SLOVENSKI PRIMOREC
UREDNIŠTVO IN UPRAVA V'GORICI v ulici degli Orzoni 14. — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE VSAKO SREDO
Štev. 1	GORICA, DNE 20. AVGUSTA 1045.	Cena L. 3.—
NAS US
Nov list nastopa svojo pot v svet. Naslov sam pove, komu je namenjen. Našemu ljudstvu po širnem slovenskem Primorju. Sicer berejo naši ljudje že druge liste, a vendar tudi ta ne bo odveč, saj bo pisan iz ljubezni do resnice in naroda.
Bo pa naš list katoliški, to se pravi, da bo širil in pojasnjeval resnico kot jo uči katoliška Cerkev, kateri je naš narod ostal zvest skozi dolgo tisočletje. Odkar sta šla preko naše zemlje apostola Slovanov sv. brata Ciril in Metod je bučalo čez naše gore in doline mnogo viharjev vseh vrst. a zvestobe do Cerkve mu ni še nihče vzel. Da je tudi v bodoče ne bo, naj nam pomaga ta tednik.
»Slovenski Primorec*4 bo obranaval vsa tista vprašanja, za katera se mora katoličan zanimati, v vsa polja bo posegal, kamor katoličan sme in mora poseči. Ta polja pa so tako obširna, kot je prostrano področje Cerkve same. Cerkev pa mora in sme posegati vse do tja. kjer se pojavljajo življen-ska vprašanja, ki so v zvezi z neumrljivi dušami. Tudi v politiko, saj je tudi ta pod božjim zakonom; tudi v politiki pride v poštev vest. Katoličan mora povsod paziti, da radi\' skrbi za zemeljsko srečo in blagostanje ne zapravi večne.
Seveda ne bo naš list posegal v strankarsko dnevno politiko, kjer se tako rade spročajo strasti. Zato ne bo glasilo* nobene stranke, tem-,več hoče le primorsko ljudstvo vzgajati v resničnem krščanškent duhu .Ostati hoče na višini, ki jo mora imeti resnica. Resnico pa bo povedal brez strahu, brez kompromisov. Živimo v demokratični dobi in zato mora biti v tem popolna prostost..
Upamo, da bo list povsod dobrodošel. Radi posegajte po njem, da bo dvigal vaše mi-
Govor Pija XII.
o trpljenju
nemških
katoličanov
Dne 2. junija je govoril sv. oče o Nemčiji in o križevem potu nemških katoličanov v dobi, ko je vladal narodni socializem. Najprej je podal zgodovino konkordata in pokazal, kako je narodni socializem to slovesno pogodbo med Cerkvijo in državo teptal in izvajal nad nemškimi katoličani pravo pregananje. Tako pravi:
So; proti Gerkvi je postajat oedno 60tj zagrizen in strupen: uničene so 6ife vse katoliške organizacije, postopoma ukinjene vse tako cvetoče javne In privatne kato-fiške šote, mladina odtrgana od družine in Gerkve, pritisk na mišljenje dršavtjanov, oosekno državnik usluž6encev vedno večji, potom skrite in organizirane propagande so si-
nega pastirja s pazljivo čuječnostjo in z očetovsko potrpežljivostjo, a tudi z junaško nevsfrašenostjo, (Ko je videt, da vse prepričevalno defo nič ne zaleže in je kita kršitev konkordata očividna ter versko preganjanje očitno je na tiko nedeljo t. 1937. izdat okrožnico „(JPlit kren-nender Sorge“, kjer je pokazat svetu, kaj je v resnici narodni sociafi-zem, namreč prevzeten odpad od (Kristusa. zanikanje njegovega nauka in njegovega odrešilnega deta, okoževanje site, malikovanje rase in krvi, teptanje svokode in človekovega dostojanstva.
Niti vojna, pravi sv. oče, ni omejila sovražnosti proti Cerkvi. Če bi bil narodni socializem zmagal, je imel za Cerkev pripravljene še hude načrte. Papež
Končno so pronohali uinori, prenehale so strašne prozote : naj konča tudi sovraštvo v vsaki obliki, vsak pohlep po oblasti, naj preneha vsaka prooblastnos! močnejših, vsako zatiranje šibkih, naj vstane svet iz svojih ruševin in naj se vsposlavi mir, v katerem bodo uspevali narodi kot bratje.
Pij XII. prve dni avgusta 1945
stematlčno kfalili Ger/iev, dukovni-ke, vernike, njene ustanove, njen nauk, njeno zgodovino; zaprle, od- i pravtjene in zapfjenjene so kile redovne kiše in drugi cerkveni zavodi ; uničen je kit tisk in vsaka katoliška knjižna proizvodnja.
Pojasnjuje nadalje, kako so bili nemški katoličani strnjeni okrog svojih škofov, ki so odločno protestirali proti kršenju najsvetejših pravic in skušali rešiti, kar se je dalo. Omenja pa tudi, kaj je Cerkev napravila, da bi vse to preganjanje preprečila in kako je s posebno okrožnico obsodila zmoto narodnega socializma. Tako govori dobesedno :
Sv. stofica je ponovno protestirata pri voditeljik (Plemčge in odločno in jasno zaktevala, da se spoštujejo dolžnosti naravnega prava, ki so kite potrjene s konkordatom. 'V ttstik usodntk (etik je naš prednik (Pij XI. vršil vlogo vrkov-
sli k duhovnim dobrinam zlasti, ker nas v sedanji dobi vse vleče k tlom in veže na zemljo.
sam ima v rokah tehtna poročila o namenih v povojni dobi, ki so se deloma že tudi javno pokazali z ravnanjem v Avstriji, Alzaciji in drugod, posebno in najhujše pa na Poljskem. In nadaljuje :
(PJli smo nadaljevati defo svojega, prednika med vso svetovno vojno. S poslanicami smo poudarjali zak-leve in neizpodkitna načeta čtove-čanstva in krščanske vere in tako pokijati nauk narodnega socializma in njegove zločeste posledice, ker so sc posluževati najkotj rafinira-nik znanstvenik načinov, da so mučili in pokončevali največkrat same nedolžne....
Ge so voditelji (Plemčije sklenili, da kodo uničiti katoliško Gerkev tudi v starem 'rajku, je kožja (Previdnost odredita drugače. (Preganjanje Gerkve od slrani narodnega socializma je končafo z naglim in žalostnim koncem preganjanca.
Nato omenja trpljenje katoličanov po raznih taboriščih. Kolikor bolj prihajajo ha svetlo vsa grozodejstva, ki so se po njih vršila, toliko bolj se pa tudi kaže junaštvo, s katerim so katoličani, duhovniki in verniki, vse
to prenašali za Kristusa. Posebno hudo so trpeli poljski duhovr niki, ki jih je bilo od 1940 dalje v taboriščih 2800 in jih je ostalo pri življenju do preteklega aprila le 816. Mnogo je bilo po taboriščih duhovnikov poleg nemške tudi drugih narodnosti, ki so z mučeniško neustrašeno-stjo prenašali divjost narodno socialistične besnost«.
Narodni socializem, pravi sv. oče, je proglasil Cerkev za največjega sovražnika nemškega naroda in s tem žalil nemške katoličane in Cerkev samo. Ni moglo izostati maščevanje božje.
H koncu se obrača papež na vse narode:
Gtoveštvo krepeni po lem, da se konča s predrznostjo, ki je skrunita v tek vojnik letik domove in družine, predrznost, ki vpije v neko in in se je spremenita v eno največjik nevarnosti, nete za vero in naravnost, ampak tudi za vsako urejeno sožitje med fjudmi. (Pomanjkanje je ustvarilo množice razočaranik In okupanik, ki pomnožujejo mase, ki kočejo revolucijo in nered in so pfačane od Uranov nič manj nasilnik od onik, ki jik kočejo odvreči.
(Plarodi, posekno tnajkni in srednji, zaktevajo, da kodo sami voditi svojo usodo. Zdaj, ko so pomagati po svojik moček s številnimi žrtvami, da se zruši nasilje, imajo pravico, da odklonijo politični in kulturni sistem, ki ga jim vsiljujejo drugi in ki ga večina ljudstva odtočno zavrača.
(Plarodi upravičeno sodijo, da je gfavna nafoga onik ki pripravljajo mir ta, da napravijo konec zločinski igri vojne in da ščitijo življenjske pravice in medsekojne dolžnosti vsek, vetikik in malik, mo® gočnik in šikkik. P) svoji zavesti vsi narodi čutijo, da kodo vodiiefji zgukiti dokro ime, če ne ko za nasiljem zavladata pravičnost.
Končuje s prošnjo do Boga, da bi zavladal na zemlji čimprej pravi mir, ki bo zgrajen na pravičnosti, odkritosrčnosti in ljubezni, mir, ki bo v vsa srca
prinesel vselje in tolažbo.
*
* it
Iz govora sv. očeta je jasno razvidno kako je Cerkev javno obsodila narodni socializem v Nemčiji iu vsa grozodejstva, ki jih,je zagrešil. Papež ni molčal, kot zmotno misli marsikateri med našim ljudstvom. Govoril je in pred vsem svetom in nihče ne more več zbrisati ,te obsodbe. V zgodovini bo zapisana s svetlimi črkami in čas je pokazal, da je imel sv. oče prav, ko je svaril Nemčijo in ji jasno povedal, do kakega poloma jo bo pripeljalo. Kdor Cerkev preganja, javno ali skrito, si bo razbil glavo.
OKNO
Pumeine izjave oli koncu sniriž-nnsti na Daljnem Vzhodu in koncu drage svelme vojne
£ondon, 16 avgusta
Kralj Jurij, je v sredo zvečer po radiu govoril angleškemu narodu. Med drugim je dejal: „Zdaj se bomo lahko trajno posvetili delu za obnovo tega. kar je bilo porušeno in delu za trajen mir, ki mora sloneti ne samo na materi a ni sili ampak tudi na spoštovanju moralnih zauonov".
©
Predsednik Truman je dejal:
„5ospe in gospodje, to je najve-čji dan. STo je dan, ki smo ga pričakovali od decem6ra 194l. 3~o je dan, Ro prenefiata o6stojati na svetu fašizem ter policijska vlada. STo je dan demokracije. STo je dan, Ro moramo začeti z resničnim defom, da vzpostavimo v svetu svobodne vlade. (Šada nas največja naloga. Hi smo se je do sedaj lotiti. SPoložaj je zamotan, kakor je bil 7. decembra feta 1941. STreba je, da sodelujemo vsi in vem, da bomo delati vsi".
SleRi dopisnik poroča, da je Truman omenit: „Zelo budo mi je, da pokojni predsednik SRoosevelt nocoj ni z nami“.
0
Britanski ministrski predsednik Clement Attlee je ponoči naznanil britanskem narodu, „da se je Japonska predala in da je zadnji -ovražnik strt“. Ko je prečital be:edilo jadonske note, se je Attlee obrnil na b itanski narod, kateremu je opisal dogodke voj ne na Daljnem Vzhodu. Nato je-nadaljeval:
tem trenutku se moramo spomniti vojakov te dežele, dominionov, Sndije in kolonij, na našo mornarico, na n iše letalstvo, ki so se vsi tako brabro boriti proti Japonski.
OTaša hvaležnost vetja tudi našim stavnim zaveznikom, predvsem Združenim državam, brez katerib pomoči bi se vojna na Vzhodu morata vršiti še dolga leta. SPomnitii moramo da je Japonska, ki ji je SfCitajska že štiri teta kljubovala, 7. decembra, 1941 udarila na nas, ko smo bili do kraja vezani v smrtni borbi z JTemčijo In Jlatijo. Jzrabili so do skrajnosti prilik) iznenadenja in izdaje ter poplavili naše ozemlje in-dežete našib zaveznikov
Ji vojna sreča se je obrnila, ko so mogočne armade Združenih držav britanskega imperija in njibovib zaveznikov ter ob koncu tuai Sovjetska Zveza stopite v boj
Zdaj kraljuje spet mir na svetu.
Zahvalimo Boga za veliko osvoboditev in za njegovo pomoč". ©
Ob priliki japonske predaje je po radiu govoril tudi generalisi-mui Čangkaiš^k. Med drugim je dejal:
»Dosegli smo zmago, a naše delo še ni končano. Ako je bila ta vojna zadnja, potem lahko
V SVET
priznamo, da nepopisne grozote in ponižanje niso bile zanjo previsoka cena, ker je zmanjšalo naše trpljenje medsebojno zaupanje in iskrenost med narodi sveta, ki ljubijo mir.
K'tajska se bo zdaj znašla pred izredno težkimi nalogami, ki bodo zahtevale še večje žrtve kot v letih vojne".
Churchill je govori! na debati v angleški spodnji zbornici
London, 17. avgusta. Včeraj popoldne se je sestala spodnja zbornica. Churchill je pričel debato. Med drugim je izjavil tudi da nekaj poslancev je nezadovoljnih, ker so komunisti dobili, oziroma skoro povsod dobivajo diktatorsko oblast. Toda — je rekel Churchill — v deželah, ki jih je opustošila vojna bo potreben za nekaj mesecev obstoj avtoritarnih vlad. Če bi ne bilo tako, bi nastala anaih ja in bilo bi nespametno zahtevati ali pričakovati takojšnjih liberalnih vlad ali demokratsk h pogojev po vzgledu Arglije in Združenih držav.
V takih državah jemljejo politiko zelo resno; zato moramo vedeti, kako je z dogodki na Balkanu in v vzhodni Evropi. Ko je poročal o dejstvu, da je na Poljskem, Č škoslovaški in v Jugoslaviji na miliione ubežnih hiš, v kalerih se b ■ jijo, da se nenadoma pojavi na vratih policija ter iztrga družinam očete in sinove je dejal Churchill: „V naši zunanji politiki moramo povedati, kako pojmujemo svobodo in legalnost". Slišal se je smeh, ko je Churchill povedal, da bi bil zelo vesel, če bi ministrski prtdsednik povedal, kakšna je avtoriteta Laskija, ker je podajal izjave o zunanji politiki. Laski je namreč dejal, da mora biti an« gleška zunanja politika do Grčie popolnoma spremenjena.
Attleejev odgovor na opozicijske izjave Churchilla
London, 18. avgusta. Ministrski predstdnik flttlee je začel svoj govor s tem, da je bivšega ministrskega pred* sednika opisal kot enega izmed glavnih zmagovalcev. Churchillu, je dejal, je zago-tovljeno mesto v zgodovini: zmaga je bila dejansko rezul« tat načrtov, ki so bili izdelani pod njegovim vodstvom. Govornik ie izjavil, da ima prof. Laski, o čigar avtoriteti je Churchill izrazil dvom, pravico do lastnega delovanja ka* kar vsak človek. Zato ima pravico, da izraža svoje misli. Vladno politiko pa vodijo ministri. Če kak časopis ali tuja država ali kak politik misli, da vodi angleško politiko oseba, ki ni laburistični minister, je v budi zmoti.
Vloga britanske zunanje politike v bodočem evropskem miru
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je v svojem govoru v spodnji zbornici očrtal načela britanske zunaje politike
Bevin je rekel: «Najtežji je verjetno položaj v deželah, ki so bile osvobojene sovražne zasedbe. Narode teh dežel so pozivali na neposlušnost in odpor proti zasedbenim oblastem. Odpor je bilo geslo dneva. Tako je nastalo stanje, kjer ne spostujejo nobe-nobenega zakona. Ko so bile te dežele osvobojene, je bilo zelo težko vzpostaviti spoštovanje pred zakonom in javni red, Ta prehodna doba med dvema stanjema stvari, ki so popolnoma nasprotna drug drugemu, bo zahtevala popustljivost, potrpljenje in trdno voljo».
«Vsi so sovražili fašiste in naciste. Z ozirom na stremljenje razširiti te nazive zdaj tudi na skupine, ki niso ne fašisti ne nacisti, ampak so enostavno ljudje, ki želijo imeti svojo lastno besedo in pri tem naletijo na odpor pri masovnih strankah, ki vidijo zdaj možnost polastiti se samovlade, bom skušal pokazati od primera do primera način, kako nameravamo postopati v razmerah, ki se bodo pojavile v posameznih državah*.
Bevin je pozval spodnjo zbornico, naj ne primerja volitve v teh deželah s splošnimi volitvami v Veliki Britaniji. «V prihodnjih mesecih se bodo zgodile mnoge stvari, katerih ne bomo odobravali. Toda ene stvari se moramo držati trdno takoj od vsega začetka, to je preprečiti moramo, da bi nova oblika totalitarizma nadomestila staro*.
Jugoslovansko grški odnoSaji
Pri vprašanju Grčije bo britanska vlada nadaljevala politiko, katera je bila javno določena po njeni osvoboditvi. «Ne vi luno nobene potrebe, da bi nudili naše posredništvo za ustanovitve nove vlade, preden ne bodo izvršene volitve. Grčija ne bo nikdar vstala dokler bodo njeni voditelji izgubljali
svoj čas s tem, da ;bodo teden za tednom skušali menjati svojo vlado. Britanska vlada je pozvala grško vlado, da razpiše volitve čim prej in bi z zadovoljstvom sprejela podelitev amnestije, ki bi vrnila ljudstvu zaupanje v oblasti. Velika Britanija, Združene države in Francija so ponudile svoje usluge kot opazovalci pri volitvah Predlagam, da pozovemo tudi predstavnike naših dominijo-nov na udeležbo. Obžalujem, da so Sovjeti odklonili udeležiti se tega nadzorstva«.
«Regent Damaskinos je privolil potovati v Veliko Britanijo, kjer bomo razpravljali o problemih, katere mora reševati v svoji deželi». f
in goriški nadškof
Že več časa se na goriškega nadškofa Mgrja Karla Margottija vodijo ostri napadi od strani slovenskih laikov in tudi od strani nekaterih slovenskih duhovnikov. Mgrju Margottiju se očita, da je sovražnik slovenskega ljudstva, ki ga je pod fašističnim režimom pomagal raznarodovati. Zahteva se kratko malo od njega, naj se odpove nadškofijski stolici in umakne. Ker se ti napadi vršijo javno po dnevnem časopisju in je radi tega slovenska katoliška javnost nemalo zbegana zlasti zaradi zadržanja slovenske duhovščine, zato se nam, goriškim slovenskim duhovnikom, zdi važno in nujno, da točno opredelimo svoje stališče v tem perečem vprašanju.
1. Slovenski duhovniki na Goriškem smo se vedno zavedali, da smo člani slovenskega naroda. Temu narodu smo bili vedno zvesti, za ta narod smo delali, za njegove pravice smo se neustrašeno borili, zanj tudi trpeli preganjanje, zapore in internacije. Vedno smo obsojali in še vedno obsojamo vse krivice, ki so se našemu narodu na Primorskem godile, zlasti pod fašističnim režimom.
2. Prav tako globoko pa se tudi zavedamo, da smo duhovniki svete rimsko - katoliške Cerkve, postavljeni, da med našim ljudstvom učimo njen nauk in delimo njene zakramente. Kot spoštujemo, slušamo in ljubimo Cerkev, tako spoštujemo, slušamo in ljubimo, tiste, ki jih je Kristus sam postavil, da Cerkev vodijo: papeža in škofe. V papežu zremo ne navadnega človeka, člana tega in tega naroda, temveč Kristusovega ndmestni-ka, ki objemlje v svoji ljubezni vse narode in je zlasti do našega malega in zat ranega na-
roda ob neštetih prilikah pokazal svojo posebno skrb in naklonjenost. Prav tako gledamo v našem nadškofu svojega duhovnega nadpastirja in očeta, ki smo mu dolžni posebno spoštovanje, pokorščino in ljubezen.
3. To spoštovanje do cerkvene oblasti veže nas vse duhovnike in laike, tudi v slučaju, da bi nam bila cerkvena oblast krivična ali da se moti. Takrat smemo sicer povedati svoje mnenje, opozoriti na morebitne napake in zmote, tudi jasno in odločno, toda vedno z vso sinovsko spoštljivostjo in ljubeznijo.
4. Zaradi tega slovesno obsojamo način, kako se je postopalo in se postopa z našim go-riškim nadškofom M?rjem Karlom Margottijem: obsojamo vse nasilje, ki ga je moral pretrpeti, ko je bil aretiran in izgnan iz svoje škofije; obsojamo vso nespoštljivost in nedostojnost, s Katero se njegovo ime vlači po dnevnem časopisju.
5. Obžalujemo, da so pri tej zadevi udeleženi tudi nekateri naši sobratje. Njihovega stališča ne moremo odobrovati ne kot duhovniki ne kot Slovenci. Prepričani smo, da nam tako postopanje z našim nadškofom ne bo moglo obroditi božjega blagoslova.
d. Slovenski duhovniki izjavljamo, da hočemo biti kot do-sedaj tako tudi zanaprej vedno najtesneje povezani s svojim ljudstvom in s katoliško Cerkvijo in se bomo z vso silo uprli vsakemu poiskusu, da bi se zasejal razdor med našim narodom in med cerkveno oblastjo.
Iz škofijske pisarne
Razpisan je konkurz za mesto kanonika - sholastika v stolnem kapitlju v Gorici. Prošnjo je treba vlož ti do 16. septembra.
Prošnjo za vstop v nadškofijsko malo semenišče je treba poslati čim prej.
Dne 25. avgusta je nastopil svojo novo služba nadškof jske-ga kanclerja č. g. dr. Rudi Klinec. Na novem mestu mu želimo obilo božjega blagoslova.
1 lir. ANDREJ
NEDELJSKA MISEL
(Te naše nedeljske misli bomo izbirali dobesedno iz „Domačih ogovorov po nedeljskih evange-ljih za verne ljudi na deželi*, katere je izdal v Celovcu leta 1855. eden najboljših slovenskih govornikov, naš rojak Fil. Jak. Kafol).
petnajsto pobinkoštno nedeljo
„Cerkveni učeniki prispoda-bljajo smrt mladeniča iz današnjega evangelja nesrečnemu grešniku, kateremu greh že v mladosti dušo ugonobi, spominjajoč se pri tem na besede svetega Avguština : Kakor umrje telo, kadar ga duša zapusti, tako umrje duša kadar Boga izgubi. Žalostno mater pa ki za sinom joče, prispodabljajo sveti cerkvi, ki za grešniki milo zdihuje in jih nazaj v življenje vabi.
Bog, ki nam je telo in dušo dal, ju tudi s svojim duhom čudovito oživlja sveta volja nebeškega Očeta je da za telo skrbimo. Še večjo dolžnost imamo skrbeti za dušo. Dušno življenje pa obstoji v tem, da se greha zdržimo in v milosti napredujemo Z drugimi besedami pa se to pravi, da se je treba zoperstavljati sovražnikom ki nas napeljujejo v greh in nam s tem duhovno smrt povzročajo.
Kateri iO ti naši smrtni sovražniki in pogrebci naše duše?
Prvi je nespametna mladost.
Drugi je predrzno zaupanje v b žjo milost.
Tretji je grešna navada.
Četrti je pozaba na Boga".
Hala. ijušetem
do. nahoda.
Kakor je takrat, ko je Nemec „reševal‘ Evropo veljal za komun sta vsak, kdor ni stoodstotno pritrjeval, da jo le on — Nemec — lahko „reši“, tako je danes razkričan za fašista vsak,
I, župnik šempelerski
Veliko slavnih mož nam je dala Vipava. Najbolj pozabljen med vsemi pa je gotovo dr. Andrej Lavrin. Kdo je neki bil ta nepoznani mož ?
Roj*-n je bil v Vipavi leta 1743. Izvršivši goriške jezuitske srednje šole se je oodal na visoko šolo v Gradec. Tu je dosegel doktorat modroslovja in bogoslovja. Nato je na Dunaju p isluSal predavanja iz cerkvenega prava pri dr. Rie-gerju 'n se navzel njegovega duha. Ko se je vrnil v domovino kot posvečen duhovnik je prevzel,
I kakor sam pripoveduje, na zahtevo škofa Attemsa kaplansko službo v Vipavi.
Pa to je trajalo le malo časa. Kaj kmalu ga je knez in nadškof Attems imenoval za svoje ra o-sebnega tajnika v Goric. Ker je bil ta prvi goriški nadškof po svojih stalnih vizitacijah zelo pogosto iz Gorice odsoten in se dolgo mudil s svojim generalnim vikarjem po koroških župnijah svoje nadškof je je za čas svoje odsotnosti imenoval našega Lav- l rina za svojega generalnega pro- |
kdor stoodstotno ne soglaša z novimi režimi v osvobojenih deželah. To sodbo je izrekel v radiju londonski komentator Grga Zlataper — gotovo ne na svojo lastno pest. — Krivične sodbe so to, in še bolj krivične ako naše Ijndstvo danes obsoja svoje duhovnike kot sovražnike svojega naroda, sem ter tje celo kot izdajalce.
Zato bomo spregovorili par besed o tej zadevi.
Menda se boste vsi strinjali v tem, da svoj narod ljubi resnično tisti, ki ga po svojih močeh varuje dušne, telesne in gmotne škode in mu s svojim znanjem pomaga kolikor more.
Ne mislimo za danes obravnavati tega kako je naš duhovnik, učil in vodil naš mali narodič skozi 25 let hude sužnosti pod Italijo. Takrat mu nihče ni očital, da ne ljubi svojega l*udstva.
Poiščuno bližnjih dogodkov zadnjih vojskinih let. Spominjam se kako je v septembru 1943 in pozneje še mnogokrat a zlasti tedaj, vse,,hajkalo“ ko so Nemci pridrli s tanki v deželo. Vasi so se izpraznile, vse je trepetalo. Kdo je takrat reševal domačije, da niso pogorele, zagovar al vaščane in pobeglice pred Nemci, da se niso nad celimi vasmi maščevali z ognjem in mečem? Župnik je bil, ki je ostal skoro zapuščen v vasi in s svojo krotko besedo ukrotil razjarjeno solda-tesko. Prav mirno in brez predsodkov si odgovorite: je-li žu pnik ljubil svoj narod ali ne ?
Kdo je pritiskal toliko kljuk po najrazličneiših uradihj italijansko nemških, kdo pisal sto vlog, prošenj, posredovanj za naše zaprte osumljene rojake, kdo zbiral in vodil podporno akcijo za naše internirance po taboriščih in zaporih? Ali ni bil spet v prvi vrsti slovenski duhovnik in tudi naš nadškof Mons. Margotti enako kakor krški škof, solkanski rojak dr. Srebernič, ki se je z v so svojo gorečnostjo zavzel za strašno usodo internirancev na Rabu.
Prav mirno in brez predsodkov si odgovorite: soli ti ljudje ljubili narod ali ne? Svoj narod ljubi kdor ga varuje škode
vikarja. O tem pripoveduje sam dr. Lavrin sledeče : ..Kolikorkrat je bil gospod nadškof odsoten po svojih vizitacijah oskrboval sem jaz kot generalni avditor in generalnega vikarja namestnik upravo nadškofije.1. Za zasluge mu je nadškof preskrbel čast a-postolskega protonotarja.
V tej svoji službi je ostal tudi pod drugim gorišGm nadškofom Edlingom vse do leta 1779. Tega leta ra beremo v šempeterski krstni knjigi sledeG uvod. ,.Ta knjiga se začne po splošnem štetju leti 1780; ko je b la XIII. indikcija, za časa papeža Pij a VI.. ko je bil goriški nadškof Rud It' Josip grof Edling in za c. kr. dekana in župnika v Šem- j petru in podružnicah jaz Andre I
in mu pomaga v nesreči — tako uči zdrava pamet.
Tako preglejte pod drobnogledom trezne pameti brez strasti in predsodkov, ki jih je prinesla vojna in revolucija, vse nauke, svarila dejanja svojih duhovnikov- pa si boste ustvarili pravo sodbo kdo je svoj narod res ljubil in ga še ljubi, dasi dobiva za to plačilo sveta : prezir nehvaležnot. očitanja in grožnje.
Obnovitev božje poti na mirenskem Gradu
Božja pot žalostne M. B. bo 8 septembra praznik i\u roj* stva M. B. zopet cbnovljena.
7. septembra bo spravni in zadostilni dan. Ob 3 popol* dne bo svetišče na Gradu zo* pet blagoslovljeno. Ob 4. slo* vesen blagoslov in posvetitev M. B. v zahvalo za varstvo v času groze in strahote.
Na praznik rojstva Marijine* ga prenos kipa žalostne M B. iz mirenske župne cerkve in slo* vesna sv. maša na Gradu, ki jo bo daroval mirenski novo* mašnik č. g. misjonar Lojze Grilj. Sprevod s kipom M. B. bo začel ob 9. in pod Gradom se mu bo. pridružil novoma* šniški sprevod.
Romarji prihitite k žalostni M. B. in s pobožno molitvijo in obnašanjem primernem svetemu kraju prosite Marijo mi* losti in pomoči
Slovenska božja služba v Gorici
Vsako nedeljo in praznik ob 6.: sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T. s slovenskim petjem in pridigo v stolnici in na Travniku.
Ob 7. sv. maša s pridigo pri kapucinih.
Ob 9. sv. maša s slov. peljem in pridigo na Travniku, Kostanjevici in začasno tudi v zasilni kapeli pri sv. Justu pri južni poslaji.
Popoldne ob 3. slovenski blagoslov in krščanski nauk r.a Travniku.
Vsak prvi petek v mesecu je ob 6. v stolnici sv. maša s pridigo v čast Srcu Jez. s slov. peljem.
Vsako prvo soboto pobožnost v stolnici ob isti uri: sv, maša s premišljevanjem rožnega venca.
Josip Lavrin svetega bogoslovja doktor, apostolski propnotar in prevzvtšenih in prečastitih go-riških nadškofov, prvega sv. rimskega cesarstva kneza in nadškofa grofa Karola Attemsa in drugega Rudolfa grofa Edlinga bivši avditor in generalni provi-kar ter tajni svetnik.
Ta pompozni uvod v krstno knjigo nam pokaže vse službe in ča^ti njegove. Pod škofom Inzaghijem, potem ko je moral Ediing v prgnanstvo in je bila goriška nadšKofija zatrta je naš Lavrin zopet napredoval in presegel celo Gorico samo. Škof Inzaghi ki je upravljal dve škofiji je poleg navadnih dekanatov ustanovil še okrožne dekanije. In itak okrožni dekan je postal v
Tebi, slovenski
delavec in kmet!
Slovenski narod je narod kmetov in delavcev. Bogatinov in aristokratov med nami ni, na Primorskem še manj nego v ostali Sloveniji. Zato bi. mi ki smo si nadeli nalogo, da hočemo- pisati za slovensko primorsko ljudstvo, zgrešili svoj i.amen, če bi pozabili nate, delavec ! Mnogi so, ki ti danes govorilo in ti obljubljajo, da te bodo rešili vseb težkih in mučnih skrbi za vsakdanje življenje, skrbi za starost, za bo* lezen, za družino, za brezpo= selnost. Obljubljajo ti, kar si najbolj želiš: delo in srečo zate in za tvoje otroke.
Mi nimamo namena usta* navijati stranko, razvijati svoj socialni program, kako misli* mo rešiti, oziroma pomagati pri reševanju socialnega vpra* sanja. Saj vemo, da tega vpra* šanja ne bo rešila nobena stranka sama zase, temveč da bodo temu kos le vse sile naroda, če se združijo vse stran* ke. Mi nismo stranka, toda kljub temu nočemo stati ob strani sedaj, ko se bije odlo* čilni boj za naš narod in za rešitev delavskega in kmet* skega stanu. Zato pa bomo, kakor se za katoliško nadstran* karsko glasilo spodobi, v luči evangeljskega nauka in cerk* venib navodil poučevali ver* nike, kje in kako naj iščejo pravilno rešitev tudi delavskemu in kmetskemn vprašanju, da ne bodo v iskanju zemske pravice grešili zoper večno. Kajti: „kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi", nas opominja Kristus. Mi se tudi zavedamo, da nemore biti srečen Človek, ki ne stavi za temelj socialnega reda naravne in božje pravice, naravnih in božjih postav. Prav tako pa se zavedamo, da nam avtentično razlago naravnega in božjega reda daje sv. Cerkev. Zaradi tega se bomo
vedno držali socialnega nauka kakor ga papeži razlagajo.
Na svetu je več socialnih šol in sistemov, ki se med sabo vjemajo v tem, da vsakdo predlaga svojo rešitev razmerja med delom in kapitalom, med poedincem in družbo, med Cerkvijo in državo, kar predstavlja glavne probleme socialnega vprašanja. Danes sta v svetu najbolj v veljavi dva taka sistema: socialistično*ko* munistični in krščanski. Eden sloni na materializmu, drugi na veri v duhovni svet. Vsi danes pripadajo ali enemu ali drugemu po tem ali verujejo ali ne verujejo v bitnost du* hovnega sveta. Med obema sistemoma so neizbežne pole* mike, ker vsak pač brani res» ničnost svojega sistema. V de* mokraciji pa je ravno to bistveno, da je svoboda javnega mnenja in torej polemike. Kjer tega ni, tam je diktatura, pa če še tako kričijo, da je demokracija. Pri nas pravijo, da je demokracija, torej svoboda polemike. Zato upamo, da nas nihče ne bo psoval in ne nasilja delal, če bomo odkrito povedali, kaj se nam zdi zmotno pri reševanju socialnega vprašanja, zlasti še pri nas. Resničnost in pravilnost sistema se ne dokazuje s psovkami in bunkami (manganello), temveč z umskimi dokazi.
In ti, slovenski delavec in kmet če hočeš vedeti, kako moraš reševati svoje vprašanje, da rešiš tudi svojo dušo, poslušaj nauk Cerkve.
Novi želežniški urnik:
S prvim avgustom je bil vpeljan novi urnik za vlake.
GORICA-TRST: Odhod iz Gorice 6.45 8.26 (za delavce); 14.02; 16.45 TRST-GORICA: Odhodjiz Trsta 6.25 (za delavce); 1430 (za delavce); 16.40
Odgovorni urednik Mrsg. ALOIZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem 0.1. S.
Iz življenja Cerkve
SRrgentinija. Že nekaj časa sem se pojavlja v firgentiniji močno nacistično usmerjeno gibanje, ki zastruplja ljudi z raznimi zmotami. Ni čuda, če so škofje resno nastopili proti njemu. Posebno nevarno je gibanje radi tega, ker pravi, da je katoliško in da mu je vera sveta stvar in tako zavaja ljudi v zmoto. Raznim listom so škofje vzeli pravico, da se imenujejo katoliški, ker so kljub obsodbi od strani Cerkve še naprej zagovarjali in širili to zmoto.
SFrandja. Na socialnem polju je zadnje čase v Franciji zrastlo nekaj novega in sicer udru-žer:je neporočenih žensk, ki ima namen pomagati po družinah materam, ki so v velikih potrebah. Za to delo se te ženske pripravljajo in vzgajajo na posebnih tečajih, ker hočejo duhovno in materialno pomagati po ubogih družinah. Posebno skrb bo posvečena delavskim družinam in zahteva, da se spoštuje človekova osebnost in dostojanstvo, da se delavcu dajo pravice kot vsakemu državljanu in se mu poskrbi taka plača, da bo pošteno živel s svojo družino in da se spoštuje svetost družine.
Urnik za avtokorijere:
GORICA-TRST; Odhod ob 7.30 iz G.; ob 13 iz T. ;vsak dan razen ob nedeljah.
GORICA-TRŽIČ: Odhod ob 6.30 iz G.; ob 17 iz Tržiča; vsak dan razen ob nedeljah, toda samo za delavce. Za vojake in civiliste pa odhaja korijera ob 7.38 iz Tržiča v G. in ob 15 iz G. v Tržič vsak dan razen ob nedeljah.
GORICA-KOBARID-BOVEC: Odhod iz Gorice ob 15.30; iz Bovca ob 6 vsak dan.
GORICA-CERVINJAN: Odhod iz Gorice ob 17; iz Cervinjana ob 7 vsak dan razen ob nedeljah. GORICA-VIDEM: Odhod iz Gorice ob 6.30 in ob 16; iz Vidma ob 8 in ob 18 vsak dan razen ob nedeljah. GORICA-GRADEŽ: Odhod iz Gorice ob 13; iz Gradeža ob 6 samo ob torkih, četrtkih in sobotah. TRST-GRADEŽ: Odhod iz Trsta ob 13; iz Gradeža ob 6 samo ob pondeljkik, sredah in petkih.
fj
Razna obvestila
Vsi brezposelni se morajo prijavil na delavskem uradu v Gorici, via Crl spi 9/1. Urad je odprt dopoldne in po poldne.
*
Poljedelski urad v Bolzanu daje ni razpolago goriškemu okraju govejo ii vino alpske pasme, da bi živinoreje zopet prišli do živine. Kdor bi želel ka ko žival naj javi do 10 sept. na polje delski urad v Gorici, via Duca d’Aosti 55 in naj označi kaj bi rad: bike, kra ve, telice ali junice in koliko. Ko do spejo živali bo vsakemu, ki se bo pril javil, sporočena cena, ki pa ne bo vezan da sprejme kar je naročil.
„Sepral“ poziva vse posestnike do) dalnih nakazale za bolnike, izdanih vs< do 7. avg., da se prijavijo na Prehr občinskem uradu v via Morelli 28, kjei bodo nakaznice potrjene s pečatom; Brez pečata ne bodo mogli dvignit pripadajočih jim obrokov za septembei in naslednje mesece.
Nova iznajdba
Pretekle dni je predsednik Združen držav Truman vrgel v svet vest o zgra ditvi nove bombe z dosedaj nedoseglji vim učinkom. Majhna je sicer po vel? kosti, a njen učinek je 2000 krat večj’ od bomb, ki so bile v rabi v tej vojni
Njena moč izhaja iz energije, ki jo imajo v sebi najmanjši delci snovi: a torni. Dolgo so proučevali, kako b praktično uoorabili atomsko energije, v vojne namene. Že Nemci so posku' šali, a ni se jim posrečilo.
Tudi ameriški in angleški učenjaki so se potili s tem vprašanjem in končno jim je le vspelo. Dve leti in pol so poskušali, da so prišli do sedanjih rezultatov. Nad dvajset miljonov dolarjev so potrosili in 125 tisoč delavce^ je bilo zaposlenih po raznih tovarnah. 'Nobena iznajdba ni še toliko stala.
Graditev te bombe je velika skrivnost. Le malo je ljudi ki poznajo njen ustroj, delavci vedo le toliko, kolikor je bilo potrebno, da svoje delo izvršijo^ Koliko časa bo ostala skrivnost ne ve* mo. Gotovo bodo drugi narodi napeli vse sile, da izvohajo njeno sestavo in delovanje. Za enkrat je proglašena kot monopol Amerike in Anglije.
Učinek je, kot poročajo, strahovit. Kamor pade taka bomba, pomele z V-sem v krogu s polumerom 3. km. Da bi pojasnili njen učinek jo primerjajo z eksplozijo ladje, ki je vozila 3000 ton. razstreliva in je eksplodirala 1. 1917 ob Novi Skociji. Učinek te eksplozije je bil grozen, a je bil komaj sedmina učinka, ki ga ima atomska bomba. Do zdaj sta bili vrženi šele dve in sam japonski cesar je izjavil, da je to bil v*j zrok, da je vojna med Japonsko in za' vezniki kar naenkrat končala.
Dijaki naj se vpišejo v slov. gimn, do 1. 9. na Travniku 20.
škodo Gorice same šempeterski dekan Lavrin. V njegovo okrožno dekanijo so spadale namreč sledeče župnije: Sv. Hilarija in Ta-cijana v Gorici, Miren, Prvačina, Vogersko, sv. Ignacij, Solkan, Kanal, Doberdob, Kostanjevica in Temnica. Poleg teh cela dekanija tolminska z župnijami Volče, Kobarid, Bovec, Podmelec, Šentviška gora, Šebrelje, Cerkno in Nemški Rut, ter ves dekanat črniški z župnijami Šempas, Kamnje, Sv. Križ, Rihemberk, Komen, Dornberg, Renče, Štjak, Gaberje. Goče, Šentvid in Ajdovščina.
Vse to pa je trajalo samo dve leti. Dne 21. avgusta 1792, se je povrnilo vse zopet v stari red. Kakšne pravice so imeli ti okrožni dekani ne bomo tu razpravljali,
ker je to strogo cerkvena zadeva, j Vse kakor so bile te pravice i precej dalekosežne.
Dr. Andrej Lavrin je umrl v Šempetru dne 24. aprila 1808. Že dve leti prej je bolehal za jetiko in umrl star 65 let. Pokopan je v Šempetru.
Dr. Lavrin je bil učen mož in velik zagovornik cerkvenih in še prav posebno svojih župnijskih pravic kakor nam priča naš nadškofijski arhiv. Sodeloval je pri verski obnovi naše nadškofije ob strani obeh prvih nadškofov. Kako veliko je bilo to delo nam nemalo pričajo vizitacijski zapisniki iz one dobe.
Mož se je v svoji vsestranosti bavil tudi s cerkveno zgodovino.
V knjigi: „Austria sacra“, katero
je izdal p. Marijan bosonogi av-guštinec na Dunaju leta 1780-178S. je priobčil naš dr. Lavrin kratko zgodovino oglejskega patriarhata in potem tudi nove go-riške nadškofije.
Leta 1790. je za svoje zasluge postal tudi goriški častni kanonik.
Mi se tega moža tem raje spominjamo, ker je živel v časih, kateri so na las podobni našim. Živel je v dobi jožefinizma, ko je cesar Jožef po cerkvah gospodaril, samostane razpuščal in sploh cerkev v državni voz uklepal. Živel je v dobi francoske revolucije in Napoleonovih vojska, ko je naša deželica bila razdeljena pod različne gospodarje in so so po njej premikale francoske in avstrijske čete.
Ker je bil generalni provikar Edlinga si lahko predstavljamo, da je bil deležen tudi njegovega duha, torej v bistvu nasproten jožefinskim reformam.
Samo o jezuitih ne govori v svojih! zapiskih preveč ljubeznivo. Pa' to si lahko tolmačimo, ker je bil župnik one župnije, katero so skozi dve stoletji. upra-: vljali jezuiti po svojih namestnikih, ki so zanemarjali cerkvena poslopja in župnišče. Sicer se pritožuje samo nad to.nemarnostjo in drugih zadev ne omenja..
Ta naš rojak je v burnih dobah stal v prvih vrstah pri obnovi verskega iti cerkvenega življenja na Goriškem in tudi svoje življenje je zaključil sredi Na poleonovih vojska in zmed.