Ob obletnici velikega Prešerna 8. februarja mineva 126 let, kar je zatisnil oči največji slovenski poet vseh časov, mislec in narodni buditelj — nesmrtni dr. France Prešeren. Ta dan slovenski narod z vso pravico proslavlja kot svoj kulturni praznik. Ce razmišljamo o smislu tega praznovanja, moramo hkrati poudariti dejstvo, da se je misel, naj bi obletnica Prešernove smrti postala slovenski kulturni praznik, rodila prav v času, ko je bil naš narod na na j večji preizkušnji, ko mu je pretila največja nevarnost uničenja. Takrat, v NOB je Prešernova misel zaživela v srcih naših ljudi močneje kot kdajkoli prej. Spodbujala je borce in vse poštene rodoljube v smislu njegove spodbudne in edino utemeljene besede v znani pesnitvi Krst pri Savici, ki so postale geslo — »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«. Njegove pesmi so postale blagoglasnejše kot katerokoli drugo spodbujanje. Postale so vizija naše narodnoosvobodilne borbe in vsebina naših stremljenj. Prešeren je bil idol poko-lenja, ki je s puško v roki uresničevalo preroške misli njegovih globoko filozofskih, a vendar preprostih verzov. Od takrat so pretekla že tri desetletja, ki so marsikaj spremenila. Prešerna še vedno cenimo in spoštujemo kot največjega slovenskega pesnika. V naši vsakdanjosti pa se ga kljub temu premalo spominjamo. K njemu se odpiramo le ob njegovih obletnicah — v dolžen spomin in pieteto. Kot da smo pozabili kaj nam je pomenil nekoč? To trditev lahko opiramo na vrsto dejstev, ki že skoraj ne vznemirjajo več ne kulturnih delavcev in ne slovenskega človeka. Podoba sodobnih kulturnih dosežkov v katere so se namoč lahko vtihotapile razne problematične, tako po vsebini kot po obliki, modne muhe, ne kaže nič drugega kot plitvino duha in presenetljivo nespoštovanje kulturne preteklosti. Mar ni to žalitev spomina in ugleda tudi velikega Prešerna? Prešeren ve tudi danes kaj povedati. On še ni preživel niti to kdaj pa kdaj problematično potrošniško družbo. S svojimi deli, ki štejejo nekaj tudi v svetovni zakladnici literature in kulture, se je dvignil v svečanost. Povzdignil je sebe in svoj majhen narod do takšne stopnje, da smo mu lahko večno hvaležni. In če globlje razmislimo o sebi in svoji usodi, ali nam niso prav Prešernove humanistične in rodoljubne ideje utrle pot v mednarodni vrh kulture?! In kaj pomeni Prešeren danes za naše zamejce v Avstriji in Italiji, kaj za naše zdomce v tujini? Njegova pesem je še vedno in vse bolj klic vesti, vir samozavesti, ponosa in trdoživosti. Z njo nas hrabri doma in v tujini, povezuje in združuje. Ko danes razmišljamo o njem, si ne moremo kaj, da ne bi pomislili kako lepo bi bilo, če bi bil živ. Zelo bi ga potrebovali. Spomnimo se ga torej obletnici s spoštovanjem in priznanjem. Oplajajmo naše misli in dela z njegovimi idejami. Prešeren je naš ponos, naša kultura in naš resnični, humanistični vsakdan. delo in stalnosti pri DO Nagrajevanje za minulo V letu 1974 smo imeli poleg obračuna osebnih dohodkov po sprejetih kriterijih in merilih še dva dodatka, in sicer dodatek na kvalifikacijo ter dodatek na stalnost. Oba omenjena dodatka sta bila v fiksnem znesku. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov lesne industrije ter sindikalna lista SRS nam dodatka na kvalifikacijo ne dovoljujeta, predlagata pa dodatek na minulo delo in dodatek na stalnost pri DO, vendar ne v fiksnih zneskih temveč v procentih na osebni dohodek. Naš samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO ter sklep Sveta za gospodar- jenje nam določata sledeči način obračuna dodatka za minulo delo in stalnost pri DO: 1. Delavcu se prizna dodatek za stalnost pri DO na osnovno obračunsko postavko, in sicer: let delovne dobe % od 1 — 5 1 5—10 2 10 — 15 4 15 — 20 6 20 — 25 8 25 — 30 10 nad 30 12 2. Delavcu se prizna dodatek za stalnost pri DO na osnovno obračunsko postavko, in sicer: let delovne dobe % od 5 — 10 2,5 nad 10 5 Način obračuna teh dveh dodatkov pa je sledeč: a) Ta dva dodatka sta mesečna v znesku, ki ga dobimo v priloženi tabeli in pripadajočem odst., kateri je razviden iz odločbe o razporeditvi na delo". Osnova je število plačanih dni v mesecu, osnovna vrednost kategorije, ter pripadajoči '% za posameznega delavca (razvidno iz spodnje tabele). b) Za tiste, ki nimajo vseh plačanih dni v mesecu, se jim dodatki odračunajo za vsak dan odsotnosti. c) V odsotnost se šteje bolova-nje in vsi neplačani izostanki. d) Dodatki veljajo za polni delovni čas. Ce delavec dela skrajšani delovni čas, se mu dodatki obračunajo tudi za te ure. e) Pravico do dodatka dobi delavec 1. naseldnji mesec, ko izpolni pogoj. Zaradi boljšega pregleda je priložena tabela, iz katere so razvidni mesečni zneski po kategorijah in pripadajočih procentih. Tabela je sestavljena za poprečno število ur v letu — 184 ur. TABELA DODATKOV ZA MINULO DELO IN STALNOST PRI DO 184 ur Skladno z ustavnimi načeli in v zvezi z 28. členom samoupravnega sporazuma o z družitvi v DO, objavljamo Plan dela odbora SDK v letu 1975 JANUAR — obravnava osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, konto 401-6 po planu in posebej določenih postavkah, — tekoče zadeve FEBRUAR — obravnava inventurnega elaborata, — obravnava dolžnikov in upnikov, — obravnava zaključnega obračuna in poslovnega uspeha 1974, — tekoče zadeve MAREC — obravnava programa za stabilizacijo, — obravnava varnosti pri delu in splošne varnosti, — obravnava kvalitete in reklamacij, — tekoče zadeve APRIL — obravnava obračuna I—III 1975, — obravnava potnih stroškov v državi konto 401-5, 401-6, 403-0 po planu, — obravnava stroškov reklame in reprezentance konto 405-0, 406-0 po planu in po določenih postavkah, — tekoče zadeve MAJ — obravnava izvajanja plana investicij, — obravnava potnih stroškov v tujini konto 401-7, 403-2 po planu, — reklamacije iz inozemstva, — tekoče zadeve JUNIJ — obravnava upnikov in dolžnikov, — kontrola izvajanja plana za stabilizacijo, — obravnava skladiščnih zalog in nekurantnih materialov, — tekoče zadeve JULIJ Za minulo delo Za stalnost pri DO Kätc°orijä Dodatki na mesec 1 % 2% 4% 6% 8% 10% 12% 2,5 % 5% II 18,25 36,45 72,95 109,40 145,85 182,35 218,80 45,60 91,15 TTT 19,45 38,85 77,70 116,60 155,45 194,30 233,15 48,55 97,15 IV 20,60 41,20 82,45 123,65 164,10 206,10 247,30 51,50 103,05 v 22,10 44,15 88,30 132,50 176,65 220,80 264,95 55,20 110,40 VI 23,70 47,45 94,85 142,30 189,75 237,15 284,60 59,30 118,60 VTT 25,35 50,65 101,35 152,00 202,70 253,35 304,05 63,35 126,70 V1TT 27,10 54,25 108,50 162,70 216,95 271,20 325,45 67,80 135,60 IX 28,90 57,85 115,70 173,55 231,40 289,25 347,10 72,30 144,60 X 30,85 61,65 123,35 185,05 246,70 308,40 370,05 77,10 154,20 XI 32,75 65,55 131,10 196,60 262,15 327,70 393,25 81,90 163,85 XTT 34,95 69,95 139,85 209,75 279,70 349,60 419,50 87,40 174,80 XIII 37,35 74,70 149,40 224,10 298,80 373,50 448,20 93,40 186,75 YTV 39^85 79,75 159,50 239,25 319,00 398,70 478,45 99,70 199,35 42 55 85,10 170,15 255,25 340,30 425,40 510,50 106,35 212,70 YVT 45,95 91,90 183,85 275,75 367,70 459,65 551,55 114,90 229,80 XVII XVIII XIX 50,25 57,35 73,50 100,55 114,75 147,05 201,05 229,50 294,10 301,60 344,20 441,15 402,15 458,95 588,20 502.70 573.70 735,25 603,20 688,45 882,30 125,65 143,40 183,80 251,35 286,85 367,65 — obravnava polletnega obračuna (I—VI), — obravnava osebnih dohodkov in izplačil za pogodbena dela, — tekoče zadeve AVGUST — tekoče zadeve SEPTEMBER — obravnava trošenje sredstev iz sklada skupne porabe — poročilo predst. sveta za družbeni standard, — tekoče zadeve OKTOBER — kontrola izvajanja plana za stabilizacijo, — obravnava period, obračuna (I-IX), — tekoče zadeve (Nadaljevanje na 2. strani) 5,000.000 dolarjev od izvoza v 1974. lefu Da bi lahko ocenili (ne) uspešnost našega izvoza v 1974, poglejmo najprvo končne rezultate: Finančni rezultat: Celotna vrednost izvoženega blaga je 82,888.600 N din (cca 5,UuO.OOO dolarjev) ali 84 % od planirane vrednosti. Rezultat je v primerjavi z 1973. letom za 10 % boljši. Od celotne vrednosti prodaje odpade na izvoz 39 %. Količinski rezultati po vrsti iz voženih izdelkov: Ce primerjamo finančni rezultat s planom za 1974. leto, vidimo da je bil izvoz za 16 % slabši od predvidevanj. Ta razlika bi b' a nekoliko manjša, v kolikor bi ss lahko hitrejše prilagodili potrebam zunanjega tržišča. Glavni vzrok, ki je vplival na zmanjšanje prodaje pa je splošno poslabšanje prodajnih pogojev v večini držav Zahodne Evrope. Težka gospodarska situacija v teh državah je vplivala na občutno zmanjšanje gradbene de- — opažne plošče: 269.705 m2 (67 % od plana) — žagan les: 16.749 m3 (70 % od plana) — vratna krila: 29.110 kom (53 % od plana) — vhodna vrata: 5.819 kom (ni planirano) — mize »TRESTLE«: 412 kom (ni planirano) Vrednost izvoženega blaga po izdelkih: 1974 1973 — opažne plošče 41 % 59% — žagan les 41% 27% — vratna krila 11% 14% — vhodna vrata 7% 1 Vrednost izvoženega blaga po po državah: 1974 1973 — Švica 39% 54% — Tunis 19% 1% — Z. Nemčija 10% 12% — Italija 10% 12% — S. Arabija 9% 1% — Madžarska 7% — Grčija 4% 14% — Avstrija 2% 6% Iz tega glasi, da smo v letu 1974 izvažali v: 1974 1973 — razvite dežele: 65% 98% — nerazvite dežele: 28 % 2% — države SEV-a: 7% — v konvertibilnih valutah je bilo prodano 96 % blaga (1973: 86 %), — izvozili smo 593 vagonov blaga (2 % manj kot v 1.1973), — direktno smo izvozili 74 % od celotne vrednosti blaga. javnosti (stanovanjska izgradnja v Z. Nemčiji in Švici je zmanjšana za cca 40 °/o), kar se je negativno odražalo pri prodaji blaga vseh sorodnih proizvajalcev v Zah. Evropi. Na osnovi izredno uspešnih prodaj v zadnjih letih so zgrajene nove, številne tovarne z velikimi kapacitetami. Velika konkurenca, zmanjšane potrebe (zaščitne carine) in nizke prodajne cene so poslabšali naše prodajne možnosti na teh tržiščih. V drugi polovici leta so že zabeležene ogromne količine neprodanega blaga na skladiščih in je bilo skoraj nemogoče prodati blago po ceni. katera bi še omogočala kritje stroškov izdelka. (Proizvajalci vrat in oken v Z. Nemčiji imajo zaloge, katere so enake enoletni proizvodnji, Italija, Grčija in države Sev. Afrike imajo na skladiščih ogromne količine žag. lesa, od katerih večji del zaradi špekulativnih namenov.). To so dejstva, katera so vplivala na splošno poslabšanje prodajnih rezultatov vseh lesno-industrijskih proizvajalcev. Ker so vse primerjave vezane na rezultate dosežene v 1973. letu (katero je ocenjeno kot najuspešnejše v zunanjetrgovinski menjavi v zadnjih letih) je splošno mnenje, da se je v 1974. letu prodalo premalo. Naša primerjava s prejšnjim letom je še ugodna, posebej če dosežke v izvozu primerjamo s prodajami iz zadnjih 5 let. To je razvidno iz tabele: poslabšanih pogojih ostali prisotni na tržiščih in da so se ponovno afirmirali kot dobri poslovni partnerji. (Znane so posledice napuščanja in cena občasnega delovanja na zunanjih tržiščih.) Mi smo med tem ostali brez možnosti uspešnega nadaljevanja izvozne aktivnosti. Cilj in naloge so jasno povedani. Za uspeh je potrebno razumevanje in takojšnje delovanje vseh, kateri lahko izboljšajo stanje, od katerega ne pričakujemo rezultatov iz leta 1974, še manj pa rezultatov, kateri se od nas pričakujejo v letu 1975. Ker smo že v času, ko bi že morali izvažati in ker niso ustvarjeni pogoji za uspešno delo, se bojimo, da bomo zamudili, kar nikakor ne bi smeli. P. Leto 1969 1970 v 000 dolarjev 1.360 1.740 1971 2.320 1972 2.970 1973 4.550 1974 5.020 Obisk gradbenikov Z namenom, da čimbolj spoznajo naše izdelke, smo 24. 1. 1975 organizirali obisk predstavnikov GIPOSS iz Ljubljane. Zastopane so bile DO SGP Sava Jesenice, SGP Projekt Kranj, GP Tehnika, Obnova in Gipos iz Ljubljane s skupno štirinajstimi udeleženci. Želeli smo predstaviti predvsem naše nove izdelke, opozoriti na naše perspektivne možnosti ter seveda slišati njihove ocene in stališča. Uvodno besedo je imel tov. direktor, ki je vse prisotne lepo pozdravil in v nekaj besedah predstavil našo delovno organizacijo. Nato jim je tov. Repe iz projektivno razvojnega biroja predstavil program vrat, tj. vratna krila, notranja, vhodna in garažna vrata. Svoje izvajanje je osredotočil na suhomontažna furnirana vrata — sistem Bled, ki je bilo spremljano z demonstracijo vgrajevanja. Prikazane so bile tudi rešitve nadsvetlobe ter vrata za sanitarije. V nadaljevanju se je razvila diskusija, kjer so bile predlagane rešitve v glavnem v redu sprejete, prigovori so bili predvsem glede širine podbojev, kjer bi se morali prilagoditi na širine, ki se zahtevajo. Močno je bila poudarjena potreba po montažni grupi in bi jo morali čimprej organizirati. Montažna grupa bi morala opravljati montažo oken, vrat ter tudi ostalih montažnih elementov, kot so predelene stene, fasadne stene itd. Dogovorili smo se tudi, da skupno napravimo primerjalno kalkulacijo med suhim in mokrim vgrajevanjem vrat odnosno stavbnega pohištva v celoti. Nato jim je tov. Prevc, vodja projektivno razvojnega biroja predtsavil oba opažna sistema, tj. LOMO in STIK-4. Svoja izvajanja je popestril z barvnimi diapozitivi. Zanimanje za opažne sisteme je bilo in v diskusiji so bila razčiščena tudi mnoga tehnična vprašanja. Nakazana je bila tudi razvojna pot opažnih sistemov s področja sten in rešitev za strope. Poleg tega jih je tov. Prevc na kratko seznanil s proizvodnjo iso-span oblikovnikov, garažo v paketu in perspektivno proizvodnjo strešnih nosilcev. Vsak udeleženec je dobil tudi mapo propagandno-tehničnega materiala o vseh naših izdelkih s ceniki, da bodo lahko še na svojih delovnih mestih odnosno organizacijah spoznali naše DO tudi svoje sodelavce. Program dela smo zaključili z ogledi, in sicer najprej pri TOZD Trgovina, kjer je bil postavljen lahki opažni sistem STIK-4. Ogledali smo si garažo v paketu ter program vrat. Vodja TOZD Bled Jože Kastelic je nato vse udeležence povabil na ogled proizvodnje vrat, ki je napravila posebno dober vtis, predvsem zaradi obsežnosti, urejenosti tehnologije, točnosti izdelave. Z ozirom na udeležbo smatramo, da smo svoj namen dosegli, saj je bilo med štirinajstimi udeleženci največ projektantov, vodij birojev, tehnologov, skratka oseb, ki v večini primerov odločajo o uporabi in izbiri materiala pri gradnji. Ob tej priliki moramo poudariti, da smo podobne razgovore že imeli v lanskem letu s SGP Gorica, SGP Sava Jesenice, Gradis Jesenice, GP Vrhnika ter SGP Gorenje Radovljica, ki so prav tako dobro ocenili naše izdelke. Te dni smo imeli tudi že prve kontakte s posameznimi gradbenimi podjetji, kar kaže na ugoden rezultat obiskov. Jaka Repe vajo načelo, da je veriga le tako močna kot zdrži najslabši člen v verigi. Zaradi večvrstnih izračunov nosilnosti, maksimalne dopustnosti in dodajanja varnostnih faktorjev pridemo do prevelikih presekov, s čimer je podano večje tratenje lesa, ne da bi se tega dodobra zavedali. Nudita se dve možnosti za gospodarnejšo uporabo konstrukcijskega lesa. Po eni strani je treba strokovno preštudirati problem izboljšave konstrukcijske rešitve same, kar je zadeva projektantov in statikov. Po drugi strani pa se mora opraviti ek-zaktna klasifikacija in sortiranje lesa s pomočjo merjenja in sortiranja po mehanskih sposobnostih lesa. Kako sedaj sortiramo les, vemo. Ocenjujemo ga s prostim očesom in naj bi na deski našli različne napake, ki so na površini lesa. Ta način sortiranja imenujemo — vizualno sortiranje. Določanje trdnosti lesa na ta način, da se sortira glede na število grč, smolnih kanalov; po-klin, obarvanost, ostrorobnost, je manj uporabno, kajti eden od zelo važnih faktorjev za določanje trdnosti, namreč specifična teža (gostota) in potek lesnih vlaken, se na tak način ne dajo določati. Lahko se opravijo samo zapažanja glede na zunanji izgled lesa, ne more pa se ugotoviti notranjih lastnosti. Zaradi nezanesljivih podatkov vizuelnega sortiranja se je že dalj časa iskal način, kako bi določali trdnost lesa z neko strojno napravo, ki bi bila vključena v proizvodni proces. Že pred sedemdesetimi leti in večkrat kasneje so različni raziskovalci tehnologije lesa potrdili, da sta togost in rušilna trdnost lesa v zelo tesni medsebojni odvisnosti. Vendar so se šele leta 1958 ponovno oprijeli tega dognanjaii nekateri strokovnjaki v ZDA in Angliji z natančnejšo obrazložitvijo in ugotovitvijo, da obstaja zelo velika korelacija med modulom elastičnosti in trdnostjo lesa, neodvisno od gr-čavosti lesa. S tem je bila podana možnost merjenja trdnosti lesa, ne da bi morali opravljati izključno rušilno probo, katero lahko izvedemo le v laboratoriju. Namreč modul elastičnosti je možno prav tako povsem natančno določiti s pomočjo kratkotrajne lažje obremenitve na upogib, ne da bi bilo potrebno les obremenjevati do porušitve. Dokaz omenjene lastnosti je služil pri snovanju in konstruiranju strojne naprave, ki naj kontinuirano meri trdnosti lesa. Strojna naprava v bistvu omogoča naslednje: Enako ugodna je primerjava ska realizacija postavlja na naših dosežkov z ostalimi sorod- 7. mesto vseh lesno-industrijskih nimi proizvajalci, ker nas dolar- izvoznikov (52) v republiki. ... koliko dolarjev Izvoza v 1975. letu? Še nikoli pred začetkom ali na začetku leta nismo toliko razpravljali, pisali, poslušali in razmišljali o pomembnosti jugoslovanskega izvoza — vse zaradi želje in nujnosti izboljšanja naše izvozno-uvozne bilance. Hitro naraščanje potreb blaga iz uvoza (posebej v zadnjem času) narekuje povečati izvoz in s tem izboljšati nastalo nesorazmerje med uvozom in izvozom. Kakšne so naše možnosti v izvozu za leto 1975? Z konstantnim vlaganjem velikih fin. sredstev v zadnjih letih, z izgradnjo novih, sodobnih tovarn, smo se ospo-sobili za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov in smo se zelo uspešno uveljavili na zunanjem trgu. S težavami, katere so se pojavile v zadnjem času na evropskih tržiščih, smo seznanjeni. Tem težavam se pridružujejo še druge, vse skupaj pa nas postavljajo v položaj, od katerega si ne moremo obetati nič dobrega. V vseh konkurenčnih državah, s katerimi se srečujemo na istih tržiščih, se vse težave rešujejo hitrejše, kar jim omogoča sigur- nejše delovanje in kontinuirani nastop na tržiščih. Cene žaganega lesa in opažnih plošč, kateri predstavljajo 82 % celotne vrednosti našega izvoza, so na zunanjem trgu, v zadnjih mesecih, padle za 25 (plošče) do 35 % (žag. les). Izdelava in vrednost obeh izdelkov je pogojena z ceno hlodovine. Ko so v letu 1972/73 cene za žagani les rasle (za opažne plošče v manjši meri) je vzporedno rasla cena hlodovini. Ko pa so v drugi polovici 1974. leta (iz omenjenih vzrokov) cene žag. lesu in opažnim ploščam začele padati, smo se znašli, zaradi nespremenjene cene hlodovini, v zelo težkem položaju. Iz informacij, katere dobivamo od zunanjih poslovnih partnerjev in iz tujih strokovnih časopisov vidimo, da so naši direktni konkurenti na evropskih in sev. afriških tržiščih v veliko boljšem položaju, ker je cene lesno ind. izdelkov sorazmerno spremljala cena surovin. Rezultat njihovih skupnih prizadevanj je, da so nadaljevali s prodajo, da so v Novo v postopkih Določanje kvalitete konstrukcijskega lesa Ob priliki ogleda proizvodnje strešnih nosilcev Gang Nail pri firmi Traenko v Odensu na Danskem smo se prvič lahko seznanili s strojno napravo, ki je v Evropi še prava redkost sicer pa izredno zanimiva, saj avtomatsko klasificira les po trdoti. Ta način dela, torej merjenje in sortiranje lesa po mehanskih lastnostih, se je najprej razvil v angleškem jezikovnem področju, zato je poznan pod pojmom »Stressgrading«. Ker se v našem podjetju prav tako dnevno ukvarjamo z žaganim lesom namenjenim gradbeništvu ali bolje rečeno z lesom za raznovrstne konstrukcijske rešitve in tudi sami že hli pa bomo proizvajali konstrukcijske elemene (plošče, opažni nosilci LOMO, strešni nosilci GN in dr.) bo za marsikoga zanimivo, če si ta nov postopek nekoliko natančneje ogledamo. Zakaj strojno klasificiranje lesa Les je vse bolj drago gradivo in kot konstrukcijski element ne le ohranja temveč povečuje svojo vsestransko uporabnost. To dejstvo vse bolj vodi k razmišljanju, kako najbolj gospodarno uporabljati konstrukcijski les. Ugotavljamo, da so skoraj vse lesne konstrukcije predimenzionirane, ker sedanji način sortiranja lesa ne daje statikom zanesljivega podatka, zato upošte- (Nadaljevanje s 1. strani) NOVEMBER — obravnava izvajanja plana investicij, — obravnava poročil komisij za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, — tekoče zadeve DECEMBER — obravnava inventur, elaborata, — obravnava reklamacij, — kontrola izvajanja plana za stabilizacijo, — obravnava stroškov po kontih 401-5, 401-6, 401-7, 405-0, 406-0, — zmanjšuje nezanesljivi faktor vizuelnega sortiranja, — beleži prikrite napake takih elementov, ki so navidez neoporečni, — meri in ovrednoti vizuelno sortirani izmeček, — eliminira naj slabše kose, ki sicer zajamejo vrednost celotne pošiljke, — ne poškoduje lesa v času preizkusnega postopka, — povečuje uporabnost lesa, tržno možnost in vrednost lesa, ker je sortiran po trdnostnih razredih. — tekoče zadeve Pod tekoče zadeve se razumejo zadolžitve po pravilniku SDK člen 11, ki v planu niso opisane. Odbori samoupravne delavske kontrole po TOZD naj prilagodijo plane dela za leto 1975 po svojih specifičnih pogojih. Prosimo člane vseh delovnih skupnosti, samoupravne in izvršilne organe, kakor tudi vse družbenopolitične sile, da po svojih močeh pripomorejo k čim boljšemu in uspešnejšemu delu odbora samoupravne delavske kontrole. Predsednik SDK ing. Banko Štefan (Nadaljevanje na 4. strani) Plan dela odbora SDK v letu 1975 Proizvodnja suhomonfažnih podbojev SN - 3 jo končana HrI HflKJ 1 p , I te«3m ■ 1 Več let je že minilo, kar se je pojavila potreba po podboju, ki bi se montiral po končanih vseh gradbenih pa tudi pleskarskih delih. Tako smo tudi v našem podjetju začeli že pred leti razmišljati o suhomontažnem podboju. V zahodnih državah je ta proizvodnja že nekako stekla, po stavbah so se že montirali podboji. Kot vsak nov izdelek, tako je tudi suhomontažni podboj prišel na razne razstave in na lesne sejme. Videlo se je, da je to izdelek, ki bo v prihodnosti zamenjal stari klasični masivni podboj. Tudi mi, ki smo obiskali razne sejme, nismo stali ob strani. Videli smo potrebo in ugotovili prednosti suhomontaž-nega podboja. Ogledovali smo podboje, zbirali prospekte, se pogovarjali o merah in pa kar je še posebej važno, ali bo trg, ki ga imamo mi, sprejel to noviteto. Po daljših razpravah v podjetju in pa v sodelovanju z nekaterimi gradbeniki, se je odločilo, da se pripravi nekaj prototipov suhomontažnega podboja. Ni bilo dosti, da smo obiskali sejem, da smo zbirali prospekte, pač pa je bilo še dosti dela, ki ga je bilo treba opraviti, da so se naredili prvi prototipi suhomontažnega podboja. Za uskladitev mer, izbiro primerne konstrukcije, je poskrbel razvojni biro, prototipe pa je izdelala prototipna delavnica. Prve podboje smo imenovali SM-1, drugi prototip je bil SM-2. Po odpravi še nekaterih pomanjkljivosti pa se je izdelal podboj, ki ga izdelujemo danes z imenom SM-3. Ko smo izdelali prve podboje in preštudirali tehnologijo, je bilo treba narediti izbiro strojev. To je bila zelo odgovorna naloga za tehnični kader tovarne Bled. Poleg izbire strojev in izdelave tehnologije je bilo treba izbrati in naročiti tudi rezila, profilne rez-karje in razne svedre za obdelavo teh podbojev. Izbrani stroji so začeli prihajati sredi lanskega leta. Kakor so prihajali stroji, tako se je tudi vršila montaža, že po prej predvideni tehnologiji. Sedaj so stroji že vsi montirani med seboj so povezani z gnanimi transportnimi valji. Tako je potrebno le malo število delavcev za izdelavo pokončnikov, prečnikov in oblog. Z odpravo še nekaterih pomanjkljivosti in izdelavo enega transporta, bo linija popolnoma avtomatična. Sedaj pa še o podboju, kakšen pravzaprav je. Ta odstavek velja le za zaposlene, ki podboja še niso videli, ali za zaposlene izven naše TOZD. Novi podboj izdelujemo iz iverice debeline 25 mm, furnirane na obe strani. Obloge so masivne, izdelane iz eksotičnega lesa, so enake pripirne kot tudi okrasne. Kot vezi podboja so napravljene tako, da ima pokončnik brazdo, v katerega se vstavi ravno prirezan prečnik in se z vijaki privije. Kotne vezi oblog so ravno tako med seboj privite z vijaki. Furnirano vratno krilo ima montirano ključavnico in dva nasadila 14,5 mm. Za mehko in dobro zapiranje skrbi tesnilo, ki je vdelano in montirano v elemente podboja. Podboj kot tudi vratno krilo je že lakirano in embalirano v kartonsko embalažo. Da bi vse te elemente lahko izdelali, je študij dela izdelal naslednjo tehnologijo. Iverice dolžine 2050 x 930 x 25 mm za-furniramo na obe strani, nato jih pravokotno obrežemo in zložimo v depoje višine 80 cm. Vsa ta dela opravljamo na strojih za izdelavo vratnih kril. Depoje oz. furnirane iverice pripeljemo k stroju za narezovanje širine podboja. Stroj, ki narezuje širino, je popolnoma avtomatičen, je tudi zelo natančen. Na tem stroju se postopek prične in tako potuje elemente do naslednjega stroja za robno furnira-nje. Nato sledi profiliranje po-končnika, robni prerez in izdelava brazde, nato pa še izdelava izvrtin za vijake in končno brušenje elementov. Tako potuje element za elementom, od stroja do stroja. Treba pa je izdelati še obloge, ki se izdelujejo ravno tako več ali manj na tekočem traku. Ko so elementi podboja strojno obdelani, suhobrušeni jih peljemo na lakiranje. V lakirnici se najprej obrizgajo robovi podbojev z ene strani in robovi okrasnih oblog z obeh strani. Nato gredo skozi lakirno linijo na lakiranje po istem postopku kot vratna krila. Najprej se nanese osnovni lak z valjčnim strojem in ko se osnova posuši v kanalu, gre na brušenje in na koncu se nanese pokrivni lak s polivanjem. Uporabljamo v glavnem contilack in pa Herbol lak. Po lakiranju se prične komple-tacija, montaža nasadil in pripirne ploščice, na kar pa še vstavljanje tesnila. Tako so pripravljeni vsi elementi za embalažo. Embalaža, kot sem že omenil, je kartonska, v katero se lepo zložijo vsi potrebni elementi v razstavljenem stanju za en podboj. V vsakem paketu je tudi vrečka, v kateri je lepilo, vijaki in plastični čepi za pokrivanje odprtin vijaka. Kartonsko embalažo lepo zapremo, jo zalepimo, na čelo paketa pa prilepimo etiketo, na kateri so vsi potrebni podatki o velikosti in vrsti podboja. Kocjančič - Pretnar Sestanek s štipendisti Dne 31. januarja 1975 smo imeli sestanek s štipendisti naše delovne organizacije. Na sestanku se je zbralo 13 štipendistov. Več se jih je opravičilo zaradi izpitov. Podoben sestanek organiziramo vsako leto med šolskimi po- čitnicami z namenom, da se pogovorimo o uspehih in problemih, ki jih imajo štipendisti pri učenju. Uvodni govor je imel tov. direktor, v katerem je poudaril skrb naše delovne organizacije za vzgojo kadrov, na kratko je obrazložil organizacijo podjetja ter ekonomsko problematiko v zvezi s splošnim stanjem v svetu. Priporočil je, da si v šoli pridobijo čimveč znanja, katerega bodo lahko koristno uporabili v praksi ter potrebo po še tesnejšem sodelovanju s podjetjem. Po tem smo jim na kratko razložili nov samoupravni sporazum o štipendiranju, na kar se je razvila kratka debata. Po razgovoru smo predvajali diapozitive o proizvodnji našega podjetja, nato pa smo se odpeljali v Bohinj, kjer smo si ogledali proizvodnji TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica. Sklepi samoupravnih organov SKUPNI DELAVSKI SVET (9. 1. 1975) 1. V delegacijo DS SOZD so bili na predlog TOZD in sveta delovne skupnosti skupnih služb imenovani: TOZD Bohinj: Janez Žitnik, Stanko Hodnik in Zalka Cufer TOZD Bled: Andrej Trojar, Ciril Kocijančič, Ivan Bernard TOZD Podnart; Franc Sitar, Alojz Tomažin, Pavla Urbanč TOZD Mojstrana: Janez Milonik, Jože Makovec, Peter Robič TOZD trgovina: Marija Gričar, Metka Poljanec in Otorino Šorli DSSS: Stanko Iskra, Jaka Repe in Drago Pauluša V DS SOZD delegiramo 3 delegate. 2. Obranaval je inventurni elaborat ter v zvezi s tem sklepe sveta za reklamacijo in inventuro in odbora SDK. Nanju apelira, da sklepe čimprej uresničita in o tem poročata SDS. 3. Stalna komisija za odprodajo osnovnih sredstev naj čimprej organizira odprodajo osnovnih sredstev in nekurantnega materiala. 4. Potrdil je reklamacijo vrat (stroški za premontažo nasadil in okovja) v znesku DM 983.24. 5. SDS nalaga komisiji za izdelavo sanacijskega programa, da v programu predvidi glede discipline določene sankcije. SDS ugotavlja namreč, da prepričevanja in prošnje za boljše delo ne rode uspehov. Zato naj bo iz programa razviden način rešitve neurejenih razmer. 6. Sprejel je pravilnik o samoupravni delavski kontroli. 7. Na predlog sveta za družbeni standard je sprejel stalno pokroviteljstvo smučarskega tekmovanja v spomin Tomaža Godca. 8. Pare. št. 881 k. o. Boh. Bistrica v izmeri 2564 m2 je odstopil občini Radovljica za potrebo izgradnje žičnic Kobla. 9. Jože Toman je bil imenovan za v. d. vodjo gospodarsko računskega sektorja do zasedbe vodje, oziroma najdalj za dobo 6 mesecev. 10. Za člana kolegijskega poslovodnega organa je bil imenovan direktor Jurij Hočevar, dipl. ing. 11. Da bi uskladili določila 22. in 23. točke 21. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v LIP Bled z 39. členom istega sporazuma ,se v 39. členu črta iz besedila »akt o sistemizaciji delovnih mest in analitični ocenitvi delovnih mest«, ker le-ta ni več skupen, ampak bo sprejela vsaka temeljna organzacija svojega. 12. S 1. 1. 1975 se izplačuje osebni dohodek, nadomestila osebnega dohodka, otroški dodatek in ostale prejemke (honorarji, CPR in pogodbeno razmerje) na naslednji način: Od celotnega zneska (iz navedenih naslovov) se — 1.500,— ND izplača v gotovini — razliko pa nakaže na račun hranline knjižice delavca. To določilo velja za delavce, ki so v LIP Bled v delovnem razmerju za nedoločen čas. S pristojnim zavodom v Skupščini občine Jesenice naj odgovorna služba sklene ustrezno pogodbo o izplačevanju nadomestil OD iz naslova bolovanj nad 30 dni za TOZD Mojstrana. 13. Za delegata za konferenco krajevne skupnosti Boh. Bela je bil imenovan Ivan Korošec — TOZD Bled (krlišče). 14. Potrdil je odpis carinskih stroškov (Bfrs. 8.920,—, Din 3.759,80) za brezplačno uvoženo pošiljko (naknadno jo je poslala f. Danckaert). SVET ZA DRUŽBENI STANDARD (8. 1. 1975; 1. Garsonjere na Bledu je dodelil: Ani Langus, Dobranu Ribiču in Andreju Kodeku Izpraznjeno stanovanje Franca Smukavca pa je dodelil Rudolfi Beguš. 2. Pravica uporabe stanovanja na Bledu, Gregorčičeva 4 se prenese od sedanjega imetnika pravice uporabe Franca Jalovca na novega imetnika Albino Jalovec. 3. Sprejel je sklep, da odstopamo od namenske gradnje stanovanjskih hiš na Rečici. O tem je treba bovestiti SOb Radovljica, da lahko parcelo razdeli. SVET ZA DELOVNE NORME (10. 1. 1975) 1. Obravnaval je pritožbo delavcev skladišča žaganega lesa lesa TOZD Bled, ki je po obravnavi in obrazložitvi ŠD Bled menil, da pritožba ni utemeljena zaradi tega, ker so podatki meseca novembra in decembra o preseganju normativov realni, 2. Za TOZD Bohinj, Bled in Mojstrano je podaljšal predložene normative, za TOZD Bled pa začasne spremenil v izkustvene. 3.S prejel je sklep, naj vsè normative, ki so začasni in ki imajo možnost, da se spremene v iskustvene ali tehnične, ŠD kar sam predlaga spremembo. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE 1. Potrdil je izpite za polkvalifikacijo. 2. Odobril je povrnitev stroškov šolanja na višji šoli za organizacijo dela v Kranju: — Antonu Noču in — Francu Globočniku Sklep velja od 1. L 1975. 3. Pavlu Sedlarju se v skladu s pravilnikom o izobraževanju kredit, ki ga je prejemal na tehniški šoli strojne stroke spremeni v štipendijo, štipendijo, ki jo je prejemal v I. semestru fakultete za strojništvo, pa vrne v 8 mesecih. 4. Na osnovi 17. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku je pripravnikoma Francu Čufarju in Ivici Preželj povečal obračunski postavki za 10 % za zadnjih 5 mesecev pripravniške prakse. 5. Vajencem se plača prevoz na delo (praktični pouk) kot ostalim zaposlenim. 6. Za uskladitev pravilnika o izobraževanju z novimi sporazumi je bila imenovana komisija v sestavi: — Ivan Robič — Franc Mencinger — Jordan Blaževič SVET ZA GOSPODARSTVO (28. 1. 1975) 1. Spremenil in dopolnil je osnutek samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO LIP Bled in ga dal v obravnavo zborom delavcev. 2. Sprejel je dodatek za minulo delo in stalnost pri DO, določil pa je nadomestila za gasilske vaje in seje izven delovnega časa, terenski dodatek, povračilo stroškov za službeno potovanje v TOZD, povračilo stroškov za začasno premestitev iz TOZD v TOZD, dodatek za delo na višini, višino minimalnega zneska, ki so ga delavci in vajenci dolžni sami kriti za prevoz in višino povračila stroškov prevoza, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prometnimi sredstvi. 3. Potrdil je spremembo predloženih kategorij v oddelku pohištva v TOZD Bohinj. Določanje kvalitete konstrukcijskega lesa (Nadaljevanje z 2. strani) Primerjalni testi med strojnim in vizuelnim načinom sortiranja lesa dajejo neizpodbitne dokaze. Praktično je pri mnogih kosih lesa vizuelno nemogoče določiti trdnostne lastnosti in so velikokrat zaradi tega izločeni kot slabši in nasprotno, da so dobro ocenjeni kosi v resnici trdnostno slabši. Le zelo, zelo skrbno strokovno in natančno vizuelno sortiranje blaga z oceno prinese neke povprečne rezultate. ranje) opravlja izredno hitro, saj je možna podajna hitrost do 122m/min je umevno, da mora biti pred in za strojem delo prav tako sinhronizirano in mehanizirano. Zaradi tega obstoji na začetku avtomatsko dodajanje lesa z napravo za razletvičenje, dalje naprava, ki kontrolira pravilen vstop posameznega elementa in za strojem avtomatska sortirna naprava, ki separira elemente na tri bokse. Pogled na stroj za klasificiranje lesa s strani računalnika, ki sprejema programske karte Princip delovanja naprave Industrijsko je razvitih že nekaj naprav odnosno strojev za klasificiranje lesa po trdnosti (ZDA, Avstralija, Anglija, Finska). Oglejmo si princip delovanja angleškega stroja MPC (Measuring Process Control ltd.) z vgrajenim avstralskim elektronskim računalnikom Plessey Computer-matic, ki je vključen v proces v tovarni Traeko, katero smo videli na Danskem. Srce stroja je computer, ki se naravna z vstavitvijo programske karte, za vsako dimenzijo lesa drugačno. Vstavljena programska karta sproži computer, da naravna na specifične trdnostne stopnje ter hkrati postavi naj nižjo stopnjo. Nastavitev s programsko karto velja torej le za klasificiranje enakega lesnega prereza, dočim je dolžina lesnega elementa lahko poljubna. Pokonci postavljen lesni element gre v stroj preko transportnih valjev in vodila pri čemer se s tipali visoko senzibilne naprave merijo vsa odstopanja od ravnine (krivost elementa), katere sproti beleži (registrira) computer. Nadalje pride lesni element med tri navpične valje, od teh dva funkcionirata kot vodilo, tretji montiran na nasprotni strani pa izvaja pnevmatično krmiljen pritisk (140 kg/cm2), ki se izvaja na podlagi programske karte. Odstopanja v upogibu, ki nastajajo zaradi tega učinkovanja primerja computer z incial-nimi podatki ter nazadnje določi končno vrednost gradacije. Meritev se opravi po sekcijah na vsakih 914 mm dolžine, vmes pa še petkrat kontrolira (torej na vsakih 152 mm), da ne bi bilo kake slabe točke. Nazadnje se vsak izmerjen presek avtomatično označuje z barvo odgovarjajoče trdnosti, ki preseku pripada, šobe za nanašanje raznih barv so nameščene na zadnjem vertikalnemu valju, vsaka barva pa pomeni določeno trdnostno stopnjo. Elektronski računalnik si zapomni tudi najnižjo trdnost in z ustrezno barvo nanese prav na koncu deske dolgo in debelo črto, ter nazadnje pošlje signal te naj nižje trdnosti še kortirni napravi, ki desko odvrže v predvideni depo. Da bi deska dobila tudi potrdilo o pravem izvoru gre še skozi dodatno markimo napravo, ki odtisne ime podjetja in kvalitetni znak ustanove, katera nadzoruje pravilnost izmere. Markirna naprava se po potrebi dodatno montira. Tako dobi lesni element kvalitetne oznake po posameznih sekcijah in končno kvalitetno oznako (najnižja izmerjena vrednost), ki je merilo za sortiranje po klasifikacijskih razredih. Ker se vse našteto delo (odči-tanje, merjenje upogiba, nanašanje barve, markiranje in sorti- še nekaj o dimenzijah lesa: stroj lahko sprejme vse prereze do velikosti 75 x 300 mm in dolžine od 1,80 do 7,20 m. miku znaša kapaciteta izmerjenega in sortiranega lesa kar 20 000 m3 lesa letno. Pri računanju rentabilnosti te naprave pa ne smemo upoštevati le količine lesa, temveč tudi druge rezultate in prihranke, ki jih prinese tak način dela. Izkušnje v severnih deželah so pokazale, da naprave gospodarno obratujejo, če klasificirajo 7 000 — 8 000 m3 lesa letno. V Angliji je prevzela nalogo zasledovanja rezultatov institucija za britansko standardizacijo (BSI). Po večletnem primerjanju med strojnim in vizualnim sortiranjem so ugotovili, da je pri delu, ki ga opravlja kompjuter pomembna boljša korelacija med elastičnim modulom in trdnostjo lesa. Tako dokumentirani uspehi so bili podlaga uradnemu priznanju pristojnih organov, da se imenovana strojna naprava sme uporabljati za delitev lesa po kvalitetnih razredih, ki se prodajajo na trgu. Vzporedno s to ugotovitvijo so bile tudi izpopolnjeni standardi za konstrukcijski les BSI-4978; BSI pa pri proizvajalcih opravlja kontrolo in izdaja kvalitetni znak. Vse naštete ugotovitve imajo že pozitiven odmev pri kupcih zioniranju presekov. Primer: Normalno so v Angliji zahtevali za stropno gredo premer 50 x 175 mm, po novi metodi pa za iste obremenitvene zahteve zadošča premer 38 x 175 mm, kar predstavlja 24 % prihranka pri lesu. Izračunali so, da bodo pri skandinavskih hišah, kjer tudi pri novih koncepcijah les predstavlja dokajšen delež, prihranili med 18 in 20 % in bo s tem lesna industrija pridobila boljše pozicije in nove prodajne argumente. Lastnik firme Traeko nam je povedal, da z uvedbo strojnega sortiranja pričakuje tudi pri strešnih poveznikih GN še dodatni prihranek vsaj 15 % pri izkoristku lesa, kajti z določitvijo trdnostnih stopenj bo najkvalitetnejši les vgrajen v spodnji pas poveznika, kvalitetni les v gornji pas, slabši les pa vstavljen v diagonalke ter s tako dognano razporeditvijo doseže možnost tanjšanja po debelini pri enakih nosilnih zahtevah ostrešja. Nov način določanja kvalitete konstrukcijskega lesa, ki si je utrl pot v severnih deželah Evrope, zelo resno proučujejo tudi Nemci ter je Otto Graf Institut iz Stutgarta prevzel enako nalogo kot angleška institucija BSI. Tudi evropska .organizacija za standardizacijo CEN je v svoj program stavila to problematiko in bo projekt izdelan v 18 me- Shematski prikaz merjenje in sortiranja lesa po trdnostnih stopnjah na tri kvalitetne razrede M 75, M 50 in M 25 Rezultati uvajanja in nadaljnji izgledi Stroj s pripadajočimi vlagal-nimi napravami in avtomatskim sortiranjem v bokse predstavlja kar zajetno investicijo (okrog 120 000 DM) in bilo željeno, da je čimbolj e izkoriščena njegova zmogljivost, saj pri polnem po- in konstruktorjih. Kupci so pripravljeni plačati po znatno višjih cenah les, ki je strojno merjen in sortiran po trdnostnih stopnjah, tako se v Angliji in na Danskem sklepajo pogodbe, ki so vrednostno okrog 20 % višje. Ker so konstruktorji dobili v roke zanesljivejše podatke za izračun nosilnosti lesnih konstrukcij se to že odraža pri dimen- secih. Mnoge dežele so torej že v polnem zamahu uvajanja in uveljavljanja novega, boljšega načina vrednotenja konstrukcijskega lesa, zato bo tudi pri nas slej ko prej potrebno dobiti ustrezne normativne akte, v podjetju pa proučiti kakšne so možnosti izboljšanja kvalitete in prihranka pri lastnih konstrukcijskih izdelkih. Na kratko o varstvu v letu 1974 Varstvo pri delu je eden od najvažnejših faktorjev, ki mora biti vedno prisotno v proizvodnem procesu. Neurejeni delovni pogoji, ki zadevajo pomanjkljivo zavarovane stroje, prekomeren ropot, zapra-šenost, prepih itd., so vzrok za odsotnost delavcev zaradi bolo-vanja in poškodb pri delu. V primerjavi z letom 1973, v katerem smo imeli 70 poškodb, jih je bilo v letu 1974 65 in to: TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 33 TOZD Bled 26 TOZD Mojstrana 3 TOZD Podnart 3 Poškodbe so zelo različnega izvira in se ne ponavljajo na istem delovnem mestu. Na strojih je bilo skupaj osem poškodb, ki so nastale zaradi nepazljivosti oz. neupoštevanja varnostnih predpisov in navodil (čiščenja v času obratovanja stroja, odstranjevanje odpadkov z roko, odstranjene varnostne naprave, nepravilno podajanje materiala itd.). Poškodbe so bile: na krožnih žagah 5 sekirostrojih 2 brusilnem stroju 1 Ostale poškodbe so v večini primerov pri transportu materiala, na prehodih, z ročnim orodjem itd. Na krliščih pa je bilo šest poškodb zaradi udarca ob les ali neprevidnega dela, kadar je les spolzek ali zmrznjen. Po mesecih je bilo največ poškodb januarja 9 in aprila 10 poškodb. Po dnevih pa: ponedeljek 13, torek 15, sreda 10, četrtek 10, petek 11, sobota 6 poškodb. Po urah: 1/10, 2/5, 3/6, 4/4, 5/10, 6/8, 7/6, 8/11 in na poti 5 poškodb. Po kvalifikacijah: VK/1, K/19, PK/23, NK/22 poškodb. Po spolu: 50 moških in 15 žensk (v letu 1973 pa 48 moških in 22 žensk). Zaposleni na delovnem mestu: Do 1 leta 23 poškodb od 1 do 5 let 11 poškodb nad 5 let 9 poškodb občasno 17 poškodb. Bolovanje To razmeroma kritično stanje zaradi odsotnosti od dela je bilo obravnavano na DS TOZD in OZD, kakor tudi na strokovnem kolegiju. Pri obstoječem organizacijskem sistemu, pogojih dela urejenosti delovišč in delovnih prostorov ne moremo pričakovati bistveno boljših rezultatov. Boljšo utrujenost delovnih pogojev in disciplino v zvezi z bo-lovanjem smemo pričakovati le z organizacijo lastne ambulante. V letu 1974 je bilo nad 100 oseb pregledanih v dispanzerju za medicino dela v Radovljici. Zdravniški izvidi teh oseb nam narekujejo posvetiti več pozornosti urejevanju pogojev dela. Vsekakor pa na bolovanje in poškodbe močno vpliva neusklajenost, delovno mesto, potreben delavec sposoben fizično in duševno in odločitev zdravnika oz. ocena zdravstvenega stanja delavca, ki se želi zaposliti. Preventivnih ukrepov t. j. cepljenja proti gripi se poslužuje nezadovoljivo število zaposlenih. Temu je vzrok različna ocena cepljenja. Poškodbe pri delu le z zelo nizkim % sodelujejo pri visokem '% boleznin. Poškodbe nam prikazujejo le precejšnje število, nizko pa v izgubljenih dnevih. Poškodbe so milejšega značaja, razen ene težje v TOZD Bled. Zavarovanje strojev Stroji potrebni za našo proizvodnjo so v večini primerov tuje izdelave. Čeprav so stroji kvalitetni po izdelavi, le-tem manjkajo varnostne naprave ali pa so pomanjkljive in ne ustrezajo za varno delo. Ugotavljanje pomanjkljivosti ne dela posebnih težav, pač pa večjo obremenitev že tako preobremenjeni vzdrževalni službi. Delovišča Idealno urejenega delovišča v naši delovni organizaciji si ne moremo predstaviti. Ce je že vse ostalo urejeno, manjkajo označeni prehodi. Zelo slabi delovni prostori so na obratu Lancovo in temu primerni so delovni pogoji na dotrajanih strojih. Krlišče v TOZD Bled ni primerno po zahtevah predpisov, v TOZD Podnart je nekoliko boljše, ureditev pa se dokončuje v TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica. Osebna zaščitna sredstva Osebna zaščitna sredstva so dodeljena po pravilniku o osebnih zaščitnih sredstvih. Prehrana Prehrana je urejena po TOZD. Te nimajo urejene skupne službe na Bledu. Požarna varnost Stanje opreme za gasilsko službo se je zelo uredilo. Opustili pa so se preventivni ukrepi predvsem čiščenje prahu, shranjevanje manjših količin lahko vnetljivih tekočin in upoštevanje določil, da morajo biti gasilni aparati vedno vidni, ne založeni z materiali. Red in varovanje okolja Pogoji za vzdrževanje reda v podjetju obstojajo, potrebno pa bi bilo za to le nekaj več smisla za sodobno gospodarjenje. Čistilne naprave za odpadne vode so v večjih TOZD urejene oz. se urejujejo. Preveč prahu pa še uhaja iz ciklonskih naprav. S. I. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Vsakoletna kratka analiza kvalifikacijske strukture zaposlenih v delovni organizaciji nam pokaže stanje kadrov na koncu preteklega oziroma na začetku tekočega leta. V preteklem letu ni prišlo do bistvenih sprememb v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Večje spremembe pričakujemo v letošnjem in prihodnjem letu, ker bo večje število kandidatov končalo šolanje. Določen napredek je nastal pri vseh kvalifikacijskih grupah, razen pri nekvalificiranih delavcih. Zaradi precejšnje fluktuacije v tej grupi ni prišlo do izboljšanja stanja, kljub tečajem, ki smo jih v tem letu izvedli. Na novo zaposleni v neposredni proizvodnji so pretežno nekvalificirani delavci. Zato moramo nekvalificiranim delavcem posvetiti večjo skrb pri vključevanju v tečaje za pridobitev naziva priučenega delavca (PK), ki je organiziran po TOZD-ih. V nekaterih TOZD-ih so tečaji v teku, v drugih pa bomo s tečaji v kratkem ponovno pričeli. Blaževič ISO - SPAN - najcenejši zidni gradbeni material Danes, ko živimo v času gospodarske stabilizacije in varčevanja, je to vprašanje še posebej aktualno. S tem vprašanjem, s kakšnim materialom naj gradimo, da bo gradnja ob istih statičnih, izolacijskih in ostalih fizikalnih pogojih najracionalnejša in najcenejša, sc ukvarjajo danes tako individualni kakor tudi profesionalni družbeni graditelji. Tako pri enih kot pri drugih je bilo slišati najrazličnejša mnenja, ugibanja in komentiranja. Med ljudmi je veljalo prepričanje, da po vseh zadnjih podražitvah cementa ISO-SPAN iz ekonomskega stališča ni več konkurenčen material. Posebno zanimivo je, da so večkrat prihajale te govorice in mnenja od ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo z gradnjo. Vse te govorice so nas spodbudile, da smo v našem projektivnem razvojnem biroju napravili podrobno ekonomsko-tehnično analizo vseh glavnih obstoječih gradbenih materialov, ki se uporabljajo oz. dobijo na domačem trgu. To so: a) opečni zidaki — polna in mrežasta opeka, b) lesobetonski zidaki — ISO-SPAN. Preden bi se omejili na številčno primerjavo, bi omenili faktor __ k. To je toplotno-prevodnostni koeficient. Ta nam pove, kakšne toplotno-prevodniške lastnosti ima določen zidni gradbeni material. Cim manjši je njegov faktor — k, tem boljše so njegove toplotno izolacijske sposobnosti. Z drugimi besedami povedano, stanovanje, ki bo grajeno z gradbenim materialom, ki ima nižji — k faktor, bo omogočalo, da bo pozimi v stanovanju bolj toplo, poleti pa bolj hladno. /V v. / S/ ■ Vs'/S/ '///. +HZ Ometan zid iz ISO-SPAN zidakov debeline 24 cm k = 0.90 Ometan zid iz mrežaste opeke debeline 29 cm in perlit ometa 2 cm. k = 0.90 Ometan zid iz mrežaste opeke debeline 29 cm in oblogo porolita 8 cm. k = 1.00 Ometan zid iz keramzitne opeke debeline 29 cm. k = 1.05 2 Ometan opečni zid iz polne zidne opeke debeline 38 cm. k = 1.10 Ometan zid iz mrežaste opeke debeline 29 cm. k = 1.20 ISO-SPAN ima vrednost — k: 0,90. Da bi z drugimi zidnimi gradbenimi materiali dosegli ali se vsaj približali tej vrednosti, je potrebno takšen zid še dodatno obložiti. To pa pomeni določen dodaten strošek, ki bo razviden iz ekonomsko-tehnične analize. PRIMERJAVA STROŠKOV GRADNJE Opomba: Normativi so vzeti iz »prosečnih norm u građevinar-stvu« in »kalkulacije gradbenih del« M. Pajka. Vsi materiali so pripravljeni na gradbišču. Cene so maloprodajne. Transport je obračunan po informativnem »ceniku gradbenih del v SR Sloveniji«. 1. ISO —SPAN zid Dimenzije zidaka: 120 x 24 x 25 cm Dimenzija zidu: 24 cm Opis Enota mere Količina po m2 Cena po enoti Cena po m2 ISO-SPAN zidak kos 3,33 35,20 117,22 transport (30 kom) kos 3,33 0,72 2,40 Beton m3 0,127 591,50 75,10 Cem. malta 1:2 m3 5,1 850,00 4,25 Delo VK ur 0,60 55,80 33,50 Delo NK ur 0,60 32,40 19,45 Skupaj: din 251,90 2. Mrežasta opeka s perlit izolacijskim ometom Dimenzije zidaka: 29 x 19 x 140 cm — M 150 Debelina zidu: 29 + 2 = 31 cm Opis Enota mere Količina po m2 Cena po enoti Cena po m2 Modularni blok kos 31 4,10 127,10 transport (30) kos 31 1,04 32,24 malta m2 1 20,00 20,00 perlit omet m2 1 110,00 110,00 plast, omet m3 1 40,00 40,00 delo VK ur 1 55,80 55,80 delo NK ur 1 32,40 32,40 Skupaj: din 417,54 3. Mrežasta opeka s porolit izolacijo Dimenzije bloka: 29 x 19 x 14 — M 150 Debelina zidu: 29 + 1 + 8 cm = 38 cm Enota Količina Cena Cena Opis mere po m2 po enoti po m2 Modularni blok kos 31' ' 4,10 127,10 porolit kos 12 5,70 68,40 transport-m (30 km) kos 3l - ' ■ ■■' 1,04 32,24 transport (30 km) kos 12 0,68 8,16 malta m2 1 : 25,00 25,00 delo VK ur 1,20 55,80 66,95 delo NK ur 0,70- . 32,40 22,70 Skupaj: din 350,60 .......r1 — 4. Keramzitna opeka Dimenzije zidaka: 39 x 29 x 19 cm Debelina zidu: 29 cm V» Opis Enota Količina Cena Cena mere po m2 po enoti po m2 zidak kos 12,5 17,30 216,25 transport (30 km) kos 12,5 0,46 5,75 EF malta m2 1 - 22,85 22,85 pločevina kg 0,73 21,38 15,61 delo VK ur 0,50 55,80 27,90 delo NK ur 0,50 32,40 16,20 Skupaj: din 304,60 (Nadaljevanje na 6. strani) Pregledano je bilo delo... V soboto, dne 1. 2. 1975 so se zaposleni v TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica zbrali na rednem letnem občnem zboru v Mladinskem domu. Kljub poznejši uri se je občnega zbora udeležilo precejšnje število članov sindikalne organizacije. Zbor je kritično pregledal dosedanje delo, ga analiziral in na podlagi pozitivnih in negativnih rezultatov sestavil okvirni plan dela za v bodoče. Ugotovljeno je bilo, da je bilo delo usmerjeno v reorganizacijo samoupravnih organov v TOZD in DO, na organizaciji podjetja, na delegatskem sistemu samoupravljanja v občini in SIS. Odbor se je zavedal, da je bila in da bo tudi v bodoče poleg gospodarske stabilizacije najpomembnejša naloga vsebina novih samoupravnih odnosov v TOZD, DO in drugih oblikah, naj bo ta na nivoju občine SIS in še drugih oblikah samoupravnega sistema. Mnogo je že bilo, mnogo pa bo še dela pri opredeljevanju samoupravnih pravic na nivoju TOZD in DO in nenazadnje SOZD. Uveljavljati bo treba težnje za nadaljnje in vse boljše razvijanje samoupravlajnja, ki je povezano z gospodarjenjem, organziacijo dela, kadrovskimi rešitvami itd., kajti vse to so dejavniki, ki pogojujejo doseganje višjih dohodkov. Da je bilo delo sindikalne organizacije usmerjeno prav na ta področja dela pričajo podatki, da se je na 11 sejah upravnega in nadzornega odbora obravnavalo in reševalo prav ta vprašanja. Na podlagi pregleda, kaj je bil opredmet obravnav na teh sejah, se je ugotovilo, da se je reševalo naslednje: 1. Vsa skrb je bila posvečena formiranju TOZD, združevanju v DO LIP Bled in združevanju v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. V ta namen so bili organizirani širši družbenopolitični aktivi in zbori delavcev. 2. Na skupnih in na posameznih zborih zaposlenih po oddelkih in izmenah so bili obravnavani in sprejeti sledeči osnutki samoupravnih aktov in program: — Statut TOZD — Statut DO LIP Bled — Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo LIP Bled — Skupni samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — Samoupravni sporazum o. združevanju v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske — Samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa podpisnic Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD — Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO LIP Bled — Akcijski program za stabilizacijo za TOZD »Tomaž Godec« 3. Na posebnem skupnem zboru je bla obravnavana pereča problematika prodaje in v zvezi s tem proizvodnja opažnih plošč.' Po kasnejših ugotovitvah je bilo ugotovljeno, da je bil sklic in delo zbora potreben in uspešen. 4. Vsa važnejša vprašanja se je vedno reševalo skupno z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvenimi kadri v TOZD. Ugotovljeno je bilo, da je bila taka oblika sodelovanja pri delu ' nujna in uspešna. Poudarjeno je še bilo, da takega sodelovanja nikdar nihče ni odrekel. 5. Poleg navedenih in izvršenih nalog je bilo ugotovljeno, da je upravni odbor reševal še Vrsto drugih vprašanj kot so vprašanje rekreacije delovnega človeka, to je vprašanje športa in izvedbe tovariškega srečanja vseh zaposlenih v podjetju. Upravni odbor je reševal vprašanja s stanovanjskega področja in ugotovil, da se je to vprašanje reševalo zadovoljivo. Obravnaval in zasledoval je delo odbora obratne okrepčevalnice in pomagal pri reševanju določenih perečih vprašanj. Na dnevnih redih svojih sej je bilo vprašanje regresiranja za oddih na morju, vendar je bilo ugotovljeno, da za to vsi predlagani niso imeli posluha in niso sprejeli te ugodnosti, nadalje vprašanje udeležbe na proslavah prirejenih v okviru občine oziroma republike, pa tudi druga vprašanja, kot je vprašanje preskrbe z ozimnico s katero ni bilo tako malo dela. Kot eno važnejših vprašanj je upravni odbor obravnaval in reševal tudi vprašanje delitve pomoči socialno ogroženim, katerim je bila nudena s strani sindikalne organizacije in s strani Občinskega sindikalnega sveta. Na zadnjih zborih po delovnih enotah in izmenah se je obravnavalo akcijski program za stabilizacijo in so ga vsi zbori tudi soglasno sprejeli. Nujno je, da se bo vse tisto, kar je v tem programu zapisanega tudi uresničilo, to pa nam bo uspelo samo, če se bo vse sile združilo v to smer. Na koncu svojega poročila se je predsednik zahvalil vsem članom Upravnega in Nadzornega odbora, vsem vodstvom družbe-no-političnih organizacij, vodstvenim kadrom TOZD in DO, ki so Upravnemu odboru pomagali pri njegovem delu, novoizvoljenemu odboru pa je zaželel čimveč uspehov pri bodočem delu. V razpravi na poročila so poleg ostalih sodelovali tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Vrabec Marjan, sekretar sveta ZK LIP Bled tov. Lavrič Jože in direktor podjetja tov. Hočevar Jurij dipl. ing. Po končanem občnem zboru so se udeleženci ob zvokih do bre glasbe veselili pozno v noč: ISO-SPAN - najcenejši... (Nadaljevanje s 5. strani) 5. Polna zidna opeka Dimenzija opeke: 12 x 25 x 6,5 cm NF M 200 Debeline zidu: 25 + 1 + 12 = 38 cm Opis Enota mere Količina po m2 Cena po enoti Cena po m2 polni zidak kos 147 1,93 283,71 transport (30 km) kos 147 0,20 29,40 malta m2 1,00 35,35 35,35 delo a) VK ur 1,74 55,80 97,10 b) PK ur 1,29 39,60 51,10 c) NK ur 1,42 32,40 46,00 Skupaj : oz. din 542,66 din 542,70 6. Mrežasta opeka Dimenzije zidaka: 29 x 19 X 140 cm Debelina zidu: 29 cm Opis Enota mere Količina po m2 Cena po enoti Cena po m2 modularec kos 31 4,10 127,10 transport (30 km) kos 31 1,04 32,24 malta m2 1 20,00 20,00 delo VK ur 1 55,80 55,80 delo NK ur 1 32,40 32,40 Skupaj: din 267,54 REKAPITULACIJA GRADBENIH STROŠKOV Zid Debelina cm Cena din/m2 Index 1. ISO-SPAN 24 251,90 100 2. mrežasta opeka + perlit 31 417,54 166 3. mrežasta opeka + porolit 38 350,60 139 4. keramzitna opeka 29 304,60 121 5. polna zidna opeka 38 542,70 215 6. mrežasta opeka 29 267,54 106 Skupni ekonomski učinki A Prihranki pri investiciji 1. Prihranek pri transportu: Znatna prednost ISO-SPAN zidakov je ta, da so ti zidani v primerjavi z ostalimi opečnimi materiali glede na volumen precej lažji. To se posebno odraža v transportnih stroških. Za enonadstropno stanovanjsko hišo z osnovno površino cca 100 m2 znaša pri zunanjih zidovih debeline 38 cm, teža opeke preko 130 ton in je za njen prevoz potrebno vsaj 10 voženj težkega kamiona s prikolico. V kolikor bi uporabili za isti objekt »ISO-SPAN« bi tehtal ves material okrog 5 ton, kar pa lahko pripelje enak kamion z eno vožnjo. Pravilno vskladiščenje, vzgled dobrega gospodarjenja 2. Prihranek pri zidanju: Zid Debelina zidu K Prihranek v primeru, da zidamo z ISO-SPAN zidaki (din/m2) 1. ISO-SPAN 24 0.90 000,00 din 2. mrežasta opeka + + perlit — 2 cm 24 0.90 165,64 din 3. mrežasta opeka + + porolit 31 1.00 98,70 din 4. keramzitna opeka 29 1.05 52,70 din 5. polna zidna opeka 38 1.10 290,80 din 6. mrežasta opeka 29 1.20 15,64 din Iz primerjalne tabele je jasno razvidno, da so gradbeni stroški med prikazanimi izvedbami zidu najnižji ob uporabi ISO-SPAN zidakov. Prednost te izvedbe je tudi v tem, da se pri betonskih delih (stropne plošče, okenske preklade, stebri, ojačitve) pri gradnji sproti prekrijejo z ISO-SPAN ploščami. Ta zaščita betonskih delov na fasadi je v pravilniku o toplotni zaščiti predpisana. 3. Prihranek pri koristnem prostoru: Ce primerjamo med seboj dva zida, zid iz ISO-SPAN-a in zid iz mrežaste opeke obložen s porolitom 8 cm, ki imata približno enak koeficient K, ugotovimo, da smo za to, da smo dosegli pri zidu iz mrežaste opeke približno enako toplotno izolacijsko sposobnost zidu, izgubilo 14 cm koristnega prostora. Za toliko mora biti namreč zid iz mrežaste opeke širši. Ker je zid iz ISO-SPAN zidakov pri boljši izolacijski sposobnosti za 14 cm tanjši, se na isti površini pridobi več koristnega stanovanjskega prostora oz. se za isto velikost stanov, prostora zmanjšajo zunanje dimenzije hiše. Prihranek za 1 m2 zidne površine, pri etažni višini 2.40 m znaša ta prihranek: 0.14 ---- = 0,058 m2 2.40 Ako je vrednost stanovanjske površine do III. gradbene faze 1150 din/m2 je vrednost prihranjenega prostora: 0,058 X 1150 = 67.— din/m2 4. Prihranek pri ogrevalnih napravah: Boljša toplotna izolacija zidu omogoča znatno zmanjšanje toplotnih izgub. Posledica tega je pocenitev ogrevalnih naprav oz. zmanjšanje števila in velikosti radiatorjev. B Prihranki pri eksploataciji. 1. Prihranek pri gorivu: Uporaba ISO-SPAN zidakov omogoča boljšo toplotno zaščito. To pa pomeni, manjšo porabo goriva za ogrevanje stanovanjskih prostorov. Ker se je v zadnjem času cena tako premoga kakor tudi kurilnega olja znatno povečala, je vsak prihranek pri gorivu zelo dobrodošel. Ob upoštevanju temperaturnih nihanj med kurilno sezono, ki traja okrog 232 dni v letu, se za enosezonsko ogrevanje računa z 1508 urami. Tako znaša prihranek toplote: 6032 kalorij/m2 letno oz. izraženo v dinarjih: a) uporaba premoga: 1,36 din za 1 m2 b) uporaba olja: 1,80 din za 1 m2. To so vsakoletni prihranki, ki jih lahko smatramo kot neke vrste obresti. Iz vsega tega je razvidno, da se z uporabo ISO-SPAN zidakov gradnja tako individualnih kakor tudi družbenih objektov znatno poceni. Pri tem se kvahteta i ampak občutno izboljša. Priprave na KO V radovljiški občini se v teh dneh intenzivno pripravljajo na konstituiranje krajevnih organizacij SZDL. Hkrati z organizacijskimi in vsebinskimi pripravami, sklicujejo širše politične aktive, na katerih razpravljajo o predlogu statuta in novih pravil KO SZDL. O poteku priprav na konstituanto ter o izvedbi javnih razprav o statutu in pravilih so spregovorili tudi na zadnji seji IO Občinske konference SZDL v petek, 17. jan. ter na skupnem posvetu vseh predsednikov SZDL v ponedeljek, 20. jan. O statutu SZDL organizirajo javne razprave tudi sindikati na političnih aktivih v TOZD in OZD. Izvršni odbor Občinske konference SZDL je na osnovi dosedanjih predlogov iz javnih razprav sprejel vrsto stališč, ki zadevajo bodočo organiziranost SZDL v občini. S temi stališči so soglašali tudi vsi predsedniki krajevnih organizacij. V občini so sklenili, da bodo na področju vsake KS ustanovili do konca februarja KK SZDL, ki bo štela od 20 do 60 delegatov. V vsakem naselju oz. vasi, bodo volili 2 do 3 delegate, ki bodo predstavljali jedro bodočih vaških odborov SZDL. V konferenco bodo delegirali svoje delegate vse družbeno politične organizacije v KS, vse družbene organizacije in društva ter sindikalne organizacije iz TOZD in OZD, ki imajo sedeže na območju KS. Konference bodo na stanovanja ne poslabša, Ribič D. konstituiranje SZDL ustanovni seji volile 7 do 15 članski izvršni odbor, ki ga bodo sestavljali predsednik in tajnik konference, predsedniki koordinacijskih odborov in delegati družbeno političnih organizacij in sveta KS. Seje izvršnega odbora bo vodil predsednik konference. Sprejet je sklep, naj bi vsaka krajevna konferenca SZDL imela 3 do 5 kandidacijskih odborov, ki jih bodo sestavljali delegati družbeno političnih organizacij v KS. V skladu s statutom SZDL bodo predsednike teh odborov volili na seji konference, ker bodo le-ti hkrati tudi člani izvršnega odbora. Predvideno je, da se koordinacijski odbori ustanovijo za urejanje vprašanj pomoči ostarelim in onemoglim občanom, za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, za SLO, za volitve in razvijanje revolucionarnih tradicij in organizacijo proslav. Člane odbora bodo imenovali na IO. KO SZDL. Vsaka krajevna konferenca SZDL, kjer se za to kaže potreba, bo izvolila sekretariata sekcije za družbeno aktivnost žensk in za kmečka vprašanja, ponekod pa še za turizem in komunalna vprašanja. V manjših KO SZDL bo sekcije vodil IO. Predsedniki KO SZDL so soglasno sklenili, da se prispevki članov za letno članarino ne bi povečali in naj bi tudi v bodoče znašali le 5,00 din. Prispevki in druga finančna sredstva, ki jih bodo po dogovoru s svetom KS dobivale krajevne konference za opravljanje posebnih nalog — organizacijo javnih razprav, zborov občanov, prireditev ter raznih akcij, se bodo porabili le na osnovi sklenjenih dogovorov in sklepa konferenc. Pravila KO SZDL bodo na osnovi statutarnega sklepa, ki ga pripravijo koordinacijski odbori, sprejeli na 1. seji novoizvoljenih konferenc. Za sestavo pravil občinske konference SZDL pa je IO imenoval 3 člansko delovno skupino, ki jo vodi predsednik SZDL Franc Jere. Ta skupina bo nudila strokovno pomoč tudi KK SZDL pri sprejemanju njihovih pravil. JR Občani v krajevni skupnosti Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica je največja organiziranost občanov v Bohinju, ki se razprostira od Soteske pa do Ukanca in ima nekaj več kot 2800 prebivalcev ter obsega vasi Nomenj, Lepence, Bitnje, Nemški rovt, Ravne, Brod, Savico, Kamnje, Polje, Žlan, Ribčev laz, Ukanc in mestno naselje Bohinjsko Bistrico. Poleg te krajevne skupnosti so v Bohinju še tri, in sicer krajevna skupnost Stara Fužina, Srednja vas in Kopriv-nik-Gorjuše. Glavna naloga krajevne skupnosti je, da v njej zadovoljujejo občani in delovni ljudje svoje potrebe, interese in zadovoljstvo. Da pa to sploh lahko dosežejo, pa je Ustava SRS prinesla določene zaključke, kako naj bo posamezna krajevna skupnost organizirana za normalno delo. Občani so izmed sebe izvolili na volitvah naslednje organe upravljanja na področju krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica: Skupščina krajevne skupnosti Janez Cvetek, predsednik skupščine, Resman Cene, podpredsednik, člani pa so Janez Andolšek, Jože Arh, Ivo Cundrič, Gabrijel Erlah, Janez Cerkovnik, Alojz Iskra, Janko Lapajne, Janez Korošec, Jože Košnik, Janez Medja, Franc Pikon, Ivan Veber, Janko Kovačič, Jože Cvetek, Marija Frelih, Svenšek Janko, Polajnar Albin, Sodja Janez, Arh Janez, Smukavec Anton, Stare Elica, Strgar Alojz, Soklič Milan, Cvetek Franc, Hribar Jože, Fartek Rozka, Krive Anton, Odar Janez, Sežun Angelca, Ceklin Rezka, Košnik Mirko, Cufer Francka, Ravnik Ivan, Medja Franc, Žmi-tek Franc, Žvab Tomaž, Vidmar Jože, Novoselec Cilka, Sodja Franc, Rozman Stanko, Sodja Jože, Gašperin Jože. Skupščina krajevne skupnosti šteje skupaj 44 delegatov. Občani so izvolili na javnih volitvah 16 članov, 19 članov so imenovale delovne organizacije iz področja krajevne skupnosti, enega člana je imenovala kmetijsko-zemljiška skupnost, 8 članov pa so imenovale družbenopolitične organizacije. Skupščina krajevne skupnosti je na svoji prvi seji izvolila naslednje organe: Svet krajevne skupnosti Žitnik Janez, predsednik, Bajt Franc, podpredsednik, člani pa so: Medja Franc, škantar Jože, Smukavec Anton, Lapajne Janko, Langus Franci, Rozman Anton, Rozman Janez, Žvan Jože, Šiljar Janez, Cvetek Janez, Košnik Jože, Vidmar Uroš, Žvab Ivan. Svet šteje skupaj 15 članov. Komisija za urbanizem in varstvo okolja Rozman Janez, predsednik, člani — Veber Ivan, Rožič Boris, Repinc Franc, Zupan Mirko. Komisija za investicije in komunalne zadeve Langus Franci, predsednik, člani — Dobravec Stanko, Korošec Janez, Vojvoda Franc, Bijol Franc. (Nadaljevanje na 8. strani) Na kratko iz tulih časopisov HOLZ-KURIER — Wien — Statistični podatki o planskih količinah sečenj lesa v Zahodni Nemčiji za obdobje 1971—1975 (v 1000 m5) hrast bukev S j bor s’c upaj 1971 1.729 (6 %) 6.808 (26 %) 13.886 (52 %) 4.322 (16 %) 26/7*5 tino ■') 1972 1.528 (6 %) 6.421 (24 %) 14.039 (54 %) 4.134 (16 %) 26.172 (100 %) 1973 1.519 (6 %) 6.346 (24 %) 13.937 (54 %) 4.275 (16 %) 26.077 (100 %) 1974 1.608 (6 %) 6.557 (23 %) 14.188 (51 %) 5.600 (20 %) 27.953 (100 %) 1975 1.597 (6 %) 6.673 (25 %) 14.006 (53 %) 4.350 (16 %) 26.626 (100 %) Od 9. 1. 1975 — Primerjava z januarjem 1973. leta (100 %) kaže nadaljnje znižanje cen žagani hlodovini v Avstriji (cene kamion fco. cesta): 1974 — julij 139,5 %, avgust 133,1 %, oktober 117,5 %, november 114,9 %, december 111,5%. Od 30. 1. 1975 — Cene žaganega lesa za dunajsko področje (fco. Po informacijah, ki jih prinaša »Gradjevinarstvo i industrija gradjevinskog materijala« (od 28. 12. 1974), se pričakuje nadaljnje zmanjšanje gradbene dejavnosti v Švici v 1975. letu. V primerjavi z 1974. letom za več kot 15 %. Recesija v gradbeništvu se bo nadaljevala tudi v letu 1976. žaga) — domači trg 1 m3 OSch 28. 8. 74 11.12.74 22. 1.74 s/j: 0 II kv. 16 cm + 2.180—2.280 1.910—2.100 1.910—2.100 0 III kv. žagopadno III/IV kv. 16 cm + III IV kv. 8—15 cm 1.980—2.100 1.750—1.850 1.700—1.850 1.700-1.900 1.350—1.480 1.300—1.400 1.700—1.900 1.320—1.450 1.260—1.370 macesen: bulsi I/II nežamano UH žamano 16 + 2.430-2.630 2.330—2.530 2.380—2.530 2.200-2.350 2.050—2.250 2.100—2.200 2.200—2.350 2.050—2.250 2.100-2.200 — V članku o modernizaciji žagarske industrije je podana tabela o porabi žaganega lesa v nekaterih državah Evrope (m!/1000 preb.): 1950 1972 Avstrija 194 283 Italija 40 76 Zahodna Nemčija 157 188 Švica 202 272 Švedska 402 558 Jugoslavija 88 89 Grčija 52 67 Evropa 118 151 Od teh količin se porabi v gradbeništvu cca 60 °/o , v pohištveni industriji 20 % in za državah zelo različni. embalažo 20 %. Ti proporci so v posameznih Pri porabi žaganega lesa v gradbeništvu odpade na izgradnjo novih stanovanj cca 40 %, ostale novogradnje 45 % in na vzdrževanje in popravila 15 %. HOLZ-ZENTRALBLATT — Stuttgart Od 15. 1. 75 — V članku, kjer se obravnava gradbena dejavnost in težave v zvezi s prodajo stanovanj, je podatek, da je danes v Zahodni Nemčiji 350.000 stanovanj praznih. Prodajo ovirajo visoke cene in visoke najemnine. Samo na področju Nordhein-Westfalen je 180.000 in na področju Baden-Württenberg 130.000 praznih stanovanj. Od 17. 1. 75 — V tej številki časopisa je podana zanimiva tabela o svetovni proizvodnji furnirja (v 1000 m3): 1960 1970 1972 Zahodna Nemčija 300 280 240 Jugoslavija 46 200 192 Italija — 180 180 Španija 21 84 127 Nizozemska 36 84 86 Francija 74 68 67 Vzhod + Sovjetska zveza 273 874 1152 Japonska 84 250 300 Kanada 26 44 32 Brazilija 25 368 395 Filipini 56 140 169 Slonokoščena obala 2 60 70 Kongo 9 61 61 Malezija 3 32 51 Zaire — 50 50 Od 20. 1. 75 — Zahodna Nemčija v 1974. letu: Izvoz lesa zvišan, uvoz zmanjšan (primerjava z letom 1973). Izvoz: hlodovina listavcev + 39 °/o hlodovina iglavcev +115 % žagan les listavcev — 418.000 m3 + 71 % žagan les iglavcev 771.000 m3 + 205 % Prispevek domačega trga Ob zaključku delovnega leta 1974 in ob analizi rezultatov poslovanja, upoštevajoč neštete težave zlasti v pogledu spreminjanja ekonomskih pogojev in ukrepov, ugotavljamo, da se je prodaja na domačem trgu poslužila najuspešnejše metode za plasman blaga iz svojega proizvodnega programa in obvezno izpolnila dokaj uspešno. Da je temu tako, posredujemo tabelarni pregled o izvršitvi zadanih obvez za leto 1974: Sortiment Eno- ta mere plan letni količ. realizacija o/0 j po količ. finančna po izvršiti količ. Žamanje prm 1.627 2.494 462.329,90 149,2 Sekanci prm 11.000 23.658 3,705.919,00 215,1 Žagan les s/j m3 — 1.171 2,208.088,70 — st./str. obloge m2 120.000 201.848 14,379.112,95 168,2 krila finalna kom 50.000 28.010 10,760.428,00 56,8 krila za plesk. kom 50.000 62.930 12,291.328,75 125,9 kompl. vrata fin. kom 39.600 31.653 21,150.521,95 79,9 kompl. vrata ples. kom — 14.338 7,190.657,70 — vhodna vrata kom 1.600 2.729 2,881.934,30 170,6 stran. el. z dod. kom 1.600 931 300.381,00 58,2 garažna dvokr. kom 2.000 634 1,408.994,40 31,7 garažna dvižna kom — 300 838.702,00 — gradbene plošče m2 200.000 204.357 31,177.902,05 102,2 zaboji m3 1.530 2.202 4,077,171,25 143,9 Iso-Span kom 710.000 579.949 12,333.440,85 81,7 garaže v paketu kom — 5 50.160,00 — okna-vrata dal. kom 9.950 5.621 2,780.267,00 56,5 stik -4 kom — 205 71.750,00 — lesna moka kg — 147.685 292.742,20 — Planirano Realizirano 107.837.760.00 128.261.832.00 118,2 Stopajoč v novo delovno leto se že v samem začetku porajajo novi problemi, s katerimi se bomo srečevali vedno pogosteje. Problemov, katerih ni malo, smo se lotili že v mesecu januarju in sicer pri sestavi letnih in mesečnih planov. Pri sestavi plana prodaje za mesec januar se nismo mogli poslužiti običajnih metod, t. j. uporabiti za osnovo planiranja realizirane količine v januarju preteklega leta, povečane za 20 %. Iz prikaza lanskoletne realizacije po vrednosti za mesec januar ugotavljamo, da smo uspeli plasirati naše izdelke v skupni vrednosti 5,489.293.— din. Za mesec januar 1975 smo planirali in sprejeli obvezo za prodajo v NP vrednosti 11,294.050.— din, ali v odnosu na lanskoletno realizacijo kar z indeksom 205 %. Plan je bil postavljen dokaj optimistično, zlasti še glede na to, da so naši kupci dobro ali še preveč založeni z blagom raznih vrst, da se še niso zaključile inventure, da je preče vprašanje premajhne kapacitete skladišč, da je za naše artikle mrtva sezona in med ostalimi problemi hiperproduk-cija stavbnega pohištva. Kljub navedenim težavam ugotavljamo, da nam je uspelo v mesecu januarju 1975 doseči realizacijo z naslednjimi rezultati: Izvršitev plana prodaje po sortimentih — domači trg — Januar 1975 Sortiment Enota Planirana mere količina Izvršena količina Planirana Izvršena realizacija realizacija po vredn. po vredn. žagan les s/j in3 800 105 — 153.062,— Stropne obloge m2 10.000 17.268 736.000 1,317.408.— Stavbno pohištvo kom 12.150 12.505 6,259.500 5,801.901,— Gradbene plošče m2 15.000 21.185 2,426.000 3,427.455,— Zaboji m3 160 117 327.100 252,520,— ISO-SPAN kom 30.000 27.153 751.450 675.951,— Žamanje-sekanci prm 2.000 1.617 374.000 302.345,— STIK — 4 kom — 400 — 140.000.— STUDOR grt. grt. 150 — 420.000 — SKUPAJ: 11,294.050 12,070.642,— Uvoz: ali 107 % hlodovina listavcev — 31 % hlodovina iglavcev — 28 % žagan les listavcev — 510.000 m3 — 28 % žagan les iglavcev — 2,700.000 m3 — 38 % — Avstrijski izvoz lesa v novembru 1974 je manjši: žagan les iglavcev — november 73 280.664 m3 žagan les iglavcev — oktober 73 247.033 m3 žagan les iglavcev — november 74 (— 18 %/oktober 74) 202.563 m3 Zmanjšan je izvoz žaganega lesa v novembru v Italijo, Nizozemsko, Jugoslavijo in ostale izven evropske države, v Zahodno Nemčijo je nekoliko povečan, v Švico pa nespremenjen. Primerjava za obdobje januar—november 1974 z istim obdobjem 1973. leta kaže zmanjšan izvoz za 8,7 %. Po posameznih državah: v Italijo — 6,7 %, Zahodno Nemčijo — 54,5 %, Nizozemsko — 38,8 % in Švico — 13,7 %. Ker je še vedno pereče vprašanje in problem odpreme stavbnega pohištva, to pa zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora, podajamo posebej pregled realizacije stavbnega pohištva v januarju 1975, proizvodnje TOZD BLED: Količinska zadolžitev 11.200 komadov realizirano 11.675 komadov ali 104,24 % Vrednostna zadolžitev 5,263.000.— din realizirano 4,862.925.— din ali 92,40 % Iz navedenega pregleda je ugotoviti, da prodajo nismo vršili točno po planirani strukturi po sortimentih, oziroma da smo prodali manj kvalitetnih in več navadnih vrat. Upoštevajoč navedeno problematiko že v samem začetku izvajanj, smo mneja, da smo mesec januar z izvršitvijo 107 % svojo nalogo uspešno zaključili. Prva faza izgradnje Koble dograjena Dolgo pričakovane želje Bohinjcev in tudi ostalih smučarjev so se po pričakovanju v pričetku meseca februarja letos uresničile. Namreč na pobočju Koble nad Bohinjsko Bistrico je bila dograjena prva faza smučarskega centra Kobla. Prvi žičnici-vlečnici Bohinjska Bistrica, ki je bila postavljena na pobočju pod vasjo Ravne v letu 1972, se je pridružila 1000 m dolga sedežnica Kobla I. Kapaciteta sedežnice je 800 smučarjev na uro, možnosti koriščenja smučarskih prog pa so dokaj velike. Dograjena je centralna smučarska proga dolga nad 1400 m na kateri se normalno brez večje gneče lahko smuča več kot 3000 smučarjev ne glede na njihovo sposobnost smučanja. Seveda pa je vsem tistim smučarjem, ki ne obvladajo tako dobro te lepe panoge na razpolago še smučišče ob vlečnici Bistrica, ki sprejme najmanj 500 smučarjev. Tehnični prevzem je bil opravljen kot rečeno v prvih dneh februarja, uradne otvoritve pa še ni, kajti konzorcij KOBLA je mnenja, da bi bilo to slavje takrat, ko bi zapadel sneg, kajti brez snega in smučarjev ni pravega efekta in smisla. Tako, doslej so Bohinjci čakali, kdaj bo izgradnja žičnice dokončana, zdaj pa zopet čakajo na sneg in smučarje. No, tudi to bo slej ko prej urejeno, kajti resnično je lahko pričakovati, da bo Bohinj tudi še letošnjo zimo dobil sneg. (Op. uredništva — v času redakcije tega članka, ni bilo še snega!). Otvoritev žičnice bo popestreno tudi z razstavo fotografij, ki prikazujejo smučišča na Kobli, nadalje bo v organizaciji fotografij, ki prikazujejo smučišča na Kobli, nadalje bo v organi« zaciji foto krožka pod vodstvom Mihelič Egona predvajano tudi diapozitivi z motivom Kobla in njena okolica, najvažnejše pa bo slavnostna seja konzorcija, kjer bo določeno kdo bo upravljalec žičnic Kobla. V kolikor pa snega tudi v mesecu februarju ne bo, pa bo dokončana tudi II . faza žičnic Kobla s čemer bi smučišče pridobilo še eno sedežnico dolgo 1400 m in 1000 m dolgo vlečnico. Ta izgradnja pa bo gotova ne glede na vremenske pogoje najkasneje do 15. marca letos. S tem bi dobilo smučišča pod Koblo eno izmed najlepših smučarskih prog v Sloveniji, lahko dostopno — v bližini žičnice je železniška proga, smučarski center pa povezuje tudi cesta Bled—Bohinj in Bohinj—Škofja Loka ter Bohinj—Podbrdo. To pa je osnovni pogoj in garancija za dober obisk smučarjev. Ob dokončni izgradnji žičnice Kobla II bo možno izpeljati najmanj 5 dobrih slalom prog, najmanj 3 proge za veleslalom dolge 2000 m, če pa bi bili smučarji voljni potovati od zgornje postaje žičnice Kobla II »peš« še cca 300 m navzgor, z minimalno ureditvijo proge (posek), pa bi bila odprta ena izmed redkih če ne edina smuk proga v Sloveniji z dolžino nad 3000 m. Z dograditvijo žičnice Kobla III (predvideno v letu 1976/77) pa bo možno postaviti smuk progo dolgo preko 4000 m. 3. žitnik Dopisujte v Glasilo OGNJENI .ZUB/JI Pospešiti sodelovanie med proizvodnio in potrebam trga Velikokrat se zgodi, da vidiš in slišiš raznovrstne reklame po TV, radiu in dnevnem časopisju, vendar, ko se odločiš, da kupiš ta ali oni artikel, obletaš nič koliko trgovin brez uspeha. Uspeh je izostal, ker ponujanega izdelka še ni na trgu. Slični problemi se dogajajo tudi pri nas v našem TOZD in OZD. Velikokrat razstavljamo naše nove izdelke: vrata, pohištvo, ipd. po raznih sejmih; ko jih pa kupec hoče kupiti, jih ni ali pa mora nanje čakati mesec ali več. Dospela naročila so pogojena z roki odpreme. Zgodi se, da naročenih vrat nimamo na zalo- jo potem solidnejšega proizvajalca. Upam, da nam je vsem dobro poznana situacija na jugoslovanskem tržišču — prenasičenost z artiklom naše proizvodnje. Obstoječe tovarne razširjajo svoje kapacitete, gradijo se nove tovarne vrat. Kam s takšno količino stavbnega pohištva ni le samo vprašanje, ampak problem. Potrebno bo navezati stike z gradbenimi podjetji, ki bodo v glavnem postali največji potrošniki, če upoštevamo dejstvo, da je zasebna gradnja v upadanju. Preorientacija na gradbenike kot potrošnike naših vrat, nam bo narekovalo potrebo po spre- Zaželjeno je tudi, da vsak mlad član kolektiva, v kolikor ni drugje včlanjen v gasilstvo, postane aktiven član našega društva. V zimski sezoni 197-1—75 bomo organizirali za vse, ki šc nimajo ustreznega znanja tečaj za izprašane gasilce. Ugotovili smo, da je ena motorna brizgalna premalo za tako velik objekt in bomo v tem letu nabavili še eno. V glavnem je konferenca potekala po predvidenem dnevnem redu. Razprava je bila konstruktivna in plodna tako da smo iz nje lahko naredili zelo pozitivne zaključke. Na pomoč! Jaka Pokop Pusta Prinesli smo vam moia, katermu sapa je pošla. Ni Matildi bil uzor, napravil si je salamor. Gasilski aparati morajo biti vedno usposobljeni gi — potrebno jih je izdelati in dostikrat se odpremnih rokov ne držimo, izjema so le roki izdelave in odpreme pri izvozu. Posledica neizpolnjenih dobav: nih rokov je odpoved naročila in analogno kopičenje zalog. Povečanje zaloge zaradi odpovedanega naročila standardnih dimenzij še ni tako kritično, kot je pri nestandardnih dimenzijah. Le-te se potem prekladajo po skladišču in otežkočajo delo v njem. Pa ne samo to, problem je komu te izvenstandardne dimenzije prodati. Ker se ne držimo odpremnih rokov, zgubljamo zaupanje pri kupcih, ki si poišče- minjanju našega programa. Večina njih imajo posebne zahtevke pri izvedbi, česar pri normalni prodaji trgovski mreži nismo bili vajeni. Vzemimo samo primer nadsvetlobe. Mi tega ne izdelujemo, niti se sedanji izdelek temu ne da prilagoditi, razen pri vratih sistema BLED. Ne samo razvojni oddelek DO, ampak tudi proizvodnjo in prodajni oddelek — skratka vse nas čaka dosti težav, ki jih bomo morali premagati in jih tudi bomo, če bo reševanje temeljilo na korenitem delu in medsebojnem razumevanju. Branko Urh Iz letne konference Dne 12. januarja letos smo se gasilci IGD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica zbrali na letni konferenci. Na konferenco smo povabili zastopnike IGD LIP Bled, zastopnike bližnjih društev, zastopnika občinske gasilske zveze ter zastopnike podjetja LIP Bled (kateri pa se konference niso udeležili). Tema razgovorov je bila v glavnem preventiva v tovarni, izobraževanje in priliv novih kadrov, ter nabava dodatne opreme in orodja, ki so nam potrebni. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da smo bili zelo samokritični in kritični — včasih še preveč. Vendar je razprava pokazala, da ni vse tako črno, kot je bilo poudarjeno. Iz poročila predsednika je razvidno, da se je preventiva v tovarni napram letu 1973 izboljšala, seveda nismo pa še dosegli tiste stopnje kot bi jo morali. V bodoče bomo morali vsi — ne samo gasilci polagati več pozornosti na kajenje v oddelkih, strogo se pridrževati napotkov nadrejenih in službujočih gasilcev. Vsak zaposlen naj bo seznanjen z delovanjem ročnih gasilnih aparatov in naj zna delati tudi z ostalimi orodji in opremo. Vsi moramo misliti na varnost kajti to je naš kos kruha, ki ga ne smemo zaradi malomarnosti izgubiti. Na konferenci smo se dogovorili, da bomo organizirali za vsakega novosprejetega člana obvezna predavanja, kjer se bo seznanil z delom gasilstva, njegovo nalogo, s preventivnimi posegi v tovarni in delom z ročnimi gasilnimi aparati. Občani v krajevni skupnosti (Nadaljevanje s 6. strani) Finančna komisija Žvab Ivan, predsednik, člani — Sodja Andrej, Vidmar Uroš, Pangeršič Štefan, Bajt Franc. Komisija za socialno varstvo Žvan Jože, predsednik, člani — Vidmar Jože, Fister France, Jaka Bahun, Bajt Anica. Odbor za varstvo interesov občanov Rozman Anton, predsednik, člani — Benčina Ivo, Kovačevič Silvo, Mencinger Janez, Rozman Stanko. Poravnalni svet Logar Alojz, predsednik, člani — Mencinger Franc, Iskra Stanko, Zupanc Anton, Kristan Heda. Skupščina je imenovala tudi člane Ljudske obrambe in civilne zaščite. Na področju krajevne skupnosti pa sta bili izvoljeni na javnih volitvah tudi dve delegaciji, in sicer: Delegacija krajevne skupnosti Šiljar Janez, predsednik, člani — Sodja Andrej, Stušek Janko, Kavčič Janko, Mencinger Janez, Žnidar Alojz, Rožič Boris, Langus Franci, Leban Marica, Kobal Nande, Cerkovnik Andrej. Delegacija samoupravnih interesnih skupnosti Bahun Jaka, Bajt Franc, Bolčina Franci, Čuden Vinko, Dobravec Stanko, Kovačič Janko, Ogrin Franc, Repinc Franc, Stušek Janko, Vidmar Uroš, Vojvoda Franc, Žvan Jože. Vse delegacije samoupravnih interesnih skupnosti iz krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Srednja vas in Gorjuše-Koprivnik so ustanovile konferenco delegacij, ki jo vodi Škantar Janez iz Srednje vasi. Naloga krajevnih skupnosti v Bohinju v bodoče je, da formirajo vaške odbore, ki bi bili nosilci dela iz področja interesov občanov posameznih vasi, ker bo na tak način delo krajevnih skupnosti lažje in bolj učinkovito. Vsekakor pa je glavna naloga skupščine oz. sveta krajevne skupnosti, da v najkrajšem času sprejme program dela kakor tudi program financiranja začrtanih planov. Izhodišča za financiranje krajevnih skupnosti so delno že poznana, konkretnih zaključkov pa še ni, zato je naša KS kakor tudi druge še v velikih dilemah, kako letošnje leto speljati programe dela, ko pa še ni znano niti kdo niti koliko sredstev bo pridobljenih v te namene, treba pa bo z zadevo pohiteti, saj je sedaj čas, da se pokažejo vse dobre lastnosti dobro organizirane krajevne skupnosti. J. Žitnik Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril Vsled iene ni to moi napravil, se z drugo tud ni on ongavil. V seksu ženi bil je vzor, sploh ni blo videt, da b bil nor. Stanovanja nismo mu kos bli dati, kar v fabrk moral je ležati, pa tako ga gor je gnalo, da nam druzga ni kazalo, kot zlo jer ljudi poiskati in pač nekje ga pokopati. A malo pa nas le skrbi — ker še mrliške veze ni, kje bi naša medicina, prerezala ga dol do klina. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA PRETNARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD BLED in gasilcem IGD TOZD BLED za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Trpin in Bernarda Pretnar iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii če m zato si uvijenje vzei, Kvalifikacijska struktura zaposlenih 1.1.1975 ker čakal teden cisto cel * v naši ljubi ambulanti, kjer najprav pravijo kar avanti. NK PK K NS VK SS VIŠ VIS sku- paj Seveda izvoljeni na zadnja vrata- TOZD Bohinj 97 143 112 4 9 22 5 392 revež pa naj zunaj čaka. TOZD Bled 66 105 84 8 5 16 2 1 287 TOZD Mojstrana 8 18 15 2 — 1 — 1 45 Pri obdukciji se morda bo znalo, TOZD Podnart 22 26 5 2 1 2 — — 58 če ni le to v obup ga gnalo, TOZD Trgovina — 2 — 2 1 1 — — 6 ni Sprane v hal nobene več, Skupne službe 2 3 6 9 3 35 7 12 77 da bi odložil vrata preč. SKUPAJ 195 297 222 27 19 77 14 14 865 Tud žaga ga je mal skrbela, teh štosov že krdela cela desk od kraja useh vrst navličal štet b’se jih živ krst. Si misli to zdaj več ni šala, bo kuzla skor nam v rit skakala, se SOZD morda lahko nas reši, sestavljene ki zdaj smo v preši, če nož si bo izmislil tak, da rezal kruh bi vsem enak. Potem ta mož morda čez leto, pokopan bo kod vsako leto. KRONIKA STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 75 TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 391 + 8 vajencev TOZD Bled 285 + 13 vajencev TOZD Mojstrana 45 + 1 vajenec TOZD Podnart 57 TOZD trgovina 6 DSSS 78 Togo 862 + 22 vajencev