Leto V.
Štev. 30.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulv Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru is ■aqe.skem po 6 nvč.
Zakon na papirju.
Slovan: Ti se torej bojiš podpisati ta zakon, starka! — pa bi me hotela snubiti! — Nočeš? Le počakaj, pride čas, ko me bo — tvoja naslednica
še prosila, ali podpisati jej bo
. T. .. • . vse drugačno ženitno pogodbo !
Vlada: Da bi tako ne prišel,
kakor pride tak čas. Pa vsaj
j, • •
malo potrpel naj bi še !
- '
H .'
Slovan : Potrpel?! E, draga, potrpel sem že dovolj. Cas potrpljenja je minul, sedaj je za-me čas — zahtevanja!

: : : : Tutti-Frutti: : : :
meša: „Povž."
Avstrijski narodi hodijo od ene pre-skušnje do druge, ali »mature« vender ne naprave. Najmanje iz enega predmeta morajo pasti! Naročito iz zgodovine se nočejo ničesar naučiti! Ali tudi z geografijo stoji tako, tako. Vsak pameten Evropejec ve, da je Budim-pesta glavno mesto v Avstrije; Avstrijci pa misle, da igra Dunaj še vedno glavno ulogo —- Slovenci si utvarjajo, da jo igra Ljubljana. -■--V m a t e m a t i k i se vedno zaračunijo in samo v volilni geometriji so mojstri; z latinskim so tudi uže povsod pri kraju, samo v Istri še ne! Na vse te predmete se pa v vodilnih krogih ne gleda, samo če imamo prvi red v veronauku, pa smo dobri! — Da se narodi tudi pri novih volitvah ne spamete, »to je jalco na dlani« bi rekel Ceh! Kedar zadostuje bodisi nemška, bodisi češka, bodisi slovenska obstrukcija, čemu se mučiti ?
O S t a d I e r j U se mnogo piše in govori. Nehote je mož celo Nemcem koristil: stanovanja na Dunaju n. pr. v Stadlergasse so se vsled njegove popularnosti podražala ! Gotovo mu mora biti zelo všeč, da je dobil nos »extra ordinem«, ker ga je šel celo v Rim pokazat. Njega ni sram tacega nosu, pač pa Biilowa, Golu-kowskega in druge take nosonorce, ki se puste od Kitajcev za nos vleči. — Sedaj je jasno zakaj imajo evropejski diplomatje velike nosove in Kitajci male!
V Kilajll gre sve po starem. V Evropi v resnici ne vedo, kaj dela tisti stari kinezar Waldersee tam ! Sedaj bodo lovili Nemci kitajski dvor po vsem rumenem cesarstvu; zato je tudi prinesel Waldersee seboj tako hišo, da jo lahko prenaša. Kaki norci! Ce pojde tako naprej saj se bode moral kitajski dvor itak še bolj pomaknoti proti zapadu, nazadnje pride še v Evropo, in tu bomo lahko ž njim govorili! Pravijo, daje Waldersee dober »general«, no jaz mislim da je »prosta k« Li-Cung-Čang vender boljši general! — Nasprostva in sovraštvo med Nemgi in Kitajci so se uže še precej polegla ; tudi Vilim ne nosi več »gor« zavihanih brk, ampak jih je začel vihati ravno, da pokaže da ni ravno tako grozno »nasproten« — kitaskim navadam in šegam ! Sicer pa uže razjasni to v kako govoranci!
Na Kranjskem kakor znano delajo klerikalci ravno to, kar ni liberalcem všeč, zato pa tudi ne more biti tam nič novega, kar bi svet zanimalo! Dr. Tavčar sicer
kandidira v Ljubljani, ali ne vem, kaj poreče pol. društvo Edinost v Trstu k temu! Tržačani so šli v Ljubljano po »korajžo« celo z »extracugom« in s tem morajo v Ljubljani računati !
Na Goriškem se je razvilo politično in društveno živenje jako živo. Sedaj Tuma, sedaj je Grbšček pred sodiščem. To je hvalevredno! Tako prisilimo vsaj vlado, da nam da uradnikov, zmožnih slovenščine. Vlada ex motu proprio nam jih gotovo ne pošlje, če prav ve, da so Slovenci uže od nekdaj veliki pravdarji! Gregorčič sklicuje samo zaupne shode, tako da mu sedaj skoro nobeden ničesar več ne zaupa ! Obligatni Ca hej mu seveda sekundira, to pa samo zato, da se vsaj oba blamirata. — Križcev ni še nič p a l o, vsaj jaz nisem ničesar slišal! Koerber se je moral v resnici jako dobro obvestiti o goriških razmerah ; ve, da imata don Antonio in g. Ivan Grozni itak »veliki križ« s liberalci, pa zato iz same bumanitete jih noče obremeniti še s kakim »križcem«!
Soča kriči vedno klerikalcem: Prirejajte javne shode ! — To ne gre! To je prvič nemogoče, ker na shode bi prišlo toliko liberalcev, da ne bi mogli vsi niti slišati don Antonija in drugič ne bi bilo to niti zdravo, prirejati v tem hladnem jesenskem času javne shode ! Ljudje bi se prehladih', dobili bi revme, potem bi morali iti še v Krapino ali pa Ostende in to vse radi enega javnega shoda! — Se vidi da liberalci ne misle dalje od nosa. Čast don Antonij u !!
o°o
Sličica.
Pcvž.
Veseo dan! Milkova duša pliva u radosti ! Zenicu ima, taku dražestnu, lijepu ! Danas se s njome vjenčao u selu K. — blizu Beča. Ona je tako stidna... ta, glavu bi dao, da nije do Milka još nikoga ljubila... Ni za što ne mogli da bi o tome posumnjao!
—	Milko stupi sa Zorom u kupč. dodjoše do Beča.
Umoreni od puta, od studenog vremena, od sladke nade svoje nadju prista-nak u hotelu Kaiserhof. —
Prva noč! O Bože...
Drugog dana, kad htjedoše izači, stupi do Zore vratar: »oprostite, milostiva, ali ja moram da Vam uručim kišobran, što ste ga prije osam dana ovdje zaboravili...«
—	— Ne znadu zlatna pera pisati, kako javorove stare gusle gude... — — 1
Pavliha.
v.
Nemški Viljem ne više brk več na višek kakor preje ampak bolj na plati Jaz časopisom malo verjamen, — saj še svojim očem ne vselej — zato se napotim s svojo spremljevalko marelo k nemškemu cesarju Viljemu.
Nemirno je stopal gori in doli po sobi, ko pridem k njemu. Grozeče je dvigal pesti in godrnjal predse.
»Viljem!« rečem, a on me še slišal ni.
i »Viljem!« zakličem! »kaj ti pa je?«
»Ti vražji Kitajci,« pravi proti meni obrnjen, »zopet so se začeli upirati.«
»Saj je Waldersee na Kitajskem,« opomnim jaz.
»Ko. bi pa najrajše domu prišel!« reče Viljem.
»Domu prišel?« začudim se, »saj je vendar vrhovni'poveljnik !«
»Pravi, da mu tam nič kaj ne diši, tukaj da je bolj fletno.«
»Ti je pisal?« vprašam zaupljivo.
»Pa pe da bi ti kje kaj zinil,« reče Viljem, »veš na skrivaj mi je pisal,«
»Na skrivaj ? Pri moji mareli, da ne bo ndiče nič zvedel,« rečem, »kaj pa ti naznanja ?«
»Beri!« veli mi in pomoli pod nos pismene.
Berem in b~rem. Waldersee je tarnal kot stara babnica, toliko da ni točil solz. On da se boji za vojake, ki so mu že počepali in ki še bodo, kakor se kaže.
»Waldersee je šlapa, veš Wiljem; on je prišel na Kitajsko, srce pa njemu v hlače. Ti pojdi sam tja, saj si bojevit v besedah morebiti boš tudi v dejanju ; potem saj \Valdersee ne bo imel komu na skrivnem pisem pošiljati semkaj.«
Viljem pogleda žalostno in klaverno mojo marelo ter molči nekaj časa. Naposled pravi:
»Le čakaj, tako bo pa nič drugače. Vse Kitajce, katero naši junaški vojaki v roke dobe, morajo brez usmiljenja pomoriti, kein pardon! Bomo videli, kdo se bo potem upal mojim junakom ustavljati se.«
»Glej, da ne prideš iz ofenzive v de-fenzive,« opomnim ga.
»Misliš, da nimam več vojakov korenjakov,« reče bahato in zobe pokaže, »pa še koliko in kakšnih! Cel svet, si slišal, Pavliha, cel svet si upam podvreči, ' če bi le hotel« —
»Ce bi ne bilo Rusa in Angleža in takih frkolinov, kaj ne!« posežem mu v besedo.
»To so malenkosti!« reče in zamahne z roko.
»Zakaj si pa zdaj drugače višeš brke?« vprašam ga in se naslonim ob marelo ter ga ogledujem z veseljem; glej ga no, pa si res fest!« pristavim.
Zadovoljno se zasmeje. »Tako je moderno zdaj,« reče, »kadar se naveličam tako jih vihati, jih bom pa spet drugače, sprememba mora biti.«
»Imaš prav,« pravim, »kaj pa ali greva kaj prigriznit?«
»Saj bo kmalu kosilo,« opomni.
»Misliš, da bom na tisto čakal?« rečem užaljen, »kak golaž ali jetrca bi do kosila še prav lahko pod streho spravil.«
Viljem je bil z mojim predlogom naposled zadovoljen in šla sva v bližnjo go stilno na levo.
»Pa marelo bi bil vsejedno lahko pri meni pustil,« pravi Viljem.
Človek sam ne ve, kdaj jo potrebuje,« rečem, »saj te menda vendar ni sram zraven mene, če imam marelo.«
»Tisto ravno ne, vendar bi jo ne bilo treba seboj nositi,« odvrne in prestopi prag gostilne.
Jedla sva »frigana jetrca« in pila neko vino, v katerem je trdila suha bleda natakarica, da je šampanjec in sem jaz pripomnil, da je le šel mimo šampanjca,
»V tej sobi sva večkrat že z Bis-markom sedela,« pravi Viljem, ko je .spil prvo čašo dozdevnega šampanjca.
»In jetrca jedla,« pristavim jaz.
»Jaz jetrca, on b golaž,« popravi Viljem, »pa veliko poprike je moralo notri biti, toliko da je kar žgalo.^
»Zato je bil včasih tako nervozen, kot bi na šivankah sedel, ko ga je po-poprika ščegetala po goltaneu in črevih,« rečem. »A zdaj ga ni več med nami,« pravi Viljem žalostno in povesi glavo.
»In zdaj v nebesih gleda na tvoje junake na Kitajskem, posebno pa na Waldersee-ja.«
»Ko bi le on zopet tukaj bil, potem bi se nam v Kitaju bolje godilo,« reče Viljem klaverno.
»Ali veš, kako je prišel Bismarck v nebesa ?« vprašam svojega tovariša, ki je zopet zvrnil čašo vina, da bi pozabil veliko izgubo.
»Ali veš ti ?« vpraša hipoma ves pokonci Viljem.
»Da, jaz vem!«
»Govori torej !« veli in čaka z napetimi očmi, kdaj bom začel.
Pomaknem svoj stol bližje svoji ma-reli in začnem pripovedovati :
»Bismarek je precej po svoji smrti hotel iti v nebesa, čeprav je imel še nekaj grehov nad seboj. (Viljem me grdo pogleda' vendar nič ne reče.) Toda sveti Peter, nebeški vratar, ga ni hotel noter spustiti češ, da je Bismarck še velik grešnik, ki se mora it v vice pokorit« —
»To je laž!« vzbruhne Viljem in vstane.
»No, no, le pomiri se, ali ne veš, da vsak človek najmanj sedemkrat na dan greši ? in Bismarck je bil tudi človek!«
»Pripoveduj dalje, a varuj se, Pavliha!« reče Viljem in zategne glas na tenko.
»Ker je sveti Peter vedel, da je bil Bismarck v svojem življenju kunštna glava (Viljem z veliko zadovolnostjo po-j kima in s silno napetostjo ušesa nastavlja,) zato mu pravi : »Vidiš, Bismarck tekom (stoletij se je nabralo v nebesih toliko | ljudij, da ne vemo več, katera sta Adam in Eva ako ju najdeš izmed neštevilne množice, pa imej takoj mesto v nebesih !«
»Naprej !« veli Viljem.
Nadaljeval sem in se približeval svoji mareli:
»Bismarck postavi vse nebeščane v vrsto, ogleduje vsacega tu in tam in pripelje naposled svetemu Petru Adama in Evo,
»Kako si ju pa spoznal ?« vpraša začudeno sveti Peter.
»Vsi drugi imajo popke, ta dva jih pa nimata«, odreže se Bismark.«
Viljem vzbruhne in seže po sablji, jaz pa po mareli.
»Pačakaj, da ti povem konec!« rečem mu smejč se.
»Povej '« zagromi Viljem poln jeze in srda.
»Tako je prišel Bismarck v nebesa, ker sveti Peter je bil zadovoljen z odgovorom.
»Na dvoboj, Pavlih !« kriči Viljem iz vseh sil in močij.
»Pa si zelo korajžen,« zasmejem se mu, »Ali ne vidiš, da imam marelo?«
»Misliš, da se bom jaz z marelo te-pel?« poroga se mi, »prismoda !«
»S čim pa ? vprašam brž.
»Streljala se bova!«
»Dobro ! S čim
s rečem hitro,
ko
»S samokresi!« odvrne kratko.
»Jaz bi se najrajši s kanoni,« rečem resno.
»S kanoni ?« vpraša Viljem in se pomakne korak nazaj.
»S kanoni, da, ali topovi, če ne razumeš dobro,« in ga gledam, kako izpre-minja barvo kot salamander.
»Kdaj pa in kje?« vpraša še vedno ves razburjen.
»Najbolje je precej tukaj,« odvrnem na njegovi vprašanji.
»Tukaj v gostilni ?«
»Najpripravnejše je,« rečem, »ti lahko streljaš s samokresom, jaz bom s kanonom.«
»Kje ga pa imaš?« vpraša začudeno Viljem še vedno razburkan.
»Tukaj !« rečem in potegnem škorenj z noge in nastavim štibolo proti njemu, »kdo bo prvi streljal?«
Zdaj sem ga še le razjezil! je potegni) sabljo iz nožnice in zakričal : »Brani se 1«
»Brani se ti!«smejem se mit, vržem škorenj ua tla, pograbim marelo in udarim po sablji. Precej sta bdi dve, Viljemu je samo ročaj ostal v roki. Rintensko jo je mencal proti vratom.
»Ali se ne boš branil?« vprašam ga ki je bil jeze in togate ves zelen,
»Premagan sem,« reče kislo.
»Daj roko v spravo!« odgovorim in mu pomolim desnico.
Plaho mi je segel v roko. »Nič se ne boj,« pravim mu, saj jaz nisem bogve kaka huda zver »pred katero bi moralo vse trepetati kot pred tvojimi vojaki-junaki.«
»A ne raztrobi tega najnega dvoboja nikjer!« prosi me proseče.
»Se bojiš kaj ne, da bi tvoji vojaki nezvedeli, kakšen junak je njihov vladar ?
»Res je.«
»Brivcu bom pisal o tem!
»Kdo pa je to »Brivec«?
brž.
»Še tega ne veš? Viljem, tebi je treba še šole. Čakaj, ti bom pa jaz povedal. »Brivec« je slovenski časopis, ki zhaja v Trstu in včasih kako pametno pove da se ljudje smejejo.
»Pa moji ljudje v Kitaju ga ne bodo dobili v roke ?« vpraša s strahom.
»Ce ga prav dobe, saj ne razume ga tako nihče nič, ker so sami tepci,«
»To je dobro!« teči Viljem, »drugače še tisti pogum izgube, katerega sem jim dolil v glavo pri njihovem odhodu od doma.«
»Pa omikani svet te je takrat precej
rečem, vpraša
strogo obsodil. Rekli so si povsod, da je bil tvoj govor uprav barbarsk.«
• »In ti se ravnaš po Angležih?«
»Kakor bolje kaže; vsak gleda za svoj žep.«
V bližnji cerkvi je zazvonilo po-ludne.
»Pavliha, zdaj grem pa domov kosit U reče Viljem.
»Kam se ti pa mudi? gosp6da kosi ob eni ali pa še pozneje.«
»Vem, vem, pa moram se preje Waldersee-ju odposlati telegram, naj vse pokoljejo, kar dobe živega v roke.«
»Da le Kitajci ne bodo tako s tvojimi vojaki delali,« opomnim ga, »no pa na svidenje do prihodnjič, pa dober tek. Pozdravi vse domače!«
»Hvala, Pavliha, hvala 1« hiti Viljem, »drugikrat ne bodi tako ostrih besedij.
»Nič se ne boj, še bolj bom; adijo!«
Kar na domačo zemljo sem se podal. Srečam tega in onega znanca, se pomenim ž njim o tem in onem, grem naprej, ravno tako, saj ljudje me povsod poznajo. Naposled srečam še, Jožeta z Vrha.«
»Veš, Pavliha, kaj sem naredil?« vpraša me ta.
»Kaj ?«
»Tiste zapovedi s Kitajskega, ki si mi jih ti povedal, sem v »Brivcu« poslal.«
»Prav si imel. Jaz tako ne morem vselej vsega speročiti, ker bi bilo preveč in tudi ne morem ne. Prav vesel sem, če J še kdaj kaj pošlješ in povej še drugim,1 katerim sem že kako šaljivo povedal s svojega popotovanja, naj to »Brivcu« sporoče, da meni ne bo treba vsega. Saj veš/ »Več ljudi več nese!«
Jn »Jože z Vrha« je bil tako vesel da me je precej peljal na liter vina in mi obljubil, da bo delil breme z menoj.
Ko domov pridem, grem k Polonci, s katero sva že precej »pekont.« Revica je bila zelo v strahu zamene in je mislila da sem se že zgubil po svetu, ker me zadnjič ni bilo nič v »Brivcu.« Hotela je že t legrafirati na vse kraje in škornje poslati mi po telefonu, a ravno predno se je to zgodilo, prišel sem domov in ji gorko stisnil desnica.
Na zdravje, gospoda!
Pavliha,
večen popotnik.

Ples.
Napravili so bili si fantje velik ples, a dež začel je liti in veter pihat v mes.
Uničeno veselje je bilo za. tedaj a deb' te srečne želje ne spolnd si — zakaj ?
Zato so pa v dvorani trobentah v takt. Vrteli v pare zbrani ko gnal bi ji sam škrat.
Tud' Poldi je plesala ž nje fantičem ko vrag, lepo se mu smehljala ; saj bil jej je predrag.
In peli so in pili in vriskali na glas; a drugi dan se maček smejal jim je v obraz.
Štverjanski stric.
Popačeni brzojav.
Nek poštni odpravitelj ki si je zelo veliko domišljeval, ker je očali nosil in vsako šolo le od zunaj videl, se je — čeravno je zelo pičlo plačo imel, ter, (kakor znano) vsak trenutek z eno nogo v uradu z drugo pa na cesti stal, in vsled tega tudi mnogo postnih dnij doživel — vedno le podpiral in se javno imenoval kot »cesarski kraljevi poštni uradnik.« Starejši kolegi, ki so se iz njega, zaradi te domišljavosti norce delali, poslali so mu (po dogovoru) k imendanu brzojavno čestitko. Hoteli so se le malo pošaliti, pa neka neka nova brzojavna odpraviteljica v Celji, ki je to brzojavko v dostavo dobila, pa nekoliko slovenščine zmožna bila in vrh tega še slabe očale za dobre oči imela, je v dobrem mnenju, da ima ona prav. pravo vsebino brzojava deloma nehotč nekoliko predru-gojačila. (Omeniti se more da se pri br-zojavu ne poznajo slovenske črke š, č in ž ampak dajejo se namesto teh črke s, c in z.)
Oddani brzojav se je glasil:
Gospode Z. L. c. kr. poštni uradnik posestnik kolomlinov in sin veleposestnice ene are zemlje, prijatelj resnice če drugo ni, svetovni — no recimo vitez — no repa sme rasti če pusti
v. T...
Čestitamo stari prijatelj !
S o d r u g i.
Po krivdi omenjeno odpraviteljice pa je bil brzojav tako le predrugačen :
Gospod e Z. e L. — cekar postni uradnik posest niks kofemlinov, in sin ene lepe sestrice ene stare žemlje, prijatelj res ni če drugo ni, svet oven i norec imovite znore pasme rasti, če posti
v T...
cesti tam 03tani prijatelj
S o d r g a
Škedenjski podpouri.
ali
Kaj vsega pravijo v Škednju.
Pravijo, da v kratkem, dobijo ške-denjske ulice svoje napise. Škedenjski »B i mb o« je pooblaščen od »Maj e s t a d a« kakor prvi mož, da »krsti« po svoji volji omenjene ulice. Banelli bo kumoval in ta stara Gundrca. Vsako novo krščeno ulico mora »Bimbo« nesti na »governo« v potrdilo.
Eno je že srečno krstil in tudi »governo« jo pred časom potrdil. Ulica se imenuje »Via fariera.« Pravijo tudi da misli slavni Bimbo krstiti glavno ulico v »Corso Banelli.« Srečni mi.
Gospoda Kavaliči in Urdiči sta poslala na pristojno mesto memorandum s prošnjo naj se napravi v Škednju druga (pravoslavna) cerkev, ker sta že |»štufa«, da jih »Edinost« tolikočasti. V tej spomenici stoji, da je cerkev prazna laških ljudi ter da se sramujejo klepetat po laško vsako božjo nedeljo in praznik svojim izključno slovenskim župljanom. Pritožujejo se da večina župljanov ne pihajo več v njih — »mejhič.« Mir ne bo dokler ne bo Ivava-ličeva (?) cerkev napoljena čiste zračne toskančine. Najbrž torej bodo imeli Slovenci svojo in Kovaličevi in Urdieevi škr-gadi svojo cerkev.
Pravijo, da je neka »sova« menda strogo zapovedal vsim slovenskim učiteljem in učiteljicam govoriti slovenski jezik; s tem pa je razdražila slovenske učitelje in uči-čiteljici, da ne govore med seboj več slovenski, ker se bojijo da ne bi kričali za njimi »grabci« raz streh.
Narddui capovila, — pravijo — da bo v njegovi (?) novi bajti naredil laški otroški vrtec, zato je majestrat uložil protest ker hoče imeti od poslednjega slovenski otroški vrt. Najbrž mu majestrat
ugodi. Njegova žena bo kuhala »smolo« otrokom v vrtu.
Pravijo da sta sklenila^cavoli in ca-povila med seboj najtesnejše sovraštvo. Dosedaj, sta bila najbolj intimna prijatelja; kakor pes in mačka. Napivala sta tudi,1 capovila v čast slovenskemu majestratu in cavoli v čast njiju »prijateljstva.«
Pravijo da je »Slovenc« dal napraviti slovensko tablo da bo nadomestovala laško, ker je še danes nad prodajalnieo izključni »vedi ta tabaohi.«
Pravijo da je hotel toškanski Valerio protestirati proti Dr. Rybafu ker mu ni gosp. Dr. javil 15 dni pred ko mu je šlo v »rekav« 25 fl. za kar je moral plačati slov. »Bimbu« ki je napojil ubače po izvršeni volitvi.
Pa gospud Valerio se je skesau.
Pravijo da je Pasqualin Beniči poslal po telefonu prošnjo na governo za dovoljenje trobojnice nad svojo lokando, ker ves njegov pluoni aparat je iz sebe, da sme razobesiti »Čitalnica« trobojnieo in on ne.
Serncpaliie vesti iz Trsta
— Trst 25.-10. (privatno poročilo) t Danes je imel Kristan pred svojimi volilci velikansko govorancijo. Povedal ni ničesar novega. Volilci so bili navdušeni ; obsipali so ga z ljubeznivostmi in ga srčno objemali. Nekteri so ga celo »po ramah potolkli.« Da ne bi prišlo do kakih neredov, odpeljal se je Kristan v -— bolnišnico.
Trst. 25.-10. (priv. por.) Tukaj se vsi čudijo, da se je sicer mirno uredništvo »Edinosti« tako razgrelo »radi« Kristanovega špasa.« M. Cotič je dobil od straha bolezen sv. Valentina, Klemenčiča je prijel takoj po »izjavi« krč, kteri ga še sedaj lomi. — dr. Ribaf ne more do besede. — dr. Gregorina boli glava, — dr. Slavili seje pre-hladil, — Brivec se drži za trebuh. — Ostali odborniki so se poskrili in vzeli »olje.« — Odbor je in corpore demisijo-niral. Stroj v tiskarn' se je vstavil. — V »trgovinski kavarni« je velikanski nered, strah, razburjenje, ogorčenje, jeza in še vse druge take pošasti. — Sploh se pa je vsa trž. politika obrnila za pet gradov na levo. -— Danes je nekaj boljši.
Trst. 26.-10. (popolnoma priv. por.) Kakor čujemo, se je zdravje g. Kristanu
obrnilo na slabši, mrzlico. —
Dobil je volilno

Na dvoru južne železnioe.
Jesenski večer, luna bleda na kolodvor gleda. Tončka in Jaroslava se šetate po dvoru in štejete minute na stenski uri.
—	Tončka, ali misliš, da prideta ? —-Moj se toži, da ga latinski profesor vedno draži in da mu fizika provzročuje srčno bolezen«.
—	Jaz vem gotovo, da prideta, na Rdečem mostu mi je dal cvetko in rekel »Na svidenje zvečer !«
—	Kaj bi veljalo, da bi bila že na Dunaju, potem bi človek imel še kaj upa, tako pa sem v vednem strahu zanj, saj veš dan danes. —
—	Kaj na Dunaj, moj misli v Gorico v semeniško ulico; zato naj le hitro ljubim, zdaj je zlati čas. —
—	Evo ju. Dober večer! Tako pozno. Je deveta. —-
—	Sva bila zadržana. —
Šli so iz dvora po miramarski cesti držfe si za roke. Luna je zamižikala in se skrivala za oblaki, češ,, da bodo v senci. Za paroma je korakala pa l jubeznjiva Pepca, pazila in vodila : Zdaj na desno! Le naprej ! Niso naši! Ne smej se tako glasno
Tončka !--— Molči, molči, če že greš
domu pa reci, da smo bili pri vajah. —
Tedaj jutri zvečer za vojašnico, gle-dajte, da prineseta dosti bonbončkov.
Tresorepka.
Beseda slovenskim delavcem.
Kadar pridete na shod, počakajte, da eden zaploska, pa zaploskajte vsi — če tudi niste razumeli, ali je tako ali je drugače. —
Ce kedo zakriči »ven ž njim« je vaša slepa dolžnost, da vsi zavpijete enoglasno : »ven ž njim, ven žnjo, v morje,« če tudi dotičnika ni zraven, in vi niste pri morju
—	ampak pri pivu.
Kadar bodo hvalili »Edinost«, pa zavpite: Dol ž njo! — če tudi jo niste nikoli čitali — Ce vam govornik poreče : obrite »Brivca« ! morate vsi takoj nabru-siti britve in začet briti — seveda ne »Brivca« — ampak sebe.
Taki so! Oče, ali berete kedaj »Edinost«, — Mi socijalisti ne čitamo »Edinost«.
—	Pa morda »Narod«, »Slovenca«. Mi ne maramo takih listov. — Kaj so vam ti
listi storili. — Jaz ne vem sicer, ker ne znam brati, ali kar Kristan reč3, to je sveto. —
V Šoli? (resnična)
K a t e h e t: Cegav si deček ?
Učenec: Cegav si deček ?
Katehet: Kako se imenuješ?
Učenec: Kako se imenuješ ?
Katehet: Ti si prismojen.
Učenec: Ti si prismojen.
Bila sta toraj obadva prismojena.
DOPISI.
Spomin iz preteklih dnij.
Tomajci, zajci špilerji, vilerji. konja kovali, podkve zgubili, zlod'ja lovili j zajca vlovili — —• Narodna. —
Iz Tomaja. In začeli so zvoniti zvonovi župne cerkve sv. Petra. Kaj neki to pomenja, spraševale so se pobožne tretje-rednice. Ali gori ? ne! Ali nam hoče vni-čiti toča vinski pridelek, (no saj mi tretje-rednice vina ne pijemo — ali saj takrat ne, če nas kdo vidi.) — Tudi to ne. Nebo je jasno in solnce se prijazno posmehuje.
- Kaj pa je? Sovražnik, goriški farma-zoni in njim na čelu sam peklenšček s cilindrom na glavi, kozjo brado in dvema skritima rožičima. — Kaj hočejo tu ? Prišli so da nam vzamejo še tisto malo vere kar je imamo. Duhovnike nam hočejo vzeti — jim talarje in ovratnike potrgati in nas s hudičem zvezati. To pej ne bo šlo! -— Na boj vitezi, vojaci!! Vzemite J cepee, kose, sekire, staro občinsko sulico in pojte naproti hudiču in vlovite ga. In {napravila se je črna vojska — in vnel se je boj. — Zadovoljstvom je gledal sv. 'Peter svoje junake. — In zmagali so. Peklenšček pa .je vse jedno ostal in se jih 1 ni zbal! !
Tomajci se zato ne zmenijo če jim tudi Kraševci pravijo, da so 400 let nazaj !
Jaz jim pa prav dam! Tomajci so klerikalci, in vedo tudi zakaj : Skoraj vsak ima kakega »gospoda« brata, strica, str-niea. »Bodimo klerikalci, držimo ž njimi, če ne, nam ne z a p u s t e n i č, kadar u m r o.«
In potem se še kedo čudi, da Tomajci so klerikalci in se ni bati da bi vstopili v napredni tabor tako hitro.
Zakaj pa se je mladina oni drn tako neolikano vedla.
Vidiš, Brivec moj, to je pa zato 1 Vsak fant ima svojo punco, rad ž njo zapleše, in povasuje in je sploh bolj »korajžen«, kakor pred leti.
Nekdaj so tudi naši fantje bili bolj ponižni — a danes je že tako, da niti kle-rikalizem ne zavaruje človeka pred grehom.
In to naj ti Brivce za danes zadostuje. Povedal sem ti to, samo. da bodeš na jasnem, ti in »Soča« zakaj so in morajo biti Tomajci klerikalci. —
terandek«
Iz Doberne. (Dragi Brivec, ali si čital »Domovino« z dne 2. t. m.? Dopisnik opisuje slavnost v Doberni, a ob enem toži, da ni bilo pri njej ne župana, ne občinskih očetov; pa tudi naši domači učitelji so bili modro izostali.
Ali čakaj, da ti pojasnim male te bradače. Vedi naj prvo, da naš slavni župan že od majnika sem nemškutari, a revež ne zna nobene nemške besede napisati. — Nekateri so menenja, da ga jbode treba dati v Gradec »na rejo«, da se vsaj pisave nemške privadi.
Taka je tudi z našimi učitelji; posebno lep »nemški vzgled« daja nadučitelj ; mož se sicer vsaki dan naj& slovenskega kruha — a 'slovenske besede tako težavno spušča iz ust, kakor da bi ga krč lomil.
To so vam možje, značaji, pedagogi; rodijo se na slovenski planini, kjer se nemški niti za denar ne čuje, in ko postanejo »nekaj«, se zneveri v želodarja, da bi se ložje zveličal,
Tudi podučitelj je pravi nemški stric, kateri se ogiblje vsake še tako nedolžne slovenske zabave, češ, da ga ne vidijo, drugače bi prišel v nemilost. Gorje slovenski občini, kjer se učiteljstvo jezika sramuje in vedno bolj oddaljuje od svojega naroda.
Mladina pa izročena takim učiteljem, kedar vzraste bo uhajala v sovražni tabor
in izdajala svojo lastno kri.
*
Ljubljanske višje šole.
Da smo Slovenci res zabiti, kaže to, da ponižno prosimo za svoje višje šole Saj jih imamo, »na Gradu« v Ljubljani ! Tam je menda dosti visoko, še celo hrane in 'stanovanja v prejšnjih časih ni bilo treba plačevati.
Ko se srečava....
Ko te srečam kdaj, se obrneš v stran, za pogledam tvojim gledam jaz. pa ah zaman.
Kdar kdaj se srečava obrnem jaz se v stran, takrat me ti gledaš, gledaš, pa zaman. —
Ivan Ivanovič.
Pravni problemi.
Bolha (punctum saliens) v cerkvenem pravu.
Neka stara devica, kteri so uže vsi lasje in zobi manjkali, — ■ zato je imela polno bolh ■— prašala me je enkrat: d • li se sme ubiti bolha v o e k v i ?
Pokojni Labet je sicer to potrdil, ali jaz sam pa sem druzega mnenja:
1.)	S tem se krši jus divinum (božansko pravo), ker radi umora bolhe se odvračajo misli od molitve;
2.)	Radi mednarodnega prava, ker je cerkev sveto mesto, ktero se ne sme oskruniti s krvjo.
3.	Radi gradjanskega prava, ki se strinja v božanskim in mednarodnim pravom, ker bolha ne sme imeti v cerkvi ni kakega zavetišča.
K t mu prihaja še, da se kaznujejo prepiri v cerkvi jako strogo, posebno pa če gre še za tak zločin kakor je umorstvo ali pa ubojstvo 1
*
* *
0 škodi ki jo je prouzročila bolha.
Ako je bolha kake žene napravila kje kako škodo, n, pr. pri možu, to je za to odgovorna žena. Recimo, da je po krivdi žene ujela bolha moža, to jo on lahko toži po Aquilinski postavi. Ako se je pa to zgodilo mala fi.de (zlo namero) se strani žene, in ako možu ni več mogoče pokazati rane, potem lahko mož položi prisego; ako pa ni žena kriva, potem jo lahko toži mož radi prepovedanega paševanja in žena mu ima nadomestiti škodo, ali pa mu mora izročiti bolho 1
,,-ž."
LETIGRAli
Rim 29. (Katol. biro). Papež je odlikoval K rs ti da in Kristana, ker je v prvi vrsti vse istrske Hrvate p okr s ti 1, drugi pa vse primorske Slovence p o-I k r i s t j a nii.
Dunaj. (Wolfov biro). Končnik imenovan deželnim šolskim nadzornikom za
Kranjsko. Vsi v Bismarckovem duhu dobro misleči prijatelji slovenske mladine se nadejajo, da Končnik stori konec slovenski šoli.,
Pczor!	Pozor!
BRIVČEV KOLEDAR za leto 1901
izide meseca novembra.
Stane 25 nov. (50 stotink.) Prinasel bode vsakovrstno gradivo Koledar in lepe slike.
Upravništvo.

Uljudno priporočam!
v
Častiti gospodom lovcem; elegantno rezljanih „tabletOV" za jelenove in srnjakove r o g e. Rezljane Okvire (rome) za zrcala in podobe. Lepe rezljane križe z cirkusi za lovske sobe. Napravljam sam rožičke na tablete i.t.d.
po prav nizki ceniki
Ivan Jakopič
vas Hrib 5. pri Velkih Laščeh.
/y yyy y yyy yyy yy ^vvrvvvvrvvvvr
Prijatelj, ako želiš kupiti
„B R I V O A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja:
LOVRENČIČ,
nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molin grande pri uhodu mestn. vrat
,,	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
vame Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
. „	pred cerkvi Sv. Antona starega.
„	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERŠIČ, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnetn domu" v Barkovljab.
V	Gorici:
TOP) A K A UN A Josip Schwarz, šolske ulice.
.,	En. Jellersieh. Nunske ulice blizo
cerkve.
V Ljubljani:
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13. „ POD REK AR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠABEK, S elenbergove ulice štv. 3(5, Glavna zaloga tobaka GBABEB, Glavni trg. Goso. JOSIP MAČEK, Glavni trg. „ IVAN VBHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ F K A IS, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju:
FLORIJAN, bukvama.
Peter Šmid,
žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10°/0 popust.
I. V1ČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drngim.
Za obilno naročitev
udani I. Vičič, krojač.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki Čas v zalogi pri MariltU LllkŠa na Proseku.
Cene ugodne.
Kroma
Trst ulica S. Marco štev. 6. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj} se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
Ant. Babic.
Prva slov, zaloga joHva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
*	^ ^ i r MEHANIČNA DELAVNICA
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(nasproti hiše Salem)
Antona Škerl
skladište originalnih šivalnih strojev ,,Adrija" iz Budimpešte in velocipedov najimenitnejših tvornic v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a velocipedi za eno leto.
Jfeurfa/ejo se poprave veloaipedeu, šivalnih strojev, ' *	motorjev na ga, in na par itd.
DELAVNICA ZA LESKETEČE NIKE LIKANJE
Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. ------—
Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
V	Razprodaje, zamenjuje, izposoj nje velocipede.
Vsakovrstni popravki ali naročbe tzvršujejo se točno in Hitro po nizki ceni,
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. —- Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št 1 - TSRT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
l^F" pohištva vsake vrste
j)	-v^-v,- od	-
Alessandro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
.LjuMjansia kreditna Ma'
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
P*--
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. za n a j k u 1 a n t n e j š i h pogojev.
; na vrednostne papirje | proti nizkim obrestim.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižiče, na tekoči račun in na gira-conto s 4V/o obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — eNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, hi ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z alnž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld'.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni tri.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. iW Ceniki na razpolago.
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo ,.Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
oooooootoooooo
8
8
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
fMT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - nlloa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in koionijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina z ž e 1 e ž j e 111
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnt; ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Ica i
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne uloge in obrestuje 4°/o- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljd Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 18.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim
T
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20. "TPB
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
sm <
<
<
Generalna agencija „E. Hove"
ustanovljena 1 878.
Pni tržaški veMrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
H^T" Svetovne marke. "Tpif
>
►
)