■П1И.1ЈЈЦИЈ^|Ј^|»И» miJlijimiu ишјицши иииии1лт*'жж#ж| Ijtmwww#-WWл
г ешттш ШШчЕ# K O L IK Ti v/.\ _
mwiriiiii
000 000
ODO
QOOOOO
trOClODO OQODQO
On	
□ o	
a □	
	
MIM' I " "

a
MIM' I " "
ШУс1-
.....-.....& !
f
i
Za 1, maj - prazuilk dela čestitata delovnemu kolektivu in mu želita še nadaljnih uspehov
UREDNIŠKI ODBOR IN laLADINSKA ORGAlilZACIJA ALPINE
čestitkam se pridružujejo:
Organi delavskega samoupravlj-anj«. Sindikalna podružnice in Osnovna organizacija ZK ter Uprava podjetja
Uvodna beseda
iiC dalj časa smo v našem podjetju Sivo Sutill potrebo po glasilu, ki bi olane kolektiva eprotl seznanjalo in obveščalo o najvažnejših nalogah, problemih in dogodkih v podjetju.
Glede na to je Komite Ш8 tovarne Alpina Žiri sklenil, da bo aaoel isdajatl to glasilo. Delavski svet in uprava podjetja sta poadravils našo zamisel in nudila vsa sredstva, ki so potrebna nc neiiioteao i** hajarije lista.
iroolrao vse Slane kolektiva, da z razumevanjem opreoZjajo :iu '.z jrl~ e&devanjel. Razumljivo je, da bodo, še pooebno v oacothu, tu pa tea napake in pomanjkljivosti. Prosimo vas, da nas na Ic-te j^rotl opozarjate I Prav gotovo bomo vaše želje in pripombe upoštevali, ker le na ta naSin bo glasilo res naše. Le ob vsestranski podpori vnega kolektiva bo list zašivel in dosegel svoj namen ih Izpolnil pričakovanja.
Uredniški odbor
Alplna, vSeraj, danes in jutri
Ko je podjetje leta 1947 zaživelo pod imenom Tovarna športnih čevljev kot naslednik dotedanje Čevljarske	j g bilo brez
lastnih prostorov in tudi skoraj brez strojev in delovnih naprav. Ob preselitvi v novozgrajeno tovarniško poslopje poleti 1S4Q leta je podjetje dobilo svoje lastne prostore, v n.jih pa je bila proizvodnja organizirana na obrtniški.naoin. Delo oe je odvijalo ročno, razen v šivalnici in sekalnici, kjer je bilo delno strojno, V montažnih oddelkih je obratovalo le nekaj starih ointilnih strojev. Razumljivo, da v prvih povojnih letih ni bilo mogoče mehanizirati obrat, ker je bilo treba najprej zgraditi vrsto ba-
industrije, ki je osnova našega gospodarstva, Napravljen je bil velik korak Se samo s tem, da je bila zgrajena tovarniška stavba in taJoo i>Qgtav3Ljima <>sncnra-za- nadp.ljnji--go0podarBk:i razvoj kraja.
Ob ustanovitvi je plan, kakor tudi perspektivni načrt razvoja predvideval, da bo podjetje izdelovalo izključno težko športno o-butev in ročno zbito delavsko obutev. Tak program se je tudi izvajal ves čas planakagaurazdeljevanja proizvodnje in prodaje. Proizvajalo se je v glavnem le dva različna artikla in to gojzer, šivani smučar in težki, delavski zbiti čevelj. Po sprostitvi tržišča leta 1952 smo se znašli pred vprašanjem, kako spraviti ^8, trg naše proizvode, ker je povpraševanje po te%ki obutvi iz dnevB-v dan močneje padalo. Potrebn Potrebni ao bili hitri ukrepi itt preorteotaoije. proizvodnje na izdelavo finej še, modne in lažje obutve. Proizvodnja je postala v nekaj letih zelo pestra in izbira se je iz leta v leto naglo večala,
Tako hitra preusmeritev je povzročala po eni strani precejšnje težave, ker veliko število delavcev za lažja in finejša delabi-lo izurjenih, po drugi strani pa smo se na tržišču srečali z sličnlmi izdelki industrijske proizvodnje, ki co bili cenejši od naših, čeprav kvalitetno ne slabši. Edini izhod iz teh težav je bil - proizvodnjo poceniti in si tako zagotoviti tržišče. Pristopili smo k organiziranju lastne prodajne organizacije. Leta ^953 je začela poslovati naša prva industrijska prodajalna v Sarajevu# y naslednjih dveh letih pa je bila odprta že vrsta
It f
i	prodajaln, predvseiu v Sloveniji In Hrvatnki. Tak ziaSln
Covajanja trzisca so je pokazal kot najboljši. Ostal pa jG 30 vedno nerešen problcM, kako dvigniti storilnost in znir^ati ^ proizvodne stroške. Za rešitev tega problema je bilo treba ni-i rjliti na prehod na industrijski način proizvodnje; Kako re&iti ■:;o zamisel, je bilo zelo težko vprašanje, ker podjetje ni razpo-l^jalo s potrebnimi sredstvi za investicije* Po nekaj letiii pa-[ : je končno le uspelo dobiti posojilo, nekaj sredstev pa je ; lo vloženih kot lastna udeležba. S tem se je začelo v podjct:/: i i/Ovsem novo obdobje* Vsako leto so se vključevali v proizvod-
wr*o novi moderni stroji, kateri so zamenjali ročno delo« Гс..гл*-I oi г)а so se morali priuoevati novemu načinu proizvodnje, .:a_' ^c I s^Ltikrat povzročalo precejšnje težave* Organiziran je br-l . I oućelek, na katerem je proizvodnja potekala na industrijo, i -' %in., nekoliko pozneje pa se drugi in tretji oddelek* Tako ■ v tem pogledu ne zaostajsuno mnogo za drugimi podjetji te
i I:G,
i
I D-; je bil tak program razvoja pravilen, lahko že danes ugotav-; Ijaifto, ker se je v povojnih letih čevljarska industrija nočno i r&zvila in je danes konkurenca s tovrstnimi izdelki tako noon&, I da je nikakor ne bi mogli vzdržati, če bi proizvajali ae po sta-\ rem načinu, ker bi bili ti izdelki predragi in za potrošnike I nesprejemljivi.
I
j Z uvedbo mehanizacije v podjetju pa je nastopilo vprašanje pre-I tesnih prostorov, tako za sam proizvodni proces, kakor tudi za ' I ostale skladiščne in pomožne prostore. Za rešitev tega prcblenia f sta bili dani samo dve možnosti, ali zmanjšati število zaposls-nih, ali pa zgraditi nove prostore. Odločitev je bila za dru^o varianto. Prostori, ki smo jih začeli graditi lani, bodo predvideno dogotovljeni julija letos. V novi zgradbi bodo racd aru-: Girai tudi sodobni prostori za jedilnico in kuhinjo za topli
obrok, ker sedanji način delitve hrane po hodnikih in garderobah nikakor ni primeren. V novi jedilnici bo prostor§ za več kot 2oo ljudi* v kolikor pa bo število ljudi, ki dobivajo toplo ma-, lico večje, bo organizirana delitev v dveh izmenah. V pritličju bodo skladiščni prostori za gotove izdelke z odpremnim oddelkom. 8 tem bo rešeno tudi vprašanje skladišča fornitur, katerega se-4aj praktično nimamo, oz* je neprimerno. Pozneje bo loto v pro-etoarlh sedanjega expedita* V sedanje prostore sklaoicca jotovih izdelkov pa se bo potem razširila sekalnica. V prvem nadstropju a.Dostavljena proizvodna trakova za Izdelavo lahke obutve.
ki Ota aodaj v drugem nadstropju obstoječe stavbe» V ;	, ■
pa sQ bo preselila prešivalnioa Iz tretjega nadstropja, ' :• -ra Bccaj nima več primernih oz. zadostnih prostorov. S tciu:: premiki pa bomo dobili novG prostore v tretjem nadstropja,
t ere bomo uporabili za razširitev prikrojevalnice. V zadri;" : .
etaži, to je v drugem nadstropju nove zgradbe, so predvidc. prostori za upravo, ki je Se vedno v neprimernih prostorih i ' oclmaknjana od tovarniških obj&ktov. Z vsemi temi preselit" -bono pridobili za vse oddelke, kot tudi za pomožne obrate i:
primerne prostore* v katerih^-ee bo lahko delo lai.iija in crgeniairano odvijalo*
Kaj iie bc odveS še- nakaj'T>«fteđ"t>^ -eedanjX-dn bodoči problematic ki čevljarske industrije. Tako kot s# je razvijalo nase podjot-ju ter večalo proizvodnjo, ao se razvijala in Širila tudi ппо^а ćruca podjetja ter se je proizvodnja že tako povečala z vklju-oltvijo novih kapacitet, da bo že v letu 1962 preko 4 milijone ne.đproGukcije,5 to; je več* kot pa je realna potreba na našem trr'iSču, Ka tržišču se je že pojavila stagnacija in je ponudba preocj večja kot pa je povpraševanje* Podjetja pritiskajo na trsišče z vedno novimi modeli ter mnogi znižujejo prodajne on-ne F večirrat celo izpod svoje lastne cene,. Taka situacija naci resne сроиагја,; da se moramo zavedati da naš položaj ni ne vem Iraico roKnat», Uporabiti bo treba vse sile, da bomo dajali na tržišče blago, ki bo modno,, solidno izdelano in za potrošnika v dostopnih cenahЛ. Vložiti bo treba veliko truda za stalno ii'--f Opel Л je vanje proizvodnje,, za dosego čim nižjih proizvodnih stroškov, odpirati še nove prodajalne in kar je za nas š@ poscb-nc važ-no J povečati izvoz. Sle^heml član kolektiva se mora za-vedati,, da bomo ostri konkurenci in ostalim problemom kos le taleča tče bomo stvari pravilno-razumeli In jih složno reševali v korist nadaljnemu razvoju..
A»P«
%
» •
^ uQ^Ajuj#mo atlo eeoa-ouppemiihi м%*шт	v	ne-
• n„j mesG&ih,. lehko* ugotovimo», AL ji& ШШз) агаИд) в»а^ђЕШи© tn tudi ' . r-niio. poleg koBljivih problwnm^	Ш ^razvoja
; jtja, so 8^ ukvor341i predvam в	___
'. . krepitve d8lav*k#g& ##Л@црГ&У1јј#а|&т#, 5А22амтт» M ®o se razvile ob dGoeAtralia&oiji 4#јж7вкж&& аатшш&имжЗЦW©'fc formiranju ekonomskih enot in n).ih vsebiaekem l2®)(ap®]Uffl3«v^i3'u, so prešle okvirje Dd3L&V8lce£{& 9V#t#i	јш 4ж	odbora*
Nadaljevale so 86 med kolektivom, keap 3® TseJatowr a<arav pojav, ':. kaže, da se proizvajalci iz đaera v Лт bolj ammW*
"vavic in dolžnosti pri uprBvljwojtt podjetja*
Vsi dobro т«ш» kakšae težav« je hllo tj^b* .prwoaeatl, da smo napravili korak naprej v raevoju eamouprevgLjanja. Odpor tistih,
ki niso mogli ali niao hoteli razumeti» da je pot4)eo6jTtr«li—-
SaoijG tudi pot boljših goepodarekih uspehov, je bil izredno Aočan." Samo er^oeti samoupravnih orgaftdV in Izredni aktivnosti političnih organizacij podjetja ве moramp zahvaliti, da je prodrla zdrava zamisel o sEunoupravl janjAi ^ ki'sloni na zaupanju v sposobnosti in pozitivne aktivnosti 8lanov kolektiva? Bagme-roma kratko obdobje dela delavskih svetov po ekonomskih enotah ne dovoljuj s obaimejše ooeae njihovega dela. Lahko pa mirno ■' trdimo, da so delavski sveti po ekonomskih enotah upravičili svoj obstoj, da so se vsi lotili dela s potrebno resnostjo in prizadevanjem«
Razumljivo je, da so se poleg uspehov pri delu pokazale tudi določene pomanjkljivosti, ki so bile več ali manj organizacijako— tehnične narave in so popolnoma razumljive glede na to, da so to še negotovi koraki delavskih svetov po ekonomskih enotah,
in še .iščemo prave vsebine dela«
Razveseljivo pa je, da so delavski sveti po ekonomskih našli že od vsega začetka тобап In pristen stik z vsemi C . ekonomskih enot in da pri svojem delu vidlj)o tudi problyi jetja.
Bojazen, da bodo ekonomske enote videle samo sebe^ to "
lastne probleme in jih reševale ne glede na koristi Ј?~".л celote, je postala odveč, In prav zaradi tega lahko »гЈ.;.
-Лотп nn. nađaHnl i?AZvoi-. delavekeflSfc, eflinotioeAvl-ifižli a; V o .':
i'a razvoj pa gfe prav gotovo v	utrjevanja samoupravnih
I jravio ekonomakih enot in proizvajalcev^ v smeri še siršngp.
I da bodo ekonomske enote s svojimi organi vedno, pomfemrbne j še pr
ji
<(
J
J
sodelovanja delavcev pri upravljanju podjejt^a - kar pomeni
}
reševanju perečih problemov
!
Organizacija LMS v ALPINI
Kmalu po ustanovitvi tovarne je začela delovati tudi organizacija LMS. Kakor vsaka druga organizacija, je tudi naša imela pri svojem delu mnogo težav. Začeli smo razmišljati, kako bi pritegnili vso tovarniško mladino k sodelovanju, kar je bilo sedaj zaradi velikega števila nemogoče. Prišli smo do zaključka, da je najbolje, če se mladina organizira r več manjših aktivov, j 'Ustanovljeni so bili štirje aktivi, V sekalnici in pomožnih j obratih prvi, drugi v prvem in drugem nadstropju, dva pa vtret-^' i jem nadstropju. Na svojih sestankih aktivi rešujejo probleme iz svojega obrata in to je vsekakor aatnimlvo 4elo za-mladino«
Sedaj, ko je v aktivih manjše število članov, lahko vsak niladinco Izrazi svoje predloge in mnenja«
Vse te aktive povezuje med seboj Komite LMS, katerega člani vsi predsedniki aktivov in So nekaj drugih, miadinoev« Z-vsem, o čemer se razpravlja na eeet&nklh tovarniškega komiteja, seznanjajo predsedniki poeameznih aktivov svoje člane in narobe. Če kakega problema ali naloge sam aktiv ne more rešiti, se ta obravnava.,na-eeetanku komiteja, kamor so povabljeni tudi člani D8 in UO podjetja, ki mladini pomagajo & svojimi izkušnjami.
Tudi sedaj, ko so se v tovarhi izoblikovale ekonomske enoto in , smo pred volitvami, je mladina eodelovala# Vsak aktiv je iz svoje srede predlagal пекбј delegatov za obČni zbor Sindikalne podružnice Alpina in kandidate za delavski svet.
V bodoče bo mladina še v veojen Številu sodelovala v delavskcra. samoupravljanju, vendar se mora ttpoStevati, da se šele ti'Si in jo je zato treba vzpodtujati in iisposabljati, za kar pa ззозга
tudi sama mladina pokazati večje zanimanj^#
/ ,
M.. T/
% k m $ ж
Požarna vartioiS'fe V ALPINI
ГоС nesrečami, ki dO V pOdjOtjih bOlj ali manj pošoc^c. • :»o-Požar j6 uniolč &%	podjetje* k&t je v. .• ■..„i-or
n.'ijij velika gmotna Škoda, prav tako pa tudi za akupaort, I a hi mogoče dati iedelkOV, ki jih le~tO pKioakUjO, dCZrvsQ iiU jQ pullceeOeaa pri	Zato naj bi elsherni
otromel ка tem, da s6 eeenani s preventivnimi ukrepž
V »kladu B riiavoj »m podjet^A je bilo t? A4>a_.or^a)ii2 li" at i i. jatllako Blužbot Pri ttm eo ee v Ba8«tku pojavile гагл.г. .'v-,
p:! -киЛ! pcimaiaika4ivoeti. Na raspolBSo ni, bilo pottobn:.......
. argdatev, delavoi eami pa bo b$ premalo aaaimalt .^Ј^Ђо, Po rasnih pragledih TNZ eo bile iedane neke oc... - ^ /Plesoma smo zaSeli nabavljati gaeileke aparate, V za6:C]n зпо i-ftli le aparate za hitro gašenje lahko vnetljivih tekocir,
delavcev ee je takoj priu5ilo ravnanja в njimi. p" p^-BNSjc sodelovali tudi pri rasnih gasilskih vajah?
^Адев ie gasilska eluiba v podjetju &e preoej »o8na* V skednjem %S3u smo kupili večje količine oevi in pa aparate za aasenjc elektrike. Požar, ki je v podjetju nastal, je bil ob liitri po-noGi kmalu pogašen. Škoda je le, da nimamo lastne motorke in je &lede tega podjetje nacveaano na-Oaelleko društvo. DriiStva D& se bodo v prihodnosti pripravila tudi na nabavo gasilakega avtomobila, ki je vnašem kraju vsekakor potrebam* Tudi пазе podjetje bo s finančnimi aredstvl priskočilo na pomoč.
F. P.
Mislim, da brez oSitkov lahko, aapižemo, da v športnem življenju pri nas v Šireh, oz, v Alpini, posvečamo premalo pozornosti in se prenalo zanimamo za vzgojo športnega kadra. Tega imamo dovolj, sicer zdaj še ne kvalitetnega, vendar sposobnega za razne športne panoge in igre,
Ne smemo takoj-^v-za^etku-^pOTičakATartrl^ridnilT-uspahov -od kateremkoli sekcije, ki je šele ustanovljena. To prinese čas in redni trening. Sicer pa rezultati niso važni, važno je, da se vsak iiilad:lnec ali mladinka po osemurnem delavniku v tovarnJ^jcazglKLje-in sprosti. Športna dejavnost koristL^nladinou. samemu, pa tudi tovarni, ki potrebuje fizično sposobne in zdrave ljudi,
Velike pro;:ialo- zanimanja za Šport, pa je pri mladini sami* Na te-o-področju, če lahko tako rečemo, sta potrebna samo dobra volja i".I veselje. Gotovo .ima^vsa3<ri>lov^d£-_Bpos<>^Maoe1; za neko panogo, če г:.а %a,odbojko, judo, tenis itd,, pa za udejsirvovanje na dru-'
športnih področjih. Zato bi se lahko vsak mladinec -za neka;}-— cilcjil* Tako bi videl in spoznal, kaj mu bolj ugaja in zakaj ima več sposobnosti.
V tovarni je bilo že objavljeno po zvočniku, da se lahko vsak mladinec- aln^-mladi,nk,a-pri-j>avl. za kalrsrokoli-aeJccij o, ki ga veseli. Toda rezultat je bil skromen; aeđem ljudi in še ti vsi za
odbojko. Ha ta način pa se ni dalo naprej	bilo--------
ljudi.
Edina svetla toČka v športu pri nas jc fcils d®	gjjjučarska
Cakcij a in judo. Isto bi lahko trCili tttđi MWj, saj je
na turnirju -čevljarskih podjetij	čeprav
30 S3 j'.iGrili s tako močnimi pо&^-еФ^ 1;Z.Q.greb, ICopitcrna Sevnica in Tovarna o 6 vi j	f-® J® (dokaz, da bi
bili u.spehi kar lepi, če bi resno lil 2 WlJiS*	za delo,
ilr.j L'..l,j aktivna sekcija v Alpini je sed'ž^j!	j Wo, Ta umet
пог ^	ljubiteljev in ima tudi že mh%'@	ki redno
:.*! ...if :.-i.-r-.tiunof trenirajo. Sekcija dosega	%sp.ehe in
nc'.rtcL':. rlano lahko uvrščamo med predstavnih-^ ^ jfg^,%bliškem
Lepi rezultati, ki jih doQegaj.o-član±-4clu]Da»-so-pridol»lj-€uii. aa-mo s treningom in disciplino. Za ta šport je važna spretnost, refleks, moč itd. Seveda pa bi bilo za te vrste športnikov še lažje, če bi imeli trenerja, ki bi za to odgovarjal po strokovni plati. Trenerje bi potrebovali za vse eekoije, pa jih nimamo.
Mislim, da ni dobro, če pišemo samo o j udu in smučarski sekciji, ki sta aktivni. Prizadevati si moramo, da bo v bodače_jiaš.a..^port-na dejavnost večja, da bomo v nase sekcije pritegnili kar največ mladincev in mladink. Le tako )зј delo-.lahko nadaljevali in pripomogli K^adj-tvi...naše~ao<2JLallstione republike, ki potrebuje zdravih, in sposobnih ljudi.
K.
\
\
g&8*t@k vaak ju Фплак
Св ol-oveK bister j-e-djc -mlad, pokaae vsemu evetu rad,
kaj amofs veder, bister de g njiifl Je združen clc pogum.
VbI dolgo ВГЛО srčno želeli, glasilo evoMeT da-bd_ihielx. in v njem bi vsakdo to povedal,-kar v delu svo.jem bi do&egal,
Has 8С1Г pcat^_j.o. zdaj rssnica, glej, vsem kako šarijo lica, uredniški pa naa odbor,
navdihov čaka •• to j o napc.i:«
Sotrudnik-fiklanja teiiko glavo, morda bo naiiel ni^le јГјгол^о«
pero obracs, pratu сг1ис,
tiiita tecQ v cjrhik K Mzse,
Urednik zgled ::a,) b5.1 bi ovet^l vam za uvod bo nekaj rekel,
zato zdaj tuhta - gi^j ga spaka saj res ni dobra misel vsaka!
Z drugiiai._jpa ni nič bolj e , _ 5eprav so vsi^-kazL.-acrbi*'-" Л-ulj-в: težave dela jim pisanj e,
da bi bilo to vredno branje.
Kako pa kaj je res s kulturo? iLiŠ-^referent' navij a uro,
pred zoro planil bo ic sna, nov don naj mu navdinc da.
Naš športni pa rndaktor^ ' kot atomski je reaktor, na tekmah zrarven je povsod, da čelo mu obliva pot.
Široko to je res področje, in posel ta kar vroč je;
zdravi duh v telnsu zdvaven vedno je na mestu praven.
^edolgo to bi pesem brali, če od vseh bi vam picali, povedali, ka/o рсхс!::г.
delo človeka de človc%^..
Zaenkrat "to naj a&dcGtn^e,
misel nova se že oiir j e , pregovor pravi, da brez niujc se niti čevelj ne cbuje.
Go olorok blatsr je. -Ln - mlad., pokaae vserau avetu rad,
kaj итоуе veder, biater — oe a njim jf) združen '6c pogum.
Vol dolgo siilo Бгсопо s>e.lel:., glasilo BVoje7 da-bi.jijvLfi.li. in v njem bi vsakdo tu povedalr kar v delu в7оЈбш bi do&eg&l.
Nas вегГ'p<5ai&1.^je- 2иаа,ј Tesnioa, glej, vsem kako^narijo lica, uredniški pa na2 odbor,
navdihov oaka " to je napor»
Sot3?uduik,.-€klanj a taiiko morda bo našel nlala prave;
pero obrača, prott: gZiza,
tinta tečQ v curkih ia niixne,
Urednik zgled naj bil bi pvoWl vaiii sa uvod bo ncka.^ rekel,
zato zdaj tuhta - gloj opaka saj гба ni dobila mioel V8uk&l
Z drugimi,pa ni nio bolj e, čeprav BO T'oi-	—
te%ave dela jim piaanje,
da b'i bilo to vredno branje.
Kako pa kaj je в kulturo? Haš^-ef r-an t n av i j a ur o ,
pred zore planil bo ia nov dan naj mu navdaJio da«
Naš športni pa redaktor, kot atomski je reaktor, na tekmah zrc^T/e-ii j e povsod, da čelo mu obl.iva pot.
Široko to je гез podroSje, in posel ta kar vroč je;
zdravi duh v telesu zdravem vedno je na mestu pravem.
Predolgo to bi pesem brali, če od vseh bi vam pisali, povedali, kako poteka,
delo človeka do človeka.
Zaenkrat-to naj^nadcskuje,
misel nova se že snuje, pregovor pravi, da brez muj o se niti Čevelj ne obujG.
Ta ј8 boljši
Na cesti sem агеба! pri j atel j a, ki je z vso vnemo bral Sasopis DELO«
Začudeno ga pogledam in vprašam« '"Kaj ti pade na um,da še sploh bereš ta časopis?"
On mi še bolj začudeno odvrne: "Zakaj ga ne bi bral, saj je najbolj razširjen list,"
Odvrnem mu: "NeumnostI Mnogo peeti^&i. in-vsahinsko bogatejši je mladinski .list v tovarni Alpina, ki je pravkar рг1б«1~Јл-Iiajati."
Junak pa tak
Vinko:"Jože, kdo pa seka drva v prvem nadstropju?"
Jože; "Daj no mir,saj to je venfiaa* urednik lista,
ki piše na pisalni stroj."	i
Pride nekoč neka ženska k čevljarju Jožetu in mu naroči naj izdela zanjo par lepih čevljev.
Čevlji so bili kmalu gotovi in ženska jih је^^лг»аа1ј4ши-03ац1а.
беа teden dni pa jih prinese nazaj s pripombo, da ne drSijo vode,
Jože pa ji odgovori *	e«ft,lape. čevl^A, kakor -ete.
naročili,za vodo je pa Bkaf,"
(
Vsebina
Alpina včeraj, danes in jutri ::6va pota delavskega aamouprarljanja Dela mladinske organizacije Poiiarna varnost v podjetju
tport
Zabavni del
/
i
f
Inc-.ajci Komite Ш5 tmrarne čevljev Alpina %lri. Urejuje in tiska lU'cdniski odbor. Glavni urednik Ne j ko РовтГђаИб* ud&ofoiui niJ: Peter Šuler. - Založila Alpina tovarna čevljev, Žiri.
iBhaja enkrat meeeSno, nakXađ«c$oc Igamdov.