Stev. li Irhaja vsak din, udi ob nedeljah tn prazaiMh, zjutraj. — Urednico: uRea gv. FrfetčiifcA Aiiftega itev. 20, L nadrtropje. — DopM naj se pošiljajo ured-eHtvu. - NeftMUnM pianu « « sprejamilo, rok«** te ne vračajo. — Izdajatelj In odfovornl andotk Štefan Oodlna. — Lastnik konsordj Hsta — Ttak ttokmnie Bitaoct — NanHoa anala na mesec L 3 —, pol kta L 18 — ta c«Jo teto L — Telefon oredniltva in uprave Stev. 11-57. ¥ Trstu, v torek Januarla 1920_ EDINOST Latnlk XIV Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stottnlc. — Oglasi se raCuna/o * firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseds, najmanj pa L I*—. Oglasa sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poftt]ajo Izključno upravi Ertlnostt. Uprava in laseratnI oddelek se nahajata v Tistu, ul sv. PtančiSka As. 2d- Iz Jugoslaviie. Belgr&jska »Politika« k pari^dai pogajanjema. BELGRAD, 9. »Polrtika« piše z oziram na obisk glavnega urednika rimske »Epoche« pri ministrskem predsedniku Davidoviču med drugim sledeče: Ne vemo, kaj bo Giordana odnesel v svoji potni torbi iz Belgrada v Pariz svojim predstojnikom. Prosimo ga pa, naj sprejme tudi nastopno naše sporočilo: Ako smo za svojo svobodo in za svoje uedinjenje doprinesli toliko krvavih žrtev, tega gotovo mmo storili zato, da bi Avstrijo nadomestila Italija. Mi moremo biti izvrstni sosedje, toda samo s pogojem, da vsak ostane gospodar v svoji hiši. Sprejeli smo razsodbo mirovne konference o vsakem -vprašanju. Sedaj sprejemamo razsed-bo tudi glede jadranskega vprašanja. Pri mirovni konferenci so se vrnila pogajanja, pri njej pade tudi odločitev. Vsi drugi glasovi so pesmi siren, ki nas pa puste popolnoma hladne. Priprave za volitve. BELCRAD, 9 »Politika« javlja, da bo volilni red prihodnji teden iz^otovljen. Vlada Se ni sklenila, ali bedo 15. aprila samo volitve za ko*--stituanto aJi twri za parlament. Kar se tiče števHa .poslancev za k^-stituanto, so mnenja različna. Večina min'sirov misli, da naj bi znašalo število poslancev za konstituanto 600, drugi pa menijo, da zp^c-s-iuje 300 do 350 poslancev. Vprašanje o udeležbi članov opozi-cLjor.alne-ga bloka se ho rešilo v ustavnem odseku po počitnicah. Del radikalnih poslancev fcaje misli, da i*aj se radikalci udeleže priprave tega načrta za novo ustavo. Prejkone bodo storili to tudi člani narodnega kluba in skupine dr. Koroščeve. Poslanci t2 zasedenega ozemlja. ZAC3EB, 9. V torek, 6. t. m., so se sestali v Zagrebu narodni poslanci iz zasedenega ozemlja, da vzamejo na znanje poročilo deputacije iz njihove srede, ki je bila v Parizu, da razloži mirovni konferenci zahteve in pritožbe .prebivalstva, ki ga zastopajo omenjeni poslanci. Izvajarja deputacije so bila sprejeta z odobravanjem. Po razpravi o zunanje- in notranjepolitičnem položaju naše države in o razmerah v zasedenem ozemlju so poslanci soglasno sklenili, da se v svrho kar najenergičnej-5ega zastopanja interesov nareda iz zasedenih krajev združžjo v neodvisno parlamentarno udruženje poslancev iz zasedenega ozemlja. Regeniova novoletna voščila. BELGRAD, 10. Regent Aleksander je ob Novem letu poslal prisrčne brzojavke angleškemu in belgijskemu ralju, nizozemski kraljici Viijelmini, predsednikoma WiIsonu in Po-incareju ter papežu, ki so se mu v svojih brzo-javkah prisrčno zahvalili za voščila. Novoletna voščila. BELGRAD, 9. Presbiro javlja službeno: Predsednik ministrskega sveta, Ljuba Da\ido-vič, je povodom nc.ega leta posili ministru za zunanje stvari francoske republike, Picho-nu, naslednjo brzojavko: »Pri vstopu v J-ugo leto miru Vas prosim, ekscelenca, da izvolite sprejeti najlepša voščila, katere gojim za Vas, kakor tudi za plemenito, slavno Francijo, ki ni nikoli omahovala v obrambi pravice in kateri tudi ves srbsko-hrvatsko-slovenski narod pošilja svoja najlepša in najiskrenejša voščila.« Podpis: Davidovič. — Pichon je odgovoril z naslednjo brzojavko: *Najni dve državi bosta ostali zvezani v miru, kakor sta bili edini v borbi za svobodo. Tudi Francija cnodušno goji najtoplejše želje za napredek srbsko-hrvatsko-dovenskega naroda. Prosim Vas, da smatrate to poročilo za izraz teh čustev in da izvolite sprejeti istočasno z izrazom moje hvaležnosti za simpatije, katere ste mi izkazali, tudi iskrena voščila, ki jih gojim za Vas.« — Picben.« BELGRAD, 9. Presbiro javlja službeno: Predsednik ministrskega sveta, Ljuba Davidovič, je povodom novega leta poslal Clemen-ceau.ju, predsedniku ministrskega sveta frsn-coske republike, naslednje brzojavne čestitke: >0 priliki novega leta Vas pro^m. g. predsednik, da izvolite sprejeti naše najtoplejše čestitke in izraz naših najiskrenejših želja, ka-4ere moji tovariši in jaz gojimo za napredek in srelro Francije, naše velike, "-lavne pnjalelji-C2 in zaveznice, kakor tudi za Vas osebno. Da-rc-s, kakor i v rajtragičneiših trenotkih svoje zgodovine, polaga srbsko-hrvatsko-slovenski narod važnost na to, da plemenitemu, velikodušnemu francoskemu narodu izrazi čustva svojega neomajnega prijateljstva in svoje gio-boke hvaležnosti, kakor tudi svojega največjega občudovanja napram velikemu francoskemu državniku, ki je vodil svojo državo po poti slave in ki je z vojno silo ter diplomatsko spretnostjo pripomogel vsemu človeštvu do boljše bodočnosti.« — Podpis: Davidovič. — Clemenceau je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Globoko ginjen po Vaši brzojavki Vas presim, da izvolite sprejeti izraz moje hvaležnosti ter zagotovilo o globoki simpatiji, s katero bo Francija sprejela voščila in čustva, ki jih gojite za njo. Preverjen sem, da sem tol-»nač enodušnega čustva francoskega naroda, kadar istočasno s svojimi osebnimi voščili izražam njegove najiskrenejše želje za prospe-vanje kraljestva Srbcrv, Hrvatov in Slovencev, ki je znalo z ceno prejunaških žrtev osvoboditi svoje ozemlje, da oživotvori svoje narodno uedinjenje. Prijateljstvo med našima dvema državama, ki se je tako slavno obneslo na "bojnih poljanah, bo še bolj ojačilo aktivno sodelovanje pri težki nalogi obnove in mirnega razvoja, ki čaka vse narode, ki so si s tolikimi žrtvami priborili zmago.« Izmišljotine o pogajanjih med Jugoslavijo in Romansko. BELGRAD, 10. »Pravda« javlja: »Temesva-rer Zeitung« objavlja brzojavko iz Bukarešta, kjer poroča kako je naša vlada vodila poraz-govore z Romunijo o novem sporazumu in kako je naša vlada za gospodarske ugodnosti ponudila Romuniji kot novo mejo donavsko železniško Črto do Tamišvara. »Pravda« dostavlja k tej vesti: Obrnili smo se na pristojno mesto in izvedeli, da so vse te vesti izmišljene. Ratifikacija mirovnih pogodeb. BELGRAD, 10. Mirovna pogodba z Nemčijo se bo ratificirala v drugi polovici t. m. Dotlej bo tudi že dotiskano besedilo te pogodbe, in sicer v srbohrvaščini in slovenščini. Besedilo pogodbe z Avstriij-o je tudi že v tisku in se tiska v Zagrebu in Ljubljani. Položaj v Črnigori. BELGRAD, 10. »Politika« poroča iz Podgo-rice: Položaj v Črnigori se je zadnja dva tedna jako izboljšal. Na poziv cblastev se je podalo dosedaj 50 odpadnikov in vsak dan se javijo drugi. V zadnjih bojih je bil njihov odpor zelo slaboten; 50 so jih ujeli, 10 je bilo ranjenih in 11 mrtvih. Prebivalstvo preganja skupno z vojaštvom odpadnike z jako dobrim uspehom. List sklepa: Ako okoli Božiča ne bo nobenega novega vpada, se bo moglo reči, da je rovarje-r.je bivšega kralja Nikite definitivno propadlo. Valutno vprašanje. BELGRAD, 9. Po pravoslavnih božičnih praznikih se bo začelo opremljanje novih dinarskih bankovcev z označbo v kronski veljavi. Za to natiskavanje so naročeni posebni stroji in klišeji, da bo tako natiskavanje čimprej končano. Iz dejstva, da so naročeni novi klišeji, proizhajja, da na merodajnih mestih že vedo relacijo med dinarjem in krono. Verjetno je, da bo relacija 4:1. BELGRAD, 10. Finančni minister je odredil, da se natisne papirnati drobiž po 2 lA pare ali 10 vinarjev, 5 par ali 20 vinarjev ter po 25 par ali po 1 krono. Ta drobiž bo na eni sirani imel označbo v dinarski, na drugi pa v kronski veljavi. Narodna banka. BELGRAD, 9. Prešlo nedeljo je bil izredni občni zbor delničarjev Narodne banke. Zborovanju sta prisostvovala kot vladni zastopnik G Javi nič in kot zastopnik finančnega ministra dr. Baltič. Navzcči so bili vsi člani upravnega sveta, izvzemši Markoviča in člani nadzorni-štva, izvzemši dr. Veljkoviča, ki je tudi kot minister ostal član nadzorništva. Guverner Weifert je pozdravil občni zbor in ugotovil, da je navzočih 466 delničarjev, ki zastopajo 6679 deinic in imajo pravico do 797 glasov. Na današnjem občnem zboru je torej zastopana ena tretjina delniške glavnice. — Nadzornik Narodne banke Novakovič prečita nato poročilo upravnega sveta in načrt zakona Narodne banke. Stamenkovič kritizSra delovanje Naredne banke, ki pa ni narodna, kakor bi se dalo sklepati iz njenega imena. Priporoča, naj se emisijska banka organizira po švicarskem vzorcu in naj se dela na to, da delničarja ne bodo vlekli prevelikih dobičkov. Po pripombi dr. Laze Marinkoviča glede izrednega kredita 500 milijonov se občni zbor odgodi do 16. V nadaljnem poteku izrednega občnega zbora kritizirajo nekateri govorniki poročilo upravnega sveta o nameravanem bančnem zakonu. Debate se med drugimi udeležujejo Pcličevič, Stamarevič in Stanojevič. Le-ta pripomni kot član finančnega odseka, da je treba Hrvatom in Slovencem omogočiti, da podpišejo kolikor mogoče mnogo delnic, ker so se pritožili, da jim nameravani zakon to onemogoča. Dr. Ninčič pravi, da je ta načrt zakona po velikem delu njegov elaborat in da se ni mnogo izpremenil. Govornik se nato dotika izrednega kredita 500 milijonov in meni, da se ta kredit ne strinja z željo po zmanjšanju cirkulacije novčanic, zakaj s tem novim kreditom se bo cirkulacija le še povečala. Odgovarja nato lia izvajanja Poličeviča glede prisilnega tečasja bankovcev in meni, da bo le ta še dolgo estal v veljavi. Kot primer navaja Francijo, čije državni dolg se je za vojne povečal cd 30 na 200 milijard frankov. S tem zakonom se ustanavlja narodni denar, toda valutno vprašanje s tem še vedno ne bo rešeno. Zakaj vlada se bo morala cbračati do Narodne banke s prošnjo za dovoljenje sredstev, toda na račun cirkulr.cije bankovcev. Marko Siojanovič osvetljuje to vprašanje še bolj in pravi, da bo ibanka morala dajati denar, naj si bo ta ali ona vlada na krmilu. Upravni svet prosi potem občni zbor, naj odobri izpreme-nitev »Privilegirane narodne banke kraljevine Srbije^ v »Narodno banko za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev« in naj pooblasti upravni svet, da uveljavi načrt zakona za Narodno banko. Občni zbor sprejme ta predlog. Nato so se vršile volitve v upravni svet in nadzorni št vo. Izid še ni znan, ker se je zborovanje odgodilo in se bodo glasovnice iznova preštele. Vse kaže, da je večina navzočih glasovala za izvolitev upravnih svetnikov dr. Veljkoviča, Dragotina Protiča, dr. Ninčiča in grofa Kulmerja ter nadzornikov dr. Vekoslava Kukovca, Radcjloviča in Volizarja Jankoviča. BELGRAD, 9. V upravni svet Narodne banke so bili mod drugimi izvoljeni: dr. Voja Veijkovič s 758 glasovi, Miroslav grof Kulmer s 723 glasovi, Dragutin Protič s 727 glasovi in dr. Momčilo Ninčič s 681 glasovi. V nadzor-ništvo Narodne banke so bili izvoljeni: dr. Ve-koslav Kukovec s 768 glasorvi, dr. M. Gjurič s 726 glasovi in dr. Velizar Jankovič s 633 glasovi. Madžarski zastopnik t Belgrada. ^ ' BELGRAD, 11. Pooblaščeni minister in izredni poslanik Rudolf Vodisner je določen za zastopnika madžarske vlade v Belgradu. Za nemško gimnariyo ▼ Bački. BELGRAD, 10. Med Svatbi v Bački se opaža že dalje časa živahna agitacija za ustanovitev popolnoma nemške osemrazredne gimnazije v Bački. V ta namen nabirajo Švabi sedaj med svojimi ljudmi v Bački podpise za peticijo, katero nameravajo poslati ministrstvu prosvete v Belgradu. Vprašanje vojnega plesa. BELGRAD, 11. V kratkem »bo imenovana medzavezniška komisija glede na vprašanje vojnega plena. Ta komisija bo imela tudi ju-goslovenskega delegata. Sedaj se razmotriva vprašanje, ali naj se smatra vojno stanje za veljavno do 3. ali do 18. novembra 1918. Jugo-slovenska vlada zahteva, da se sprejme datum z dne 18. novembra, ksr sicer Jugoslavija ne bi dobila piena iz novih pokrajin. Vrnitev vojnih ojetnikov. BELGRAD, 10. Jugcslovenski pcslanlk v Ri-i mu, Antonijevič se je sporazumel z italijansko : vlado glede repatriacije jugošlovenskih vojnih I ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval transport I 2000 mož. Bržkone presega število vojnih ujet-i nikov vsoto 30.000 mož. Vojni minister Hadžič je ukazal poveljniku 4. armade v Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za sprejem teh jugoslo-venskih vojakov. Povodom tega je bil poveljnik dravske divizije general Smiljanovič pozvan v Zagreb. Odrejeno je tudi, da bodo re-patriirani vsi jugoslovenski podaniki, ki so brli med vojno internirani v rastnih zavezniških državah- Z ozirom na to javlja Reuterjev urad iz Londona z dne 1. januarja: »Times« objavljajo depešo iz Splita o izpustitvi jugosloven-skih vojnih ujetnikov. Iz Italije despevajo v Split vsak dan jugoslovenski ujetniki v skupinah po 200 do 300 mož; to kaže jasno da je italijanska vlada zavzela spravljivo stališče v dalmatinskem vprašanju. ^ Slavka ▼ Splita končana. SPLIT, 9. V ponedeljek je bila končana stavka v tvornicah za cement v Splitu in okolici, in sicer na ta način, da so se lastniki in dclavci medsebojno pogodili. Pravoslavni Božič ▼ Splitu. SPLIT, 10. O priliki proslave pravoslavnega božičnega dne je praznovalo vse mesto. Pri veličastnem izprevodu so sodelovale tri godbe, splitka, solinska in. vrai^iška. Med po-pevanjem narodnih pesmi se je izprevod ustavil pred stanovanjem generala Miliča, kjer je general čestital voja1 >m, a vojaki njemu. Nato se je izprevod napotil na utrdbe, spremljan od šestero voz polnih jestvin in vina, ki so jih podarili meščani vojakom, splitske posadke. Na trdnjavi je voščil neki meščan vsem udeležencem vesele bodene praznike, nrkar se je razvil na dvorišču trdnjave ples. Po pLesu se je meščanstvo med popevanjem rodoljubnih pesmi in »živio«-klicev vladarski liisi in Jugoslaviji vrnilo v mesto in razšlo. Vojna odškodnina. BELGRAD, 10. V nedeljo dopoldne se je v Parizu končala seja jugoslovenskih delegatov z zastopniki francoskega ministrskega predsednika glede vojne odškodnine, ki jo ima dobiti Snbija. Naši dtlegatje so si prizadevali, da se prizna Srbiji prednost pri priznanju deleža iz splošne vojne odškodnine. Posebno poročilo pravi, da je bila ta zahterva odklonjena. Nato je Francija zahtevala, na>j ji Jugoslavija odstopi prebitek žetve iz leta 1920, na kar pa naša vlada ni mogla pristati. Francozi so vsied tega v soboto odstopili od svoje zahteve. Kakor znano, so nam zavezniki ponudili 5 % splošne vojne odškodnine, dočim so naši delegati zahtevali 6?<&. V nedeljo je v tem pogledu padla rešitev. Naši državi pripade iz splošne vojne odškodnine vsota ene do poldruge milijarde frankov. Uradno poročilo o tej seji doslej še ni dospelo v Belgrad. BELGRAD, 10. Pravosodni minister Timo-tijevič je sestavil komisijo, ki bo v kratkem pripravila naredbo o vojnih odškodninah za ene, ki so bili med vojno oškodovaiii. V to komisijo stopijo predsedniki Saveza zeml^oradniS ka, trgovinske in obrtne zbornice, obrtne zveze itd. Po tej naredbi bi imeli prvenstvo pri odškodninah oni, ki streme v svojih podjetjih za tem, da pospešijo delo in produkcijo v državi. Enotne cene za klavno živino. LJUBLJANA, 11. Uradno se poroča: Deželna vlada za Slovenijo je stop.-la v zvezo z zemaljsko vlado v Zagrebu radi določitve enotnih cen za klavno živino na vsem področju Banovine in Slovenije. Rnski begunci v Jugoslaviji. BELGRAD, 11. Ker je po boljševiški zmagi postala evakuacija Odese neizogibna, se je pojavilo vprašanje o preskrbi novih 'beguncev. Zavezniške ^lade so vprašale tudi Jugoslavijo, ali bi mogla sprejeti del teh ruskih beguncev. Jugoslovanska vlada ni mogla odgovoriti negativno in potemtakem bo del beguncev iz Odese našel zavetje na jugoslovenskem ozemlju. Naredba o učiteljiščih. BELGRAD, 10. Ministrstvo prosvete je izdalo posebno naredbo o otvarjanju prvega razreda na vseh učiteljiščih. Po tej naredbi se prične pouk v prvem razredu učiteljišč tekom enega meseca, ko se končuje šolsko leto na gimnazijah. Na ta način dijaki, ki so dokončali četrti razred gimnazije, ne bodo prisiljeni, gubiti časa do septembra, ampak lahko takoj vstopijo v prvi razred učiteljišča« Iz Bolgarske« Položaj na Bolgarskem. BELGRAD, 10. O dogodkih v Bolgariji poroča »Politika« preko Pirota: Stavka sklenjena s 140 ctascvi proti 66 ločiJev od romske cerkve. Sklonilo se >e tudi, da se ustanovi katoliška narodna cerkev na temelju sv-cooie iu demokracije. Us-taaove in zavoji, ki pripa-tlaOo prevno rimski cerkvi prekk>o postarao k tutvi in k tisti ccrkvi, ki bo imela irajvooje število vernikov na 5veli -strani. Provizoriona uprava omenjenih u;£anov in 'zavodov je poverjena odboru šestih duhovnikov in šestih ila&ov. Rennerjevo potovanje v Prago. PRAGA, 10. (S.) Vkwia 'je na>e'a 22 sob v hotelu »Palače* za avstrijskega -kancelarja Rcmieri-a ki rjesrovo spremstvo. Ob tei prM3ki pišejo i-Na-rrfini Listič: Naši odnošaji ^ AvstrPjo so določeni po mirovni pogodbi. Cebcrsk>vaška živi z Avstr o v prisrčnih odr.c-ša.'ih. Na prasko vfcido (ni -bel narejen ■sp'.oh nikakršen prifck v akado tik n -h -gospodarskih koristi. List sc nadalje -povprašuj, -ali bo •mosel R-emner v sedanjem -kritičnem pcftožaiu poskrbeti, da nle^ova domovina »sprejme isiklope praškega sestemkia. PRAGA, 11. (S.) Ratzpna^taja n avstrijskim odposlanstvom so se vršS-a v raen-Lh odsekih; paredfvideva se ugoden izid. Uradno pciročMo pravi, da še prišJo med Resi-Tvorj-em in Benevem do p opol-nesa s-araz-iima glede vnauie politike na podfc&ri minevne pogodbe. PoiziuŠalti se bo tekom razprava zajjamorti demokratična evaflucijai v notranjosti in pcpolna suverenost obeh repubBk napram inozemstvu, tako da bo onemogočen visok poiiziktis ntonarhična vz-pjtsia.vitve in olajšano gospe,Jamsko 3ttde&7vanje. Češka sladkorna industrija. PRAGA, 11. Med zastopniki čehoslovaške sladkorne komisije in čehoslovaške družbe za izvoz clacLkorja ter zastopniki herolinskega bančnega konzorcija se je dosegel sporazum glade dobave 2000 nemških železniških tovornih voz za čehoskuvaško sladkorno industrijo. Prve nemške tvornice vagonov bodo v dveh mesecih izročile te vozove. Čehoslovaška sladkorna komisfija bo kot kompenzacijo doibavila Nemčiji tisoč vagonov sladkorja iz letošnje letine. } Minister Kteiač hoče odstopiti. PRAGA. 10. (S.) Minister za narolJno obrambo tOuiau je fljrobil pramena predsednika repu$>Ufke, naj njegov odstop iz zasebnih povodio v. Stranka narodnih socijaAcev je nras2a ministra, naj ostaoe ffa svojem meifei vsaj do volitev v državni etMft Zidanje industrijske palače v Pragi. PRAGA, II. (S.) Trgovinski unad in praška cA> čina bosta zidalo/ skupno imdustrijtko palačo, ki bo stala 25 milijonov kron. Pomorski promet začasno nemogoč. PRAGA, 10. (S.) Trgovinski minister Heidler jo izjavi* bičančaiemu odboru, da 'e začasno vsak pomorski (promet nemojroč zaradi veJikamskih stroškov za teif&e. Pomorski promet >e -začasno mo-koč edin-ofte pri sKetd-nskih rudnikih s severnimi pokrajinami potom nemških čolnov. Pomankanje premoga. PRAGA, 11. Vsled pomankanja premoga so od 8. ,jan. dalje praške oibčinske plinarne ustavile oddajo plina od osmih do enajstih in od štirinajstih do šestnajstih. Cestne železnice ostanejo v prometn le od osmih do dvajsetih. Tudi cbrat v mestnem vodovodu trpi vsled pomankanja premoga. IZ RUSIJE. Boji proti boljševikom. VARŠAVA, 10. Poljska brzojavna agentura javlja: Naše čete so z zavezniškimi letonski-mi četami zavzele mes-to in trdnjavo Dvinsk. Oben em so letonske čete napredovale proti severu, poljski oddelki po proti vzhodu od Dvinska. Na ta način so vzpostavili neposredno zvezo med Poljsko in Estonsko. DenjikJnov poraz. PRAGA, 10. (S.) Praška radidbrzoiavma postnfa je dobila iz Moskve veist o aavzeto* Ta£anro®a na A/zovskem morju in o ipcpolinean porazu Dj-njikinove vojske. Boljševiške zma^e. PRAGA, 10. (S.) Radi »brzojavka iz Mo-kva javlja, dla je rdeča vojska zasedi!a 8. januarja Krasnojarsk. Ostanki teii sovražnih crm-.wa so s® vdali. Boljčeviki žele miru z Romunsko. BUKAREšT, 11. Romunski dopisni urađ Dacia poroča: SocipJ:stični list »Chemarca« javlja baje iz zanesljivega vira, da je ruska sovjetska vlada stavila romunski vladi mirovni predlog. Rusija priznava priklopi te v Besara-bije k Romuniji, ako Romunija ne bo poslala čet proti boljševikom. Prevoz JudeničeviJi čet na Denlfkinovo Ironto. BEROL1N, 11. (S.) »Pc-st« poroda fe nds?ni-forsa, da je estoivaka vlada li'ovolMa ^ener?Ju .la-deniou prevoz rajegovih čet na l>e:i-jik'l:iovo fronta Soei|aHst»čna protiboliševiška vlada v Irkucku. CURIM, II. (S.) W Irk'L'cCia ćavJrajo. da je KcK-čak odstopil po poneeirečencm iposredova::"]! Se-menovih ć e t. U-st anovila sc je baje sc^oailstična pr otih c^l'še \ k a \4adenccaii von Lersiierju pl^no, v katorciii na '»EDINOsfiftcv. li. V Trstu; dne 13. jncnarja lSftf. bolje šolani zaradi znanih bojev za cerkvene m šclskc pravice z madžarskimi mrtgnaii. Seda} j:m ne gre v glavo, da bi oni drugi vse ukazovali, saj so vendar bratje in ne podjarmljeni tujci, nikakšen nebcdigatreba v Veliki Romuniji, in d c brc L o osvoboditve hočejo vračati z lastno vrednostjo, a nikakor ne s pohlevnim cbču davanjem os v c b oditeljev. V državi SPIS se bije oster boj med idejo avtonomije in idejo centralizma. Centralisti se smatrajo za edine prave patriote, avtonoml-stom cčitajo colo izdajstvo, škiljenje proti Dunaju in Budimpešti. Pojavlja se vzporedno tudi republikanska cLruja, ki vidi v »kreni« stalno poroštvo za nadvlado in militarizem. Še nedolžna cirilica je dala poved za medsebojno šumni čenje. Ti trije zgledi in pojavi nesoglasja, ki smo jih tu na kratka označili, morajo imeti nekaj skupnega ozadja, to kaže velika .podobnost in vsestransko križanje med njimi. Najprej nam prihaja na misel, da utegne imeti vsaj deloma prav Giimplavicz, ki vidi bistvo države v tem, da si eno pleme podvrže drugo -ter mu ukazuje in je izrablja. Če nadomestimo besedo »razred«, imamo že pred seboj Marsovo ideologijo in medemi boj za ^diktaturo proletarijata«. Še en korak naprej, pa smo nekako pri moderni parlamentarni »večini«, ki pa še ni danes nikjer os t varjena dovolj moderno in demokratično. Od bivše monarhije so se narodi dobro naučili teorije podjarmljenja ali nadvlade. Nadvlado so ameli v eni polovici Nemci, v drugi Madžarji, ostali narodi so blapčevali. Bil je med obojimi srdit boj vse od početka do razsula. Po razsuli pa je ostala v Srednji Evropi privzgojena miselnost vsem udeležencem teh bojev; to je zakon vztrajnosti, ki velja tudi za duševne pojave. Drug vzrok nesoglasij je to, da je nova hiša za vse preozka. Stara Rumunija ne more biti kar tako tudi Nova Rcmunija. Vsi osvobojene i čutijo, da je treba skupno domovino zgraditi nanovo s skupnim složnim delom, da se mora upoštevati njihov glas, ohraniti neprenehijivost dosedanjega kulturnega razvoja in družabnih ustanov ter da je treba z rahločutnostjo in ob-zirnostjcfnapeljavati vse razlike v enotno smer. Osvoboditelji pa mislijo kar nakratko, da j« pri njih že vse dobro in gotovo boljše, nego je bilo v monarhiji (jasen zgled za to mišljenje — ni daleč odtod). Precejšen vzrok nesoglasja so tudi kulturne razlike. To se najbolj jasno opaža na Slovaškem, kjer so z burno nestrpljiv ostjo hiteli uvajati Čehi svebedomiselne oblike iz svoje ožje domovine ter raz dražili pobožne Slovake. Ljudstvo ne urne, čemu je za osvoboditev treba metati križ iz šolskih prostorov in podobno. Odtod reakcija, ki spet po zakonu nikanja sega preko neposrednjega cilja. Kdor bi sodil az teh nesoglasij, da te države niso spccobne za življenje, bi pa zope? segel predaleč. Narodnemu načelu je bilo treba brezpogojno zadostiti, zato je propadla monarhija, ki je narode zatirala. Narodna ideja je medro-slovno rečeno, dobra. Ako 'bodo gospodarski razlogi zahtevali, da se narodne države zedi-nijo v kako višjo obliko ali »zvezo«, se bo io lahko zgodilo, ne da bi trpel narodni čut in penos posameznih članov zveze. Tako bo narodno ;>dcbro« z •gospodarskim združeno v boljši zaklad, ne da bi sc pri tem izgubljalo. Tudi kulturne razlike, kolikor niso načelne, se najdejo v višjih skladih, ne da bi trpela narodna edinost, kolikor pa so načelne, se preneso na izvennaredno bojišče duhov. Namesto »hegemonij« pa pridejo moderni ljudski parlamenti, splošna volilna pravica, proporc in privilegij dela. Moderna glasba uporablja veliko disonanc. Tudi življenje narodov jih ima na vsak korak. Pride čas, ko se razvežejo v čarobne akorde. Zločini frola BeriMolgp. Državni urad Nemške Avstrije objavlja v r rdečih knjigah« listine o ip r edzgod-o vin i vojne. Zadeli dve taki kn.j:gi obsegate čas od 24. julija do 27. avgusta 1914 — torej dobo najhujšega .političnega valovenja. Avstrijska republika prilega — kakor ge naglašeno — vprašanje krivde na vcijni v razpravo že zato, ker odklanja vsako -nasledstvo stare monarhije. Nove avstrijske objave prinašajo poročila diplomatskega zastopstva Avstro-Ogrske o vtisu ncle Srbiji z dne 24. julija, v "kateri je bil rek za odločitev tako kratko odmerjen. Iz neke brzojavke barona Giesla, zastopnika monarhije v Belgradu, grofu Eerahtoldu ,je razvidno, da je bila srbska vlada po noti in njeni vsebini povsem presenečena. Kot posebno zanimivo označajo te publikacije dejstvo, da srbska akcija dunajskega kabineta -nikakor ni bila pripravljena sporazumno z nemško vlado. Gospod Ja.gow, zastopnik Nemčije, da ni bil obveščen o vsebini ne^te nič poprej, nego drugi kabineti. Iste tako kot London, Pariz io Peirograd, da se je trudila za lokaliziranje spora med monarhijo in Srbijo. Posebno se je zavzemal za tako Idealiziranje sir E. Grey in vLenaonu, v Parizu in Petrogradu je bila resna volja za to. Toda grof Berchicld je preprečil vse te dobre namene« In sicer z neiskrenim, zavratnim postopanjem. Prvi njegov zločin je bil ta, da je odklenil cd Rusije zahtevano podaljšanje 48-urnega roka za odgovor na noto. Drugi zločin je bil njegovo ebaohitno nespravijivo vedenje •po odgovoru Srbije. Tretji pa v tem, da ni hotel — kaikor mu je svetoval eden avstro-ogrskih poslanikov — podati Petrogradu izijave, da Avstro-Ogrska ne misli na nikake teritorijalne osvojitve na škodo Srbije. Dejstvo je, da je Nemčija dalje sporočala posredovalne ipred-loge Angleža Greya! Dunajska vlada pa jih je trdovratno odklonila. Avstrijska napoved vojne je pokopala predlog za konferenco. Velike politične vrednosti so poročila grofa Mensdorffa iz Londona. Grey mu je zatrjal, da se dalje trudi v interesu miru. Ali — tako je rekel — cko hoče kaj doseči v Petrogradu, mora imeti kaj v roki. Će bi prišel tja s praznima rokama in če bi le zahteval, naj Rusija ostane c.b strani, dokler Vtis imacn, da se tu trudijo z vnemo za ohranitev mira, ter da bodo v polni meri podpirali vsak poizkus, ki ibi šel za tem; istcutako tudi, da dobimo najdalekosežrtejše zadoščenje in (jamstva za bodočnost napram Sr-b^ji, če bi mi dali — za kar pa je morda že prepozno — kako tako izjavo glede bodočega obstanka Srbije kot neodvisne države, da bi jo Rusija mogla sprejeli.« Na vsa ta prizadevanja pa je dobival Grey cd strani Avstrije le zavlačevaine note in prazna politična razmotrivanja o posledicah, če bi Rusija posegla vmes, Srbiji v prilog!! Veleznamenite so listine, ki govore o angleškem pred&ogu, da ibi se sestala konferenca »a quatre« v preprečeaje svetovne vojne. Rusija sc ni hotela pogajati z Avstrijo direktno. Obrnila se je do Greya za posred ov&nje. Kot predpogoj je zahtevala začnssio zaustavitev sovražnosti! Knez Liohcov;-sky, zastopnik Nemčije v Londonu, je nujno priporočal, naj se sprejme posredovanje Anglije! Kajti za Nemčijo in Avstro-Oigrsko bi bilo neizaerao težko, eko bi morale nositi odgovornost za posledice odklonitve tcfja posredovanja. Grof Berchtold je sklical za dan 31. julija ministrski svet, kjer pa je takoj izjavil, da jc zaustavitev sovražnosti izključena. Kot temeljna načela za odgovor Nemčiji je označil: vojne operacije proti Srbiji se aadaijuiejo; o angleškem predlogu se ne more razpravljati, dokler se ne zaustavi ruska mobilizacija; pogoji Avstro-Ogrsko se morajo sprejeti v celoti, o ten se ne more spuščati v nikaka podajanja. Vsi ministri so pritrdili nazoru grofa Berchtoida; obenem so soglasno pritrdili predlogu Tisze, da sedaj sploh ni treba priobčevati vlasi im novih zahtev nspram Srbiji, marveč naj se jim odgovori, da bi bila Avstrija načelno pripravljena baviti se z angleškim predlogom, toda to le pod pogojem, da se operacije proii Srbiji nadaljujejo in da Rusija odneha od mobilizacije. Nemčija je 30. in 31. julija ostala b*-ez odgovora od strani Avstrije, kar je moral pripoznati v sled odločne zahteve angleškega veleposlanika. Odgovor Avstrije je prišel 1. avgusta in s tem je bil pokopan zadnji poizkus, da bi se svetovna vojna preprečila. Listine govore še o enem posredovalnem •predlogu Wilsona 5. avgusta 1914, o katerem je £rof Berchtold poročal, a ne čujemo nič — kako! Samo to vemo, da je obveljala volja grofa Berchtolda. -■•-•sr' • o • Dva momenta sta v teh dveh »rdečih knjigah« avstrijskega državnega urada, ki ju je treba posebno naglasiti: prvič: priznavanje resne volje na strani Anglije, Rusije, Wilsona in Nemčije za posredovanje v s vrh o preprečenja svetovne vojne; drugi: .priz ade vanje, da se Nemčija razbremeni od 'krivde. Kakor da hočejo državniki Nemške Avstrije posebno podkrepiti svoje stslišče, da ne sprejemajo nikake£a nasledstva bivše monarhije in da nočejo trpeti nLkakih posledic krivde Berchtolda in družbe na izbruhu svetovne vojne, dokazujejo, kako je tedanji minister za v nanje stvari Berchtold za-vratno postopal tudi napram Nemčiji. Vso krivdo pripisujejo državnikom (bivše monarhije. Pripoznanje dobrih namenov Anglije in Wil-sona beležimo ikot že davno ugotovljeno dejstvo. Kar pa se tiče poizkusa za razbremenitev Nemčije — ne pritrjamo. Naj je tudi res, da iz -listin ne izhaja njena krivda. Ali pri tem ne smemo pozabiti, da je bil po odslovi t vi Bis-maroka resnični voditelj nemške vnanje politike — Viljem sam ter da so bili kancelarji le izvrševatelii njegove ianperatorske volje. On sam, osebno, je posegal v dogodke preko glav svojih državnikov. Saj jih je celo — kakor pripovedujejo razkritja, o katerih ibomo govorili posebej — cznačal včasih za — tepce, ki naj mu ne kvarijo poslov. Mersikaj je storil za njihovim in za hrbtom sveta, kar ni dokumenta-rično ugotovljeno. Saj so vedeli n. pr. vrabci po vseh dunajskih strehah, da je v času, ko so se pripravljali veliki svetovni dogodki, vsak hip prihajal na Dunaj ineognito, da je slepcem zmešal še tisto malo pameti, ld so jo imeli. Če imamo vse to pred očmi, ne moremo verjeti v nekrivdo Nemčije. eospoMs zMžnusnlsRieti tfrža-i uitml - naslednicami flusiroošrsks. i-Neire Freie Prcsse« je poročala te i;ni, da sc je začela ugajati pot za sporazum med Italijo in Jugoslavijo, kar se tiče pomislekov prve preti gospodarskemu zbližani u rr.cd državami, ki nasledile jo monarhijo. Pri tem da ve izrecno misli tudi na Madžarsko. Posebno da želite Francija in Anglija takega zt) trzanja. da se s tem zagotovi neovirano me jsebojno prcskrbljevanie potrebnih držav in pa svobodna izmenjava blaga. To gospodarsko zbližanje, do 'katerega mere priti !e pod zaščito mednarodnega gospodarskega sveta, naj ne bo imelo nikakega političnega značaja. Pri tem se vsiljujeta dva pomisleka. V prvo ni lahko verjeti, da t>i bila Franciji »n AtogBji pri fem pri srcu le ®knb >za te iritržave fn le za izmenjavo ibkJtga mod niiim, ne da bi .pri tem maJce mislili tudi na svojo korist, gospodarsko m politično. V •političnem pošlemu posebno Francij-a s svojim razmerjem do Nemčije. Ravno iz tega razloga sc nam studi ne zdi gotovo, da ibi to gospodarsko zbližanje ne imelo t-usS poiitične primesi. Za trenutek morda — traCno pa ne. Preozko sta v sedanjih časih spojena gospo«darstvo in ipoli-tLka. Pravzaprav ust ver j a v -sodobnosti gospodarstvo politiko i:i ji določa smeri. To zi gospodarskih, nego politični i i razlogov. Iz Budimpešte iavljajo, tla bi Romuni želeli o-brambne zveze, ki bi obsegala Rusijo, Poljsko, Cehoilovaško, Jugoslavijo in Grško. Tuko bi se ustvaril blok 75 milijonov ljudi. V Cehcslovaški so pa menda mnenja še raz-icieljena. Dr. Kramar se poteza v »Narodnih Listih« z'a obnovo vselovanskega ideala. Trdi, c'a bi bila edinole mogočna Rusija v zaščito pred (nemško osveto. Rusija bi bila 'zaščitniea vseh slovanskih plemenakih bratov. Isti list pa pri.po-roia na drugem mestu zvezo srednjeevropskih mta-Kh držav. Predsednik čchoslovaške repisblike Masaryk pa ie v nekem razgovoru uaglašal veliko važnost odnešajev do Nemčije, Avstrije, Madžarske in Poijske za čehoslovaško republiko. Sle-dnjič naj zabeležimo še ve-t iz Bukarešta, da je bolgarski politični agent Bakanov odpotoval iz Sofiije v Prago, da bi tam* izpt/Tovcl podporo 'za — srbsko-bclgarsko cvezo. Seveda ne moremo in; -kcntroiirati vseh teh vesti na njihovo veljavnost. To pa se nam zdi gotovo, da ne gre tu za zgolj gospodarsko zbližanje, marveč za novo gospodarsko in politično urečbo »srednjo Evrope. s ti ter vs^ed TTLr.otgHi izrazov vdanosti in nestTTv nega pričakovanja, došlih mi v Rim o-d 'no.iii i.ruto v in duhovnih isioov. 2ei.no .pričakujem d:v.-\a i:i časa, ko bo?n mogel ,pri ti k vam, da se lx>m veselil in tr.peJ z vami. Air, še sem zadržan, še ram cijJožrti svoj dohod v škofijo — nc.Jejam ^ev da ne za dol.go. Pošttjam pa vam *e seda-j oče-tovskr, bratski m prsjateK^ki pozdrav mi svo'» pr\i v Lš>e past irski blaga lov. P ^.zdravija m vas z vročo željo, da vam Jaaus »Knez m:ru.; poda tisti i.iir, ki sa je dbdptfb'V-al vsem. ki .so blage v-i je. Prijt » dolžnost mi je, svojemu 'prvernu dr.ivu P'1-dam tisdi i:'.r?.z iskrenega siK:"tov,.-nja p.d'tičnini upravnim, vojaškim in sodnim oblastim Trsta in Kopra. Pozdrav in bratski pcMcn ipošllram tudi N'. Presvetlosti, Moes. Andreju Karilau svt;itii:u pre*'-nlku, ki me je tako gost' 1'. Nno sip^c-el, 'Ko ein b«I nedavno v kipem Trstu. Naj rwi Go*4»J podeli -tisti e,pokojni mir duše, ki ga je obiino zaslužil, pridno vršeč višepestirsko službo v težkem delu in mnfisih s&nbeh v ča^ai vc'vc On, ki ir'.siik r ne neha ljubiti svojih bivših vernikov, iziprc^sd nebeškega bEagoeiova nyJi ra tvojega ruvsted-niik®- To bi bili giarvni mementi iz »prvega pozdrava« novega škofa »svojim veniikom«. (Konec jutri.) tioul Ml trždšho-KoprsKi IVIVIIIKMI »Pi^i niegov pozdrav vernikom«. Prejšnji škof, mons. dr. Karlin, se ie moral u-mekniti. Bolestno je odjeknilo .po slovenskem -aclu škcfiije. Ravnokar je pcE'lal njegov arasledni-k, n s oris. Angel Bartolomasi, »prvi pozdrav svojim vernikom«. Ob tej izpremembi, ki je tako globoko zasekala v duševno življenje našega naroda, smo sledili mi capo vedi skrajne rezerviranosti. I;r to iz tehtnih razlogov «n v soglasju s činitelji, ki jim -ere prva baseda ob ta'kili dogodkih. Hcteli smo vsakomur ciitegniti tndi ecnco kakega realoga 7.a tusto izmeno očitanje, da nas vodi >odicnriLLnj hvaležni oni, katere utesnjuje, najmanj pa oni ki jih brez usmiljenja sredi zime postavlja na cesto. Ne vemo po kaki poti in po kakem načelu je bila za ta težavni in odgovorni posel izbrana petorica gospodov, od kaierih samo eden kot domačin pozna krajevne rr-^^rere in iitidi malo dalj nazaj, ko do 1. novembra leta 191?. Po preobratu se ie mno'go nemškega uradu;štva izselilo, na njihova mesta so prišli slovenski ljudje. Nemški lnidje prostih poklice'.: trgovci, obrtniki, zdravniki itd. so ostali, priselilo pa sc je tudi mno^o slovenskih nanovo, naraščanje naše obrti in trgovine v poprej nemškem mesiu moremo le pozdravljati. Prezreti tudi ni dejstva, da se je naravnost ogromno, po naših nazorih nevzdržno pomnožila državna mestna policija, mnogo je tudi nenovo priseljenih naših primorskih beguncev, ki se ba-vijo z raznimi poklici. Dotok prebivalstva je bil večji, nego odseljevanje -- zidalo pa sc ni in se ne zida, ker so etavbe danes predrage, morda pa tudi za to, ker nič ne nesejo in je hiša hišnemu posestniku danes le dvomljiva dobrota, za vse one pa, ki niso vojni dobičkarji ali veliki bogataši in. so navezani v svoji cksisienci na dohodek iz svoje hiše, pa naravnost eksistenčna katastrofo, ako naj plačuje davke in vzdržuje poslopje, najemnike in najemnino pa določa oblast. Ne vemo, po kakih potih ukrepa nova stanovanjska komu. jn, mnenja pa smo, da je najvišja modrost ona, ki začne sama pri se.hi, vemo tudi to, da bi še bilo za marsikoga prostora poprej izven Celja, predno se postavljajo naše slovenske rodbine sredi zime na cesto, ki v Celju žirijo in v Celju delajo. Ne pride nam na um, slepo kritizirati, stvarno pa bi javnost želela vedeti: koliko rodbin je v Celju brez strehe? Pridemo najbrž do zaključka, da brez zasedenja in adaptacije celih velikih cbjoktov ne pridemo dalje. Kaj je z bivšo okrožno sodnijo, koliko vojaštva je še danes v njei, poleg lega poslopja imamo še 11 i velike vojašnice. Jugoslovenski vopi ujcin-ki. Odbor akcije za pospeševanje vrnitve j ugo s Imenski h ujetnikov je predložil 4. novembra 1919 pri kr. deželni vladi v Ljubljani resolucijo s priloženimi podpisi svojcev, zbranih iz cele Slovenije, kakor se je zahtevalo na javnem ljudskem sliodu dne 8. septembra 1919 v mestnem domu v Ljubljani. G. deželni predjed..', c dr. Brejc je deputaciji pojasnil da obstojajo £e Ici-koče v sled nerešenega .jadranskega \ prašanja na mirovni konferenci. Obljubil pa ije, da bo te ljudske želje potrjene s tisočerimi podpisi predložil dalje osrednji vladi v Belgradu, tako da pride ta ljudski glas ludi do mirovna konference. Resolucija se glasi: Resolucija, U so je soglasno sprejela na iavnem ljudskem sh'.Jn dne 8. septembra 1919 v dvorani .Mestnega doma- v Ljubljani, s katero sc naproša kr. dež. vlada v LjubLjani, da se blagovoli ista z vso odločnostjo zavzeti za najvažnejše ljudsko vprašanje glede vrnitve našili ljudi iz ujetn štva. _ Narod cele Slovenije zbran na tem shodu zahteva s svojimi podpisi, da osrednja vlada v Belgradu taiioi in resno posreduje pri enter.-tnih vladah, da se sklenejo čini preje prijateljski ednošaji med državami, oziroma, da preskrbi >trans.portna sredstva za prevoz naših ljudi v domovino. — Vsled posredovanja vlad Stran IC ća aarvaer.:-ki ne nameravajo oškodovati nemške ževijen-ke koristi earadi potopitve bro-dovja v SkajxaSEwu. Zavezniki vztrajajo pri izja- \ -h, ki f ih će potia! n-j'iiov pooblaščenec nemški le^acijl 33. decembra, in sicer, bo komisija upoštevala zagotovitve v moti od 8. decembra gleie zaščite re^nkoristi; da so zavezniki pripravnem mižati šahtova no cdškoer/no 400 t; 'i t. rt ipk'.r.iega ma4cri':Ia za pote-pije u o bro-ti vje v Ska^oaflovu, tc'c'a zavezniški kcrrrisiji, ki bo vcdi'a preiskavo g!ode toinciti števili; na-vedjnega s ste-vsii Namut-e, se morajo prepustiti pro te roke. \*k*.*uo -temu je potoiritev nemškega bredovja v Skapa«lowu zločin, in krivci se bodo kaznovali po delečbah mirovne pogodbe. Nemški izvedenci prc.iiožili Štovilo plcvtr.cga mBterijaia, ki >e nrž.je cd 400.000 ton. Zavezniki b Jo duii prevsk&A, ali je to števiio točno, in bedo eventueir.o znižali svoje srahteve, toda ne za več nego 125. CK>3 ton. Preč3ožerrf> število ci'it oje čega piovbnega co^iorHafe. namreč 192.000 tem se bo pa merelo ta;kcfj izroC»t» brez ozira r.a izid zavezniške preiasave. Za oifclo se pa dofcči idan izročitve. Bz ^rancil«. Novi fraacosk senat. PARIZ. 11. fS.) Iz statistike volitev v francoski senat :'e razviden n^leduii -iaid: Izvoljenih je bilo 13 konservativcev (3 več ko prej), 13 faberaJnčJi rcpnb^ikancev (4 več ko prej), 19 naprednih re-puW.kancev (3 m?.r* ko pre"), 58 republikancev z levice (2»1 već ko pre?), 116 ratEkafoev ali radi-kv/Inih socpjaiistov (17 mstl) ko prej), 2 republikanska scorjafeta (2 več ko prej) in 2 unificirana so-v'.. Jista (2 več ko pren). gz Amerike, Otleošali med Nensčijo »a Ze<£ireni:ni državami. WAS(HlNQTON, 10. (S.) Vieli'a Zedinjenili dT-žav je obvestila Nemčijo, da sc bcio urejevali n?dalju: odnobiša med Nemčijo in Zcdhijenirrd državami po pre mirni h dciočbali. Ameriško pcsoHIo. PARIZ, 11. Po poročilih iz Londona bo angleški zastopnik za finančna vprašanja, sir .Gecrge Pašsli, ki je dospel v Ameriko, zahteval v svrho vzpostavitve evropskega ravnotežja kredit 280 milijard frankov. Nov beljševiški naldep. NEW YORK, 11. Vsled aretacije agitatorjev so odkrili 'bol j ševi šk o zaroto, ki je imela namen, s poplavit vi jo zavezniških držav s ponarejenimi bankovci uničiti svetovno valuto. Ameriška pomoč Avstriji. Polj-ki in Romunski. \\ AStilNovica slovesno: »Anka nam donaša veselo vest- Gospod škof knez Gjuro Draškovič, Ankin kom, je postal ban in, ako Bog da, zasedemo v kratkem svojo dedovmo.« »Slava Bogu!« ste vzkliknili Marta in Sofija. »Otroci,« je nadaljevala mati, uželim proslaviti ta vedri dan s slovesnim činom. Vi, gospod Milič,« se je obnila k mladeniču, »ljubite mojo hčer Sofijo in Marta je snubila za vas. Dobro, dam vam jo--.« Vsi so se zgenili radostno, a Sofija je .pokleknila in je ihteč poljubila materino roko, ki jo je ta hitro odtegnila. »Ali, dam vam jo pod enim pogojem. Ko je bil moj pokojni gospod nekoč nevarno boian, je napravil zaobijtabo, da moj sin osvo«bodi eno krečeno dušo iz turškega rotetva. Sin mi je umrl še kot dečko in ni izvriii aaoft^ufce. Vi želite postati moj sin, vi, skromen plemič, mož veiikatice hčere. Izpolnite to zaoUjdbo, proslavite se! Doznala sem, da ste Solip obljubili, da osvobodite Mogaića, zaročenca Solrjane sestre po mleku, ki so fla Turki aasuanjili. Do- bro, osvobodite tega človeka in ko ga dove-dete, ibo Sofija vaša. Tako mi Bog pomozi!« Vsi so okameneli in Sofija je, zaječavši in pofcledevši na smrt, padla nezavestna v na« i rečje sestre Marte. Gospod Milič pa je bled in miren stopil pred Uršulo ter rekel: sHvala vam plemenita gospa! Ljubim go-spico bolj, nego svoje življenje in rad vržem to življenje na kocko za trjeno reko--« »Toma, Toma! Kaj dela-"?« je vzkliknil Ambrož, ko je pri vratih čul poslednje besede; mladenič pa, ne da bi se menil za ta klic, je dvignil roko in dovršil: »Prisegam pri živem Bogu, da pojdem in osvobodim Mogaića; prisegam pri Bogu in svoji ljubezni, da pridem le ž njim, ali pa se ne povrnem.« »Kdo je to napravil?« je zaklical Ambrož cbupno. »To je tvoje delo!« je šepnila Marla gospe Konjski, sBo^ ti odpusti ta greh!<* »Je. Nikdar se ne bom kesala tcjja,« je odgovorila Anka tiho in mirnega obraza. t>Z Bogom So&ja,« je vzkliknil mladenič, pokleknivši pred polumrtvo devico, »povrnem se k tebi, k svojemu zlatu. Z Bogom!« in z žarkimi poljubi ie pokril plemić dekličino roko. (Dulje.) j y Trti«* dtt 13, fcntiarfn 192« »EDINOST* Wf] TK i-«ry»ii SlranUt nekaterih držav, kakor ČekoslovaSke.. Nemške Avstrije, 90 ee ujetnSki teb držav te vrniH. Prosimo torej, da Osrednja vlada v Belgradu .upcSteva ta ljudski glas ter pričakujemo odgovora cd osrednje vlade tekom enega meseca. . Obračamo ee končno z vsem zaupanjem na Kraljevsko Visokost prestolonaslednika ter položimo to ljudsko zahtevo pred njegov pre-etel e pro?a;o, da e svojim najvišjim vpiivom pripomore našim ujetnikom do skorajšnje o-eve-boditve rz sramotnega suženjstva. Kakor sc sedaj kaže itaiijanka vlada vračujoče ujetnike ne nadzorne strogo. Posrečilo se je v zadnjem času precejšnjemu številu Jugoslo-venov vrniti se med ujetniki drugih narodnosti, tipamo pa, da bo naša zahteva vpHvala tudi na mirovni konferenci, tako da se bodo naši ujetniki vsaj iz Italije vrnili v najkrajšem času. Kaj dela torej vlada? Sarajevsko Narodno gledališče. Vprašanje je staro že nekaj mesecev, a rešitve ni. Že pred tremi meseci je zastopnik ministrstva prosvete na seji v Sara^evem izjavljal, da se gleadl&če podržavi, da vlada dovoli 100.000 K državne podpore, da se imenujeta intendant in dramaturg ter so se imenovala že razna imena. A dc kcciretnih odločitev ni prišlo, in zdi se, kakor da je bilo vse le — pesek v oči. Medtem četa igralcev sama prireja predstave, vjugeslervenski LiaU piše: Nam se dozdeva, da za kulturne potrebe car oda na odgovornih mestih n5 dovolj razumevanja. M&Šćev&ao Koeovo. Akademični slikar Pa-ja Jovanovič fe izdelal krasno veliko sliko o maščevanem Kosovu, ki jo je izdala ravnokar znana iirrna Petra Nikoliča v Zagrebu, ki si je stavila za svofo nalogo, da založi najlepše slike iz naše zgodovine ter jih nudi občinstvu po izredno nizkih cenah. Ta firma je izdala že cek> -vrsto krasnih slik, med aijimi portret Nj. Visočaastva regenta prestolonaslednika Aleksandra, kronanje carja Dušana itd. Najnovejša lika Paje Jovanoviča Kosovo osve-čc-no je polna pretresujoče realistike, Jutro vstaja na Kosovem polju. V ozadju se dviga iz polmraka Gračanica, božji hram, kjer so srbski junaki pred bojem na Kosovu sprejeli sv. obhajilo. Srbi -in legijonarji jurišajo preko polja, posuiega z raz&iiim orožjem in mrtveci. Želja po csveti jim seva z obrazov. Mlad častnik poveljuje junako-m, a pred njimi plava s krono Dušana v roki vila ter vedi srbsko voj-tko k zma£i. Karakteristika! poteza do skrajnosti napetih vojakov je mojstrski pogođena. Moniecario v zagrebškem »Trgovskem Domu«. Zadnje dni je zagrebška policija vdrla v *Trgovski Dom«, o kaierem se splošno govori, da sc v njegovih prostorih brezmejno hazardi-ra. Ničesar izrednega ni, da ijrajo ali zaigrajo posamezniki en sam večer 80—100.000 kron. Šampanjca se popije vsak večer za 10—15.000 K. Ko je prišla policija, so gospodje zbežali, kier je kdo mogel, tako, da so jih dobili samo par. SiGBsnsKgniii In Hrt'flfsKsnra učiteljsku u Ufrf. Sporazum docežen. Stavka končana. Vsled brzojavnega obvestila cesiralncga odbora ter sklepa odborove seje j Slov. učiteljskega društva za Istro« od 11. t. m. se pcziviia vse slovensko učiteHstvo v Istri, da nastopi takoj ivo jo službo. Predsednik: Venturini. • * • Budući su naši zahtevi od v!ade prihvaćeni, pozivijemo ovim putena sve učitelje, koji nijestt *eć drugim putem dobili poziva, da o d m a h ponovno otvore škole te nastave sa redovitom obukoci. Cim prc clr.ti ćemo srima istim putem potrebito cpelinije raz«ašnen'e. — Odbor za promicanjc učiteljskih Interesa za Istru u Pazinu. *» w V Odbor potftičtieicu društva »Edinosti« ima danes, v torefc. cb 6. svojo sejo. Članarina političnega društva »Edinosti« je b"!a đesedaj irceaa: 2 Uri, 6 Jir in 12 I5r na I cio. Na zadnj: cd boro v i seji jc politično društvo sHenčlo. da iivc.c t\ vse član? fcrez tz't!iike c-ivovao ktno članarino v zn^ku 4 !;r. Ta skk-p se prečk \ prihotc-.^mu občne;r,u zboru v odobritev. lY.vea-;:!ia ta sli'l^i. it cbsfcti srno rede or.-c^a prikievka j -.v t ker >c :u»n vt<^ zelo neumesten; sai \-ec:e ve vsakdo, da ta novi Škot nš biJ post avl K'a za mesto Trs*, temveč za ceio obsežno šfco?e!r>egia Srofe. Zatorej snratrmr, da Je oni pridevek »eteito* zseJo neumesten, fer nikakor ne odsovaraa resrcčošrn raanreram tržaSJ-LO-koprslDe Skolijc. — Opazcr.^ec. Stanovanjsko vprašanje. Generalni civikii kon»- sarijat naslednje: Gldic star,ct\ran>skega vjraSaif a, ki postna od dne rio dne težje, je izaa-nc; da se je omočil eloceJenca Mosocni takoj po nastopu svoje s2užbe kot generalni komisar, da izda nove določbe za celo Julijsko Benečijo s f>o-seibnim czirorrr na položaj v naši j>okraiirJ. Zago-tav&ajo nam, da sc prou-cv^nža, za katera se Še ni doloma mlkaka do'oCba, nadaljujejo ipoti osebnim vodstvom .generalnega koraisarla m da so skoraj dokončana4. Izdaja novih določeb bo torej objavljena v najkrajšem času. Objava razglasa glede seznama psov za leto 1920. Mestni magistrat naznanja: Ob priliki poziva, nai se idVisnejo v pisarni 3. oddelka tu •tukajšnjem magistratu (I. nidstr. vrata 50) potrebni vzorci za seznani psov za leto 1920. se opocan^.jo test-niki in upravitelji poslojpJi «n zemfpšč na do!ži>ost, ki naj jo iizpoTnjo s tem, da navedejo na vzorcih za seznam v zalo določeni rubriki žmc in značaj vseh stanovalcev posLooja, vštevši najemnike da .pošljejo vzorec vsem stanovakem in da nato \Tiie;o izipopoinjenesa in podpisanega čo 31. januarja t. naravnost geriomonjeni pisarni; v slučaju zanemaTjenja te z-premembe lasti, ki so se izvršile tekom leta, ne bcxk> upoštevale. Vsem sestavljaleem novih šolskih knjig. Prejeli snte: D^mos ie postala šolska knjiga, davna skrb, in potrebno bi bilo, d.; se o tem -pocrtenimo javno. Za tekeče šolsko leto smo dobili za nage Ijudsike šole znasia De MichelLjeva ^Berila«. Govorilo in pisalo se je o tem že toliko, da ni več (potrebno fegubijati o tem besed, splošno mnenje uč%teljs»tva, kakor tudi drugih krogov, }e bilo, da teh knjig ne bo -mogoče rabiti. Misliti moramo torej na nove. Tc). a kdaj :;ih dobimo, kdo jih sestavi? Ta vprašanja ii-isim vedno, in nihče ne ve dati natančnejših pojasnit Pridem v Trst in uz-prašujem. »Sestavlja jili menda ta in ta.« Isto sJ&Lmo v Gorici. In morda so še po deželi posamezniki, tki se u-kvarjašo s tem delom. Na vsav-t način bi bilo stvari in tem t; sta vi talcem le v korist, ako bi vedeli dru-g Z2 drugega. Lah ko si d Jo dele. pomagajo z nasveti In knjigami. V teh časih, ko nimamo na raspelago izbranih knjižnic, (izjemoena morda v Trstu), ni lahko delo, Cc hočemo sestaviti res kaj dobrega, brez ene navlake, ;ki je (prtiprezr.-la naša prejšnja berila, pisana še vedno v duhu sicer ča-stivrednih Slomškov ;n Smidov. Namen mojih vr-t-c je, da izve tu'Ji javnost, a'i dobimo za -•prihed-nje .leto za našo šolsko rriia-diio učne ktijlse. ki bodo odgovarjale svejenm ccsnenu, pa tudi dvigniti sestavijake iz rezerviranosti, ki v tem slučaji: ni na mestu. Po mojem mnenju bi trJo zelo koristno, da se vsi javni in tajni tositavljaki predstavijo -javnosti s svojimi načrti, da ne bo kdo čul sld-hjič še očitanja, -da noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fšge.« Ker učite3jstvo v zs*edenesn cjremi u še nima svojega gfasila. bo ^uredništvo gotovo tako prijazno, da bo priobče-va!o t.-.ke pomenke, ki ao za ves narod velike vož-nestk — Ncsestavijaloc. Pripomba uredništva: Naš iist bo vedno na razlago za take pcancnke. Odbor ženske podružnice CM D iirra danes popoldne cb 16 sejo v običajnih prostorih. e — V sredo, 14. t. m. cb 17 sc bo vršila v Slovarski Čitalnici v Narodnem dana seja ženske podružnice C.MD. Prosimo, da ipridejo polaošte-vilno vse cdbcmice in gcejpe, ki so vodile paviljone. Promet v tržaški lufci leta 19!9. V luko (e pri-p; it, 1440 prrnikv Z bruit 2,437.51« toBSatti blaga; uvoženega blaga 125.716 ion; civ&ivh potaiikov 55.536, vojakov 66.056. Odplulo je 1432 paraikov z brutto 2,483.876 tonami blaga; civilnih -potnikov 47.578, vojakov lt>3.652. Veliki variietetni večer s plesom. Kakor že Savijeno, prirede v so-beto, 31. t. m.. Igralci fčoven-skc::a gledališča v Trstu veliki varije^etm večer s piesom. Bogat -sipcrei tega večera bo obsegal krasne selo točke, kujete, duete in tereote iz razni; operet t:r več šaljivih prizorov. Prlipraivljafo se velika presenečenja. Scdefovđi bo ves csambea s£o venskega gledališča. Ob tej priliki rast epi Kr-jav-ljcva kciza. Vrše se tudi pogerar/a s cirku-om iz .Predane neveste«, ker nvs* vods-tvo angažirati iza ta večer našega rojaka, medveda Marka, ki je svoj čus zabaval naše cen j. občinstvo v ljudskem vrtu- Ce boi_o .pogajanja .uspela povoljno, se angažra za ta večer, raccn MarE^a, ves ansambel pohijcčega cirkusa. Ker je za tltoos dovolj iznenađeni, prihranimo nada^jna za cmecrjeni večer. Poslovali bodo tradkctjonebii biakti z izborm-mi prigrizki in z izvrstnim »poganccrt«. — Cisti ddbiček tegn večera je nememj-en podpornemu fondu gJedidiškili igralcev. Splošna stavka v Puli. V Puli je btla progSašero v eeboto splošna stavka, ker so izsnaJe iz Piie Ste Ho, sotrudnika eocžvaiističncga. ista ^n Prcletario«, -in .ker se če podebna pripravlja- la tudi glavnemu urednffcai istega iifeta Stavke so sc udeležUi delavci v arser.a^u. tram-vajski tr!už4ienci in dela vet v občinskih podjetjih. Vse trgovine so zapete; po ulicah krožilo vojake patrule v vojni opremi. Razen n koliko crctacij ni prišlo dotle) do hirjššli izgredov, čeravno ?e podockirirai Cusani-Venosta priobčil proglas, v katerem opozarja f.ta v kujoče delavce, da bo uporabil najstrožja sredstva za zajamčenje svx*x>tie in i javnegja reda.« Slovensko gledališče. V četntok. 14. t m., ob 20 se prvič uprizori burka v treh dej«an4Mi »Španska muha«. Gledališko vodstvo ei »e oaia.šč priliranilo to burko za predfmtai čas. V glavnih uiogah nastopijo E:T. Sila. Požar, MiikoJič, t&r ga. Siiova, adč. Mezcečeva ki Gradisacie-va. Uver«eni smo, da bo iciosetila ta burke tuda pri nas v članski u-g>elu ker ie tako ptina kosničnih situocii ui po-sročeiiib do v tipov, da mora vzbuditi v oc54cp sam« odrastiiai. Sedeži in vstoimice se nJcbe v pre^licfdaŠI iod Jutri naprej od 10 do 12 k» od lo do 17 pri blasa^ničarki v veži Narodnega doma. Šentjakobsko Godb eno društvo naznanja 'ljubiteljem: godbe, o za celo število. Voli se s proporcem. Ce ima kdo ikak .predlog ali .predavaje, naj ga povje podpisanemu, 24. m. Ra\Tio tako, itai se oglasi pri podpisanem, kdor želi, da se mu preskrbi prenočišče. — Sklicatelj: Ant Germek, Sv. Ivan — Trst. Odborova seja »Vrdelskega Sokola« se bo vršila danes, v torek, ob 20. Ker bo v nedeljo, 18. t m., ob 16 občni zbor, vas vabim, da pridete vsi, oJhomiki, namestniki in pregledovaki računov. — Starosta'. Odoborova seja »Učit. društva« bo v četrre*, 15. 4. m. ob 16 na Acquedottu. Prosim, da se se>)e udcieže tudi člani odsefica >Zveze«c. — Predsednik. Prošnja. Pri velikem CM plesu je bila pozab-žjena temno plava, svilena ročna torbica, v kateri sta bila d'va ključa, denarnica s svoto denarja »n ifsrnjaie rokavice. Kdor bi jo bal našel, se -prosi, naj jo prinese v kavarno Balkan. Mestna zastavljalnica. Daaies predpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti, zia-s.tavijeni na zastavne .listke serije 143 od št. 207101 dO št. 217200, pcpofldne pa raz:ii nedrasoccni predmeti, zastavljeni meseca aprila 1919. Vlom v sežansko občinsko blagajno. Na Silvestrov večer so ulernili neznani tatovi sežansko cb-čhfeko blagajno i:i odnesli 15.000 lir. Tatvina je bih; naznanjena policij', ki (e aretirala železničarja Jesrpa Kocjana Iz Sežane, ker je paiiel nanj sum, da se je udeležil tatvine. Po doteem obotavljanju je .aretlranec priznal svojo krivdo. Povedal je, da sc ie sestal nekako pred enim meseccm v Trstu na Gc?iicn:jcvem «trgu z Maksimom Proftcm, starini 27 let, stanu očim v ulici Udine 43, in z brivcem Frdrikom Caucichem, starim 22 let, stanujo-čWn v uiici U dine 25, ki sta mu predi ožila*, naj bi pokradli .sežansko občinsko blagajno. Sli so vsi trije v kavarno sBizantino^, da se .točneje pogovore o načrtu. Tam so našli mchanikoi Ivana Bežno. ć-tarega 24 let, tanušečega v ul. Tartini 10, ki jih je zopet spoznal s ctar.mi, izkušenimi tički, Risio-l-fcm D cel ago, starim 32 let, doma- iz Pule, a sedaj stanuječim v ulici S. Giovanni, katerega je policija že zdavnaj iskala, ker je pobegnil iz zntpora, Rikardom Floro, starim 26 let, stanu.očim v ulici S. Giovanni, in Italikcm Ne grijem, starim 23 'ct, stanufočim v ulici Sv. Marka 18. V-sa ta dobro cpremljena družba je sklenila, da proslavi letos Silvestrov večer v Sežcni na račun sežanske občine. Po strokovnjaškem dtelu r.a sežanski blagajni sodijo merodaini krogi, da ima^o tezadevni r delavci« še več -takih del na duši. — Ob priliki aretacije e .ugotovil, da ■je nesrečnež pil kar bolno kislino. ZdravnJk je vložil vse sile, da bi nesrečnika rešil smrti, toda za-stenj: samomorilec 'je i^dllmll pol' njegovimi rokami. Ugotovilo se je, da le pckotnikai gnala v emrt beda. Ponočni delavci. Nemani latovi so ukradli z trgovine Avgusta Bradcschie na Garibaldijevem Kcrzu z:.> 2590 lir blaga. Kako so prišli v trgovino, •ne znano. _ 10 železni::i cevi, vrednih 800 lir, fe ukradel v škodo twtke Kram mer & Schwara Anton Vec-cliiet, sitacut'cč v uMci Teisa 44. Aretirali- so ga. • _ Narednika Tcnaniša so snoči aretireii, ker je ipclzkntal predati nekoKko zagrinjal za avtomo-bXe, ukradenih tri avt-ccnobilskem parku v Pal-motiovi. _ Vojcic Ludcvik Dubiasi ae ukradel iz nekega vojaSkega skJadišča 3 vreče osane kave. Blago so nai zo£&e»it, njega na aretirali. Avtomobil pri kamnoseku. Otroci, ki so se igrali ckcli ledene !»šrce nekega kamnoseka v Istrski ulic», so zapazili, da -se nahaja v bišici — "avtomobil Po otrocih je doznala stvar policija, ki je pri-šia na Jtce m«ta ui u^ctovila. da> je to avtomobil, ki je bil okraden pred nekoliko dnevi sežigalnici. Avtomobil. Po mestu, kjer je promet živahnejši — ne vemo 6icer, čemu ravno tako zelo živahen?! — ni čudo, če se zgodi tupatam kakšna nesreča, ka/jti ubo£i meščani niso bili nikdar vajeni takega divjanja ,po mestnih ulicah in mu se tudi ne privadijo tako kmalu; — če sc godijo torej po mestu nesreče, ni tako čudo. Drugače pa je v predmestju in okolici; tam bi morda tudi šoferji lahko malo obzirne-je postopali z ljudmi. Tcda kaj še! Divjanje po mestu se izpreminja v predmestju in okolici naravnest v peklensko divjanje, tako da ,je čudo, da je ostal sploh še 'kakšen otrok ali starec še čil in zdrav. Tako je šel tudi včeraj 75 letni starček Franc Valič iz Vrdele čisto mirno in počasi skozi Sv. Ivan, ko pridrvi od-zndej avtomobil in ga podre na tla. Avtomobil jo je seveda popihal, kakor /bi se ne bilo ničesar zgodilo: šofer se je ie smejal, ko je videl, kako leži ubogi starček ves pobit na tleh. Poškodovanega starčka so .peljali na rešilno postajo. Vse protestiranje je seveda zastor, j, ker oblasti so postavile «ia križiščih tablico »6 km« bržkcr.c samo zato, da bo to viden znak njihove zakrknjene nemarnosti! DOPISI. O krade« komlsarijat. Iz Logatca se poroča: Tu-ikojšnja ch Aii kc«ris»rišat je btt te dni okraden. (Lz Neeočnc, ki ic bila zastražena po voeakih, je ^tmafteib 2600 Mrw,ite«mlšei» »ta liva voiaka, It* ksta tbti te £mdia stražo. Ostrm!}e«ca ste sacer iže pod Mjučem, toda denarja ni nikjer. Smrtna nesreča. Iz Logatca: Tuka? so pokopali 3. 1 m. ob cbilni udeležbi vojaštva in ctvđji^t u-fadov dela-vca Antena Jernej čiča, tukajšnjega domačina, ki so ga vojaki na novo leto zvečer uistre-Zapušča vdovo in 8 otrok. Vrbovo pri IL Bistrici. Redko keda} se pri-.peti, >da nas obišče kak tujec, v tem našem zapuščenem, cd vsega sveta pozabljenem kraju. Še bolj redko se pa pripeti, da nas obišče človek, ki bi se zanimal in čigar dolžnost je, da bi se zanimal za našo tis odo. Zato pa nos tembolj pogosto obiskujejo špekulantje in veričnski, katerih imamo tako že sami več kot preveč. Bolj kot vse drugo nas boli in obenem Jezi to, da imajo taki ljudje sploh še mesta med nami. In še sedaj se vedno bolj in bolj šopirijo in de-rejo ubogo ljudstvo. Takih nepridipravov je veliko tudi v podobi županov in občinskih gerčutov, ki imajo v rokah aprovizacijo itd. In me-rodaijne oblasti, gledajo na vse to, nekako ravnodušno, hladnokrvno izmed prstov. Tako ,je tudi pri nas. Kdo ne pozna našega cenjenega g. gerenta občine Jablanice, zidarskega mojstra, g. L. Oblaka iz Jasena. Vsak kdor pozna gospoda Oblaka, dobro ve in zna, da pred vojno gosp. ObAak ni nosil tako pokonci glave, kaikor jo nosi sedaf. Kako tudi. Pred vojno ^e bil bolj (ponižen tudi zato, ker ni bilo cvenka in je zaslužil le toliko, da se je mogel preživi jati. Ali sedaj je g. Oblak vse kaj drugega. Med vojno se je znal priljubiti bivšemu okrajnemu glavarju. Izpodrinil je svojega prednika, ki je, ne vemo, po čigavi krivdi moral k voj&kom, in na njegovo mesto je glavar postavil njega. Sedaj se je šele pričelo življenje. G. Oblak je v kratkem času postal grajščak, trgovec, osnoval ije veliko stavbno podjetje, pesial posredovalec za kupčijo s posestvi in kaj vemo, kaj še vse. Torej, z eno besedo, gereniski stolec in apre-vizacija sta mu pomagala -do velikega blagostanja. In zakaj bi tudi ne, ko ni bilo na«d njim nobene kontrole. Kaj komu mar, če se da namesto 20 kg pšenice, samo 14 kg. In uboga ženica, ki si je s krvavimi žulji prislužila in pri-šte-diia tistih par 'kron, mora za 14 kg plačati 20 kg. Uboga .para seveda ne ve nič za to. če bi pa tudi vedela, kdo si upa kaj očitati gesp. županu, ker oni imajo oblast in narede, kar hočejo. In ni bilo niti enega usmiljenega srca, da bi preprečil in odstranil take kričeče nepravilnosti. Prvi je cdkril vse to neki bivši častnik ruske vojske, F. Celin-Adelsbersky po imenu, ki se je vrnil domov po razsulu Avstrije in je naš občan. On je namreč odkril v navzočnosti več občanov in občank, da je pod spretno napravljeno vago ostajalo razdeLjevalcu 30% vseh aprovizacijskih predmetov. In ubogi cb-čanje morajo plačati tudi tistih 30%, katerih niso prejeli. Zgoraj omenjeni častnik, je napravil to razkritje v gerentovi odsotnosti. S tem je hotel pomagati prizadetim in se posvetovati z oblastmi, da sc čimprej odpravi to izkoriščanje, ali moral je zaradi nekega dogodka bežati v Jugoslavijo in je dosegel le toliko, da se je moral g. Oblak odpovedati upravljanju aprovizacije. Kakor sc čuje iz dobro poučenih virov, pa si daje g. Oblak vendarle od vsake delitve aprovizacije izplačati — 100 lir, ne vemo, po kakem zakonu. Delitev aprovizacije je v rokah drugega in radovedni smo, zakaj moramo plačati od vsake delitve 100 lir njemu? To so menda nove postave? Mi prizadeti ne moremo več nadalje trpeti tega, in prosimo merodajne oblasti, da ukrenejo vse potrebno in natanko preiščejo knjige. Zahtevamo tudi, da se napravi erJirat za vselej kcnec takemu izkoriščanju občanov. Zahtevamo tudi, da se čim prej razpišejo občinske volitve in se takoj odstavi sedanji gerent, katerega ni nihče volil, ampak ga je postavil bivši avstrijski glavar. Mislimo in upamo, -da rajnke Avstrije ni več, in da je čas, da slični življi dobe zasluženo plačilo. Drugje so jim že stopili na prste, likvidirali nagrabljena imetja, nje pa spravili na varno. Tu pač ne pomaga noben izgovor. Vprašamo ga samo: odkod ves ta denar, da se kupujejo grajščine, naj«mije;o oskrbniki, ko pred vojno ni bilo ničesar. Preprosta obrt menda vendar ne nese milijonov. Vprašamo: odkod denar za trgovino, za razna podjetja, ki stanejo stoiisoče, ko se rje pred vc^no živelo vendar tako slabo? Pa naj bo; ne bomo več na dolgo in široko razpravljali o vsem tem, pač pa prosimo in tudi zahtevamo, da nas merodajne oblasti rešijo g. gerenta, pregledno njegove račune in nemudoma razpišejo občinske volitve! Šc enkrat kličemo: Proč z vojnimi dobičkarji! Proč s špekulanti! Proč z verižniki! _ Več prizadetih občanov občine Jablanice. Iz Podgrada. Pri nas imamo aprovizacijski odbor, od komisarja oktroiran, od njega preziran. Nekateri člani komaj vedo, da nosijo za vsak slučaj vsaj nekaj moralne odgovornosti. Plenarne seje menda še ni bilo nikoli. Za sedanje demekratske čase ni ta reč v pravem redu. _ Pri naši občinski upravi imamo grajati zlasti nepotrebne in za nas žaljive izpre-membe pečatov v samoitalijanske; to je proč vržen denar iz žepov slovenskega ljudstva za brezobzirno zatiranje naših jezikovnih pravic, poza napol prismojenega šovenizma iz 20. stoletja. _ Na naši davkariji je zrmankalo slovenskih tiskovin za menice, sedaj imamo samo-laške; tako sta dva slovenska paktanta prisiljena za medsebojno trgovinsko občevanje rabiti tuj jezik. t tudi srčna hvala za njegovo avtonomijo, naj jo nese na kSko razstavo, gotovo dobi Nobiovo nagrado zanjo, če je ni že pred njim *xlnesel kakšen Appony ali Weckerle. — Čujemo, da naša aprovizacija podpiše 20.000 lir konsolida-ci^skega posojila. Naj bo v zgled drugim. — Internirani Demojzes, Kovač i č in sodnik Žigon so se slednHč vrnili. Gotovo go radovedni, čemu so bili toliko časa zadrževani. I* kobaridslce okolice. Po naših krajih se je vpeijala navada, da se morajo mladeniči, spadajoči še pod vojaško dolžnost, boditi javljat vsako toliko časa k vojaški oblasti v Kobarid, dasiravno so po vseh občinah nastanjeni večji ali «nai*i voiafcki cddeliu. Vpra*«j«n<>sc torej, ali fcd ne fcilo za l»odi ufod-ie>ie, da se predstavijo v svoji domači občini? Tudi, č« ti ne bilo vojafctva taro, bi vendar lahkotudi občine predložile liste vojaškim poveljništvom. Sa) imajo menda občine pri oblastih še toliko z a »panj a?.1 Zdaj, v zimskem času, jc to zglaševanje posebno nerodno zaradi slabih potov in snega, ker mo-, rajo nekateri hoditi po cele ure daleč do Kobarida. Drugič pa ima mladina s tem tudi stroške. Kdo jim bo to povrnil? Pričak«iemo, -dar vojaška oblast odpomore temu in izda dru.jo, za ljudi ugodnejšo naredbo. Iz Ajdovščine. Veselje in zaupanje v boljšo bodočnost nas navdaja, ko čitamo v zadnjem času vedno več poročil v tem listu, ki d ka-zu^ejo, da se hoče naš nared otresti mrtvila, v katero so ga pehnile razmere zadnjih let, in da hoče zopet živeti svoje življenje, katero naj bo vredno kulturne višine, do katere sc ie povzpel iz lastne moči. To višino smo v predvojni dobi lahko merili po naši močno razviti društveni in gospodarski organizacij., ki k spanju prisiljena in deloma uničena, dviga sedaj zopet polagoma svo^o glavo in se veselo giblje že na različnih točkah našega nesrečnega czemlia. turno življenje. V poslednjih mesecih smo že mnogo čitali o gibanju v našem trgu, čemur je dalo povod živahno delovanje naž-e nJadinc zbrane v »Dramatičnem krožku«. Ni to ni-kakšno društvo in marsikomu se bo getovr> čudno zdelo, da je vse gibanic omejeno na ti krožek, ko smo vendar imeli tukaj celo vrsto društev. Kje so torej ta društva, smo sc tudi mi vprašali, in v odgovor so nam poldicani dali uato takoj razna pojasnila, kakor: nimamo kam iti pod streho, ker tu je »Časa del sol-dato«, tam »Ricreatorio«, tam zopet ležišče nekulturnih umetnikov itd,. Toda, ko bi se fcilo boriti našim narodnim delavcem samo proti tem oviram! Človek ne bi verjel, da so tudi ovire, ki prihajajo iz srede naših ljudi, iri te ovire so tem hujše, ker so tudi zahrbtne in podle. Ali ni to podlost, ako kdo očita osebne koristi osebam v Dramatičnem krožku, ki žrtvujejo že mesece svoj prosti čas za blagor vsevkupnosti? Ali ni nesramnost, da sc njiin* podtikajo nameni, ki ijin nikdar niso imeli, dejanja, ki jih rikdar niso storili, da po r.oči po-tvarjajo krožkova javna vabila, da iščejo fra-karstvo, ki ga nikjer ni, ravno pri osebah, ki so se leta uspešno borila proti tujemu, med tem ko se klevetniki sami bi^e^o možato po prsih, češ saj smo sc tudi mi ivavžili vz-geje v tem hi tem društvu .po svetu? Da, ponos je lepa lastnost, toda ne pristoja vsakemu. Zalirblnost, laž in obrekovanje pa je podlost. Lahko jc po bo-Lj-ševiški razdirati to, kar dru^i s trudom in žrtvami zgrade, težko pa je pomagati, da sc iz nič zgrrdi kaj. Vrla mladina v Dramu ličnem krožku pa gre preko tega in naj bo le p.cpri-čana, da je na pravi poti, ter da zna ogromna veČina prebivalstva ccniti njeno delo, kar dokazuje ravno vedno natlačena dvorana pri vsaki predstavi. Saj razširjanje vzgoje in kulture med neuke in zaslepljene je ravno cilj krožkovega delovanja. In do tega cilja krepko naprej! J Biililšfcg pokrajin?. Letiška. V prejšnjih časih se je imenovala Le tiska Lielland (latinski Livoniaj. V srednjem veku so sc razumele ped imenom »Livland- današnja Letiška, Estonska in Kuromska, od Riga-škega zaliva do svete reke Ae. Guberni;a Liv-land meji na severu z Estonsko, na vzhodu s Cudskim jezerom (Peipus-See), s petrograjsko in pskov»ko gubernijo, na jugovzhodu z VMeb-skem, na jugu s Kuronsko in na zapadu z Ri-gaškim zalivom. Njeno površje obsega 47.000 km3, od katerih odpada 2900 km- na oteke (Oesel, Moon itd.); torej je r.ekeliko manjša nego Češka. Dežela je velika ravan; samo cd severa proti jugu se dviga visoka ravan, katere najvišja točka je Wiiia Ma£gi (2S8 m). V deželi so krasni kraji z ostanki starih gradov, s številnimi jezeri in rekami. Na Lctiškcm je okoli 600 jezer, od katerih so največja Čudsko jezero (s 118 km obali), Winz.jirw (274 km3), Burtneško in Marienburško jezero. Plovb ne reke so Perman, Salis, Dvina, Aa in Embach. Srednja letna temperatura je v Jurjevem (Dorpatu) 4°, a v Rigi 6°. Klima je, posebno na večjih otokih zelo zdrava, ker ie dežela, posebno na obali, polna črnih gozdov. Tupatam najdeš tudi brezove in hrastove gozdove. Gozdovi so pclni divjačine; tudi medved se počuti tukaj še vedno doma. Letiska gubemija ima okeli 1,300.000 prebivalcev (28 na km3). Po veroizpovedanju jc med njimi 79.8% protestantov, 14.3% pravoslavnih, 2.4% Židov in 2.3% katolikov. Po narodnosti je bilo 1. 1897. 560.000 Lcti-šev, 518.000 C udov (nemški Estlicn), 100.000 Nemcev, 70.000 Rusov, 24.000 Židov in 15.00C Poljakov. Če razdelimo deželo po cjeni produktivnosti, dobimo 41.5% travnikov in painrkov, 24.4% gozdov in 18.5% žiUveg-a polja. Prebivalstvo se bavi povečini s poljedelstvom. Od žita se seje največ rži, a najmanj pšenice. Krompirja se pridela veliko. V n^večjil« množinah se izvaža lan (veroski okraj). Živinoreja je v zadnjem času zelo napredovala. Ribarstvo se je tudi razvilo, ker so jezera, reke m morje zelo bogate z ribani:. xRepuŠki« (riba) je znano postno jelo pri Rusih. Letiaka je ena najbolj indusUi/skib ruskih gube rili j. V njenih 1200 tvoroicah je zaposleno 50.000 delavcev. Glavno industrijsko mesto je Ritfa, a važnejii industrijski mesti sta Stran IV. »EDINOST« Ker. ti« V Trstu, dne 13. januarja 1920. Periran in Zintcnhof. Trgovinsko središče je Riga. a manjši trgovinski mesti sta Jerjev in Arcnsburg (na otoku Oeselu). Izvažajo se petrolej, volna, lan in konoplje, a uvažajo se premog, železo, stroji, sol, vino in kolonijalno blago. Dežela se deli v 9 okrajev. V starodavnih časih je prebivalo na letiških obalah mongolsko pleme Livi, a v notranji deželi slovanski Letiši. Dmski m švedski mornarji so poznali Letiško že v II. stoletju, toda šele ko trgovske družba »Hansa« (Liibeck) razširila tjakaj svoj delokrog (1160.), je spoznala to deželo tudi ostala Evropa. Menih Meinhart je ustanovil leta 1185. v Uexkuku na D vi rti cerkev in grad. To je bil začetek širjenja krščanstva med letiški narod. Da dobi nemško gospodstvo v deželi trdnejšo podlago, je ustanovil rigaški škoi Albreht »mečevi red (Schwertbruder? ki se je potem združil z nemškim redom (Deutscher Orden). Značaj teh časov so neprestani boji z Danci, Čudi in Rusi. Pretestantizem se je za časa reformacije h:tro razširi! tudi po Letiškem. V začetku novega veka je Le tiska večno bojišče med Rusi, Švedi in Poljaki. Švedi so izgnali od Poljakov pripeljane Jezuite in uvedli iuteransko cerkev. Z ncustadskim mirom (severna vojna! 1710. se je dežela prostovoljno predala Rusiji, seveda z nekaterimi pogoji (ncustadska kapitulacija), toda nemški duh je vladal v deželi tuui nadalje. Šele v letih 1815—48. je prešlo vsega okupacijskega dela v vzhodnih pokrajinah. Druga italijanska ekspedicija je imela že manjšo nalogo, to je: zasedbo obrežja med Sia-lanovo in Adalijo v globokosti 200 kilometrov proti osrčju de"*Vj. Tudi ta zasedba se je izvršila na zanimiv načini Dva polka pešcev, torej ena brigada, pod vodstvom spretnega generala Gualterija se je odpeljala iz Istre, prebrodila junaško Jadransko monje, jo zavozila po Sredozemskem v Milas, kjer je 'bila prijazno sprejeta od Turkov in kjer je še danes. Ker ni bilo bajnega dela, je začela delati ceste, obdelovati maloazijsko puščavo, vzpostavljati zveze med posameznimi kraji, iskati rudno bogastvo v zemlji, uravnavati vode in še celo vrsto koristnih reči. Delo traja že sedmi mesec in neizmerne so koristi, ki jih ima od njega tamošnje prebivalstvo. Ali vsled neke irpre-membe v vodstvu ekspedicije, neki general je bil nenadoma odpoklican, ni pravzaprav nihče slutil, kako drzno in težko podjetje je bila ekspedicija v Anatolijo. Dokaz temu je dobra četrtina na malariji obolelih vojakov dveh polkov, oziroma ene brigade. Ako pride do spopada med Turki, ki so zbrani v osrčju Anato-lije m Grki, ki drže v rokah Smirno s precejšnjim okrožjem, bo ta spopad hud in krvav; a takrat bi lahko Italija z lahkoto obvladala položaj. Seveda le v enem slučaju : ako bo to Turkom ljubo. Drugače, tako zatrjuje italijanski vir, ne vzdržimo v njihovi hiši, niti če porabimo »nezmagano armado«. Posneli smo ta opis položaja v italijanski veliko število kmetov k pravoslavni veri. Na Mali Aziji po >Piccolu della Sera«. jurjevskem vseučilišču se je uvedel ruski jez:k. ki je počasi prešel tudi v vso upravo. Med Nemci in Letiši vlada velika mržnja. Nemci so plemstvo, a med delavci in kmeti sc je v zadnjih letih zelo razširil nihilizem. Leta 1905. je prišlo do letiške vstaje proti plern-stvu {Dalje prih.) st. da b: P K dr Sli pa 19 1 19 Pn za __ j ru »$£8 Boljšssffisa o Rusiji. Član nemške komunistične stranke Winkel-i objavlja v listu -Soziair.ta zanimive po-e o neznosni draginji, ki je zavladala v e viški Rusiji: i leta 1916. zlasti pa od leta 1917. strada Rusija. Celo kruha ni, o drugih živil h pa ti govoriti ne iz.plača. V orvi vrsti .je to _ d i ca splošnega obubožam.ja, naizanovarje •,*kc>*e, nesigurnega transoorta in slednjič !.-eia propada ruske valute, vsled česar R;.s ;i takšna draginja kot v nobeni drugi vi. Razvoi cen fclaga n. pr. v Moskvi il-u- Igcr Gavrilovič: Iskre s noži. Srce ]je gibalo življenja, razum pa njegov regulator. Kdor združi to dvoj'co nasprotujočih si sil v en sam harmoničen ritem, je srečen. • • . Zavržemo Boga, da bi nam bilo laže živeti. A namesto sreče, vstane v nas zavest lastne nemoči! • • • Pravimo, da se ljubimo, pa smo vendar najbližji le sam: sebi. Kdo je, ki bi dal svojo poslednjo srajco beraču, zmrzujočemu na cesti? • • • Kdor živi življenje zaradi njegove materi-jalnosti, je mrtev član človeške družbe. Kajti le duh je,.ki daje življenju pravo vsebino. Mladost ije, ki išče poti naprej; a starost naj Inje štev.7 1 fusnt črnega kruha i gleda, da ne vodi v pogubo. 1 ieta 1914 2'5 kopejke, 30. marca 1919 { . . . k; 1 funt finega surovega ma-sla | ČIovek išče sreče venomer izven sebe, pa jo nr.jde Ie v samozatajevanju. kr te Ti če 4 53 kopejk, 30. marca 1919 14000 kopejk; . nt govedine 1914 22 kopejk. 30. marca ':« 2750 kopejk; 1 funt sladkorja 1914 12 ko-k, 30. marca 1919 10.000 kopejk. številke sredo septembra 1919 so sledeče: kruh 50 rije v, sirovo maslo 360 rabljev, sdadlkor 270 :!;ev funt. Že v začetku 1919 je .prekorač la išna cena predvojno ceno za 500krai( od Ko si bo svet potegnil poslednjo krinko z obraza in ubil, v sebi žival, »bo našel svoje izveli čanje. Sodimo njega, ki je lahkomiselno ubil svo-a časa najprej pa so se razvajale cene na- j i^ga biižnjrka. Koliko jih pa hodi med nami, n-M katastrofalno in rič nenavadnega ni J ki so ubili sami sebe! zahtevajo za funt kruha že črez 60 rabljev. • • • Cene industrijskih izdeikov s; cer ndso v ; Pravimo, da živimo svoji popolnosti, pa nas istem obsegu poskočile, vendar pa je stal v zmotita v tem hrepenenju opoldanski kruh in začetku 1919 n. .pr. koe nabral 9. Stok v Strancerievi costilnt pri Sv. Jakobu 40 Kr za žensko podružnico CMD. Oenar Ihrani uprava. — Ker se nista mos^a udeležiti CirH-Metodovega •plesa darujeta kst. dr. Fran Mamic in dr. Fran Bmčjč visak 25 lir za ubojfo šolsko irihadino. Denar 'Irrani uredništvo. — Ker ni mogja j>oikfloniti peciva Srilvastrov večer, darir?e ga. Karolina Kovač »če v a 20 lir tržaškemu Sokolu. Denar hrani uredništvo. — V počeščenče s.pam>rra »pokojnesa M-aiksa Pose^ darujeta A. M. in M. H. po 5 Hr za vojne sirote. Borzna poročila. Trst, dne 12. januarja 1920. Tečaji: Glo^nVo ttfa'oščeni in s tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš Ijuuijcm sopigg, oče, brat, svak in stric gospod Anton Itace župan, gostilničar in posestnik v Rodiku danes zvečer ob 19, previden s svetotajstvi, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, 14. t. m., 00 14 na rodiško pokopališče. R0D1K, 12. januarja 1920. DRAGICA RACE, soproga. Anton, sin. — Zora in Angela, hčeri. — Fran, Josip, Karel in Ludovik, bra je. — Jožefa, Marija, Antonija in Dragotina, sestre. — Anion Muha, Martin Čebohin, Anton Babic in Leopold Mlakar, svaki. Družine: Muha, Obersnel, Dujec, Perhavec in ostali sorodniki ter piijitelji. p^ m Ja-dranska banka 360— 4G0 Cosuiich (Austroamericama) 675— 685 Dalmatia (Parobr. dr.) 350— 390 Gerolimich 2200— 2250 Lloyd 1250— 1300 Lu-ssino 2400— 2500 Martinolich 485— 500 Navi^azione Libera Triestina 1140— 1200 Navigazione Libera Triestina 1000— 1030 Oceania 480— 500 Premuda 680— 690 Tripcovichl 680— 695 Ampelea 600— 620 Cemen-t Damatia 370— 380 Cement Spalato 435— 445 Čistilnica petroleja 2250— 2300 Čistilnica riža 295— 305 Krka 485— 495 Ladjedelnica v Tržiču 415— 435 Tržaški Tramway 230— 235 Vodstvo Bia^^JKS V v imenu vseh članov na7nanja tužnim srcem žalostno vest o smrti svojega odbornika S® 1 ki je bil več let v cdboru in s svojo požrtvovalnostjo podpiral delovanje zavoda. Ostane nam v Llagem spominu. m w K < i- Švicarski tečaji. 2ENEVA, 10. (S.) Ura 41'95; nemška marka \Yorj%; avTstr. krona, nofva 3'4VA, -stara 2'75; an?:!. funt 2119; rranc. frank 507254; amer. ddar 5'64. MikU OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmani5a pristoj. bina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Nalmz'ijša priSv 'ibina L Ž. Potpisane se obitelji najlepše zahvaljuju časnom svećenstvu, glazbari na, g* H9 učileijstvu i činovništvu te svima, koji so poh?lili jz daleka i bliza, bez raz-like narodnosti, da nas teše te doprate do hladnog groba mrtve ostanke ^ našeg milog pokojnika k: PRODA sc velika, 'skoraj nova lesena stena s s teki om, pripravna za' (pisarno, kavarno gostiti o •Naaftov: M. Mc^otig, ui Voildirivo Sit. 20, jrJc-ikarna. 56 Kil i PRODAJNA MIZA in 4 dru®e mize z inr. nor-na'to ipic^ćo, (pripravne za ka v am o ali .radaknmo, •se proiaCo. Na«sk>v: M. Moscti^, u'i. Vaidinvo št. 29, mlekarna. 96 IZKUŠENA BABICA sprejema noseče na dem. — UI. C-lriozza- št. 50, prš?!., kvo. 97 PRODAJO se nove kirimte, 'belo lakirane po 600 ■lir. UI. Ckiozza št. 51, pri t k 98 MLADENIČ, 23 let star, z detro sflužtoo, želi znanja v (svrho ženitve ;z sospodi-iisio od 20 do 21 let. Le resne ponuiibe na ins. oid. Bditnoe4-i pod j»D 222.« 99 KROJACNICA Avgust Snitar ul. S. fraacesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana krojač« ica v Trstu. 3367 SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih eenali. 41 POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje ccne, tudi več kot drugi trjovci. Albert Povh, ulica M^nzoni Št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 SREBRN DENAR kopujem po najviširti cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 DISKRETNA BABICA se priporoča, največja tajnost, cene zmerne Seftefontane št. 8, I. levo. KROMPIR po 44 lir za 100 kg. Ui Oiuli a štev. 11, Peternel. 81 PRODA se kolo starega sistema in harmonika v Kazijah st. 73. Josip Može. 73 Napose zahva jujemo gg. lie^nicima dr. S.besti i dr. RGltiai, koji su sve poduzeli, da ga uzdrže na životu, te svim onima, koji su budi na koji način izkazaM ljubav do milog pokojni a za njegove bolesti, smrti i pogreba. BUZET, dne 10. januara 1920. OM&jji Gr2Ž0F2C, Flsžo, Mmt. »tl&l - :,L.. ' . Av-i - - u . - V > - m t/i i - -- - t S ipotrtim srcem natanar>j®mo vsem sorodnikom, .prijatofjem in znancem žalostno vest, da je naš gubljeni soprog, oče, brat, svaik in bra.-tranec, gosp. Anton FurEan bivši trgovec v Trstu 11. t. ni., v 43. lotu starosti, mirno v Gospodu preminul. Pogrdb dragega ^ka.'nika se bo vrši! daiies, 13., t. m., ob 13.30 iz hiše -zadosti ul cie-iža Gtnua-4ica 43. TRST, 13. januarja 1920. Jožefa Furlan, sqprci?ia. Marija, Slavko, otroka. Štofaa Furiaa, brat. Nožika Furlan. svailnia. Franc Furlan, bratranec. Novo pogrebno podjet>e Corso V. E. 111. 47. mmi h ili B U Li prej dr. BODO ZeUozđrsunik dr. E. timm in — dentist STŽNR3 PERHAUEC Trst, trg Gs&'oni štev. 11, II. natisir. sprejemata od 9-12 ia od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo ^.o moderni tehniki ZOBOZDRAVNIK I5LETNA Oklica želi vstopiti v službo v trgovino v mestu ali na deželi. Ponudb® ua ins. odd. K d i- j noii-tt pod »Marltivost.« S4 TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. ODDA se v najem -takoti -dobroidoua, sfcarcznana i . . ... gostifeu. Pismene .ponudbe na ins. odd. Edinosti! HlK&gfeitilfl \lMl\l P!S33ir33j2 BB2lB 1 Z30jB T>od »Tako;«. 3353 ^^s^s^^^^^^^&^SSS^^ESim ČEBULĆEK, sadike, prodaja tv rdka Sever & C. Trst, ul. Nicolo Macdnaveili št. 13. 93 POŠTENO POSTRE2NICO za č-išče nje pisarne išče odvetnik dr. M. Pretner, ul. N. M:-cl' iavclli št. 15, I. 83 KUPUJEM vreče in ctuije. Bab ič, ul. Molin sran- de št. 20. 95 ! PRODA &e v I Irski Bistrioi, Notranjsko, enonad-sitropna hiša z lepim vrtom, v bližini okrajnega saJišča in z-raven državne ceste. P^ši-sjvla d.?je •fTos^j. Konr. Panšok, IHrska Bistrica št. 11. 3351 Naznanilo. Naznanjamo cenj. odjemalcem, da smo prejeli veliko množino Istrskega imena in belesa «ina M ttlnntinsKo se prodaja po znižanih cenah cd L 2 ds 2'50 v zalegi v infintonn Kette naOpclnaH. POSTRE2N1CO »šč« majfaya družina (3 osebe), od io do 5 pop. uiica commerciaje št. 9, m. nadstr. ■ dalmatinskega opola poleg itah- levo, vrata ŠL 3^7. Dobi kosilo in plačo. B 106 Aziji, od januarja 1. 1. sem, ko so dobile italijanske čete povelje, da zasedejo oni del pokrajine, ki so ga odločili Italiji njeni zavezniki, Francozi in Angleži. Prvo ekspedicijo, ki je odšla iz Taranta na sva- zmagoslavni pohod, je zaustavilo na sredi pota protipovelje iz Rima. ker se ie hotel s tem činom a*inistr&ki predsednik Orlando prikupiti ravnokar v Parizu se ustanavljajočeinu iiEijiišjenui svetu zaveznikov. Pozval je bil ekspedicijo domov, a v tem času so Angleži J zjutraj ye odhajal domov. Nokoč so se >Kra.foi radi nemoteno zaseddi vso pok raji« o od Palestine igre doiso časa prepirali, slednjič se obrncio do do čiiiiie, Francozi so se polastili AlelisaiKirete rod o:, ki so jo podpisali naij vpl i vnejsi^m adžarski židje. V prc^lamaciji so izrazili podptisani ob- I žalovanje, da je mnogo iboliševikov židovske 1 krvi, ali obenem pravi proklamacija, da so vsled baljševištva trpeli tako madžarski židje kaikor kris^ji nje in da tudi ni pravično, da se ves gnev obrača zoper žrde. Angleški »kibic«. V VVhttes-Klutni ?e presedal noki čian sđeoro roč na nočjo, in 'sčcer }e fdedal igro p ikot, sam pa ni rJ-kdar igrai. Okoli 4. ure in Murvine in še celo nuUi Grki so segli p° Sn'irni in okrožij ki je bilo pravzaprav dolo- »kib?cae, na-j bi on razsodil. Ta pa se jo odrezal, da nima niti pouma o i-irri. Vsi ica izaćudeno vprašajo, a&kiai da sodi tu cele noji. Odgovoril h ki- čc-.o Italiji. Takrat ie Antflija prevzela vodstvo iaio: Gosoodie. iaz sem oženieo. Plesne vaje se pričnejo danes, 13. t. m., v spodnjj dvorani „Narodnega doma. Poučujejo se vsi moderni plesi. Začetek ob 20. VODITELJ. janskih vin. V zalogi imamo tudi "'vino chianti v originalnih steklenicah, asti, šampanjec, !tiarsalo, vermoulh, žganja in fina vina v steklenicah. Ernest lioteuar in Hercarlcii Trst, ulica XXX. oktobra štev. 14, Trst (prej. Caserma) Kupim AUTO 0. PIKO. zlotarGlca-uramica Trst, Corso Ste v. 15 ZCBOZDRAVNIŠKI KABINET VILJEM TUSCHER u ul 33. okioira (grel Cassrma) it. 13 ostane zaprt ča 24. januarja. taasKssasEE SANKA malo rabljen mlrijši raamko »Saurer«, tfoosAi aii Stonski. — Ponudbe na inse»^ oddelek EdmosU' Kupu|#«l mbnie krofie U3 o od .itev. 3025S7- ! ooSdiitarJe no najvišjih cenah. Dela. glav. K 30,000.000, Res-rva KS/j0J.0J0 Centrali: TflH na ftm fli 5 - ¥13 s. M) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljua-Ijana, Metković, Opatija. Split, Šibenik, Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčaa strj'o spiJaje^a pjsla Sprajama vlogo na hranilne knjižice proti 31/3% letnln obrs-stim v baneogiro-prometu proti letnim o-bresti.n. T.'a odpjved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih, ki se i:najo pogoditi od slučaja do slučaja. Laju najtu varaulaž jniili (ia'u JuuiNO. Blagajna posluje od 9.30—12.30 ia 11.30—16