in mu dalo s tem zadoščenje za vse žalitve, ki jih je pretrpel na shodu. No, radovedni smo, kako je kaj zadovoljen s tem zadoščenjem! Sicer pa ga ni nihče žalil. Pač pa je on tisti, ki kaj rad ljudi surovo in krvavo žali, čfe pa dobi za to primeren odgovor, pa se sam čuti razžaljenega, kakor da bi imel patent za žaljenje poštenih ljudi. Le potolažite se, gospod župniki Ako bote še naprej tako delali kakor ste dozdaj, bote pač morali še večkrat kako grenko vtakniti v žep, kajti tisti časi, ko ste Vi nas teptali, so minili in sc ne povrnejo nikdar več!	•
Iz šmarskega okraja. V nedeljo 26. t. m. sta se vršila v Š m a r j i (po deseti maši) in v G r o b e 1-nem dva gospodarska shoda, na katerih je znani kmetovalec in strokovnjak g. Fr. Škerlec-Vičan-ski razpravljal različna gospodarska vprašanja. Navzoči kmetovalci so ga v obeh krajih z velikim zanimanjem poslušali. Glavne poteze njegovega lepega govora so sledeče: Ljudska šola je ona, ki da kmetovalcu temelj za napredovanje pri gospodarstvu. Po šoli pa je potrebno branej gospodarskih časopisov in strokovnih knjig. Posebno je nadalje obiskovati gospodarske shode in se udeleževati kmetijskih tečajev. Kmetovati mora začeti vsakteri kmet po modernih načelih. Navajal je vzglede umnega kmetovanja iz posameznih panog, kmetijstva. Napačno ravna, je izvajal dalje, oni, ki bi si najprej naredil lepe hleve, si spravil živino in potem 'šel delat travnikov. Najprej treba obilno lepe krme, potem dobro živino. Gledati pa treba tudi, da dobimo od živine dobiček, ker samo prireja telet ni zadosten dobiček, ampak je gledati na dobiček od mleka. V krajih, kjer ni mlekarn, si morajo kmetje sami naročiti posnemalnike in prodajati surovo maslo. — Napačno je nadalje stališče, da je
za kmetovanje vsak kmečki sin, četudi ni »ta pravi«, dober. Ravno najbolj talentirane svoje sinove dajnio v kmetijske šole in jih posvetimo kmetijstvu. »Onih norih« — je dejal govornik — »nam itak tudi šole ne bodo bolj norih nazaj poslale.« --Končno je še razkazal na modelu brzoparilnik Alfa. Na podlagi številk je dokazal, da se ta priprava izplača v enem letu; dokazal je tudi, da se na način, kakor na podlagi izkušnje kuri on, na kurivu prihrani še več, kakor je pred njim izračunala tovarna sama (»Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII., Wienerbergstr. 31«). O. Škerlec je izjavil, da je edino ta fabrikat dober in da ga vsi kmetovalci, ki ga imajo, ne morejo zadosti prehvaliti. 11 koncu je obljubil, da je rade volje pripravljen, priti zopet in govoriti še o neštetih drugih kmečkih vprašanjih. — Govoril je s takim naravnim navdušenjem za svojo kmečko stvar in vendar tako preprosto in prepričevilno, da smo se mu čudili. Kaj čuda potem, če so kmetje vztrajali mirno nad dve uri njegovega govora. Saj je govoril iz svoje dolge osem-najstletne izkušnje in se možu pozna, koliko v svojem stanu in v svoji stroki tuhta in misli. Ko bi imeli Slovenci v vsakem okraju vsaj enega takega kmečkega buditelja, boljše bi bilo v kratkem času z našim - kmečkim stanom. Sklicatelj shodov ured-nis Spindler se je predavatelju v imenu navzočm za lepe besede zahvalil in pozval navzoče, naj se takih zborovanj, na katerih se gotovo nič ni politično hujskalo, vedno pridno udeležujejo.
Najvefije občudovanje bo povzročila 7. maja v Celja vedeževalka „Magn", ki je obljubila, da pride isti dan iz Trbižke zijalke reševat svoj težavni posel. — Veselo iznenadenje bode nudil „Otroški ples" i. dr.
PtnisKf (Kraj.
Politično društvo »Sloga« v Ormožu ima
občni zbor v nedeljo dne 2. aprila 1911 ob 11. uri predpoldne v čitalniških prostorih v Ormožu.
Umor v Škorbi blizu Ptuja. Iz Ptuja nam poročajo o umoru v Škorbi, občina Slovenjavas: Minuli torek je pilo več kmečkih fantov znani strašni ptujski fuzelj v gostilni Črepinko v Škorbi. Ko su seiiapili. so se začeli prepirati in tepsti; Valentin Brodnjak, Jernej Kolarič in Zupanič so odšli skupaj. Ker Brodnjaka ni bilo domu, so ga šli starši drugi dan iskat in so ga našli v studenčni vodi, ki izvira tam izpod hriba in dela cele mlake. Orožni-Štvo je zvedelo, s kom je Brodnjak prejšnji večer pijančeval in orožnik je takoj prijel Zupanjča. Ta se je v zadregi izgovarjal, da ga je Brodnjak napadel1 ž rtožem. Orožnik je našel pri njem tudi še deloma krvavo sekiro. Truplo umorjenega Brodnjaka je izgledalo strašno. Glava in obraz sta bila razsekana s sekiro, istotako je leva roka skoraj popolnoma odsekana; na hrbtu je več ran z nožem. To dela ptujski fuzelj v okolici! Okrajno glavarstvo pa dovoljuje še vedno nove žganjetoče!
Ivanjkovci. Kmalu po Novem letu je umrla v naši občini žena občespoštovanega veleposestnika F. M. na posledicah poroda dvojčkov, izmed katerih je bil eden mrtev. Razume se, da so djali ljudje mrtvorojenega otroka na pare materi v naročje. Na Ukaz župnika Bratušeka pa so morali mrtvega otroka, ker nI bfl krščen(!I), takoj odnesti v mrtvašnico. V naglici narejena trugica pa je bila kratka, tako da so otroku visele nogice iz truge. Mati je bila v nedeljo pokopana, a njen grob je ostal celo noč odprt, ker je grobar čakal na večjo trugico za otroka. Ker pa se ta ni prinesla, je grobar četrti dan po porodu otroka zagrebel v materinem grobu tako, kakor je bil. To je sedaj torej lepše, kakoi da bi mati in otrok ležala v eni in isti trugi in bila po stari krščanski navadi lepo pokopana! — Toda temu še ni konec! Mož si je kupil in takoj plačal župniku Bratušeku prostor za svoj grob poleg svoje žene. O tem pa grobar ni ničesar vedel in je kopal jame lepo po vrsti, kakor mu je bilo to že prej od gospoda župnika strogo zaukazano. In tako se je. zgodilo, da je izkopal jamo tudi na kupljenem prostoru velepos. M., in je bil tu pred kratkim pokopan drugi mrlič. Župnik sedaj v veliki zadregi ni druzega vedel, kakor da je velepos. F. M. pregovoril, da je vzel za grob plačano vsoto naza], kar gotovo marsikdo drugi ne bi tako meninič tebi-riič storil. In za tega gospoda, ki tako krivično ravna s svojimi živimi in mrtvimi župljani, za tega se poteguje župan Pučko, da bi mu pomagal v občinski odbor?!
Žetale. G. kaplan Krajnc v «Straži» grozi da bodo katoliški možje tukaj ustanovili svojo posojilnico, ker ga bajč «Iiberalni» vodje sedanje posojilnice nočejo za uda sprejeti. Potem se po ovaduški in vohunski navadi namigava, da menda ni kaj v redu, da se samo enega moža tako bojč. Posojilnico in njeno delovanje vsako leto po eden ali dva revizorja pregledata in je vsakokrat v najlepšem redu. Na vsak način bo kazalo, da ustanovite svojo posojilnico in daste sebe za načelnika in fratra in patra Vincenca Koresa pa za blagajnika voliti. Ta Vam bo pomagal, da se bo podjetje razvijalo kakor pri Trničarski zadrugi, kjer še revizor ne more letnega zaključka napraviti. Potem lahko g. kaplan denar dobi, kadar ga hoče. Zdaj mu mora vendar huda za denar presti, da se sedanji posojilnici vsiljuje kakor žid v krčmo; če ne bi bilo kaj v redu, bi že zdavnaj svojo imel. Pri svoji posojilnici bo imel prvo besedo in mu ne bo treba v Gradec pritožb pisati, ker se mu posojilo ne dovoli. Saj cela fara vč, da za to hoče ud posojilnice postati, da bi lažje gospodaril s tujim denarjem. Komu bi bilo to v
korist? Ali naravnost smešno je, kako tišči v posojilnico in vendar po liberalcih, ki jih pa tukaj ni, udriha. Le ostanimo vsak pri svojem!
Žetale. Kdor si hoče prihraniti izpraševanje vesti za velikonočno spoved, naj pristopi k našemu Kmetijskemu bralnemu društvu. V zadnji «Straži» nas je bilo toliko prav po holcarski spovedanih. Ej naš g. kaplan vam znajo. Dobro, da imamo mirnega g, župnika, da še bomo šli k njim k spovedi. Ljutite se nad našim društvom. Ali pa našefKmetijsko bralno društvo komu škoduje? Ali Vas kaj briga? ali ni bilo že prej tu kot vi? ali ni ravno vaše društvo škodljivo? Zakaj, vam bomo povedali. Ali ni ravno po vašem prihodu se začelo zbadanje; ti si liberalec, ti klerikalec itd.? Že šolarji zdaj to znajo! Kam pridemo? In če pogledamo krščanski nauk prej in zdaj! Zdaj se vam mudi od večernic v staro šolo komedij igrat. Ali so vam res zapovedane od mil. g. škofa? In kdor gre v novo šolo, pa ga že sovražite, je že ljberalec. Uničiti hočete naše bralno društvo — vaš trud bo zaman. Uničiti hočete g. Berlisga, ki nam je njegov š*lenj ljubši nego deset takih ljudi kot ste vi. Uničiti hočete našo posojilnico, pa tudi ne bo šlo.
Sv. Barbara v Halozah. Cenjeni gospod urednik! Naročili smo si brošure: koliko si sme duhovnik računiti? To je zvedel naš župnik in je pri izpraševanju v cerkvi rekel: «te cene nič ne veljajo, jaz si lahko trikrat več računim. Jaz nisem Murkovič (ta je moral veliko preveč za-računjenih pristojbin vrniti). Jaz ne bodem ničesar nazaj plačeval«. Trdil je tudi, da si lahko za pogreb računi, kolikor hoče, in da lahko pogreb tudi odkloni. Tudi zvonenje je baje odvisno od njegove volje. —* Ker ne vemo, kje je resnica, in ker dvomimo, da bi smel duhovnik pri cerkvenem opravilu lagati, prosimo, da nam v Vašem cenjenem listu zadevo razjasnite in nam svetujete, kaj je nam storiti. Več faranov.
(Opomba uredništva: Predpisi glede štolnine, kakor jih najdete v dotični knjižici, so cesarska postava, katere se mora držati tudi duhovnik. Naznanite nam vsak slučaj, ki je proti tej postavi, z vsemi podrobnostmi, in zasledovali jih bomo do skrajnosti. Tudi vaš župnik ni več kot cesar!)
Sv. Barbara v Halozah. Neki malhar trobi v 9. 9. št. »Gospodarja« o veliki darežljivosti župnika Vogrina, kako podpira revne župljane. Prašamo pa, ali je to tista podpora, da nam je po cerkvenem odboru poslal 43% doklade za cerkev in knežji fa-rof, ker pa nas večina ne . more plačati, nas hoče dati rubiti skoz politično oblast? Mi prosimo podpore od države, a On pa nam dela take stroške in sitnobe. Svojo dobrotljivost nam tudi vsikdar pokaže pri plačevanju cerkvenih pristojbin, naj si je revež tak ali tak. Pa tukaj*smo si že mi poiskali gospoda, ki tudi ve, koliko je danes denar vreden. Naše uboge si podpiramo mi sami. Poprašali pa bomo tudi, kje je tisti denar, ki ga župnik oskrbuje za uboge? Kam grejo obresti? Ali je to istih 180 K, ki je župnik'dal za uboge šolarje? Največji revež v fari je vaš organist in mežnar, katerega pa se podpira s tem, da si mora držati »Slovenca« namesto, da bi si kupil zrnja, in ne nas nadlegoval s prazno vrečo. Zato pa vam bomo tudi odgovorili na vaš krščanski pozdrav, ko se bodo prikazale prazne pute in vreča: Pozdravljen bodi, ali ne dobiš nič! Kam pa grejo tudi tisti groši, ki vam jih moramo dati za spovedne listke? Ali bi se ne dala spoved tudi tako opraviti? Na čelo s tablico, da se bo-demo spoznali!! Več poslušalcev vaših naukov.
Sv. Barbara v Halozah. Čuj široki svet veliko veselje! Naš župnik Vogrin ni več napuhnjen; občuje z vsakim najubožnejšim viničarjem čisto prijateljsko. Ni več lakomen; od svojih zaslužkov pusti vsakemu faranu 20% z opombo: denar ima danes veliko večjo vrednost kot nekdaj, zato pa le vzami nazaj, jaz ne potrebujem! -4- On ni več nevoščljiv, kajti za posojilnico, ki pomaga revežem, zelo pridno agitira. Potem pa časti tudi nikomur ne krade, še celo »liberalnemu« učiteljstvu ne. Njegovo miroljubnost pa moramo samo občudovati. Pred kratkim je skoraj pogorel eden izmed tukajšnjih učiteljev, pa župnik ga ni hotel tožiti; ni maral napisati nesramne tožbe, ne izgubiti tožbe in tako ne obse-deti na »kahli«, kjer bi se napenjal, da bi mu solze zalile suho lice. Sploh pa postaja naš župnik Vogrin vedno popolnejši. Zgabilo se mu je lažnjivo in burno življenje; zgnusili so se mu napuh, lakomnost, laž-njivost, jeza in nevoščljivost, in potegnil se je v ozadje, kjer se izpopolnuje. Ko bo pa dosegel ono višino popolnosti, kateri mi farlni ne bodemo mogli več slediti, bomo napregli voz in ga zapeljali z Liziko vred v nebesa: Amen!
"mo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Gultanj (Koroško).
SloVestjegrajfti oKraj.
Izid ljudskega štetja v Šoštanju. Uradno razglašeni izid ljudskega- štetja v Šoštanju izkazuje 1256 prebivalcev, izmed katerih so našteli 374 Slovencev in 863 Nemcev. Leta 1900 so našteli v Šoštanju 908 Slovencev in 179 Nemcev. Očividno je, da so številke letošnjega štetja naravnost slepai-ske. Poslanci, storite odločne korake!
Velenje. »Slov. Narod« od 18. t. m. je poročal: »Za častnega župana je dala izvoliti v Velenju Špenkova Suzi č. g. župnika Cizeja. Njegove zasluge za velenjsko občino pa niso natančno znane. Kaj pa to de!« Nam se pa zdi, da je on to čast radi tega dobil, ker je lansko leto z ogromnim trudom »društveni dom« sezidal, seveda — s svojim lastnim denarjem! Saj je za to tudi načelnik društvenega doma, katera čast mu gotovo tudi sliši —!
Velenje. Naš č. g. župnik Cizej se je moral že začekom februarja t. 1. podati k usmiljenim bratom v Gradec, ker si je na svoj godovni dan nogo pokvaril. Mogočni naš župan Špenk in pa cekmešter Kimovec sta torej v Gradec nesla častno diplomo, ker sta se bala, da ga več nazaj ne bo. Kdo bo te stroške trpel, — bo menda že Špenk vedel. Njegova navada namreč ni, da bi kaj zastonj storil, pu saj je bil na god povabljen kot župan!
Iz Dravske doline. Ne vem, kako je to, g. urednik, da še niste poročali o velikanski nevarnosti, ki je deloma že zadela, deloma pa še hudo preti naši lepi gornji Dravski dolini. Naše trhlo in ponarejeno nemštvo je v zadnjih zdihljajih. Ves marnberški okraj je v strašanskem razburjenju, nemški del seveda. In če se ga ne usmili in potolaži s stotisoči »Siidmarka«, ne vemo, kaj bode. Pomislite vendar, kaj se je Zgodilo! Na pustno nedeljo so priredili Slovenci na Muti veliko veselico, katere se je udeležilo okrog tristo ljudi. Kaj takega še niso navajeni naši narodni nasprotniki. Jezi jih veliki obisk. Sami so prirejali razne veselice in plese, pa povsod je manjkalo ljudi. K slovenski veselici pa so prihajali kakor v procesijah ter z velikim zanimanjem gledali naše igralke in igralce, ki so se vrteli na novem odru, kakor bi bili doma. Po igri je bil pa ples, kjer so se ljudje zabavali tako domače in pošteno, kakor nikjer drugje. In to ni prav Nemcem, da ni bilo nobenega kravala; saj so pretepi pri njih zelo priljubljeni. Jezi jih pa še posebno to, da so Slovenci tudi takrat jedli in pili brez dovoljenja Nemcev. — Sedaj pa tožijo obrtniki, da bodo vsled tega »hin«, če jim okrajno glavarstvo ne pomaga in pa občina. Ti ljudje so se tako navadili, da jih Slovenci »fu-tramo«, da takoj pogrešajo grižljiaj, če ga povžije-mo brez njih. No, pa počasi se bodo morali tudi na to navaditi. In ko jim odtegnemo Slovenci svoje groše, potem bodo pa prav pohlevni. In to se bode zgodilo prej ali slej. Sicer pa naj si sami sebi pripišejo. S tem ne bodo pridobili ljudstva na svojo stran, če mu ne privoščijo niti poštene veselice. — Ljudstvo jih bode spoznalo ter se jih ogibalo. Pravzaprav smo jim Slovenci še hvaležni, da na tak način pospešujejo slovensko stvar v naši dolini. Le tako naprej! Pridemo še hitreje do cilja.
Edvard Rusjan.
Slika nam kaže znanega slovenskega zrako-plovca Edvarda Rusjana, ki je — kakor smo svoj čas obširno poročali — pri zletnih poskusih v Belgradu smrtno ponesrečil.	;
mm oKraj.
Dobje pri Planini Člani Vurkelčeve posojilnice, ali se vam kaj sanja, kaj se vam zna lepega dne zgoditi? Ali ste že čuli, da je klerikalna Zadružna Zveza v Ljubljani morala v skrajni stiski vzeti 700 tisoč kron, katere je slovensko ljudstvo nabralo za slovensko vseučilišče v Ljubljani, in ali veste, da je morala kranjska dežela prevzeti za njo garancijo za 2 miljona kron? Ali slutite, kako lahko Vur-kelc zavozi s svojo iz politične hujskarije upeljano posojilnico? Morda bodete to spoznali — prepozno. Mislite, da vam hoče župnik s posojilnico pomagati? Ne, ampak v gospodarski odvisnosti vas hoče imeti, privezati vas hoče, da bi vas ložje inol-zel in slekel. Če kmet uživa jedi in pijačo, je tp Ze greh, pravi župnik; kmet naj plačuje, ostale pridelke pa njemu znosi, ali pa sam ponje pride, potem bo prišel v nebesa, to je mnenje in pridiga župnika Vurkelca. In Kristus je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta.
Iz kozjanskega okraja. Za monsignora Toma-žiča vesela vest: Širi se govorica, da se nahajata baje v gornjem delu kozjanskega okraja dva delavca, katera pripravljata »katoliški šoder«. No zdaj bodete, gospod načelnik, menda vendar stopili na noge, ker se že dve leti izgovarjate, da hočete imeti le »katoliški« šoder. Mi pa mislimo, da je vsak šoder dober, da je le drobno napravljen in na cesto navožen, saj ga ne plačate s 'svojim denarjem. Pa nekaj bodete vendar storili! Ali se bodete tudi tukaj upirali dolžnosti in predpise spol-novati, kakor se upirate papeževemu ukazu, da bi
opustili častna mesta, katera ste si iz častila-komnosti pridobili? — Sramota, največja sramota za take duhovnike, kateri se upirajo iika?u najvišjega poglavarja katoliške cerkve. Česa se naj ljudstvo nauči od takih duhovnikov? Odgovor je lahek: nepokorščine napram duhovnikom, papežu in drugim predpostavljenim. Ali je mogoče takemu duhovniku naglašati: Učite se od mene, k<?r jaz sem krotek in ponižen, kako* ie Kristus govoril? Ne, in stokrat ne. Štirinajst let že posili načelujete, in niste napravili za okraj štirinajsti del lisspa v primeri s prejšnjimi načelniki. To vendar ni nobenemu prejšnjemu v glavo padlo, da bi bil rekel, da okrajna cesta v gornjem delu okraja velja JO, let brez šodra. Ja vraga, zakaj, pa ue oprostite kmetov 10 let od plačevanja občinskih doklad? Je pač resničen pregovor: kjerkoli imajo klerikalci svoje pi-ste, tam se kmeta gotovo slepari. Ako ne razumete načelovahja. zakaj se silite na to mesto? Zgkaj ne ostanete pri svojem kopitu? Zakaj se upirate papeževemu ukazu, da bi opustili posle, kateri ne spadajo v vaš prevzvišeni stan? Da bo konec vašega' neumnega načrtovanja, je gotovo, pa glejte, da ne bo konec slabši, kakor je bil začetek. O tem še bodemo govorili na pristojnem mestu
Zdole pri Vidmu. Divjemu lovcu ie prišel na sled 18. svečana g., Jos. Kjrošel, gozdarski prakti-kani v revini brežke grajščine, v občini Sromlje pri Brežicah. Celo stvar je potem naznanil g. j. Havličku, gozdarju tamošnjega revirja, kateri ie dal orožnike poklicati, naj stvar natančneje preiščejo. Še tisti večer se je vršila hišna preiskava pri Primožu Simonišeku, kateri stanuje pri svoji materi v Gornji Pohapci poleg grajščinskega gozda; njega je imet g. &ro|ei. najbolj na suipu. Pri preiskavi so našli ustreljenega zajca, več zajčjih iij lisičjih kož in puško V krmo skrito, katera je stala okrog 190 krcn. Primoževa mati pa je polila orožnike in Krošlja s kropom.
Deklica z brado.
^gornja slika nam k^že izv^nredno, naravno posebnost. Osemletna Hedvika. Kp.šinjski,. hči ubogih staršev na Poznanj skem, ima polno moško brado in brke. Njeni starši in nični branje in sestre so popolnoma pravilno rapriti, Do tretjega leta se je tuda.ona pravilno razvijaj takrat je pa hudo z.bo-lela, in ko je ozdravila, so se začela kazati prva znamenja brade. Tako, kakor se brada Vidi na sliki, ji zrase v 5 tednih.
aarIt —; ^ mfa&zfc i; Malauedelia, V Drakovcih je nan#glejn ueurl po.sest«aR/g> Jožef ^uikPvič še v najlepših ilstih^Bft je splošno priljubljen, jako razumen, miren, mož, Naj v miru počiva!
Konjih »Kraj.
I? Vitanja,. Dne 26. so pokopali, g; .AntonaWeix-lerja, r.adučitelia na nemški šoli, v, starosti. :48 let. Bil Je dober učitelj, izborep, glasl}ei}ik..in izurjen če-b«{ar. Narodnostnih huiskarij nI poznal. pr4 svpjem čudno dobrem srcu. Zapušča žalujočo vdoyo in 7 nepreskrbljenih otrok v. nsžpj, starosti od pol do 14Jet.
jViariborsHi oKraj.
Iz Št Ilja v S1qv. gor. poročajo nemški listi z velikim krikom, da je. občinski odbor z veliko večino dovolil domovinsko pravico: sedipim švabskim naseljencem »Siidmarke«. Sedaj postanejo tudi avstrijski državljani ter bpdp imeli v občini volijno pravico'. Ker nemške večine v šentiljskem občinskem odboru prayzapray ni, bi bilo zanimivo izvedeti, katerim slovenskim odbornikom leže ti Švabi pri srcu?!
Nemška »Obstverwertungsgenossenschaft fižr Marburg und Umgebung«, katere načelnik je bil dr. Heinrich Rodler, posestnik na Bistrici ob kor. žel., je postala, kakor poroča »Slov. Narod«, pasivna. Prizadetih je mnogo slovenskih kmetov iz okolice mariborske, ako ne bo načelništvo, v katerem se nahajajo gospodje baron Twicke 1, pl. Rosmanit, Eugen Pile itd. vsi graščaki v Mariboru in okolici, v iastne žepe poseglo. Občni zbor, pri katerem se bode sklenilo razdruženje in likvidacija, se vrši 20. aprila v mariborski kazini. Vzrok so baje nesrečne špekulacije načelnika dr. Rodlerja, kateri je moral že prodati svojo graščino, na katero je samo dunajska »landwirtschaftliche Vermittlungsgenossen-schaft« v naglici vknjižila 20.000 K, baron Tvvickel 7000 K, njegova žena 45.000K, dasi posestvo ni vredno nad 60.000 K. če bi naše državno pravdni-štvo bilo tako natančno, kakor je včasi proti slovenskim zavodom, bi se moralo zanimati za bilanco tega društva, za zgornje vknjižbe in za poslovanje načelnika te nemške zadruge. Ne more se namreč verjeti, da bi bil ta načelnik samo pri sadju v pretfcčeni jeseni izgubil 20.000 K, tembolj, ker s« ta zadruga še danes pusti tožiti od kmetov-Liferan-tov za izdatne vsote. — Tušem bi naj »Štajerc« tudi vtaknil svoj smrdljivi nos.
ffajla narodna obramba.
Za Šmartno, Letuš in Rečico na Paki se je
ustanovila v nedeljo 26. snšca ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metpda. Kljub neugodnemu vremenu in nerazveseljivijm krajevnim razmeram je bilo zborovanje, ki ga je otvorila neumorno delavna gospa I. Bizjakova, prav lepo obiskano. V poljudnih besedah je razložil g. pot. učitelj Ivan Prekoršek pomen in naloge nove podružnice. Soglasno so bile izvoljene v odbor sledeče gospe in gospodične: ga, I. Bezjakova, predsednica; gospa Goričnikova, podpredsednica; ga. Klinarjeva, tajnica; gdč. Lenika Steblovnik, blagajničarka; kot odbornice pa gospodične: Goričnikova, Part, Steblovnik in Bizjakova. Mladi podružnici, ki šteje že nad 40 članic, želimo mnogo uspeha, da bo v čast narodnozavednemu ženstvu. Bog jo živi!
Iz Središča. Na občnem zboru tukajšnje C. M. podružnice so bili izvoljeni v odbor: g, Jakob Za-dravec, veleposestnik in, lastnik paromlina,. kot predsednik: ga. Marija Kosi, nadučiteljeva soproga, kot podpredsednica; ga. Franja Robič, trgovčeva soproga, kot blagajničarka; g. Ivan Najžer, učitelj, kot tajnik; g. Matevž Ivanu.ša (Središče), g. Stanislav Dogša (Grabe), gdč. Etna Cajnko (Sv. Bolfenk), ga. Julijana Plepelec (Središče) in g, Martin Rakuša (Obrež) kot odborniki ter g. Maks Robič (Središče) in g. Ivan Ravšl; (Obrež) kpt pregledovalca računov. — Iz poročila tajnika in hlagajmčarke ie bijo povzeti, da je dosegla podružnica v prvem letu svojega obstanka zelo povoljen uspeh. Štela, je J ustanovnega, 70 rednih in 12 podpornih članov. Pri občnem zboru pa se je prijavilo 14 rednih in 1,1 ppd-pornih članov tako, da je število članov naraslo nad 100. — Dohodkov je bilo 221 K. 51 h, razun tega se je med člani podružnice! ter onimi tukajšnjega bralnega, društva »Edinost«* nabralo 60 K, jubilejnega daru, razpečalo se nad 2000. računskih listkov, (največ v gostilni Horvat) ter, prpd.alo .precejšnje stavilo , znakov. Nabiralniki so bili nastavljeni v gostilni g. Horvata, g. Zjdariča. in g,. Šin^a ter vn trgpvini. g. Robiea v Središču in v gostilni g, GfUi<&, i}ri Sy. Bolfenku. Tombola, ki se je vršila po občnemu zboru,, je vrgla čistega dobička. 60 K. Istega, i e razvidno, da je pokazala podružnica tekom prvega ppslov,-nega leta krepko življenjsko^ moč in lahko mirno zavrača razna^namigavania, češ; da:p.remalo. »dcla«.
Iz Središča. Vodstvo podružnice družbe s\, Cirila in Metoda za. Središče in, okolico, si uspja vsem cenjenim darovalcem za poklonjene dobitke, oziroma denarne prispevke za tombolo, s. katerimi so pripomogli do lepega gmotnega uspeha, kakor tudi cenjenim gospicam, kji so prodajale karte, izjeei tem potom najsrčnejšo zahvalo, — V Središču, dne 25: marcija 1911. — Jakob Zadravec, te. predsedniki. Ivan Najžer, tč. tajnik.
Žalec. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za Žalec in okolico ima v nedeljo, 2. aprila t. 1. ob 3. uri pri Hausenbichlerju skupm občni zbor. Zavedajmo se svoje narodne dolžnosti in posetimo ta občni zbor v prav obilnem številu!
GospodarsHt paberHi.
Našim vinogradnikom!
Čeravno je veliko zakrivilo neugodno vreme, da je bila lani slaba vinska letina, se vendar ne da tajiti, da je bilo mogoče rešiti mnogo s pravočasnim in pravilno zvršenim škropljenjem in žvep-Ianjem. Marsikateri je zamudil pravi čas škropljenja, ker ni imel pripravljene škropilnice in bak. galice. Drugi zopet je imel slabo škropilnico; škropil je preveč debelo in delo je bilo napravljeno le površno.
Če bo vreme letos za razvoj peronospore i* plesnobe tako ugodno, kakor je bilo lani, tedaj se je bati, da boste te dve bolezni še bolj nastopile kakor lansko leto, ako se jim ne bodo naši vinogradniki pravočasno postavili v bran. Le o pravem času dobro izvršeno delo bode imelo uspeh. Eden glavnih pogojev za dobro delo je dobro orodje. Sedaj je že čas si preskrbeti škropilnice in žveplahn-ke. Pri nakupu orodja ni vedno gledati na ceno. — Blago, ki je po ceni, je v mnogih slučajih za nič in je tedaj prav drago. V deželnih nasadih rabimo že od leta 1898 škropilnico »Eclair«^ ki sicer stane okoli 40 K, pa je tudi vedno še dobra. To škropilnico lahko priporočam vsakemu, kajti ona škropi izvrstno; če se pa kateri del škropilnice tekom let izrabi, si ga lahko vsak sam tudi črez leta naroči in nadomesti. Teh škropilnic torej ni treba nositi v popravek, k večjemu če je treba kedaj puto ali brentp kje zalotati.
Mnogo posestnikov se je že obrnilo do mene. da sem jim naročil enake škropilnice; do sedaj je bil še vsak zadovoljen. Ponarejeni slični fabrikati so sicer ceneji, pa tudi mnogo slabši.
Kar se žveplalnikov tiče, rabimo uspešno že več let žveplalnik »Rex II«, ki pri delu puha brez prestanka in velja okoli 22 K.
Jos. Zupane dež. vinarski inštruktor v Ptuj«.
Več ko »to let stara vremenska prorokovanja.
V malem travnu,
(Jurjevščaku.)
L Ako v tem mesecu cvetejo črešnje, mor* tudi gtpzdje, odcve|sti.
2.	Ako je nedelja pred Vuzmom (Veliko nočjo) lepa in jasna, kaže to rodno leto.	,
3.	Ako na Vuzem.deži, tak bede suša in malo krme.
4.	Suša v malem travnu je jako škodljiva, vlag« pa je dobra; ali kadar pa je mokro, donaša posebna dosti, sena in vina.
5.	Kak dolgo, pred Markovim žabe regljajp, tak dolgo potem molčijo.	—k—
Svoje zdravje si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se. Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili prištni Fellerjfcv ftuid z znamko »ELsafltiid«. Tucat na poskušnjo 5 kron franko. Izdelovale^ samo lekarnar E. V. Felfer v Stubrci, Elzin trg St. 264, na Hrvaškem.
Kot bolečine ofajšajoče, vnetje odvračajoče, zaceljenje pospešujoče obvezno sredstvo, katero se je mnogokrat v raznih slučajih pri ranjenju z ugodnim uspehom uporabljalo, je kot tako znano po vsej monarhiji že čez 50 let preizkušeno domače sredstvo, praško domače mazilo iz lekarne B, Fragner-ja, ,ckr. dvornega dobavitelja v Pragi, irr je zategadelj isto upeljajo po vseh lekarnah. Maziio vkljub večletnemu ohranjenju ne ižgubi svoje moči in bi se zato moralo isto imeti v vsaki domači lekarni.
Motorni plnc za vinograde.
Pomanjkanje delavstva sili kmetovalca, da si v vseh strokah kmetijstva prisvaja najnovejše tehnične, strojne iznajdbe. Tako tudi v vinogradništvu* Najnovejši izum na tem polju je Guttenbrunnerjev
motorni plug (bencinov motor!), s pomočjo katerega lahko posameznik opravlja dela rahljanja »m pletja vinogradov. Dozdajni poskusi so zadovoljivi.
Hrana bolnikov. Dobra in previdna prehranitev bolnika pomore najhitreje k zdravju. Pri težko 111 nevarno bolnih jo mora določiti zdravnik in je torej zelo važno, kako deliti predpisano hrano. Če morajo biti jedila topla, zadostuje temperatura 40°C — 32' JR. Jedila ne smejo biti vsa skupaj pomešana na enem krožniku. Prikuhe naj se dele posebej, meso pa se mora zrezati na rtiale in tenke koščke. Bolniku naj se pod rame podlože blazine, da hranu malo naslonjen vživa. Težko bolnim se mora hrana deliti po žličici v usta, katero se prime v desno roko, z levo se mu pa pod blazino narahlo glava pri-ovigne. Nezavestnim se s prstom usta odpro in hrano ali zdravila po mali čajni žličici previdno dovaja. Prehranitev se ponovi vsake dve do tri ure, tudi jpoitači, ako bolnik ne more spati, ali pa tOžr, da ima suha usta. Male otroke, brezzobrte starčke in one. ki ne morejo vsled bolečin v ustih ali čeljustih jedil zgristi, se prehrani z namočenimi ali v mleku kuhanimi jedili. Če želi bolnik pijače, ne sme se mu dati piti nikdar iz polnega kozarca, ampa«: Ic polovico, da se ne oblije. Ako je Zdravnik prepovedal vsako težko hrano, je tudi v mleko namočena žemlja pretežka. Brez škode se pa smejo takemu bolniku dati dobro razstepena in mehko v masti opražena (vmešana) jajca.
Razne notfostf.
Velik požar v Gratweinu pri Gradcu. V nedeljo ponoči je ob četrt na 12. izbruhnil vsled pomanjkljivosti v električni napravi ogenj v gratvveinSki tvoi-nici za papir. Tvornica je last družbe Leykam-Jo-sefstal. Zgorel je srednji trakt poslopja z večjimi zalogami še ne popolnoma izdelanega papirja. Stroje se je posrečilo požarnim brambam rešiti. Škoda je precejšnja.
Ljudsko štetje v Bosni in Hercegovini. Po dosedanjih uradnih podatkih šteje civilno prebivalstvo v Bosni in Hercegovini 1,895.673 oseb, kar pomeni proti prebivalstvu 1. 1895 prirastek 327.581 ljudi, ali 20.89%.
)(tijižeM in umetnost.
Siustrovani tednik. Ta prvi slovenski in edini slov enski ilustrovani list prinaša v svoji 5. številki lepe slike: Ziljanke v narodni noši, »Rokovnjače« v Ljutomeru, iz Opatije, novega tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, slavnega slovenskega šahista dr. Vidmarja itd., in mnogo novic. Naročnina je za celo leto 7 kron. Naroča se na naslov: Slov. ilu-srrvvani tednik, Ljubljana, Frančiškanska ul. št. 8. List priporočamo!
Dama
&2 40-7
ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo
z Steckenpferd - lilijnomlečnim milom
(znamka Steckenpferd) odBergmanna &Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfiinerijah.
prnštte in drup prireditve.
Celjski odsek Sav. podr. »SPD.« vabi vse cenjene dame in gospode, ki bi hotele sodelovati pri
planinskem sejmu dhe 7. maja, da se potrudijo rta pogovor, ki se vrši jutri v petek, 31, t. m. ob 6. uri zvečer v tnaii dvorani Celjskega Narodnega doma.
Občni zbor »Slov. trg. društva v Celju« se vrši 8. aprila t. h ob 8. uri zvečer v Celju v prostorih Narodnega Doma,
llčifeljsko društvo za celjski okraj. V četrtek, dne jf>. aprila t. i ob: 11 lfri pdp. pevska v-aja v okoliški šoli v Celju. Cenjene tovarišice in cenjeni tovariši sosednih, okrajev se Š&'posebno prav vljudno prosijo vdeležbe.
Učiteljsko društvozfc celjski okraj jc zborovalo 28. t. m. ob lepi vdeležbi, kajti navzočih je bilo z, gosti vred okoli 50 tovarišev in tovarlšic. Pred zborovanjem je bita pod. spretnim vodstvom nadarjenega pevovodje tov. Pregeljn& pevska vaja. Pri zborovanju so se razpravljale; aktualne društvene zadeve: Pri tef priliki je tovariš predsednik- naglasa?, da mora vse naše delovanje zadobiti vedno jasneje oblike, ki se ižrazujejo v geslu: malo govoriti, a .veliko in smotreno delati. Tov. Logarj ztftb"fcot ljubitelj narave in kot dober botanik, je prinesel nabasano pnšČico prvih oznanovalk probujajoče se narave ter je ob velikem zanimanju razložil o njih vsei važnejše. Tako nas bo tudi pri prihodnjih zborovanjih vodil v kraljestvo cvetoče narave; Gotbvb vabljive! Tov. Bilnar je kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu poročal o poslovanju te kotporacije in se*. mu je za nesebično zastopstvo izrekla zahvala. Prihodnje zborovanje se vrši 7. mijaJka. Na dnevnem redu bo razgovor o šolskin zamudah t&r o Vprašanjih in volitKlafr; uradni uči-; teijteke konference; vsekakor tedaj važne zadevt, vsMd česar upamo, da se£'tokrat zmezijo i oni, ki jih že dolgo ni bilo videti'pri društvu.
Št. Jurij ob j. ž. V nedeljo, 2. aprila se priredi v gostilni g. A. Nendla gledališka predstava: »Išče se odgojnik«, veseloigra v 2 dej. Po predstavi koncert: 1 J. Aljaž: Triglav, moški zbor, 2. Narodne pesmi. harm. O. Dev: a) Gozdič, b)Pod klančkom, c) Pojdem v rute (kor. nar.) mešani zbori. 3. dr. G. Ipavic: »Milada«, naš zb. 4. dr. A. SehWab: Oj dekle ... moški zbor. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina I. prostori 1 K, II. prost. 60 vin. Ker je prebitek na-
menjen narodni prosveti, pričakujemo od domačih, kakor sosednih narodnjakov prav Obilnega obiska po geslu: »Narod sebi!« Na svidenje Vam kličejo prireditelji.
Šaleška čitalnica v Šoštanju. G. Bucek iz Ljubljane pride v nedeljo ob treh zopet v prijazno gostilno pri Belem konjičku, katero šO pa prestavili iz Bleda v Šoštanj, kjer se vrši ob tej priliki ob 3. pop. velik koncert tamburašev in veseloigra v treh dejanjih. V nedeljo torej vsi k predstavi »Pri belem konjičku« k Rajšterju!
Prostovoljna požarna bramba v Brasiovčah si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se s tem potem vsem onim cenjenim gospodičnam in gospodom igralcerrt, ki so radevofje m v prid društva: Uprizorili igro »Požigalčeva hči«, ki je v Vsakem oziru vkljub Slabemu vremenu jako dobro uspela, kakor tudi drugim, ki so na kakorsenkoli način k temu uspehu pripomogli ter se priporoča tudi v naprej v blagohotno naklonjenost. Za Odbor Jos. O m 1 a d i č, načelnik, Ant. D e I e j a, tajnik.
»Klub. slov. aftiater-lotograiov« priredi svojo prvo razstavo. Otvori se meseca maja t. 1. v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča skupno z običajno »Spomladansko umetniško razstavo«, na kateri bode poseben prostor določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, da se jim potem pravočasno dopošljejo vsa tozadevna potrebna pojasnila. Pravico udeležbe na razstavi imajo le člani društva, zato se zajedno opozarja tudi vse amaterje, ki še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti, kakor tudi biti deležrii vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, da nemudoma javijo svoj pristop k društvu. Prijave je pošiljati na društveni naslov »Klub slov. ama-ter-fetografov v Ljubljani. Odbor.
Klubu slovenskih amater-fotografov v Ljubljani je pristopil kot ustanovni član s prispevkom 100 kron g. Anton Kane, trgovec s fotografskimi potrebščinami; s tem je podprl mlado društvo, in ga isto svojim članom najtopleje priporoča.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v Četrtek, dne 6. aprila ob 10. uri predpoldne v ptujski okoliški šoli. Tovariš V. Selinšek predava o »Temeljih etike". Tovariš J. Wesiak demonstrira „Oebelarjevo delo spomladi". Sklepalo se bode tudi. kdaj se naj priredi letošnji pomladanski izlet. K. številni udeležbi vabi	odbor.
Slov. akademično društvo „Adrija" v Pragi. Na občnem zboru dne 18. sušca se je sestavil za letni tečaj sledeči odbor: cand. u. med. Ivan Jurečko, predsednik; jur. Fran Rapotec, podpredsednik; jur. Milan Lemež, tajnik; teh. Ant. O.zvald, blagajnik; teh. Drag. Leskovšek, knjižničar; jur. Jože Bohinjec, časnikar; teh. Terčič Anton, gospodar; med. Šlajmer Boris in teb. Franc JNovak, namestnika ; med. Bruno Weixl in teh. Franc Zelenko preglednika.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Malanedelja: Prijatelj, ta reč je jako nevarna in tožljiva in tudi ne spada v ljst. če mislite, da se vam je na pošti godila krivfcK in če to lahko tudi dokažete, bote gotovo najprej kaj dosegli, če se obrnete naravnost na poštno ravnateljstvo, ki bo stvar preiskalo. Zdravo! — Črešnice-Dramlje. To je vendar že tako znana in tolikokrat premleta reč, da ne bi več zanimala. Spreihenili ne bodete s takimi dopisi na dejstvu ničesar. Kaj novega! Če hočete imeti rokopis nazaj, si blagovolite priti ponj ali pa pošljite znamko! —Št. Pavel pri Preboldu, Novaštilta: Danes ni več mogoče! — Zgodovinsko društvo v Mariboru: Vaše cenj. pojasnilo vzanretoo z zahvalo na znanje! — Bbjsno: Stvar vendar preveč krajevna, brez političnega ozadja in za javnost premalenkostna. Pišite kaj bolj stvarnega! — Hvala vsem, ki so nam dOposlall 2. in 3. številko »N. X.«!
1	-
Pripravni prostbri za
mesarijo
m oddajo takoj v najem* Natančno se izve pri: Lenči Pleierski, Breg pri Celju.

m

Brez svoje krivde ločena, jako lepa gospd, 30 let stara, 90.000 K premoŽenja v gotovini in najnl&aj 100.000 K gotove dedščine, se želi zopet poročiti. Samo resni ponudniki (premoženje postranska stvar), ki zagotovijo srečen zakon, naj pošljejo ne; anonimno svoje ponudbe na: nldeal", Berlin N. W. 7, poste'restante. .165 1

V vseh vrst Ut ZVEZNA TRGOVINA!
* il^i *

Mala Oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 VlB„ navadno (iskane pa po 2 vin.
Znesel: se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči,	-
lahko zasluži vsakdo v mestn m na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-———————— pisnici na tvrdko
Jakob Ko ni g, Dunaj VII-733 (Postamt 63).
(2 sobi, kuhinja in drngi pripadajoči deli) se odda s 1. majem. — Vpraša se: Dtflgftpolje štev. I, Celje.
--- " ——:--_y
Izjava
Podpisana Alojz Špindler, posestnik in Marija Špindler, posestnika hči, oba v Si-tarovcih, obžalujeva neresnično govoričenje o gospodu Francetu Mariniču, posestniku in gostilničarju v Radoslavcih, ga prosiva javno odpuščanja ter se mu zahvaljujeva za prEza-riešeno sodnijsko kazen.
Affojz Špindler Marija Špindler
posestnik.	posestnika hči.
Radoslavci', dne 27. marca 1911.
IZJAVA.
Podpisana Ana Strenčan, po-sestMca trgovka v Mo2irj\i, obžalujem, da sem svojo bivšo sotrudmeo g. Karolino Rojnik, obdolžila, da je v moji trgovini platno na metre merila, na vatle pa računila, preklicem to ob$6l>-žitev kot popolnoma neresnico in neutemeljeno ter se zall^lftt-jem gospodični Rojnik, da mt je odpustila in odstopila od tožbe.
Mozirje, meseca niarca 1911.
Ana Strenoan.
180 1
Častna izjaVa.
Jaz Matevž Žalokar, posestnik v Voliišu (tfifrklbšter), obžalbjem besede, ki sem jih sprfcgovoill v Kriezbvi g(Mlni v Št. Lenartu mid Lahkim o gdč. L. Rbtty učiteljih v Jurklošthi> izjavljam,? da so moje žalitve nevtetoielj&ie i ti {frtfsim m od* puščanje.
MateVž ZaloHar.
172 2-2
Dva krepka
14 — 16 let stara, ki bi imela veselje do pekarske obrti, sprejme takoj AntOU Počivavšek, pek v Trbovljah. Učna
doba 3 leta s pOpbliio osltrbo. PoriMBe je poslati na nastov: A. Počivavšek, Trbovlje.	177 i
Skladiščarja in učenca
sprejme trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, liorb. Zanier & sin,
Sv. Petei-, Savinska dolina. — Ponudbam naj se spričevala prilože.	i48 3-3
Zavarujte se m tatinski vlom!
Kolikokrat je že bilo pri Vas vlomljeno in kolikokrat so Vas pri tej priliki'že okradli. A do danes se še niste zavarovali zoper tatinski vloui. Malenkostno plačilo! Kdor želi pojasnil, naj se obrne na naše upravništvo.
Pozor pred ničvrednimi izdelki.
Tomasova moka
je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpnstne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko
,štiriperesna'
znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči 113 15 5
prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn za Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13.
5000 kron zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
300 kosov za samo 5 k 90 vin.
ni priložnostni kup ia sicer:, £ 1 prava švicarska StSl: "ROSkOpf-pat. | Žepna ura, dobro idoča in točno regul. ,;|s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 ame-| j|rik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-1 zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. r pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amer. žepni nož, eleg. • svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi lazgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 6 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo in še 260 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 5*90. — Dobi se po povzetju pri
S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 61.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj.	171 2-1
Delano iz najboljših snovi!
a>
>o M
E
LU
«H
O >
J*
HO <D C
O
>o E rt
'rt* IM
Vse naše gospodinje
hvalijo in kupujejo le
Pfeifer-jevo milo
ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger.
Delano iz najboljših snovi!
M
P k—.
3
C3< CD
CD
S0<
3
o<
CP «0
Lokal za trgovino z mešanim blagom
se zopet odda v celjski okolici. Vpraša se pri gosp.
Fr. Dolencu, Poljska ulica 8., Celje.
169 2-2
Jerbasc za VeliHonoč
po 1 K 60 v, razno dru^o pletenino, tudi vrbove sadike (tisoč po 3 K) priporoča državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah. 127 4-4
Tabilo na
izredni občni zbor
hflSIFieGfl DOfTlfl, registrouane kreditne in staubene zadruge z =—— omejeno zauezo u Gaberju pri Celju, ——
ki se bo vršil
v torek, II. aprila 1911 popoldne ob 5. uri v zadružni pisarni v Celju, (Rotošvka ul. 12.)
DNEVNI RED: 1. Sprememba pravil. — 2. Slučajnosti.
186 1
Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni.uri ne bil sklepčen, se vrši zborovanje z istim dnevnim redom eno uro pozneje; pri tem zborovanju je sklepčno vsako število navzočih zadružnikov (§ 60. zadr. pravil.)	N " I i
Sili
Nagrobne I
vence
v raznih velikostih in e«nah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v
r <-. S g
31 -7
NaroČila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.

siis
CROATIA
zavarov. družba v Zagrebu
41 12-4
| Telefon Ste v. 28-94]
Ustanovil ena 1.1884 |
Podružnica v Trstu, Corso štev. 1.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ln Preradovičeve ulice.
Glavna zastopstva:
Osjek, Reka, Sarajevo, Novlsad, Ljubljana.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1. Na življenje:
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2.	Zavarovanje dote.
3.	Zavarovanje življenske rente.
2. Proti škodi po požaru:
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3. Zavarovanje steklenih šip.
88 88
Zadrožno imetje v vseh delih znašalo je leta 1909 ......K
Od tega temeljna glavnica................. »OO.OOO'—
Letni dohodek premije s pristojbinami..............."g
Izplačane škode............................„ 3,923.103
===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. ==
Natančneje imformacije daje
Podružnica »Croatiae4 Trst, Corso št. 1,1, n.. odnosno glavno zastopstvo »Croatiae* v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar).
Slavnemu občinstvu, vsem zidarskim mojstrom in stavbenim podjetnikom se vljudno naznanja, da se zopet odpre nekdanji „PetkOV", staro-znani in renomiran
kamnolom
pri Levškem mostu. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na naslov: Anton Kajtna, posestnik, Lisce št. 25, p. Celje. i83 i
Lokal
za trgovino
z opravo ali brez nje se vzame v najem ali tudi kupi v prometnem kraja na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe ua upravništvo „Nar. Lista" do 31. t. m. pod „Lokal" 1911. 1662-2
Vrtnar
pripraven tudi za hišnega slugo, se
sprejme v službo;
nap odaj
krma
za konje in govejo živino; pri:
Peter Majdič, paromlin, Celje.
Večje industrijalno
podjetje išče 2 izurjena
Reflektira se samo na dobro kvalificirane moči. Ponudbe naj se vpošljejo pod naslovom »KNJIGOVODJA" na upravništvo t. I.
Vaš poklic
vas sili veliko sedeti. — Trpite na zaprtju.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešQje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenostj kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———
GLAVNA ZALOGA: lekarna B Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mal& strand 203, vogel Nerndove nlice. IV Pošilja se vsak dan "VI 1 cela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2"80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-
ogrski monarhije. -————
Zaloga v ^karnah Avstro-Ogrske.
Vabimo na
občni zbor
ki se vrši	187 1
v četrtek, dne 6. aprila 1911 ob 3. uri pop. v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva ter potrditev računov za leto 1910.
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	Sprememba pravil.
4.	Slučajnosti.
Posojilnica v Rajhenburgu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. J. Košar, načelnik. A. Kunej, član načelstva.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s
slikami je ns 25-5
Jlustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite
ga in inserirajte v njem! Naslov: »llustrovani tednik", Ljubljana.
MMMM
MMDMNM
Naj trpežne j ši
i..
ig.cepenta in zmletep^apnenega ^kamenja se dobi vsak čas v pafščini y Šmartnem ob Paki; rudeč in rhmen zmiraj na razpolago, vsaka druga barva se lahko naroči pri zastopniku
Jos. Fr. Skasa
V Rečici na Pakt; en tisoč stane pri gradu 90 K, naložiti ga pusti oskrbništvo tovarne; s 15 komadi se pokrije Q m strehe; vsak strešnik (cigel) se natančno zleže; jamči se za več let.	152 3-3
elegantnega, pristnobarvnega. brez pogreška. naravnost iz tovarne, kar vsak teden preostaja, prodajam pod izdelovalno ceno: beljeno domače platno, kanafase, komis-oksforde, razno barvano blago za obleke, bluze in srajce, cefirje, satine, modre tiske, keperje, batiste itd. poSiljam zavoj, 40 — 50 m v dolgosti od 3 — 12 m za 18 kron.
Pri 2 paketih franko.
A nt/ui HI" iniSit meh. tkalnica. Gieshiibel 3 ilLlItUIl Miti »IK, pri Nov. mestu ob Metavi.
Tovarniška zaloga ripsa in platna. — Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj in vrnem denar. 184 13-1
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka
600 Kosov za samo 6 H
ni priložnostni kup in sicer: l prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ur«, dobro idoča in tečno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni aH lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6'—.	137 3
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
A. Gelb, razpoglllalnica"; KraKov 423.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce, zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno peije:
1	kg sivega, dobrega, pni j enega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
rjjfs nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
1 Zgotovi jene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen t novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 1780 in 2i _; zglavniki 60 cm dolgi, 70 cm Širok K 4'50, 5 20, 5'70; podpemica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.	141 -3
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava,. Češko.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovani zadruga z omejeno zavezo.
Ker občni zbor dne 25. t. m. ni bil sklepčen, se vrši v smislu pravil § 29. I. odst. drugi občni zbor
v četrtek, dne 9. aprila 1.1. ob 2. uri pop. v zadružni pisarni v Celju.
DNEVNI RED:
t. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju. 4. Čitanje strokovnega poročila o kletarstvu. 5. Odobritev računov za 1. 1910. 6. Morebitne volitve načelstva in nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.	188 1
Dr. Anton Bož č.	Benjamin Kunej.
-.---—---r-
Najvarnejša naložba denarja je nakup dobičkonosnega posestva ali hiše.
na svojih stavbiščih v Zsv«diii pri Celju postavljeno ■ W	obsegajočo 2 stanovanji v pritličju in 2 podstrešni
■HIsbO	faiše majhen vrt Nadalje prodam
■	ravnotamkaj novo sezidano vilo, obsegajočo 3
sobe in kuhinjo v pritličju in eno podstrešno sobo. Poleg vile je lep vrt. Slednjič prodam ravnotamkaj se- nahajajočo veliko, od mene prezidano njjfcmno poslopje, ki obsega 16 majhnih stanovanj in ki donaša glasom uradnega izkaza 2800 K na leto. — Vse podrobnejše se poizve pii meni osebno ali pismeno.	181 2-1
llillko Kukovecj stavbeni podjdpik na Lavi pri Celju.
Prodam takoj
novo
Martin frlM, S«
posolSttični biži) priporoča sVojo zalogo iti glavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah.
3» 60-11
-—' v - ffi	r .V- - ■ -
Veletrgovina s Špecerijskim blagom in 1 z deželnimi pridelki	<p
Ant. Koienc, Celje
Graška c?sta 22 in prodni dom.
Prazen je izgovor,
ker Vam nu^i domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozirn bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blag«m, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cen j. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojeu obisk, o Čemur ae. lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.	23 28-12
V z t. logi imam vsakovrstna poljska in vrtna
semena zanesljive kaljivosti tjer opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia Zabukovški premog ponudim po K 2.10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hi5o postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno
pošto.
1 ftfiftA	I^O^/N	A
7 v/w w vvVv vvvV t/t?t
6 i®,,., narodnejieletrg Celju
R. Sterm^

Velikonočne dopisnice
v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim ===== orodjem ........
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
34 50-11
IvrciTi OAhAb stavbeni in umetni ključavničar, t
#VH|I	vodovodni instalater (Poiiska m. t«> *
roCa za napravo zeleznlh ograj. vrat. oken. stopnic ter r sa ^anstruKcljska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostite tehtnice (Brucken-wagen). - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in nteže.
I
•3>
•I *
: Celje.	Vse po dnevnih cenah.	43 4« s Celje. f
	
gg ....... I IV. Iax & Siltf Ljubljana g | 122045 Dunajska cesta štev. 17 1 lite ........■ , i---Š	
IHF " h ■ " ---*-—-^ * RS % Priporočata svoio bogato zalogo c | šivalnih strojev J g za rodbino in obrt. » Pisalni stroji „Adler". 1 jr i jfe i Vozna kolesa. g | Ceniki zaston! In franko. | ^ \ ^ / /	^■^p -a--^
Darujte dr. sv. Cirila ln Metoda!

Za spomladansko gnojenja priporočam cenj. kmetovalcem
žlindro
znamko „ , zvezdo	89 9 7
SternJS^vlarke
kot najboljše i 11 najcenejše fosfornokislo gnojila. Vai ujte se ponare janj! Zahtev ajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.
Veletrgovina z železnino
„MerRur", 9». Majdič, Celje,
si
M
Pl
Pl M
31
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
Pisarna je v Celju, Rotovske ulice št. 12
© © o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. ©©©
25 51-12
sprejema IV* hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pef od sto (5°/°)
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
Zuezna tiskarna
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene st anke. — . Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.	■
I


Lastaik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vek o si a v Spindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Cel a.
■r- '	.	"	>
Priloga nNai*odnemn Listu*1 št. 13«
LISTEK.
Tast Kondelik in zet Vejvara.
Češki spisal Igndt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Gospa Kondelikova je gledala inoža, Katmko, kako se odpravljata v drugo nadstropje, in je rekla:
»Torej vidva že zopet odhajata? In mene pustita tukaj?«
»Saj naju gospa babica izganja odtod«, se je branil mojster Kondelik. »In sama mora večerjati. Tu bi delali nemir, draga mati. Gori je več prostora.«
»Dobro, stari, dobro«, je bila gospa Kondelikova zadovoljna, zakaj sama je čutila, da potrebuje miru. »Kako pa, stari, ti pojdeš domov spat, tja doli, ne?«
»Draga žena, najrajši bi ostal tu — samo kako---«
»Saj mi vas ne pustimo, dragi gospod!« je zaklicala gospa Muknšnablova. »Posteljemo vam kje tu.« —
»Vse to uredimo zgoraj«, se je vmešala Katinka, ki je srčno želela, da bi +udi njo tu zadržali. »Eden mora biti pri Betki in eden pri Pepici. Le ne skrbi.«
Ako se zavleče večerja srečno čez polnoč, potem tudi ona ne pojde sama domov. To je vedela. Mislila je tudi. da v takem slučaju ni nikdar preveč ljudi v hiši.
Hišnica je prihitela s pivom in s polovico gosi, nesla je provijant v drugo nadstropje in se je vrnila zopet doli, da bi bila z deklo Katinko na straži pri gospej Kondelikovi, ki je po odhodu družbe počasi zadremala.
»Glejte, punca«, je rekla Katinki, »tu sva tudi me dve dobili pivo in kos pečenke. To bo veselo, kaj?«
O polliterski steklenici pod stopnjicami ni omenila. Saj pride tudi nanjo.
In teta Katinka bi bila gori, ko so se vsi sešli v obednici pri Vejvarovih, skoro zaploskala z rokami, tako jo je vse veselilo. Kar se je danes tu godilo, je bilo nekaj tako novega, različnega od vsega, česar se je bila drugače udeležila. Za njeno enolično življenje je bilo <o novo poglavje, polno hrupa in veselega razburjenja. Samo ko ne bi bila glavne stvari zamudila! Kako bi bilo to njent. živce razburilo. Toda domov gotovo ne pojde Doma ne bi zdržala.
Gospa Muknšnablova je z navidezno skromnostjo prisedla na ogel mize, toda zelo rada je ubogala mojstra Kondelika, ki je rekel, naj sede na konec ali pa na divan.
»Da boste udobno sedeli, gospa«, je rekel mojster. »Midva z Vejvaro sva že jedla, Midva bova samo tako sedela pri kozarcu. Tako, vi tu-kajle in vam nasproti naša draga tetica. Da si boste odpočili, saj ste potrebni. In brez drugih besed, jejte in pijte.«
Gospa Muknšnablova bi bila tudi drugače jedla in pila, toda dobro ji je dela mojstrova pozornost in njegov vzpodbuda. Sicer si je znala sama pridobiti povsod gotov pomen, kjerkoli je imela opraviti, toda bolj jo je veselilo, ako so jo spoštovali drugi brez njene pomoči. Saj kar dela, ne dela zase, ampak za druge! — Malo se je še obotavljala, dala prednost Katinki, toda tudi teti-ce je bila sama ljubeznjivost, stegali sta nekaj časa roke, druga drugi rekli desetkrat: »prosim, prosim!« — in slednjič je sedla gospa Muknšnablova na divan. Povod novega boja vljudnosti obeh je bil, katera naj prej vzame na krožnik, toda tudi tukaj je zmagala zgovornost Katinkina, gospa Muknšnablova je morala vzeti prej. Vse ji je bilo všeč — in šunka je bila tako dobra in gos tudi. In plzenjsko pivo k temu! Za hmelj je imela gospa Muknšnablova izvežban jezik, kakor kak star pivec. Jedla je, pila, pomlaskavala. In ni pozabila na one, po katerih zaslugi je danes tu sedela. Ko je prvič dvignila kozarec, je zaklicala
»Torej na zdravje naših dragih, potrpežljivih mamic in na zdravje njih otročičkov — in sploh vseobče!«
»Vseobče!« je pristavila Katinka iskreno, zakaj tudi ona se je štela med druge,-
seUbožici!« ju je pomilovala gospa Muknšnablova. »Mi tukaj tako požiramo — mamici pa se morata postiti. No, saj prideta tudi na vrsto.«
»Nič ne pomaga«, je spregovorila Katinka, »mora biti tako. Toda vse jima povrnemo. Samo da je najhujše končano. — Kako pa, ali ne bodo doma skrbeli, kje ste?«
»O ne, gospa tetica«, jo je pomirila gospa Muknšnablova. »Že vedo, da bom tu spala — gospa hišnica je šla zvečer tja. Sicer pa ni to prvič. Tega je Lotinka navajena — in Pajtlšmidu je vseeno. Samo da ima svojo Lotinko doma — potem pa spi kakor bi ga ubil. A naš posel? — ti moj Bog, to je življenje. Samo da bi Bog dosti tega podaril.
Toda sedaj ni več, kakor je bilo včasih. Sedanje gospe se tega bolj in bolj branijo. Samo da ne bi bile nosne, samo to ne!«
»To so opice!« se je oddahnila Katinka.
»Da, da, draga gospa tetica«, je vzdihnila gospa Muknšnablova, »sedaj je samo moda in lepa figura! Takole eno dete, za veselje in za igračo, j potem pa je dovolj. Samo da ne bi bilo treba go- '
spej nositi za eno številko večjega oprsnika, da ji ne bi postalo krilo kratko, da ji ne bi bilo treba dojiti. Sploh da ne bi prišla s lorme. Vseobče. -Sedaj samo revnejša vrsta —- da se tako izrazim — goji otroke. O, jej, jaz sem videla v »nobel« rodbinah scene, ko je štorklja od daleč zamahnila s perotnicami. Joka in zmerjanja, da se Bog usmili! Včasih se je šlo za ločitev, gospa tetica, za ločitev!«
»Pojdite no!« je osupnila Katinka.
»Da, gospa tetica«, je trdila gospa Muknšnablova. »Gospe so zmerjale in gospodje so hodili pu sobi kakor neumni, kakor zločinci, toliko očitanj su slišali. Da, da. Nisem jih mogla potolažiti in jim dokazati, da je vse to od Boga, ki dobro ve, komu da otroka in komu ne. Toda včasih sem si mislila, da ki se otročiček gotovo premisli!, ako bi vedei, kako jezo je prinesel v rodbino.«
Teta Katinka je vprto gledala gospo in v tem trenotku se ni mogla ozreti niti na Kondelika, niti na Vejvaro. Spomnila se je na Betko. Toda tu je bila stvar vendarle malo drugačna.
»In ni to dobro, gospa tetica«, je nadaljevala gospa Muknšnablova, »niti za stariše, niti za tega edinega priliznjenčka. Tak edinec raste kakor v cvetličnjaku, vedno je znjim grozna skib — samo da malo zastoka, pa je že vse v hiši pokonci. In mnogo takih edincev se slabo obnese. In če ga Bog prehitro pokliče k sebi — to je potem puščoba v hiši. Toda dohitevati, gospa tetica, — o, jej, to je grozno težko. Včasih uiti molitev ne pomaga, in ta pravzaprav najmanj. Vse sem videla, vse.-«
»Vi ste najbrže marsikaj doživela«, je menila teta Katinka, katere radovednost je bila naglo razdražena.
Gospa Muknšnablova se je samozavestno nasmehnila.
»Mislim, da, gospa tetica! Kdo pa more tako opazovati privatne zadeve kakor me. Toda včasih se zgodijo slučaji, gospa tetica, zgodijo se, ko človek kar izbulji oči. Kaj v rodbinici. kjer gre vse tako lepo kakor na vrvi, kakor tukajle pri dragem gospodu ali pa pri gospodu Vejvari. Toda slučaji so, gospa tetica, so slučaji! Vseobče. In v najboljših rodbinah. Enkrat so me tudi poklicali tako ...«
Teta Katinka ni niti dihala, njen pogled je visel samo na ustih gospe Muknšnablove, ki je segla, da bi postala napetost še večja, v skledo po gosje stegno, ker je vedela, da ta košček še zmore. Pojedla ga je s slastjo in hitro, da se je kar pražilo za njim, obrisala usta, napravila precejšen požirek in ker je sodila po tišini, ki je zavladala, da bodo njeno zgodbo radi poslušali, je začela pripovedovati.
»To je bilo takole enkrat pred božičem, da, zdi se mi, da ravno pred svetim dnevom. Pripravljali smo doma tudi nekako potico, Lotinka je zbirala mandlje in rozine. Ze davno sva bili obe v »engliže«, treba je bilo samo za drugi dan pripraviti in iti spat. V tem je potrkalo, jaz pravim »he-rajn«, in tu je stala neka gospa. Ni bila služabnica, niti hišnica, tako nekaj kakor boljša gospodinja. Človek sodi že iz skušnje po karakterju. Če sem jaz to. No, sem. Naj se oblečem, vzamem svoje stvari in naj grem z njo. Vprašam kam — pravi, da pojde z menoj. Verujte mi, gospa tetica, komaj sem se spodobno oblekla, tako me je ta gospa priganjala. Kakor bi bilo danes, slišim Lotinko, ki mi je v drugi sobi — kjer je stanoval gospod Vejvara — pravila nejevoljno: Še ob praznikih ne dajo ljudje miru — jaz pa sem ji odgovorila: Draga punca, to ne more človek tako naravnati kakor uro budilko! — Prijela sem torbo, dežnik, ključ od hišnih vrat in sem šla. Bilo je to v Jezniški ulici, v drugem nadstropju, stara hiša, toda step-njice take, da bi se lahko peljal po njih voz, in sobe, kakor plesne dvorane. Toda vse tiho, kakor v cerkvi,- skoro strah me je bilo. V kuhinji nobene dekle — vrata nama je odprla poštama gospa, zelo »nobel«, vseobče. Moja spremljevalka je ostala v kuhinji. Grem z gospo skozi prvo sobo, bila je prazna. Prideva v drugo, tam je gospod! Prileten, siv, toda zelo ponosen, kakor kak prezident. Govoril je nemško. Zelo »nobel« gospod. Ko me je pogledal, nisem mogla napraviti ( koraka naprej. Tako strogo, čemerno je gledal — kakor ob grobu, gospa tetica. Vpraša me, če poznam svojo dolžnost. Kaj bi je ne poznala! Ali znam molčati kakor grob. Zakaj ne bi znala, če je potreba. To je odvisno od slučaja. Zazeblo me je, ko sem pogledala na mizo — tam je stal križ in dve sveči ob njem. Gospod jih je prižgal in rekel: Tu prisežite, da ne boste ničesar povedali, kar boste pri nas videli in kar se bo dalje zgodilo. — Še danes me strese mraz po hrbtu, ko se na 1o spomnim, in dragi moji, od tega so pretekla že lepa leta. Roko sem imela kakor iz svinca, ko sem jo dvignila, da pri-sežem, prsti so se mi tresli, kakor bi imela malico. Gospod je ugasnil sveči, rekel mi je: pojdite naprej — in zopet je hodil sam po sobi, kakor duh. Grem za milostljivo gospo. Tretja soba je bila zopet prazna — povsod so gorela take velike sve-taljke, modre ali zelene. Šele v četrti sobi je ležaia v kotu pod nebom bolnica — ob zglavju je sedela njena siva sestra. Vstala je in šla ven, ostala sem tam s staro gospo. Pogledam bolnico — dekle kakor angelj — toda bleda kakor marmor. Komaj sem jo pogledala, sem videla takoj, da ji je stara gospa čisto podobna. Hči. In takoj sem uganila, da
je tu sicer porodnica, mlada mati, toda da manjka glavna oseba — oče pričakovanega deteta. Seveda to se ni zgodilo prvič v moji praksi, toda v takih okoliščinah še nisem bila poklicana. Od šuma se je gospodična prebudila — kakih osemnajst, devetnajst let ji je bilo — odprla je oči, pogledala me je, uganiia, kdo sem, prijela me je za roko, stisnila me kakor s kleščami in rekla mi je z glasom, ki mi je je srce trgal: Madame, ne varujte me! Ah, ko bi vam umrla v rokah! — Gospa tetica, dragi gospod, takrat sem šele spoznala, kaj je strah. Spomnila sem se na Barbaro Ubrikovo, na belo ženo — in groza me je obšla, če pridem sploh zdrava od tam proč. Bil je že zadnji čas, da so me poklicali. Čez pol ure je bilo detece na svetu — mrtvo. Ko sem to povedala stari gospej, ki je celi ta čas klečala v kotu na klečalniku in šepetaje molila, je vstala, sklenila roke, in zaklicala, kakor bi se ji bil odvalil kamen od srca: Gott sei Dank! — Mein Gott, mein Gott! — Potem je pristopila k postelji, sklonila se je nad hčerjo in je rekla: Zahvali Boga, Klara, mrtev je! — In hitela je ven k gospodu, da mu to naznani. — Ko sem vse opravila, sem gospo vprašala, ali naj ostanem pri porodnici čez noč, toda ta je pokazala na sivo sestro in je rekla. Ni treba, samo jutri pridite zopet. — Hodila sem tja tri dni, zjutraj in zvečer, a na sv. Štefana dan mi je rekla gospa: Hvala vam, gospa, ni vam treba več hoditi sem — a oni gospod je odprl mizni-co, vzel ven nekak papier, dal mi ga je, ostro me je pogledal in rekel: Čim prej pozabite na vse, tem bolje bo. — Kaj še! Kaj takega naj človek pozabi? Do smrti ne! — Prišla sem domov, bil je s t o t a k ! Zaslužila sem ga — bila sem tako prestrašena, da sem po praznikih legla in bolna sem bila do svetih Treh kraljev. Dolgo časa se nisem upala iti v Jezniško ulico, šele nekoč spomladi sern šla tja — kakor tat sem se splazila k hišnici in sem jo vprašala, kdo gori stanuje. Toda ni jih bilo več tam, po Svečnici so odšli iz Prage na Dunaj. In zvedela sem vse. To je bil neki zelo visok gospod od urada — in tja je hodil neki častnik in s tem se je dvobojeval zopet drug častnik, ' bratranec one gospodične •— to se je zgodilo že prej nego sem prišla jaz tja — in ravno iz tega vzroka, in oni častnik je revež padel. Mislila sem si, da niso prav napravili. Nobenega dvoboja, častnik bi bil lahko gospodično vzel, bila bi srečna in imela bi sinka živega. Zakaj na ono gospodično je gotovo učinkoval obup, strah, no, vseobče.«
(Dalje sledi.)
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila
kar sem samo slišala!
Pri
pralnem ekstrakfu MŽeoska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek Ser, da popolnoma nadomešča vsako belenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
LoterijsKe številke.
Trst, 24. marca" 1911 f	70/41, 33, v 2,^l.
Line, „ „ „ ™	13, 33, 73,^9, 56.
			
■gp. iifiif igli mM	i | Slikar in pteKar prevzame vsa dela dekoracijske, j slikarske in pleskarske stroke, i katera izvršuje solidno in po S najnižjih cenah. Za mnogobrojna naročila se priporoča jlftihael pobraVc V Celju, 182 Gosposka ulica št. 5. 40-1 1 itS		
			
NAZNANILO!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
brivnico
v Tegethoffovl cesti 22, v hiši dr. Kača.
Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom.
37 -10 T. Gredlič, brivec.
Svoji k svojimi	Svoji k svojimi

Ljudeuit Boroinih
- puškar ———
v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj 1	6i 52 6

Adolf Bursik
Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto v I jeno obutev.
Slikar in pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila.
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Diktor Beuc, Celje
59 Graška cesta šteu. 8.
Superfosfat
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	16 14-15
Bureau: Praga, Prikopi 87.
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica št. 6
priporoča
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistora prave gorske iu lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-7

Trgovina s papirjem, plsainlm~ln risalnim orodjem umsasaia
Goričar & Leskovšek, Celje,
Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade, asssaaaa Na debelo.	33 50-n	Na drobno.
amiiaa a rs m a»
BBaaassaBffliaaBMfflBSMiflaasaaKBiaaaBtEaKK^asaHassaaisaaaaai
■ aasafa
B
l g: Največja trgovina in velikansko zaloga ur, zlatnine, srebrnine, | < ■
a | verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.
" ^ * ZO Ženine in neVBBf^OE P°ro6ne Z^ate Prstane ter ženitovanjska darila
B Cf) B :< ! O
65	P^ B
°	U*	®
S	i 46 50-11
s	Q ti
j prstane ter zemtovanjsua aarna ■ «
najnižjih cenah. ■ „
S CA
vse po f _ ___w____w_______________a s
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. S < 5
m A b
■ W S
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
lil H. Salmič, Celje, Nar. dom. jI
H ®	■ B
aisBiisaciiiaBaiisiiiiiiEBiiBsseHEiiaiiiniBBiiiagigBsigBsasaaBiie^tssgieiasHiiaisaaaii
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0ji k sv0jlm!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee	v sodčkih in steklenicah.	52-8
Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojenja s kajnitom ali 401 kalijevo soljo.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata: Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr., kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih drugih trgovcih.	75 46-8
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K	Hranilne vloge sprejema na hranilne i knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od Sto brez odbitka rentnega davka. : llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in ^novčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-10
Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastili hiši »Narodni dom" v Celju.	
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K !	
Prva j užRoštaj erska vinarska zadruga
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
1". z. z 0. z.
v Celju
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah.
44 50-11