Listek.
379
Hinsichtlich des Ptolemaus und Jornandes kann Ihnen unsere Bibliothek leider nichts Besseres biethen, als Sie dort haben.
Unter den Unrichtigkeiten, die sich in Ihrem Artikel iiber unser Schrift-wesen eingeschlichen haben, bemerke ich unter anderen die, dafi Sie S. 175 den (nunmehrigen infulierten Probft von Neustadtl in Unterkrain) A. Albrecht zum kraftigsten »podpurec« des Metelko'schen ABC machen, obwohl ich in meinen Notizen nur gesagt haben kann, dafi er der entschiedenste Gegner des-selben ist.
S. 173 N. B. soli heiften Kuralt und nicht Huralt (obwohl das H mora-lisch nicht gerade unwahr ist). Der Mann ist gegemvartig im geistlichen Cor-rections-Haus in Murau.
S. 170. Stanig ist nicht Stanik, sondern Stanizh; die Gorzer schreiben Supancig statt Supanzhizh etc.
Dafi Dr. Čelakovsky die Redaction der bohm. Zeitung iibernommen, ist gewiss ein grofier Gewinn fiir Bohmen. Wir sind leider mit der bohmischen Sprache zu wenig vertraut, dafi wir daran, und nahmentlich an der "VVcela Ceska den Antheil nehmei konnten, den sie verdient und bei Euren schlechten Wor-terbiichern kann man Eurc Sprache nicht lernen, wcnn man auch noch so viel guten "VVillen hatte.
Ich hoffe wenigstens durch Hcrm Trager wieder Nachrichten von Ihnen und dem Fortgange ihrer Arbeiten zu erhalten und bin mit unbegranzter Hoch-achtung
Ihr
ergebenster treuer Freund
M. Zhop. Pismo Fr. Prešerna — F. L. Čelakovskemu. Priobčil V. A. France v. Prešernovo pismo, katero je natisnjeno spodaj, sem našel med dopisi F. L. Cc-lakovskega, ki so mu došli od slovanskih učenjakov in pisateljev, in ki so se ohranili žalibog v jako majhnem številu. Sedaj so last prof. praškega vseučilišča L. Celakovskega, kateri mi jih je ljubeznivo dovolil uporabiti.
Gospodu Frenzetu Ladislavu Zhelakovskimu.
Blagorojeni Gospod,
dragi perjatel!
Vashe pismo in njegova perloshba me je tolkajn bolj razveselilo, ker bi ne bil nikoli mislil, de bodo moje pesmize, katerim je tukaj tolikanj nasprotnikov ostalo, med Zhehi tako gorkiga (warmen) sagovarjovza najdle. Vem szer, de hvala, ki ste me s' njo tako bogato obdarovali ni saslushena, vunder nam ni bla perjatlam slovenske literature sa to neperjetna, ker nam je porok vashe ljubesni do nashiga rodu, in nima drujiga namena, ko nam pevze isbuditi, kateri bi jo saslushiti vtegnili. Sares je treba dramila mojim Kranjzam. V zhetertih bukvah buzhelize bote vidili de se shtevilo nashih tovarshov manjsha, in de tih nekaj, kar nas je ostalo, smo peshati sazheli. Poesija je do sdaj per nas vezhidel neobdelana ledina, s proso se sami duhovni okvarjajo. Jest imam she davno eno novelo osnovano, pa si zhasa ne vsamem, de bi jo sapisal. Kasteliz she dva leta Vodnikove pesmi, vse kar jih je rajnki sloshil, med njimi tudi ljudske od njega sbrane, kar jih  ni  prekosmatih  na  svitlobo   dati   obeta,  kdaj pa obljubo
380
Listek.
spolnil bo, se ne ve. Morebiti de Linhartovi dve komediji posnashiva, in do drujga leta obsorej natiskvati dava. Koroshki Slovenzi bodo s' enim svesikam ljudskih pesem na noge stopili, katere vam she morebiti bomo s' perhodnjo buzhelizo poslati samogli. Meni ni nobena, kar sim jih bral dopadla. Napis ljudske pesmi (Volkslieder) se mi sde je lash, ker niso pesmi med ljudstvam pete, ampak neslane puzhe, ki bi farji in terzjali (Bettbruder) radi s' njimi prave ljudske pesmi odrinili. Zhc v' prihodni buzhelizi ljudske pesmi is Smoletove bere pogreshili bote, mislite de jih je strahopesdlivi (sit venia verbo) zensor Zhop saterel. Smole, sa kateriga ste prashali, je premoshen kupez, sa Kranjshino posebno vnet, in sraven dovolj poduzhen (sna lashko, franzosko in englendarsko do verna) vunder bres posebnih pisarskih darov. De nas Kopitar morebiti she bolj, ko saslushimo sanizhuje vemo is njegovih pisem Zhopu pisanih. V rokopisnih (Handschrift) sadnje buzhelize je sa tega voljo nasledijozhi Sonet stal, v' katerimu sim ga hotel Plinjove pravljize od zhevlarja, kateri per nas vselej tudi Kopitarstvo oskerbljuje spomniti:
Apel podobo na ogled (Schau) postavi, De bi resnizo slishal ne le hvalo Sad skrit svesto poslusha kaj sijalo Neumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s' kopiti zhevlar se  ustavi; Ker ogleduje dretar obuvalo, (Beschuhung) Jermenov (meni) de ima premalo, Kar on ozhita, (ausstellen) koj Apel popravi. Ker pride drugi dan moj mosh kopitni, Na mest deb' shel naprej po svoji poti, Mezha. Wade.    Ker zhevli so pogodi (in der Ordnung), mezh se loti, Saverne (zurechtvveisen) ga obrasnik imenitni In tebe s' njim, ki nap'zhen (verkehrt) si ozhitar Rekozh: le zhevlje sodi naj Kopitar.
Ker pa moshovu ni dano shal (shala Scherz) zhislati, (Zhop mu je Sonet poslal) sim ga nasaj ušel, de ne bo mogel vsih »Slovanov patriarh« (tako imenovan od Shafarika) toshiti: »nemo propheta in patria«. Prejmite serzhno sahvalo sa poslane bukve. Shal mi je de jih ne morem sdaj s' nobenim kranjskimi namestniti. Zhe kaj na svitlobo pride, kar bi mislil, de bi Vam snalo vshezh biti, Vam bom s' veselo hvaleshnostjo poslal. Do sdaj she tako malo Vash jesik urnem, de Vas morem prositi, Vashe liste, zhe me, kar si upati predersnem, she s' katerim bote osrezhili, po nemshko pisati. Ne samerite de tako posno odpishem. Pred bi bil pisal, al ker Vam je Zhop odgovoril, sim se bal, de bi Vam ne bilo ustresheno s' mojim listam, in sraven sim tako sanikarni pisar, de se mi je ljubesen s' nekakshino Gospodizhno v' Grad'zu le savolj tega poderla, ker sim ji premalokedaj pisal. Sdravi bodite in perporozhite me per Zhehih perjatlih slovenskiga jezika, posebno per Gospodu Palazkimu.
V Ljubljani 14 dan Bresna 1833.
Vash Sposhtovavez in perjatel
Dr. Fr, Sav. Preshern,