LIS'!' IZ MARICO Z C E Z
ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci	Leto 11, številka 5, december 2010
Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto.
Vsem vam želim lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto.
Vaš župan Milan Gabrovec
---------
S seje novoizvoljenega občinskega sveta
Volitve so za nami, v občini smo dobili novo oblast - novega župana in nov občinski svet. Temu primerna je tudi vsebina dnevnih redov zadnjih dveh sej občinskega sveta.
Prva konstitutivna seja, ki jo je sklical še prejšnji župan, vodil pa najstarejši svetnik, je bila 10. novembra letos. Po ugotovljenem številu navzočih novoizvoljenih svetnikov je predsednik občinske volilne komisije podal poročilo o izidu glasovanja za občinski svet z dne 10. 10. 2010, zatem pa še poročilo o izidu glasovanja drugega kroga volitev za župana z dne 24. 10. 2010. Novoizvoljeni svetniki so imenovali tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Ta komisija je po pregledu pisnih potrdil o izvolitvi posameznega člana občinskega sveta ugotovila, da je bilo izvoljenih enajst članov občinskega sveta, in sicer: Milan Gabrovec, Franc Perčič in Konrad Janžekovič iz vrst LDS, Slavko Rožmarin, Franc Rožanc in Marko Lepoša iz vrst N.Si, Marjan Meglič, Andrejka Mislovič in Igor Ambrož iz vrst SDS ter Milan Majer in Ivan Svržnjak iz vrst SLS. Občinski svetniki so z dvigom rok potrdili svoje mandate v markovskem občinskem svetu. Ko je mandatna komisija uradno ugotovila izvolitev za novega župana, Milana Gabrovca, je s tem navedenemu skladno z zakonodajo prenehal mandat člana občinskega sveta; tako mu je mandat potrdilo preostalih deset članov sveta. S tem se je sestava občinskega sveta konstituirala, dosedanji župan pa je tudi uradno predal
funkcijo novemu županu. Predsednik občinske volilne komisije pa je že naznanil, da bodo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen za občinskega svetnika novi župan, potrebne nove volitve za nadomestnega svetnika.
Če lahko rečemo, da je do sem vse gladko teklo, pa temu ni bilo tako pri zadnji točki dnevnega reda konstitutivne seje, to je pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Svetniška ekipa se nikakor ni mogla zediniti in potrditi sestave članov KVIAZ-a. Za vsak predlog, kije na seji nastal, je bil izid glasovanja pet proti pet.
Zato so se na koncu dogovorili, da bodo imenovanje KVIAZ-a prestavili na prihodnjo sejo.
Ta je bila že 24. novembra 2010 kot prva izredna seja občinskega sveta. Posamezne strani oziroma politične stranke, zastopane v novem občinskem svetu, so očitno umirile strasti, saj so pod prvo točko dnevnega reda enoglasno potrdile sestavo KVIAZ-a, v katero so imenovali Slavka Rožmarina,
Konrada Janžekoviča in Marjana Megliča.
V nadaljevanju seje
! so sprejeli tretji rebalans letošnjega prora-! čuna in s tem predvsem omogočili prijavo I posameznih projektov na obstoječe evrop-i ske in državne razpise, hkrati pa uravno-I vesili dejanske prihodke letošnjega leta z odhodki.
! V osnutku so sprejeli tudi Odlok o spre-| membah in dopolnitvah občinskega po-: drobnega prostorskega načrta za del obmo-j čja OC Novi Jork, v katerem občina sledi | željam posameznih investitorjev v obrtni coni. Sprejeli so še dokument identifikacije investicijskega projekta (DlIP) in inve-| sticijski projekt za kanalizacijo Sobetinci | z razširitvijo čistilne naprave ter DIIP za : projekt centra za medgeneracijsko druže-! nje Stojnci. Prav tako so sprejeli Sklep o | delnem povračilu stroškov organizatorjem I volilne kampanje za lokalne volitve v obči-| ni Markovci.
Na koncu seje je naj starejši svetnik opravil i še prijetno opravilo, namreč simbolično je novemu županu nadel župansko verižico, saj tega ni opravil dosedanji župan na konstitutivni seji. Župan je novim svetnikom podelil še svetniške priponke z njihovimi imeni in prenosne računalnike, da bo komunikacija za potrebe opravljanja svetniške funkcije lažja, hitrejša in učinkovitejša. S tem je bila izredna seja zaključena.
Na koncu le še želja, da bi novi občinski svet z županom na čelu delal uspešno v dobrobit občine in njenih občanov, vsem vam pa tudi uspešno ter z zdravjem in srečo pospremljeno novo leto 2011!
MB K - občinska uprava
Iz vsebine
S	seje novoizvoljenega občinskega sveta	2
Prihodnje leto začetek gradnje vrtca	4
Občinski svetniki so povedali...	6
Volitve občinskih svetnikov 10. 10. 2010	7
I.	in 2. krog volitev za župana občine Markovci	7
Investicije v občini Markovci	8
SDS Markovci	9
N.Si Markovci	9
Medobčinsko tekmovanje ekip Civilne zaščite	9
Varna pot v šolo	9
Občinski odbor Liberalne demokracije Markovci	9
Janez Golc, 12. princ ptujskega kurentovanja	10
Baron Jakob Breuner Markovski	11
Deset let delovanja Turističnega društva občine Markovci	12
V	Bukovcih 60 let kulturnega društva	14
10.	Miklavžev koncert	14
Vesela jesen ali martinovo	15
KUD Markovski zvon: v polnem teku	15
Komemoracija ob dnevu mrtvih	16
V	spomin Janezu Obranu	16
Dekanijsko srečanje Karitas in dobrodelni koncert	17
Janko Kodrič daroval kri 80-krat	17
Ročna dela, krofi, kuhanje, televizijska oddaja in še kaj	18
Tekmovanje v izdelavi domačih rezancev	19
Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane	19
Odkrivala bo skrivnosti afriške celine!	20
Častitljivih 90 let Franca Korenjaka	20
Za pomoč ljudem v stiski	20
Mladi markovski gasilci zelo uspešni	21
Bolezni oči	21
Stojnski trojčki rastejo	21
Ekskurzija gasilcev iz Borovcev	22
Varstvo pred požari	22
Mesec požarne varnosti v sliki in besedi	23
Šolska kronika	24
Zdrav življenjski slog za obdobje 2010-2013 na OŠ Markovci 24 Groharjeva kolonija v Škofji Loki	24
Sodelovanje čebelarjev in vrtca se poglablja	25
V	vrtcu ustvarjamo	25
Predavanje o varni rabi interneta
in sodelovanje v projektu SAFE. Sl	26
Kulturni dan	26
Sprehod skozi leto 2010 - NK Stojnci	28
Nogomet tudi pozimi!	29
Nogomet v občini	29
Za smeh in dobro voljo	30
Novoletni aranžmaji in dekoracije	31
Božično-novoletno drevesce	31
Jaslice - ponos vsakega doma	32
Za sladke praznične dni	32
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Glasilo uredila: Mojca Zemljarič.
Oblikovanje, prelom in tisk: Grafi s d. o. o.. Požeg 4, 2327 Rače, www.grafis.si.
Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov.
Naslov uredništva: Markovci 43,2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si
Spoštovani občanke in občani,
le še nekaj dni nas loči od prazničnih dni, ko si bomo vsi voščili in zaželeli vse najboljše v prihajajočem letu. Na martinovo, 11. 11. 2010, sem uradno postal vaš župan, zato se vam zahvaljujem za podporo na volitvah. Zavedam se odgovornosti, ki sem jo s tem prevzel, in vam zagotavljam, da bom svoje delo opravljal v prid vseh občank in občanov in drugih subjektov občine. V programu, ki sem ga predstavljal pred volitvami, je veliko novega, projekti, ki so v izvajanju, pa se nadaljujejo še z večjo vnemo in zagonom. Prepričan sem, daje treba vizijo in strategijo razvoja občine Markovci začrtati za več let naprej, jo predstaviti velikemu številu občank in občanov, da dodajo svoje predloge, vprašanja, pomisleke, nato pa jo sprejeti na občinskem svetu kot dolgoročni strateški načrt. V njem morajo biti zajeti vsi elementi in dejavnosti, ki jih je občina dolžna zagotavljati svojim občankam in občanom (vrtec, šola, dom upokojencev, večstanovanjski objekti, individualna gradnja, kolesarske steze, infrastrukturni objekti, vaška središča, športni objekti, društvene dejavnosti, sakralni objekti in spominska obeležja, gospodarstvo in obrt, kmetijstvo, turizem ...). Priprava takšnega dokumenta je dolgoročni proces, vendar se ga bomo lotili zelo zgodaj, tako da bo ugledal luč sveta v najkrajšem možnem času. V tem načrtuje treba narediti analizo stanja, ki bo odgovorila na strateška vprašanja in opredelila prednosti ter pomanjkljivosti naše občine. Pri tem moramo preučiti konkurenčnost in razpoložljivost kapitala občine, privlačnost lokacije ter pomembnost gospodarskega in družbenopolitičnega okolja. Večja konkurenčnost občine zagotavlja boljše vključevanje v urbane in regionalne mreže, institucije in združenja. Ekonomska konkurenčnost omogoča ustrezno kakovost življenja posameznikov in socialnih skupin ter povečuje njihovo ekonomsko in socialno usklajenost in povezanost. Vsak posameznik je in mora biti pomemben, ne glede na njegovo versko, politično, spolno ali kakršno koli drugo usmerjenost. Strategija razvoja mora vsebovati elemente, ki predstavljajo »živi« del razvojnega programa, kar pomeni, daje že v fazi priprave ali celo realizacije nekaj projektov, ki so v fazi zasnove, nato pa še tako imenovane projekte »na zalogo«, s katerimi bomo vedno pripravljeni na priložnost državnih in evropskih razpisov. Osnova razvoja občine Markovci so naše naravne danosti, tradicija in zaupanje v sposobnost in inovativnost naših prebivalcev. Z dobrimi pogoji za življenje v naši občini in za nadaljnji razvoj obstoječih podjetij in z oblikovanjem stimulativnega poslovnega okolja za uresničitev novih podjetniških zamisli lahko zagotovimo kontinuirani razvoj in nastajanje novega. Občino Markovci želim voditi v smeri, da jo posamezniki prepoznajo kot atraktivno lokacijo, ki jim omogoča poslovno in osebnostno rast in socialno varnost. Poleg prostorskih zmogljivosti mora občina nuditi možnost izobraževanja, skladnega s poslovnimi priložnostmi in potrebami občine, popolno informacijsko podporo v smislu ponudbe strokovnih, svetovalnih, organizacijskih in prostorskih rešitev za oblikovanje in razvoj novih podjetij. Prednostno je potrebno obravnavati razvoj malega gospodarstva in podeželja, skrb za okolje, turizem in kulturo ... Moj volilni slogan je bil »Skupaj gradimo prihodnost«, zato vas pozivam, da delajmo res skupaj. Ob prihajajočih praznikih pa vsem občankam in občanom želim vesel božič in srečno novo leto.
Vaš župan.
Milan Gabrovec
Pogovor z županom
Prihodnje leto začetek gradnje vrtca
Z izvolitvijo v drugem krogu letošnjih lokalnih volitev je vodenje Občine Markovci prevzel župan Milan Gabrovec, profesor razrednega pouka, zaposlen kot ravnatelj na Osnovni šoli Benedikt. Funkcijo župana Občine Markovci bo opravljal nepoklicno. O njegovih razvojnih načrtih ter delu občine in najpomembnejših naložbah pa v naslednjem pogovoru.
Kako daleč ste s pripravo proračuna občine za prihodnje leto in katere naložbe bodo v ospredju?
Župan Milan Gabrovec: »Glede na to, da proračun občine za leto 2011 še ni potrjen, prehaja občina z začetkom novega leta na začasno financiranje. Pričakujem, da bo prva obravnava proračuna za leto 2011 v začetku januarja. Februarja, po javni obravnavi, pa bi ga nato tudi potrdili.
Med pomembnejšimi naložbami, ki jih bomo financirali iz proračuna 2010, bo nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema, in sicer najprej v Bukovcih, nato pa upam, da bomo lahko pričeli tudi s pripravo projektov za kanalizacijo v Novi vasi. Tam nameravamo v kratkem sklicati tudi zbor vaščanov, da jim predstavimo idejni projekt. Naslednja večja investicija, ki jo želimo začeti še pred poletjem, je gradnja novega vrtca in v teh dneh se že dogovarjamo za nakup parcele, na kateri naj bi novi vrtec tudi zgradili. Naslednja večja naložba, ki sicer ne bo obremenjevala občinskega proračuna, bo tudi ureditev središča vasi Markovci. Ker je poslopje zadružnega doma že zelo dotrajano, se s potencialnim investitorjem, to je podjetje MCK, dogovarjamo, da bi ga odkupil in na tem mestu zgradil sodoben poslovno-stano-vanjski objekt. Ta bi po višini bil podoben zdajšnjemu objektu, zgrajen pa bi bil v več etažah (klet, pritličje, nadstropje in man-
sarda). Da bi pridobili še dodatni prostor, je v načrtu rušenje objekta Športnega društva Markovci. Novi, sodobnejši, športni objekt bi nato zgradili v soseščini.
Sicer pa je med naložbami, načrtovanimi za leto 2011, tudi ureditev vaškega centra v Stojncih. Naložba je ocenjena na 150.000 evrov. Tovrstne vaške centre nameravamo urediti po vseh vaseh naše občine, predstavljali pa bodo nek prostor druženja vseh generacij. To pomeni namestitev igral za otroke, postavitev klopi, mizic, ureditev krajših sprehajalnih poti in podobno. Te, tako imenovane vaške centre, bomo umestili na lokacije, ki že zdaj predstavljajo središče dogajanja v neki vasi. Če govorimo konkretno za Stojnce, bomo vaški center uredili pri gasilskem domu, v bližini katerega sta že zdaj asfaltirano športno igrišče in igrišče za odbojko na mivki.
Naj dodam, da nameravamo v prihodnjem obdobju urediti tudi podstrešje občinske stavbe, kjer bi svoje prostore dobili občinski odbori političnih strank, društva ali pa celo kakšen podjetnik, ki se ukvarja z mimo dejavnostjo. To bo sicer ena izmed manjših, a prav tako pomembnih investicij za našo občino.«
Gradnjo vrtca napovedujete že za naslednje leto. Kje bo stal novi vrtec? Ali pričakujete sofinanciranje gradnje s strani Ministrstva za šolstvo in šport?
Župan Milan Gabrovec: »Ideja je, da bi vrtec gradili na parceli, kjer j e sicer načrtovan tudi dom upokojencev - na prostoru med večnamensko dvorano in cesto od doma upokojencev proti pokopališču. Država naložbe v šolsko infrastrukturo sofinancira po tako imenovani prednostni listi. Ker naša občina v preteklosti ni dvignila roke za sofinanciranje investicij v šolski prostor, v tem trenutku denarja za gradnjo vrtca s strani Ministrstva za šolstvo in šport ne moremo pričakovati. Dejstvo je, da naš vrtec ne ustreza standardom in normativom, ki so za tovrstne ustanove predpisani. Če izhajam iz predpostavke, da je predšolska vzgoja zelo pomembna za razvoj otrokovih znanj, jim moramo v vrtcu omogočiti primerne pogoje za bivanje in vzgojo, vsem zaposlenim pa dobre pogoje za delo. In na tak način lahko po mojem mnenju nato nizamo tudi rezultate dela in pričakujemo zadovoljstvo otrok, njihovih staršev in zaposlenih ter nenazadnje tudi nas v lokalni
skupnosti, ki smo dolžni poskrbeti za primerne infrastrukturne in druge pogoje.
Za novi vrtec predvidevamo, da bo osem-ali devetoddelčni, imamo pripravljenih že nekaj idejnih projektov, naročili smo tudi že tako imenovano vzorčno ponudbo. S strani države se sofinancerskega deleža težko nadejamo. Če bi pa želeli pridobiti sredstva iz skladov Evropske unije, pa moramo zadostiti zahtevi po izgradnji energetsko varčnega objekta.«
Zaradi porasta števila otrok, ki jih želijo starši vpisati v vrtec, sc ta iz leta v leto sooča s prostorsko stisko, ki pa so jo doslej reševali na način, da so osnovnošolske učilnice preurejali v vrtčevske prostore. Posledica tega je zdaj pomanjkanje šolskih učilnic. S to težavo se je nekdanji župan soočil na način, da bi se k šoli uredil prizidek oziroma govora je bilo celo o neke vrste montažni učilnici. Vi se z gradnjo prizidka ne strinjate. Kje vidite rešitev nastale situacije?
Župan Milan Gabrovec: »Ko bomo zgradili novi vrtec, se bodo prostori v šoli znova sprostili in bodo težave, povezane s prostorsko stisko, odpravljene. Prizidka k osnovni šoli, v katerem bi bila učilnica, ne bomo gradili. Občinski svet je v minulem mandatu res sprejel sklep, da se prostori vrtca razširijo. Nismo pa sprejeli sklepa, da se zgradi prizidek z novo učilnico. Ampak, zdaj ni pomembno, kaj je občinski svet potrdil in česa ne. Pomembno je, ah je učilnica potrebna ah ne. Če bi bila potrebna, bi jo zgradili. Ker pa menim, da potrebe po tem ni, se učilnica ne bo gradila. Z racionalno razporeditvijo pouka različnih predmetov v različne učilnice se da to trenutno prostorsko stisko premostiti. Edina razlika bo samo v tem, da vsak učitelj ne bo imel več svoje učilnice, ampak se bodo po urniku premeščali med učilnicami, tako kot se zdaj med urami iz učilnice v učilnico selijo tudi učenci.«
Številne občine se pri gradnji infrastrukturnih objektov odločajo za različne oblike javno-zasebnih partnerstev. Ali morda tudi vi razmišljate o čem podobnem - pri financiranju gradnje novega vrtca? Župan Milan Gabrovec: »Te možnosti sicer ne izključujem, a se nam potem investicija neposredno podraži za okrog 20 odstotkov. Menim, da bomo uspeh vrtec zgraditi z lastnimi sredstvi in da tovrstna partnerstva ne bodo potrebna. Res pa je, da razmišljamo, da bi sredstva za gradnjo vrtca zagotovili v dveh ah treh letih. Prvi, največji del, bi izvajalcu poplačali leta 2011, preostanek pa še v prihodnjih dveh letih, brez da nam
zato zaračunavajo obresti.
Leta 2011 bomo v proračunu za gradnjo | vrtca namenili dober milijon evrov. Tudi če bo vrednost gradnje ocenjena na dva milijona evrov, menim, da bomo to uspeli v prihodnjih letih zagotoviti iz lastnih sredstev. Če pa nam uspe na katerem izmed razpisov pridobiti sofinancerski delež, I samo toliko bolje.
Kot očitek pred gradnjo vrtca se poraja I razmišljanje nekaterih, zakaj bomo gradili i brez sofinancerskega deleža države. Ali se je morda kdo v 12-letni zgodovini občine | vprašal, koliko sofinanciranja države smo i bili deležni pri gradnji različnih objektov po vaseh?«
Zadnja leta se je model parlamentarne politike - delitev na koalicijo in opozicijo - prenesel tudi na občinske svete. Tovrstne delitve za tako majhna okolja ne pomenijo ničesar dobrega. Večina slovenskih občin je namreč tako majhnih, da bi morali v dobrobit razvoja občine vsi izvoljeni predstavniki (župan in svetniki) strniti vrste, ne glede na politično stranko, ki jo zastopajo. Se strinjate? Župan Milan Gabrovec: »V času predvo- j lilne kampanje je politika tudi na lokalni | ravni sicer močno prisotna. Menim, da | bi po volitvah morali pozabiti na politič- i ne delitve. Nekateri razmišljajo po ključu ; delitev državne politike, kar pa menim, da i je popolnoma zgrešeno in zmotno. To sem i povedal že na prvih dveh sejah, ki smo ju i imeli v tem mandatu. S tem, ko smo imenovali občinsko Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), j smo že na nek način dokazali, da zmoremo preseči strankarsko delitev. Upam, da bo 1 tako tudi v prihodnje. Sicer pa naj dodam, da čakamo še izvolitev enajstega svetnika in da bomo nato, upam, uspeli soglasno i sprejemati odločitve v dobrobit razvoja i občine.«
Kaj pa imenovanje podžupana?
Župan Milan Gabrovec: »V zvezi s tem smo | s potencialnimi kandidati opravili že nekaj razgovorov. Morda bom imenoval dva pod- i župana, bo pa to hitro po novem letu. Ni I skrivnost, da me je v drugem krogu volitev j podprla stranka Nova Slovenija, in zato je i moj nekdanji protikandidat Franc Rožanc : resen kandidat za funkcijo podžupana.«
Kako se boste lotili sanacije strupene lagune v Šturmovcih?
Župan Milan Gabrovec: »Tudi v zvezi s i tem smo že imeli nekaj pogovorov. Sana- j cija lagune je ocenjena na milijon in pol evrov, s tem da so nameravali občino Mar- | kovci kot sofinancerja sanacije obremeniti i z desetimi odstotki vrednosti del. To bi za i
nas pomenilo 150.000 evrov. Glede na to, da občina Markovci ni krivec za to onesnaženje, na sofinanciranje sanacije iz občinskega proračuna ne bomo pristali. Krivci za nastalo onesnaženje so znani. Zato menim, da če ne bomo reševanja problema dosegli s pogovori, bomo prisiljeni pravico iskati po sodni poti, čeprav me po drugi strani svarijo, da če bi se odločili za ta drugi korak, laguna ne bo nikoli sanirana. S tem, da bi prevzeli del sofinanciranja, bi posredno tudi priznali del krivde za to onesnaženje, za katero pa vemo, da nismo niti približno odgovorni. Največji del krivde za nastalo situacijo nosijo Dravske elektrarne, ki so v državni lasti. Država bi laguno zdaj po nekem scenariju naj preko Ministrstva za okolje in prostor, Vodnega sklada in s pomočjo evropskih sredstev sanirala. Kot že omenjeno, naj bi sanacija stala 1,5 milijona evrov. In če imajo zagotovljenih 1,35 milijona, lahko po mojem mnenju zagoto-
vijo še 150.000 evrov, ki jih zahtevajo od občine Markovci, ki ni nikakršen krivec za to ekološko katastrofo, ki je nastala v Šturmovcih. S tem se ne izogibamo odgovornosti, ampak res menim, da naša občina za to onesnaženje ne nosi krivde. Seveda pa si bomo vseskozi prizadevali, da se ta problem čim prej odpravi.
Če bi obveljala južna trasa hitre ceste, bi po mojem mnenju lahko tudi na hitrejši in enostavnejši način prišli do sanacije lagune. Če se dela izvajajo hkrati, to zagotovo pomeni cenejše naložbe. Dober primer za to je vzpostavitev kolesarske steze v Stojn-cih, ki jo urejamo sočasno z gradnjo kanalizacije. Kolesarsko stezo bomo tako gotovo zgradili za 50 odstotkov ceneje, saj je ob vseh že obstoječih delih potrebno samo še za približno meter razširiti pločnik.«
Kako boste kot župan sodelovali z društvi?
Župan Milan Gabrovec: »Delo društev, ki delujejo znotraj naše občine, bomo v prihodnje podpirali v najmanj takšni obliki, kot je bilo doslej. Si bom pa prizadeval, da se proračunske postavke za sofinanciranje delovanja društev povišajo. Menim, da lahko s tovrstno spodbudo obdržimo društve-
ne aktivnosti, ki tako ali tako v prvi vrsti temeljijo na prostovoljnem delu vodstva in članov društva. Pričakovati od ljudi, da bodo delali prostovoljno in da bodo za društvo namenjali svoja finančna sredstva, je iluzorno. Zato neka podpora s strani lokalne skupnosti mora biti. Zavedati se moramo, da če ne bi bilo društvenih dejavnosti, bi naša družba postala osiromašena in bi precej izgubila.«
Bogate izkušnje imate tudi kot soorganizator ptujskega kurentovanja. Ali boste svoje izkušnje in ideje, zdaj ko ste župan Občine Markovci, delili tudi z organizatorji našega markovskega fašenka? Župan Milan Gabrovec: »Mesto Ptuj ima 50-letno tradicijo povork in kurentovanja.
1 Ptujski karneval in markovski fašenk je zelo težko primerjati, saj ima vsak svojo specifiko. Želel bi, da fašenku v Markovcih dodamo večjo veljavo in uvedemo boljšo organiziranost. Da se dobesedno dogovorimo, kaj mi z našim fašenkom želimo doseči oziroma kaj želimo prikazati. Pred nekaj leti sem organizatorjem ponujal nekaj logistične pomoči, a takrat za to ni bilo posluha. Vsekakor se bomo na to temo še pogovarjali in upam, da bomo dosegli nek dogovor. Na terenu celo slišim govorice, da bi prihodnje leto v času pusta v Markovcih imeli dva karnevalska šotora. Kol dolgoletni vodja etnografskega dela ptujske karnevalske povorke sem vedno zagovarjal dejstvo, da ptujsko kurentovanje ni nastalo zaradi karnevalske dvorane, ampak je karnevalska dvorana nastala zaradi kurentovanja. Težnja po dveh šotorih se ni obnesla niti na Ptuju in verjamem, da tudi v Markovcih ne bomo imeli dveh šotorov. Upam, da bodo organizatorji fašenka dojeli, da bo treba dogajanju dodati še neko dodatno vsebino, ampak to ne v smislu postavljanja dodatnih šotorov. Z vsemi, ki sodelujejo pri organizaciji fašenka, bom pred koncem leta sklical sestanek, na katerem se bomo dogovorili o nadaljnjih korakih in sodelovanju občine pri teh projektih.«
Še preden bo po naši pokrajini odzvanjal zven koranotvih zvoncev, ki bodo v deželo klicali pomlad, nas čaka najlepši praznični čas v letu. Kakšna je vaša poslanica občankam in občanom Markovcev ob bližajočem se božiču in novem letu? Župan Milan Gabrovec: »Naj to priložnost najprej izkoristim za zahvalo za glasove, ki so mi jih volivke in volivci namenili na letošnjih volitvah. Ob božiču in novem letu pa vsem občankam in občanom želim veliko zdravja ter uspehov na vseh področjih življenja.«
Mojca Zemljarič
Lokalne volitve 2010 v naši občini
Občinski svetniki so povedali ...
Ob začetku mandata občinskega sveta 2010-2014 smo izvoljenim svetnikom zastavili vprašanji: »Za kaj si boste kot svetnik občine Markovci prizadevali? Katere bodo vaše prioritete štiriletnega delovanja v svetu občine Markovci?« Odgovore smo razvrstili po abecednem vrstnem redu glede na priimek svetnika.
Igor Ambrož, SDS: »V prvi vrsti si bom prizadeval za pospešen razvoj občine Markovci, namenjen napredku in skupni blaginji vseh občank in občanov. Nadalje se bom zavzemal za racionalno in smotrno porabo proračunskih sredstev občine, izgradnjo kanalizacijskega omrežja do vseh gospodinjstev v občini Markovci, izgradnjo optičnega omrežja, razvoj turizma, kmetijstva ter malega gospodarstva. Prisluhnil bom željam in potrebam vaščanov ter društvom v Zabovcih. Vsekakor pa si bo potrebno prizadevati za rešitev vprašanja vrtca, šole ter stanovanjske problematike mladih družin.«
Frane Ferčič, LDS: »Moje prizadevanje bo usmerjeno v uresničevanje volilnega programa župana in stranke, saj smo kot strankarski kandidati za svetnike aktivno sodelovali pri oblikovanju volilnega programa. Po stroki sem usmerjen v gospodarske dejavnosti, pri čemer ne izključujem kmetijstva. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami bi prav gotovo lahko veliko pomagal na gospodarskem in finančnem področju, pri investicijah in razvoju gospodarskih dejavnostih občine Markovci. V pripravi volilnega programa sem si prizadeval za aktivnejšo podporo gospodarskim - kmetijskim dejavnostim. Kot rečeno, bo potrebno poglobljeno sodelovanje z vsemi, ki kakorkoli in na kakršenkoli način ustvarjajo, zaposlujejo ali se samozaposlujejo, da se ta trend krepi, razvija. Brez tega si ne predstavljam pravega sodelovanja in strategije razvoja občine na gospodarskem in drugih področjih ustvarjanja.«
Konrad Janžekovič, LDS: »Biti izvoljen kot svetnik v tretje je seveda veliko priznanje in še večja odgovornost za delo v prihodnjih štirih letih. Za podporo in zaupanje na volitvah se Novovaščanom iskreno zahvaljujem. Ker je zaščita podtalnice pogojena z izgradnjo kanalizacije, je njena izgradnja v občini prioritetnega pomena. Laguna, črni madež naše občine, negativno vpliva na kvaliteto življenja v naši vasi in zastruplja podtalnico v Štur-movcu, zato upravičeno pričakujemo sa-
nacijo v doglednem času. Moje stališče, ki sem ga zagovarjal že v prejšnjem mandatu, je čimprejšnja sanacija, vendar ne na račun občine Markovci, ker 100.000 m3 nevarnih usedlin ni naša krivda in onesnaževalci so znani. Prizadeval si bom za dokončanje zunanje ureditve pri gasil-sko-vaškem domu v Novi vasi, postavitev igral za najmlajše in ureditev igrišča za odbojko na mivki. Obenem želimo nadaljevati vaške prireditve, s katerimi ohranjamo naravno in kulturno dediščino ter tako prispevamo k ohranjanju pristnih odnosov med vaščani.«
Milan Majer, SLS: »Kot izvoljeni svetnik v volilni enoti ena se bom v svojem štiriletnem mandatu zavzemal za dokončanje vseh projektov, ki potekajo v naši občini. To so: nadaljevanje izgradnje kanalizacije, komasacija drugi del, sanacija lagune, zapolnitev obrtne cone tretja faza in s tem oživitev gospodarstva ter nove zaposlitve, izgradnja hitre ceste - južna smer, dokončanje prostorskega plana in s tem več prostora za individualno gradnjo stanovanjskih objektov. Cim prej bo treba pričeti z urejanjem projektne dokumentacije za izgradnjo vrtca, osnovne šole in doma starejših občanov. Ob vseh teh projektih pa nam ostane še skrb za aktivno delovanje vseh društev, ki delujejo v občini Markovci. Predvsem bom namenil pozornost civilni zaščiti in gasilcem, saj se zavedam, da nam dajejo varnost pred požari in naravnimi nesrečami.«
Marjan Meglič, SDS: »Kot svetnik občine Markovci se bom zavzemal za večji gospodarski in družbeni razvoj občine. Tukaj imam v mislih predvsem obrtništvo in razvoj turizma, s tem pa tudi še večjo prepoznavnost občine v Sloveniji in širše. Kar zadeva družbene dejavnosti in humanitarne organizacije, si želim, da bi dobile večjo moralno in finančno podporo občine. Nadaljevati je potrebno že začete projekte kanalizacije in s tem obnovo vodovodnega omrežja, javne razsvetljave in širokopasovnih povezav. Verjamem, da bodo v tem mandatu vsa naselja v občini dobila kanalizacijsko omrežje in s tem tudi obnovljeno ostalo spremljajočo infrastrukturo. Tudi novi vrtec je nuja, vendar moramo najti primeren način financiranja izgradnje le-tega, kar ostaja edino odprto vprašanje.
Vse navedeno je zame prioriteta, vendar bomo v občinskem svetu sledili racionalni porabi proračunskih sredstev in s tem zagotovili nadaljnji razvoj prostora in ljudi, ki živijo in delajo v občini Markovci.«
Andrejka Mislovič, SDS: »Kot svetnica občine Markovci bom prisluhnila željam občanov, predvsem pa sovaščanov ter se zavzemala za projekte, ki bodo prispevali k boljšemu življenju vseh nas. Prizadevala si bom za dokončanje prostorskega plana ter s tem tudi za razvoj gospodarstva in kmetijstva v občini, predvsem v vaseh ob cesti Ptuj-Ormož, ki so nekoliko odmaknjene od centra občine, ter za razvoj turizma. Prav tako se bom zavzemala za ureditev cestne razsvetljave, izgradnjo kolesarskih stez in pločnikov ter izgradnjo optičnega omrežja v celotni občini. Prizadevala si bom tudi za racionalno rabo proračunskih sredstev in pravično delitev sredstev na vseh ravneh, predvsem med društvi, ki delujejo v občini. Prioritete v mojem štiriletnem mandatu bodo predvsem dokončanje kanalizacije in športnega parka v Borovcih, izgradnja kanalizacije v ostalih vaseh, kjer še niso pričeli z gradnjo, izgradnja vrtca in osnovne šole ter doma upokojencev.«
Marko Lepoša, NSi: »Iskrena zahvala vsem volivkam in volivcem, ki so mi zaupali odgovornost, da zastopam vas Markovci v občinskem svetu. V prihajajočem mandatu bom podpiral občinske projekte, ki bodo v dobrobit vseh občanov naše občine, v smislu okolju prijaznih projektov. Zavzemal se bom za večjo podporo občine tako kmetijski panogi kot gospodarskim subjektom, ter seveda se bom upošteval potrebe društev. Zavzemal se bom za dokončanje že odprtih projektov v občini ter za kvalitetno ureditev samega centra občine -centra vasi Markovci. Vsem sovaščanom sem tudi v prihodnje na voljo za njihove pobude in vprašanja.«
Franc Rožanc, NSi: »Svojo ponovno izvolitev za občinskega svetnika jemljem kot veliko odgovornost, ki ste mi jo zaupali. S trdim in timskim delom želim uresničiti program, ki smo ga v imenu stranke NSi predstavili občanom. Naš program so občani pozdravili z največ oddanimi glasovi za občinske svetnike (683 glasov; 23,04%). Večja vloga vaških odborov, uravnotežen razvoj občine, čim manj obremenjevati občane, strpen dialog in spoštljivi odnosi bodo vodilo mojega dela v pravkar začetem mandatu. Ker menim, da občina Markovci potrebuje stabilno in premišljeno usmeritev, se bom zavzemal, da bodo nastale spremembe posledično določale drugačen, bolj odprt način dela, hkrati pa odpirale nove možnosti in priložnosti za aktiviranje velikega potenciala, ki ga imamo v energiji mlade, znanju sre-
Lokalne volitve 2010 v naši občini
Volitve občinskih svetnikov 10. 10. 2010
Kandidati, ki so bili izbrani na rednih lokalnih volitvah 10. oktobra 2010 v Občinski svet Občine Markovci
Z. št.	KANDIDAT	STRANKA	VOLILNA ENOTA	PREJETI GLASOVI	ODSTOTEK
01	Milan GABROVEC	LDS	01	190	25,10
02	Milan MAJER	SLS	01	119	15,72
03	Franc PERČIČ	LDS	02	105	46,26
04	Franc ROŽANC	N.Si	03	157	21,30
05	Slavko ROŽMARIN	N.Si	03	109	14,79
06	Andrejka MISLOV1Č	SDS	04	87	40,47
07	Marjan MEGLIČ	SDS	05	145	56,64
08	Marko LEPOŠA	N.Si	06	49	27,07
09	Konrad JANŽEKOVIČ	LDS	07	96	55,81
10	Igor AMBROŽ	SDS	08	55	32,74
11	Ivan SVRŽNJAK	SLS	09	53	30,46
Skupni rezultat udeležbe za občinski svet na rednih lokalnih volitvah 10. oktobra 2010
Skupno število volivcev z območja občine: 3398
Skupaj glasovalo po imeniku: 2238 Skupaj glasovalo s potrdili: 0
Skupaj glasovalo: 2238
Delež udeležbe v občini: 65,86 odstotka
Občinska volilna komisija Občine Markovci Predsednik Občinske volilne komisije Marjan Strelec, univ. dipl. prav. s.r.
dnje in izkušnjah starejše generacije. Nov razvojni korak občine Markovci mora biti blizu ljudem.«
Slavko Rožmarin, NSi: »Želel bi se zahvaliti volivkam in volivcem, ki so mi zaupali še en mandat v svetu občine. V tem mandatu se bom zavzemal za naloge, ki smo jih v volilnem programu predstavili v stranki NSi. Delovati želim na področju družbenih dejavnosti. Posebej se želim zavzemati za socialo, kulturo in šport oziroma za vsa področja v tem odboru, za katere sem se zavzemal že v dosedanjih mandatih. Podpirati želim gospodarstvo in kmetijstvo v čistem okolju, prostorski plan, da bodo občani živeli za njih v prijaznem okolju.
V vasi bom na razpolago za pobude in pojasnila. Zavzemal se bom tudi za vse vaške projekte.«
Ivan Svržnjak, SLS: »Kot novoizvoljeni svetnik SLS se bom v mandatu 2010 2014 zavzemal predvsem za enakomeren razvoj celotne občine in podpiral vse programe, ki bodo zadovoljevali potrebe občanov. Treba bo dokončati celoten projekt kanalizacije in s tem poskrbeti za varno in čisto okolje, ekologijo. Nadaljevati z razvojem centrov v vsaki vasi, nadaljevati s programom komasacij in s tem pripomoči k razvoju kmetijstva. Prav tako močno
podpreti razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva, saj z uspešnim delom polnijo proračun naše občine in skrbijo za i povečanje zaposlenosti. Vztrajati pri juž-I ni varianti hitre ceste in ob tej izgradnji | sanirati in očistiti laguno, j Sedaj, ko imamo v veliki meri infrastrukturo dokončano, nadaljevati v prihodnjih | letih za zgraditev nove šole in vrtca, ter re-| šiti skrb za varstvo starejših in onemoglih : občanov in vse to s pomočjo strukturnih I skladov in evropskih sredstev. Prav tako | pa reševati probleme mladih družin in jim omogočiti rešiti stanovanjski problem ter i privabiti nove družine v našo občino, i Za zaupanje ob volitvah se vam zahva-I ljujem in obljubljam, da se bom boril za i prijetno in uspešno občino Markovci.«
Mojca Zemljarič
1. krog volitev za župana občine Markovci,
10. 10. 2010
Skupaj prejeti glasovi za župana, 10. oktober 2010, prvi krog
Kandidat	Št. glasov	% glasov
FRANC KEKEC	789	35,40
MILAN GABROVEC	723	32,44
FRANC ROŽAN	650	29,16
OLGA BEZJAK	67	3,01
Kandidata, ki sta bila izvoljena v drugi
krog volitev
Kandidat	Št. glasov	% glasov
FRANC KEKEC	789	35,40
MILAN GABROVEC	723	32,44
Skupni rezultat udeležbe na rednih lokalnih volitvah 10. oktobra 2010 Skupno število volivcev z območja občine: 3398
Skupaj glasovalo po imeniku: 2240 Skupaj glasovalo s potrdili: 0 Skupaj glasovalo: 2240 Delež udeležbe v občini: 65,92 odstotka
2. krog volitev za župana občine Markovci,
24. 10. 2010
Skupni rezultat glasovanja za župana v občini (po številu glasov), 24. oktober 2010, drugi krog
Z. št.	Kandidat	Št. glasov	% glasov
2	MILAN GABROVEC	1051	52,79
1	FRANC KEKEC	940	47,21
Skupni rezultat udeležbe
Skupno število volivcev z območja občine:	3396
Skupaj glasovalo po imeniku:	1997
Skupaj glasovalo s potrdili:	0
Skupaj glasovalo:	1997
Delež udeležbe v občini:	58,8 %
Občinska volilna komisija Občine Markovci
Predsednik OVK Marjan Strelec, univ. dipl. prav. s.r.
Izgradnja kanalizacije v naselju Borovci v zaključni fazi; izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Stojnci za terminskim načrtom; pridobivanje sredstev za sofinanciranje projekta izgradnje kanalizacije v naselju Sobetinci z dograditvijo obstoječe čistilne naprave.
Decembra 2009 smo vaščanom naselja Borovci predstavili idejno zasnovo izgradnje kanalizacije v njihovem naselju. Od takrat do danes je bilo z občani (Borovčani) sklenjenih približno sto pogodb o služnosti za zemljišča, po katerih poteka trasa kanalizacije. V istem obdobju so bila zagotovljena sredstva za sofinanciranje operacije v višini 194.688,29 evra. Izbran je bil izvajalec del, ki projekt izgradnje kanalizacije tudi zaključuje. Realno lahko pričakujemo, da se bodo vaščani na javno kanalizacijsko omrežje priključevali že v zgodnjih spomladanskih dneh prihodnjega leta. Za tako kratko obdobje od idejnega projekta do izgradnje objekta so seveda zaslužni vaščani sami oziroma lastniki zemljišč, ki so soglašali s potekom trase kanalizacijskega omrežja, kar je bila med drugim tudi osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobljeno gradbeno dovoljenje pa je osnova za kandidaturo za sofinanciranje projekta. S samo izgradnjo kanalizacije pa je cilj tudi dosežen.
Manj uspešno poteka izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Stojnci, kljub temu da je za pridobitev gradbenega dovoljenja bilo potrebnih bistveno manj pogodb o služnosti. Za posamezne stanovanjske objekte pridobivamo soglasja lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekalo kanalizacijsko
omrežje, še sedaj, ko je izgradnja že v teku. Manj uspešni smo tudi pri sami izgradnji kanalizacije. Z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, smo načrtovali asfaltiranje lokalnih cest z nosilno asfaltno prevleko še pred zimo. Zamudo lahko delno opravičimo s sočasno izgradnjo javne razsvetljave, telekomunikacijskih in elektrodistribucij-skih instalacij (priprava uvodnic za elek-trovodnike). Precej težav je tudi z menjavo azbestnocementnih vodovodnih cevi, ki potekajo ob glavni cesti Spuhlja-Borl. Kot smo že omenili, sočasno z izgradnjo kanalizacije gradimo oziroma posodabljamo ostalo komunalno infrastrukturo (javno vodovodno omrežje, odvodnjavanje meteornih vod, javna razsvetljava, telekomunikacije in elektro instalacije). Prav tako želimo sočasno z izgradnjo kanalizacije, ki se gradi ob glavni cesti Spuhlja-Borl, umestiti kolesarsko stezo. Omenjena kolesarska steza naj bi potekala skozi celotno naselje Stojnci in nadalje skozi naselje Bukovci. Lastnike zemljišč, ki mejijo na omenjeno cesto, bomo pozvali na skupni informativni sestanek o umestitvi kolesarske steze, kjer jih bomo podrobno seznanili z idejnim projektom izgradnje kolesarske steze. Poročali smo že, daje pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije v naselju Sobetinci. Pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje za dograditev obstoječe čistilne naprave Markovci. Oba projekta bomo te dni prijavili na razpis za izbor operacij prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« pod skupnim imenom »Izgradnja kanalizacije Sobetinci z dograditvijo čistilne naprave«. S tem bo dosežen eden izmed pogojev, kijih zahteva
razpis, to je minimalna vrednost projekta najmanj 600.000,00 evra. Pričakujemo, da se bodo dela za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Sobetincih pričela v prvi polovici prihodnjega leta. Glede na to, da projekt obsega le 1617 metrov gravitacijskega voda z enim črpališčem in 1307 metrov tlačnega voda, bo projekt še istega leta tudi zaključen.
Aktivnosti na področju izgradnje kanalizacije v občini Markovci se bodo leta 2011 nadaljevale, predvsem za pridobivanje sredstev za izgradnjo primarnega voda kanalizacije v naselju Bukovci in preostanku naselja Stojnci. Če bo država oziroma pristojno ministrstvo držalo svojo obljubo in bomo sredstva za ta projekt prejeli v prihodnjem letu, bomo z izgradnjo kanalizacije v Bukovcih in primarnega voda v Stojncih pričeli leta 2011. Prav tako bomo v prihodnjem letu poskušali pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije v Novi vasi pri Markovcih, ki je še edina preostala vas, v kateri z aktivnostmi za izgradnjo kanalizacije še nismo pričeli.
Posodabljanje cest
Končana je rekonstrukcija ceste Sobetin-ci-Strelci. Lastnike zemljišč ob tej cesti smo že seznanili o nameravanem odkupu zemljišč, kjer cestišče v naravi posega na njihova zemljišča. Večina teh lastnikov je že prejela odločbe Geodetske uprave Ptuj o novonastalih parcelah, na katerih so podane tudi površine odmerjenega zemljišča. V posameznih primerih odmera zemljišča še ni opravljena. Vsekakor bomo nadaljevali z lastniško ureditvijo posameznih parcel za cestišče.
Ob tej priložnosti je potrebno poudariti, da precejšen del lokalnih cest in javnih poti v občini Markovci lastniško še ni urejen (zatečeno stanje). Ob rekonstrukcijah posameznih cest oziroma poti želimo te geodetsko in lastniško urediti. V preteklosti smo tako uredili cesto Markovci-Borovci. Trenutno je v reševanju tudi lokalna cesta, ki poteka skozi naselje Prvenci.
Branko Zorko, občinska uprava

Aktualno
SDS Markovci
Smo v času praznikov, ko si bomo zaželeli vse lepo, smo pa tudi še v času volitev v naši občini Markovci oziroma natančneje v delu naselja Bukovci, kjer bo izvoljen enajsti svetnik, ki bo nadomestil sedež Milana Gabrovca, kije bil izvoljen za župana Občine Markovci.
Občinski svet naše občine je že začel delovati. Verjamem, da v prihodnje ne bo več čutiti, kdo je iz te ali druge stranke. Prepričan sem, da bodo svetniki delovali v skupno dobro vseh nas občanov.
V Občinski odbor SDS Markovci smo v času zbiranja kandidatur za svetnike povabili vplivne in ugledne kandidate. S svojim glasom ste zaupali mandat trem našim članom: Marjanu Megliču, Andrejki Mislovič in Igorju Ambrožu. Vsi ostali kandidati so bili tik pod pragom izvolitve.
Za vodjo svetniške skupine smo določili Marjana Megliča, svetniki delujejo v koaliciji s svetniki markovskega občinskega odbora Slovenske ljudske stranke.
Vsem občanom bi se lepo zahvalil za zaupanje na volitvah, vsi skupaj bomo našo občino naredili še prijetnejšo na vseh področjih in v prostoru, kjer živimo.
Ob bližajočih se praznikih želim vsem članicam, članom, simpatizerjem in občanom lepe in blagoslovljene božične praznike, v letu 2011 pa veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Ivan Golob, predsednik SDS Markovci
N.Si Markovci
Člani 00 N.Si Markovci se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na letošnjih lokalnih volitvah oddali svoj glas. Zagotavljamo vam, da bomo v občinskem svetu dosledno zagovarjali vrednote, ki so temelj naših skupnih razmišljanj, in delovali skladno z našimi volilnimi obljubami.
Želimo si, da bi s široko podporo ljudi razširili meje socialno čuteče družbe. Izkrivljene vrednote poveličevanja denarja in mižanje pred neupravičenim bogatenjem, na kar smo pristajali zadnje desetletje, se razgaljajo in kažejo svojo pravo podobo. Socialne razlike, ki smo jim priča, so nesprejemljive, zato je čas, da naši družbi vrnemo njen humani obraz. V naše delo so vtkane vrednote solidarnosti in medgeneracijskega sožitja. Ljudje smo povezani in uspešni smo lahko le, če delamo skupaj. Delajmo razumno.
V novem letu 2011 vam želimo vse dobro.
Predsednik OO N. Si Markovci Franc Rožanc
------IP------------------
Medobčinsko
tekmovanje ekip Civilne zaščite
Konec septembra 2010 je usposobljena ekipa prve pomoči Civilne zaščite naše občine sodelovala na medobčinskem tekmovanju ekip prve pomoči v občini Sv. Tomaž.
Tekmovanja seje udeležilo devet ekip, naša ekipa pa je dosegla odlično četrto mesto. Vsi člani ekipe imajo opravljen 80-urni tečaj prve pomoči, tako da smo usposobljeni za nudenje laične prve pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Vodja ekipe je Primož Galun, člani pa so Andrejka Mislovič, Dani Vajda, Dejan Zemljarič, Jožica Starčič, Darko Štrafela, Marjan Kos in Marija Prelog. Ekipa seje na tekmovanje od začetka septembra pripravljala v kletnih prostorih občine Markovci ob pomoči mentorice Rozike Ojsteršek, pomagali pa so nam tudi člani podmladka Rdečega križa iz Markovcev, ki so bili naši »manekeni«, da smo lahko praktično vadili. Namen tovrstnih vsakoletnih tekmovanj je obnoviti znanje in se seznaniti z novostmi o nudenju laične prve pomoči. Letos smo se še posebej posvetili pristopu k človeku, ki potrebuje pomoč, in
delovanju avtomatskih elektronskih defi-brilatorjev. Največ vaj smo namenili ravno uporabi defibrilatorja pri nudenju pomoči pri srčnem zastoju. Pomembno je, da se ljudje zavedamo, da človeku, ki potrebuje prvo pomoč, četudi nismo prepričani v pravilno nudenje prve pomoči, kljub vsemu pomagamo v danem trenutku. Takoj pokličemo pomoč v okolici in pokličemo 112. Najbolj žalostno je, ko ljudje gremo mnogokrat mimo človeka, ki leži na tleh, in ga le s strani opazujemo. Da gremo samo mimo in se naredimo brezbrižne, je najslabše.
Člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite naše občine se zavedamo, da smo pomemben člen ne samo v sklopu civilne zaščite v slučaju kakršne koli nesreče, ampak tudi v vsakodnevnem življenju, saj zaradi svojega laičnega znanja nimamo strahu, da bi brezbrižno zaobšli človeka, ki potrebuje kakršno koli pomoč.
Marija Prelog
Varna pot v šolo
Za otroke je pot v šolo posebno doživetje, saj na njej dobivajo pomembne izkušnje. Pot v šolo pa je lahko tudi nevarna. Ne smemo namreč pozabiti, da otroci ne poznajo prometnih predpisov, spregledajo oznake, ali pa si jih razlagajo po svoje. Na njihovo znanje in pozornost se ne moremo zanašati, zato moramo za njihovo varnost skrbeti vsi udeleženci v cestnem prometu. Otroci so še vedno med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. V zadnjih letih se stanje sicer izboljšuje. Med najpogostejšimi vzroki za nezgode sta prav neupoštevanje prometnih predpisov in nepravilno ravnanje otrok pešcev. Starši, namenite veliko časa preventivno-varnostni vzgoji svojih otrok. Povejte jim, kako se morejo obnašati ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. S svojim ravnanjem jim boste najlepši vzgled. Pri prevozu jih zavarujte z varnostnimi pasovi ali jih posedite na ustrezne sedeže. Tudi sami se vedno pripnite in prilagodite način svoje vožnje.
Martin Zamuda, AMD Markovci
Občinski odbor Liberalne demokracije Markovci
V Občinskem odboru Liberalne demokracije Markovci smo z rezultatom lokalnih volitev zelo zadovoljni, saj je novi župan iz naših vrst, uspešni pa smo bili tudi med kandidati za svetnice in svetnike. Zahvaljujemo se volivkam in volivcem za podporo. Zavedamo se, daje pred nami vsemi odgovorna naloga, zato se bomo potrudili in sledili strategiji razvoja občine, dejavni pa bomo na vseh področjih, kijih pokriva naša občina kot lokalna skupnost.
Ob zaključku leta želimo vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno in zdravo novo leto 2011.
Milan Gabrovec, prof., predsednik LDS Markovci
Princ ptujskega kurentovanja iz vasi Prvenci
%
w -------------
Janez Golc, 12. princ ptujskega kurentovanja
»Združimo moči in pripravimo markovsko srednjeveško zgodbo, ki bo odmevala zunaj naših meja!«
Tokrat sem se pogovarjala s predsednikom Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, ki je bil 11. novembra ob 11. uri in 11 minut ustoličen za 12. princa prihajajočega ptujskega kurentovanja. Najbrž to več ni skrivnost, saj smo o njegovi inavguraciji že lahko brali, prav pa je, da se nam predstavi tudi v domačem časopisu in nam zaupa nekaj odgovorov.
Janez Golc je kot dolgoletni član in predsednik omenjenega društva dokazal, da živi za bogato tradicijo etnografskega in kulturnega izročila. S svojim aktivnim delom je kot dolgoletni vodja pustne skupine, plesalec, kopjaš Folklornega društva Markovci in korant v društvu spodbujal in prenašal tradicijo na mlade rodove in sosednje vasi.
Kaj vam pomeni naziv princ ptujskega kurentovanja? Kako ste to občutili ob inavguraciji? Kako je do tega sploh prišlo, ali je morda vaši izvolitvi botroval lanskoletni nastop petdesetih kopjašev iz Markovcev na 50. kurentovanju? Janez Golc: »Osebno mi je naziv princ ptujskega karnevala v veliko čast. Je potrditev mojega dosedanjega dela, hkrati pa predstavlja veliko odgovornost. Prevzem oblasti in s tem povezane naloge so zahtevna naloga, saj se moraš kot princ spopasti z vsemi pomembnostmi, ki so potrebne za izpeljavo projekta. Zagotoviti moram njegovo financiranje, ki gaje potrebno seveda izdelati že prej; izbrati izvajalce izdelave oblek, škor-
; nje v, mečev, priskrbeti in izdelati najrazlič- | | nejše drobne stvari, ki prihajajo kar ena za j drugo. Pečati, štampiljke, prapor, darila, va-i bila, skrinja in še bi lahko našteval ...
I Da so izbrali ravno mene, je prišlo čisto po naključju. Iz prinčevskih vrst sem dobil po-I vabilo, ki sem ga najprej pretehtal s svojo družino in kasneje še z upravnim odborom ; Prosvetnega društva Prvenci-Strelci. Sle-j dila je prijava na javni poziv za izbiro 12.
princa karnevala. Kaj natanko je botrovalo | moji izvolitvi, ne morem komentirati. Vse-I eno menim, da seje svet princev odločil po I svoji vesti in da si Markovci kot najbolj 'fa-šenska' občina zaslužimo princa, pa kdor-
koli že to je. Ponosen sem, da sem kopjaš in da sem lani plesal na 50. kurentovanju kot eden izmed petdesetih plesalcev. Vendarle mislim, da so k moji izvolitvi poleg nepogrešljivih kopjašev botrovale prav vse naše karnevalske in etnografske skupine (iz občine Markovci), ki so ravno na Ptuju najštevilčnejše.«
Kaj bo sodelovanje princa iz naše občine na 51. ptujskem kurentovanju doprineslo občini Markovci in njenemu razvoju? Bomo s tem lahko končno dokazali, kje je zibelka korantov?
Janez Golc: »Sodelovanje princa na kurentovanju bo občini Markovci prineslo še večjo prepoznavnost, predvsem prepoznavnost naših etnografskih likov. Z likom Jakoba Breunerja se odkriva še en del naše markovske zgodovine, ki je bil do sedaj še neraziskan. Nenazadnje smo na srednjeveški večerji, ki sem jo priredil v čast moje inavguracije, odigrali že prvi skeč o pašnih in sečnih pravicah v Šturmovcih ter sodišču 'kompromisarij' na ptujskem gradu. Skeč je bil odigran po zgodovinskih dejstvih, ki nakazujejo lastništvo in primat nad Šturmovci že takrat.
Glede koranta pa menim: prve olimpijske igre so bile v Grčiji in mislim, da Atenčani okrog tega ne delajo rompompoma. Prav bi bilo, da bi se o lastništvu nad korantom nehali prepirati in da bi združili moči ter ga zgodovinsko in etnografsko zaščitili. V nasprotnem primeru bo korant postal 'maneken', ki ne bo imel nič skupnega z etnografskim izročilom.«
Kakšni so načrti vašega delovanja v času
Princ ptujskega kurentovanja iz vasi Prvenci
samega kurentovanja? Vemo, da norčavi pustni dnevi še posebej na Ptujskem in v okolici trajajo dlje kot v ostalih delih Slovenije. Kaj vse pripravljate, kdo vas bo, kot se za princa spodobi, spremljal? Janez Golc: »Načrte mojega vladanja in delovanja v času kurentovanja sem predstavil na uvodnem sestanku vseh karnevalskih skupin naše občine. Izdelal sem projekt 'prinčevanja' z namenom, da združim vse karnevalske skupine naše občine v eni zgodbi, srednjeveški zgodbi, ki bi jo lahko kot občina, na čelu z likom Jakoba Breunerja, predstavljali na najrazličnejših prireditvah. Organizirali bomo srednjeveško prireditev, ki bo izven pustnega časa; moj predlog je: ob občinskem prazniku. S to prireditvijo bo občina Markovci zraven fašenka, košnje in žetve pridobila še eno prireditev, ki se bo opirala na zgodovinska dejstva in s katero se bo preučevalo in hkrati odkrilo še eno poglavje iz zgodovine Markovcev. O omenjeni temi se bomo mogoče razpisali v prihodnji številki.
V času samega kurentovanja imamo načrt obiskati čim več šol in okoliških prireditev - seveda vse z namenom, promovirati kurentovanje. Zagotovo bodo pri obiskih imele prednost prireditve iz naše občine. Moje spremstvo prestavlja osem gardistov in princesa. Gardisti so iz šestih različnih vasi; k sodelovanju so bile namreč povabljene vse karnevalske skupine in nekatere so se povabilu odzvale. Spremljevalka je moja hčerka Janja, ki je z mano na večini obveznosti.«
Glede na to, da se ptujskega kurentovanja vsako leto udeležijo tudi številne pustne skupine iz naše občine in da so v zadnjih letih na Ptuju dosegle primat, vam je to lahko v čast in ponos. Kaj menite o tem?
Janez Golc: »Ptujskega kurentovanja se vsako leto udeleži največje število karnevalskih skupin prav iz naše občine. Imamo tudi največ etnografskih likov, na kar sem zelo ponosen. Ponosen sem tudi na to, da prihajam iz markovske občine, saj se s tako bogatim etnografskim izročilom ne more pohvaliti nihče. Karnevalske skupine naše občine tvorijo potencial, ki si ga ne more zamisliti nobena druga občina. Prišel je čas, da združimo moči in izdelamo zgodbo, ki bo preplavila ptujsko kurentovanje, s tem pa tudi Slovenijo in bo odmevala zunaj naših meja. Vsi mi, ki živimo za fašenk in s fašenkom, naredimo skupno zgodbo! Pokažimo, da znamo, zmoremo in hočemo predstaviti to, kar temelji na zgodovinskih dejstvih srednjega yeka.«
—H
Baron Jakob Breuner Markovski
Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju je izdelala zgodovinsko raziskavo lika, ki ga predstavlja Janez Golc, 12. princ ptujskega kurentovanja.
•'žVV.y
Kostume za princa in njegovo spremstvo je sešilo krojaštvo Andrej Šmigoc iz Spuhlje. Foto: arhiv
Zapisala je takole: »Novemu princu karnevala smo poiskali zgodovinsko osebnost, vezano na kraj Markovci. Našli smo jo v lastniku največjega imetja na Ptujskem polju, zemljiške posesti v Markovcih, plemenitem baronu Jakobu Breunerju. Rodbina Breuner je vas in posest sveti Marko z dvorcem imela v lasti 144 let, in sicer od leta 1461 do leta 1605, ko jo je Jakob pl. baron Breuner prodal. Vas Markovci se omenja v pisnih virih z imenom Morten ali St. Marxen precej pozno. V vasi je bil manjši dvorec, sedež zemljiškega imetja, ki se omenja leta 1450. Posest je bila kot zaokrožena celota eden večjih dominijev na Ptujskem polju, kije bil deželnoknežja last. Breunerji, sprva imenovani tudi Prewner, so prišli na Štajersko v 14. stoletju, kamor so se priselili z Nemškega. Leta 1550 so bili povzdignjeni v baronski stan. Številni pripadniki rodbine so opravljali pomembne državne in vojaške službe. Cesar Ferdinand je 1693 barona Krištofa Breunerja povzdignil v grofa. Po moški liniji so izumrli 1827.
Jakob Breuner je bil cesarsko-kraljevi tajni svetnik, 1606 cesarski višji dvorni maršal, predsednik dvorne komore, lastnik posesti v okolici Ptuja, med njimi tudi Markovcev, in je umrl 1634.
Breunerji so imeli v lasti več kot 23 gospoščin in posesti ter imetji na Avstrijskem in na Slovenskem, v okolici Ptuja Breunerjev dvor - placarski dvor, opekarno pri Ptuju, imetje Markovce z manjšim gradičem, v Slovenskih goricah in v okolici Radgone vinograde, njihova je bila posest Gornji Maribor, palača v Mariboru (danes Naskov dvorec), več hiš v Gradcu, ki sojih imeli bodisi v najemu ali pa so bile njihova last. Na Naskovem dvorcu v Mariboru, Vetrinjska 30, ki je bil od 1709 last Breunerjev, je upodobljen grb rodbine Breuner-Rabatta. Palača Breuner v Gradcu je bila njihova do 1565 in je na vogalu Gosposke in Stempfergasse.
Grb letošnjega princa je razdeljen na štiri polja, v sredini je srčni ščit. Grb je v zla-to-črnih barvah, enak je tudi šlemni okras. Na vrhu sta dva zaprta šlema s kronama, na katerih sta orlovo krilo, v katerem je upodobljen tram s črno-belimi kockami, ter na drugi strani lev. V poljih 1 in 4 je tram s črno-belimi kockami, na poljih 2 in 3 je upodobljena riba, v srčnem polju je lev, simbol evangelista Marka. Osnova za grb je izvirni grb rodbine Breuner, le da smo mu dodali dva nova simbola: ribo, ki simbolizira Dravo in pravice ribolova, ter leva, ki je simbol občine Markovci, od koder prihaja letošnji princ.
Letošnji princ je oblečen v oblačilo bogatega barona s konca 17. stoletja. Nad široke hlače in srajco z bogatim čipkastim ovratnikom in enakimi manšetami ima oblečen lep modni telovnik, preko katerega je plašč. Njegova posebnost so škornji z velikimi zavihki, kakršne so nosili mušketirji. Kot plemič je smel nositi tanek in hiter meč -rapir, ki ga nosi na usnjenem pasu. Na glavi ima lep klobuk, ki ga krasi nojevo pero. Kostum za princa je kreirala Vera Maroh, sešilo Moško in žensko modno krojaštvo Andrej Šmigoc iz Spuhlje. Škornji so delo Domine Zupančič, podjetnice z Gorenjih Sušic pri Uršnih selih. Sablje so izdelali v podjetju MP Ferum na Ptuju.«
Alenka Rožanc
Iz zapisa Marije Hernja Masten povzela Alenka Rožanc
V društveno kroniko smo zapisali...
Ob deseti obletnici delovanja Turističnega društva občine Markovci smo pripravili slavnostno sejo, na katero smo povabili svoje člane in številne goste. Pregledali smo nastanek in razvoj društva skozi deset let delovanja in svoje delo predstavili s priložnostno projekcijo slik in razstavo. Na prireditvi smo se društvom in posameznikom, s katerimi sodelujemo, zahvalili za pomoč na prehojeni desetletni poti, nato pa se zadržali na kratkem druženju ob pogostitvi.
Pred dobrim desetletjem, z nastankom občine Markovci, seje na tem prostoru začelo ustanavljati večje število novih društev. Med prvimi novonastalimi društvi je bilo tudi turistično društvo. Ideja za njegov nastanek se je rodila septembra leta 2000, ko se je nekaj zanesenjakov skupaj s takratnim županom Francem Kekcem pogovarjalo o ustanovitvi društva v Bukovcih. Zamisel po mnenju župana Kekca nekako ni bila najbolj primerna, saj naj bi tovrstno društvo delovalo na področju celotne občine. Po dogovoru s predstavniki vaških odborov smo društvo poimenovali Turistično društvo občine Markovci.
V statutu društva je zapisano: »Turistično društvo občine Markovci je prostovoljna organizacija, v kateri se združujejo občani občine Markovci z namenom in ciljem pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah. Članstvo v Turističnem društvu občine Markovci je prostovoljno in osebno. Član društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba.«
Prva seja upravnega odbora društva je bila 17. 11. 2000 v Markovcih v mali sejni sobi
| občine. Na prvem sestanku se je pripravil | tudi program dela društva. Med najpo-I membnejše naloge sodi promocija občine | Markovci doma in v svetu, zato smo se čla-| ni dogovorili, da začnemo zbirati podatke I za promocijski katalog občine Markovci.
Od razglednic in spominkov do kataloga
I Kot prvo pridobitev društva štejemo izda-| jo razglednic s tremi motivi: motiv občine, i koranta in cerkve svetega Marka. Januarja l leta 2002 je bila izdelana predstavitvena i zgoščenka Fašenk v Markovcih, ki smo jo i izdali v sodelovanju z Etnografskim društvom Korant Markovci, hkrati pa so se začeli izdelovati tudi prvi spominki. Leta | 2003 je društvo organiziralo izbor značil-i nega spominka občine Markovci. Člani društva smo takrat pričeli tudi pripravljati | potek sprehajalnih in kolesarskih poti ter se ! vključili v čistilno akcijo. Vas Bukovci je : v tistem obdobju prejela nagrado za drugi najlepše urejeni manjši kraj v Sloveniji, i Krepili pa smo tudi sodelovanje z drugimi ! društvi.
| S pomočjo občine in v sodelovanju z družbo Hosting smo izdali promocijski katalog I v štirih jezikovnih različicah in ga dopolni-1 li z elektronsko obliko.
I V vseh vaseh občine smo posadili drevo : murve, pripravljali Markovsko kmečko tržnico in organizirali ocenjevanje vin s sve-: tovanjem. Skupaj s Kulturnim društvom i Bukovci smo pripravili Podoknico Nedeljskega, ki je bila odlično obiskana.
Kot prvi smo pripravili srečanje obrtnikov | občine Markovci, sodelovali smo tudi na : tekmovanju v kuhanju štajerske kisle juhe ; in dosegli prvo mesto.
Ker je cilj našega društva promocija občine, smo med drugim za kolektiv osnovne šole iz Polzele pripravili enodnevni izlet po občini in martinovanje v Zabovcih. Naši prijatelji iz Hrovače, s katerimi gojimo prijateljske odnose, so se pri nas predstavili z igro. Skupaj z družbo Ptujska klet pa smo priredili pogostitev za igralce in gledalce na premieri igre Muca Maca, v kateri nastopa tudi naša občanka Martina Ipša. Skupaj s pevci MoPZ Markovci smo sodelovali na tekmovanju v košnji z ročno koso. Naš član je v konkurenci veteranov postal državni podprvak. Čestitke!
Naše društvo že več let organizira tudi akcijo ocenjevanja okolja, ki jo sklenemo na septembrski prireditvi s podelitvijo priznanj, prikazom filma na prostem ter obiskom enega izmed znanih slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Sodelovanje s sorodno skupino iz Sardinije
Posebna zgodba v delovanju društva je sodelovanje z mestom Samugheo na Sardiniji, kamor so člani društva skupaj s predstavniki občine in člani Etnografskega društva Korant Markovci odpotovali leta 2006. Namen obiska je bilo sodelovanje na velikem pustnem karnevalu in pomemben podpis akta o pobratenju med občinama. To je bil prvi takšen projekt v Evropi, da sta se povezali dve tako oddaljeni podeželski občini. Na Sardiniji smo si ogledali tudi Mediteranski muzej mask, kjer hranijo celo lik koranta.
Delegacija občine Samugheo nam je obisk vrnila ob markovem leta 2007. Delegacijo je vodil dr. Emanuel Sana, župan Samug-
V društveno kroniko smo zapisali...
hea, predsednik regije Sardinija in državni poslanec v italijanskem parlamentu. Dr. Sana je verjetno najvidnejša politična osebnost, ki je kdaj obiskala našo občino. 25. 4. 2007 smo podpisali protokol o prijateljstvu med občinama še v Markovcih. Oba župana sta si ob tej priložnosti izmenjala pomembni darili. Markovčani smo prejeli lik Mamutzonesa, kije bil prvič prinesen izven meja Sardinije, gostom pa smo poklonili sliko Markovcev. Naslednja lepa gesta naših prijateljev je bilo povabilo v kraj Oroteli, približno 50 kilometrov oddaljen od Samughea. Tam smo kot edina skupina iz tujine nastopili na njihovem tradicionalnem poletnem karnevalu. Kot goste so nas seveda takrat sprejeli tudi v Samug-heu, kjer smo ponovno doživeli in občutili, kaj jim pomeni tradicija. Rek »Spoštujmo staro, da bomo vedeli ceniti novo« pri njih res velja. Ker smo takrat gostovali avgusta, smo obisk izkoristili tudi za kratek oddih ob Sredozemskem morju.
Sodelovanje s prijatelji s Sardinije se je nadaljevalo naprej. Že naslednje leto je pri nas v Markovcih in tudi na Ptuju ponovna nastopila skupina Mamutzones, ki je lepo popestrila tukajšnje pustno dogajanje. Kot gostje pa na Markovski fašenk prihajajo tudi prijatelji iz Hrovače na Dolenjskem in tako se med nami izmenjujejo izkušnje treh povsem različnih pustnih tradicij.
Da je naše pustno izročilo nekaj velikega, kar moramo ohranjati in negovati, potrjuje tudi povabilo skupine Popelle Zunft iz Sin-gena v Nemčiji, ki je markovske korante izbrala za vodilno skupino in najvidnejše goste na 150. tradicionalnem karnevalu v tem mestu s 40.000 prebivalci. Na dveh velikih povorkah, ki si ju je ogledalo več 10.000 gledalcev, je bil na začetku naš po-kač Vlado, za njim pa koranti iz Markovcev. Kar nas je navdušilo na gostovanju v Nemčiji, je bila njihova neizmerna natančnost pri organizaciji prireditve.
Poleg vseh gostovanj in sprejemov smo člani markovskega turističnega društva vsako leto spoznavali tudi našo lepo Slovenijo. Ti izleti so posebni, ker zmeraj poskušamo spoznavati delo drugih tovrstnih organizacij in si tako izmenjujemo izkušnje.
Kako naprej?
Naj dodam, da smo gonilna sila dela v društvu člani upravnega in nadzornega odbora ob podpori vseh ostalih 150 članov društva in občine Markovci. Seveda pa tudi v našem društvu ne gre brez načrtov za v prihodnje. Prizadevali si bomo za ohranjanje in nadgradnjo Markovskega fašenka kot največje masovne turistične prireditve v občini. Stremeli bomo k razvoju šolskih in obšolskih dejavnosti na temo etnografije ter naravoslovnih dni, ki jih je potrebno združiti s prikazom običajev in izdelovanjem rokodelskih izdelkov. Prav tako želimo izkoristiti posebnost, ki je v bližnji okolici ni. To so naše nove orgle, ki bi jih lahko izkoristili za koncerte. Posebno ponudbo v lokalnem okolju predstavljajo tudi
Ustanovni občni zbor Turističnega društva občine Markovci je potekal 11. novembra 2000 v gasilskem domu v Bukovcih. Zbor je vodil Jožef Bezjak, takratni predsednik Vaškega odbora Bukovci. Na občnem zboru so bili prisotni: predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, takratni župan Občine Markovci Franc Kekec, člani občinskega sveta, direktorica občinske uprave Marinka B. Kolenko, predsedniki vaških odborov in ostali ljubitelji turistične društvene organizacije. Na občnem zboru so bili izvoljeni organi društva. V upravni odbor društva se je iz vsake vasi na pobudo takratnih predsednikov vaških odborov imenoval po en član. Vasi Bukovci in Stojnci imata v upravnem odboru zaradi večjega števila prebivalcev po dva člana. Skupno je tako v upravnem odboru enajst članov.
Prvi upravni odbor Turističnega društva občine Markovci je deloval v naslednji sestavi: predsednik Franc Brodnjak (Bukovci), podpredsednica Marta Prelog Rožanc (Stojnci), podpredsednik Drago Ciglarič (Nova vas), tajnica Tatjana Petrovič (Stojnci) in blagajničarka Danica Muršec (Sobetinci). Preostali člani upravnega odbora so bili: Milena Plohl (Borovci), Marija Janžekovič (Bukovci), Nina Prelog (Markovci), Jerica Golob (Prvenci), Jože Puc (Strelci) in Mirko Breč (Zabovci). V nadzorni odbor so bili imenovani: predsednik Jože Kramberger (Bukovci) in člana Janko Petrovič (Stojnci) in Mirko Čuš (Bukovci).
dobrote naših kmetij, prijaznost in delavnost tukajšnjih ljudi. Vsekakor pa bi bilo treba izkoristiti tudi danosti in možnosti, ki nam jih daje »naše« Ptujsko jezero.
Če uresničimo in začnemo spodbujati zgoraj navedene vidike, smo prepričani, da se bo naša občina Markovci še hitreje in bolje razvijala.
Franc Brodnjak
Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon vabi na božični koncert.
Nastopajoči na 16. božičnem
koncertu:
•	cerkveni pevski zbor sv. Marko z zborovodkinjo Polono Strelec Čuš,
•	komorni zbor Kor z zborovodjem Danielom Tenten-tom,
•	otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z zborovodkinjo Alenko Rožanc.
Gostje:
moški pevski zbor Markovci z
zborovodjem Srečkom Zavcem.
Cerkev svetega Marka v Markovcih, nedelja, 26. 12. 2010, ob 17. uri
Prisrčno vabljeni!
O dogodkih iz naše občine
%
V Bukovcih 60 let kulturnega društva
V soboto, 4. decembra, smo se v kultu r-no-športni dvorani zbrali na proslavi ob 60-letnici delovanja Kulturnega društva Bukovci. Uvodoma so nam zapeli pevci našega društva.
Predsednik Jože Bezjak je obiskovalcem namenil nekaj pozdravnih besed in na kratko povzel delo društva skozi vseh šestdeset let delovanja. Podelili smo tudi priznanja in zahvale za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri razvoju društva, ki sojih prejeli: Franc Šmigoc, Janez Bezjak, Franc Kekec, Franc Njegač, Franc Ferčič, Marija Bezjak, Silva Pilinger, Gorazd Mlinarič, PGD Bukovci, Občina Markovci, OŠ Markovci, Čebelarsko društvo Markovci, Konjeniški klub i Nova vas, Društvo podeželskih žena občine ! Markovci, Turistično društvo Markovci, TD i Središče ob Dravi in Godba na pihala občine Markovci. Nadalje so program s pesmijo | obogatili Pevci in godci društva upokojencev i Zagojiči, ženska vokalna skupina Jua (Pev- i
sko društvo Središče ob Davi), Hišni ansambel društva upokojencev Markovci, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj in skupina iz KD Cirkovce Pepi Krulet, ki so se na vso moč trudili, da bi nas zasrbele pete, namesto plesa pa so prejeli bučen aplavz. Program je povezovala Silva Pilinger, pevsko snidenje pa so ; zaključili moški pevci KD Bukovci. Ob slo-! vesnosti so na ogled svoja ročna dela postavile tudi domačinke iz Društva podeželskih i žena občine Markovci. S svojo prisotnostjo sta nas počastila župan Občine Markovci Milan Gabrovec, ki je spregovoril tudi ne-| kaj besed, in princ ptujskega Kurentovanja, j Janez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski. Neformalno druženje, prepleteno z domačo besedo, pesmijo in plesom, i se je nadaljevalo do večernih ur. Podroben zgodovinski oris o razvoju društva j e na prireditvi predstavila Mira Horvat.
Kulturno društvo Bukovci je v letih od ustanovitve do danes organiziralo številne prireditve, kot so praznovanje Vesele ; jeseni, martinovanje, otroške delavnice, I praznovanja dneva žena in materinskega dne, ure pravljic v knjižnici, Fašenk v Bukovcih itd. V društvu je vseskozi delovala knjižnica, ki jo je zadnjih nekaj let vodil Gorazd Mlinarič, nekaj let pa je zelo aktivno delovala tudi sekcija ljudskih pevcev in
godcev pod vodstvom Janeza Zmazka. Na-i stopali so na številnih prireditvah, skupaj z njimi pa so člani KD Bukovci pripravljali | srečanja ljudskih pevcev in godcev pod na-| slovom »Zakaj bi veseli ne bli«.
Društvo zadnjih pet let uspešno vodi pred-i sednik Jože Bezjak, v njem pa delujejo sle-| deče sekcije: sekcija pevcev pod vodstvom i Alojza Markoviča, sekcija vinarjev, sekcija mladih in sekcija knjižnice, ki jo je prevze-| la Amanda Petek.
; Veliko stvari bi veijetno še bilo potrebno za-i pisati, povedati, prikazati, vendar nikoli ni i mogoče povedati vsega. Tisto, česar danes ne znamo več ceniti, je zagotovo bilo nekdanje dmženje, ki seje po vajah zavleklo še pozno i v noč in se končalo v Bukovskem bofeti, pod nekdanjo staro dvorano, na mestu katere danes stoji sodobna trgovina. Tako je ob koncu zgodovinskega pregleda dela društva dodala Mira Horvat in svoje razmišljanje zaključila z besedami: »Hvala vsem, ki ste nam in prihodnjim rodovom pustili bogato kulturno dediščino, in vsem, ki se še vedno trudite vzbuditi v ljudeh občutek, daje kulturno dogajanje na vasi del nas in našega življenja.«
Zatorej, veselimo se obetov, ki jih prinaša življenje, veselimo se rojstnega dne kulturnega društva in obetavne prihodnosti. Samo na nas je, da si jo tudi zagotovimo. Zato si ne pustimo vzeti pravice do ustvarjalne misli in kritične besede. To, kar se je dogajalo pred 60 leti, ko je vsakdo s svojo mislijo in dejanjem delal za skupen cilj, je kažipot, kako je i to mogoče doseči. Morda pa nam uspe ...
Patricija Bezjak
10. Miklavžev koncert
Člani Godbe na pihala občine Markovci so se v nedeljo, 5. decembra, predstavili na jubilejnem 10. Miklavževem koncertu.
V prvem delu koncerta so pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška zaigrali pet skladb (Slovenci, Mala suita, Quantanamera, A Day of Musič in Beneški karneval), pri katerih so kot solisti zaigrali Janko Kelenc, Sandi Ke-lenc in Žiga Bezjak. Kot gostje so se nato predstavili člani vokalno-instrumentalne
zasedbe Crescendo, v tretjem, zadnjem delu koncerta pa so znova zaigrali markovski godbeniki. V markovski večnamenski dvorani so tako zadoneli še zvoki pesmi Time to Say Goodbye (kot solistka je nastopila Vane-sa Tomažič), Because it's Christmas, Ciganska zgodba s solistoma Danielom Šegulo in Špelo Mlinarič, Layla, Tears In Heaven, Su-hshine of Your Love in William telov marš.
MZ
Vesela jesen ali martinovo
Martinovo bi moralo postajati priložnost za spoznavanje sporočil, ki nam jih ponuja vsak kozarec žlahtnega vina, za prijateljsko druženje, in ne le pivsko pretiravanje. (Janez Bogataj)
Martinovo je eden največjih slovenskih praznikov in čeprav ni dela prost dan, je pri nas njegovo praznovanje zelo priljubljeno. Pa se na kratko dotaknimo razmišljanja, zakaj sploh imamo martinovo. Gre pravzaprav za zahvalni dan; v tem času so pridelki pod streho, živina se je vrnila s paše in mošt je dozorel v vino. Je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega, velja tudi za jesenski pust, ki v nekaterih državah začne štiridesetdnevni post.
Z jesenskimi slavji in pojedinami so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti Cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak gaje zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem. Znanje po svoji skromnosti, od koder tudi izhaja legenda, da je nekoč kot vojak na poti srečal prezeblega berača in ker mu ni imel ničesar drugega za podariti, je prerezal na pol svoj plašč ter eno polovico podaril beraču, da ta ne bi zmrznil. Zaradi svoje skromnosti je tudi zavrnil škofovsko mesto in se pred oznanilom skril med gosi. Te pa so ga s svojim gaganjem izdale, j zaradi Cesarjih dandanes obredno pojemo. Začetke praznovanja martinovega postavljamo med 7. in 10. stoletje ter pozneje. Prav to seveda tudi pojasnjuje ne najbolj
i enakomerno razporeditev tega praznovanja i po slovenskem prostoru. Splošno popular-i nost je martinovanje doseglo šele v zadnjih I dvajsetih letih in lahko rečemo, daje danes res med najbolj priljubljenimi prazniki.
: Ob prazniku svetega Martina smo se v Bu-! kovcih tokrat zbrali v petek, 12. novembra, v večnamenski dvorani. Martinova i prireditev Vesela jesen je to leto potekala že trinajstič zapored. Tako kot prejšnja leta jo je tudi letos pripravilo Kulturno društvo Bukovci v sodelovanju z občino Markovci, Turističnim društvom, Čebelarskim dru-I štvom in Društvom podeželskih žena ob-i čine Markovci.
S prireditvijo Vesela jesen je vrata ponovno odprla vaška knjižnica, ki ima večdesetletno tradicijo. Knjižnico ho vodila A m a n da Petek, odprta pa ho ob četrtkih med 17.00 in 18.30. Lepo vabljeni.
i Prireditev seje pričela ob 16.30, ko so na svoj : račun prišli naši najmlajši, saj so potekale de-| lavnice na temo Vesela jesen. Nadaljevalo se je ob 18. uri z zbiranjem mošta. Vse, ki so i prinesli mošt, so vpisali v Knjigo mošta, i Drugi - večerni - del prireditve Vesela je-I sen pa je bil namenjen krstu mošta in imenovanju kletarja leta. Mošt je krstil markovski farni župnik Janez Maučec, za kletarja so imenovali domačina Ivana Horvata. Krstu so nato sledili še degustacija mošta z domačo južino in kratek kulturni program, v katerem so nastopili pevci KD, za tem pa prosta zabava z narodnozabavnim ansamblom Koštruni, ki je trajala dolgo v noč. Praznovanju martinovega so se letos pridružili tudi nekdanji župan Franc Kekec, novoizvoljeni župan Milan Gabrovec ter
letošnji princ ptujskega kurentovanja baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski, s svojo gardo. Hvala vsem, ki ste se martinovega udeležili, in vabljeni spet prihodnje leto.
Novi kletar Ivan Horvat je vinski ključ prejel že na prireditvi, zbrano vino pa so spravili teden kasneje. Kot nam je povedal novoimenovani kletar, so ga najprej pretočili in prepeljali v njegovo vinsko klet, kajti tudi on ima v lasti vinograd, tako da bo za vino tudi letos dobro poskrbljeno. Kot nam je še zaupal, so vinogradniki prinesli odlična vina, zato že ima naše vaško vino dober vonj in se je lepo očistilo. Potrudil se bo čim bolje poskrbeti zanj in ga tako, kot se to mora, ob potrebi pretočil in budno spremljal, da bo ostalo čisto in dobro.
Patricija Bezjak
KUD Markovski zvon: v polnem teku
Smo v mesecu decembru, ki s sabo prinaša številne prireditve in konec koledarskega leta. Vso naglico v čarobnost zadnjih dni ovijejo božični in novoletni prazniki, na katere čakamo vse leto. Tako je tudi v našem društvu. Vrhunec delovanja vseh naših sekcij vsekakor predstavlja tradicionalni božični koncert, ki ga letos pripravljamo že 16. leto zapored. Resje, da si po toliko izpeljanih koncertih težko ponovno zamislimo idejo in zasnovo še enega, a smo spet združili moči. Pripravili vam bomo še en z božičnimi melodijami obarvan praznični večer.
Prav zato vaje potekajo po rednem tedenskem terminu, tako za mešani cerkveni pevski zbor, otroški cerkveni pevski zbor Zvonček kot tudi komorni zbor Kor. Zraven rednih nedeljskih svetih maš so posamezne sekcije povabljene, da popestrijo program še na priložnostnih nastopih. Tako so člani mešanega cerkvenega zbora zapeli na slavnostni seji ob 10. obletnici turističnega društva naše občine, Zvončki pa na vsakoletnem miklavževanju v naši cerkvi in na otroški reviji cerkvenih pevskih zborov na Polenšaku. Slednji so bili povabljeni tudi na farni blagoslov k Svetemu Miklavžu v Zavrču, kjer so prepevali pri sveti maši. Naj vas povabimo na že omenjeni božični koncert, ki bo, kot vsako leto, tudi letos na Štefanovo ob 17. uri.
Delite radost in veselje prihajajočih praznikov z nami, predvsem pa z glasbo.
Alenka Rožanc
Komemoracija ob dnevu mrtvih
Na pokopališču v Markovcih je bila 1. novembra spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Govornik je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Markovci Franc Toplak, kulturno noto dogodku pa so dodali pevci Moškega pevskega zbora Markovci ter člani domače pihalne godbe.
»V občini Markovci je v času NOB umrlo okrog 50 ljudi. Nekateri med njimi so padli v borbi, drugi so bili izdani okupatorju. To so bili mladi ljudje, stari med 20 in 30 let. Zapustili so svoje družine, nam pa priborili svobodo. Nam, otrokom padlih borcev, so rekli partizanske sirote. Našim materam, ki so za nas skrbele in se zaradi skrbi za družino marsičemu odrekle, se na tem mestu globoko zahvaljujem. Z njihovo nesebično materinsko pomočjo smo namreč lažje živeli. Izučili smo se za svoje poklice, imeli smo delo. Poskrbljeno je bilo za delavske pravice. Zavodov za zaposlovanje nismo poznali. Prišlo je leto 1991. Po osamosvojitveni desetdnevni vojni smo dobili samostojno državo. In kaj imamo danes? Pod pretvezo demokracije se je začelo plenjenje premoženja, uničevanje podjetij in s tem bogatenje posameznikov,« je o dogodkih, ki jih je zaznamoval NOB. med nagovorom razmišljal predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Markovci Franc Toplak in obenem izrekel kritiko nad trenutnim stanjem v slovenski družbi.
V nadaljevanju spominske slovesnosti je sledil blagoslov šestih žarnih grobov pokončne oblike, ki jih je občina Markovci postavila na pokopališču. V vsaki izmed šestih enot so trije grobovi s pripadajočimi napisnimi ploščami. Kot so pojasnili v občinski upravi občine Markovci, bo vse grobove možno po potrebi razpoloviti. V enem grobu je prostora za 16 žar. Če bi jih razpolovili, bi bilo v posameznem grobu prostora za osem žar. Projektantsko je grobove zasnoval kipar Franc Tobias iz Maribora, izdelal pa jih je kamnosek Denis Mohorič. Naložba je vredna dobrih 42.000 evrov, v celoti je pokrita iz občinskega proračuna in je bila potrjena s sklepom občinskega sveta.
Na komemorativni slovesnosti je grobove blagoslovil markovski farni župnik Janez Maučec. Nekdanji in novi župan, Franc Kekec in Milan Gabrovec, ter Franc Toplak iz Zveze borcev pa so pred spominsko obeležje na pokopališču, ki je posvečeno padlim v vojnih in povojnih pobojih, položili venec in prižgali sveče.
MZ

V spomin Janezu Obranu
Janez Obran Foto: Marija Prelog
Zadnje dni novembra je ugasnilo življenje našega sokrajana, Markovčana Janeza Obrana. Trdno in krepostno življenjsko energijo, po kateri smo poznali Melačeve-ga strica, je premagala nenadna bolezen.
In spet odhaja ena od legend markovskega življenja. Eden tistih, ki so tvorih zlato generacijo markovske folklore, odličen plesalec, pevec, nekaj časa pri MoPZ, tudi cerkveni pevec, gasilec, dolga leta korant, nepogrešljivi orač, najboljši pokač. Le kdo bi si mislil, da je bil letošnji prvi pok ob svečnici Janezov zadnji. Kadarkoli je zatajil naš spomin, ko se nismo spomnili dogodkov in oseb, ki so polnih bogato markovsko dogajanje, je bil vedno tu Melačev Janez. Poznal je vsak vratnik našega polja in vse domače izraze naših Šturmovcev, od Emavsa do Amerike. Bilje živi leksikon. Janez Obran je kot kreposten možakar znal svoja leta dobro skriti. Bil je dobrega zdravja, odlikovala sta ga zdrav razum in ponosna drža kmečkega človeka. Cenjen je bil v domačem kraju in tudi širše. Življenje mu ni prizaneslo s preizkušnjami. Vse do zadnjih dni seje živo spominjal služenja v nemški vojski in dni, ko seje kot mlad fant
s fronte vrnil v rodne Markovce. Prav tam, v središču markovske fare, si je ustvaril dom in družino ter svoje življenje posvetil rodni grudi, ki jo je s posebno vznesenim občutkom in ponosom obdeloval.
Kot načelen in trdoživ možakar v zrelih letih je Melačev vedno rad priskočil tudi na pomoč in z veseljem opravil kakšen prevoz ali drugo uslugo s svojo kmetijsko mehanizacijo. Številni domovi naših družin so pokriti z ostrešji, ki jih je pripeljal s svojim traktorjem in z za to posebej prirejenim vozom. Če pa boste vprašali tiste, ki so mnoge trgatve zaključili v Kovačevi cimprači v Repiščah, bodo vsi v en glas pritrdili, daje Janezov bariton najlepše zvenel prav tam in Slomškova ljudska »Preljubo veselje, oj kje si doma ...«
Izjemno je spoštoval tradicijo našega Ptujskega polja, še posebej tradicijo fašenka in z njim povezanih dogodkov. Dolga desetletja nazaj je bil med prvimi, ki so oblekli korantov kožuh. Rad seje spominjal, kako je kot mlad fant bil med glavnimi pokači na vasi in kako so nekoč v času fašenka iz dežele preganjali turobne, hladne in temne zimske dni. In tudi ko seje pred leti v Markovcih začela obujati fašenska tradicija, je bil Melačev stric med prvimi, kije pristopil in s svojo modro besedo mlajši generaciji dal tak ah drugačen nasvet.
Janez in njegova življenjska sopotnica Hana sta tudi v jeseni svojega življenja skrbno obdelovala njive, sušila seno. Oktobra je pokojni Janez posejal ozimino in se pripravljal na zimo. Potem ko je v nedeljo v bolnišnici umiral, tako nepričakovano, da mnogi še danes težko verjamemo, je ozimino pobelil sneg. Mirje legel na naše polje, ki ga je imel Janez neizmerno rad, mir bo legel na njegovo gomilo, pa tudi na Melačevo hišo in dvorišče ...
Danica Tement Mojca Zemljarič

URADNE OBJAVE
VSEBINA
13.	ODLOK
o	načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Markovci
14.	ODLOK
o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Markovci
15.	ODLOK
o spremembi odloka o proračunu Občine Markovci - rebalans III
16.	SKLEP
o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Markovci
17.	SKLEP
o začasnem financiranju Občine Markovci v obdobju januar - marec 2011
13.
Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 3. in
7.	člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP in 38/10-ZUKN), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-Odl. US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO, 70/08 in 108/09), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1) (Uradni list RS, št. 3/07-UPB4, 139/06-Odl. US, 17/08, 21/08-popr., 76/08-ZIKS-1C, 109/09-Odl. US in 108/09, 76/2008-ZIKS-1C, 108/2009, 109/2009 Odi. US: U-I-56/08-15), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07-ZPNačrt in 41/08) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na 9. dopisni seji dne 1. oktobra 2010 sprejel
ODLOK
o	načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Markovci
I.	Splošne določbe
1.	člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
(javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Markovci (v nadaljevanju: občina).
3.	člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter nj ihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	cene storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca javne službe,
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
10.	kazenske določbe.
4.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
5.	člen
(opredelitev pojmov)
(1)	Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in predpakirana voda, namenjena javni rabi;
2.	odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več porabnikov pitne vode, če je skladno z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
3.	javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
4.	sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
5.	lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega skladno s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
6.	upravljavec vodovoda je oseba, ki je skladno s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki sojo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
7.	izvajalec javne službe je oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbe s pitno vodo;
8.	vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom, s pripadajočim ventilom pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last uporabnika;
9.	interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del javnega vodovoda.
(2)	Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo republiški predpisi s področja izvajanja javne službe.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)	Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja kot kon-cesionirana dejavnost. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.
(2)	Upravljanje javnega vodovoda obsega:
•	vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,
•	zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
7.	člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(1)	Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini.
(2)	Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga sprejme občina skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju. Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo. Topografska karta je na vpogled na občini.
(3)	Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
III.	Vrste in obseg storitev javne službe
8.	člen
(vrste in obseg storitev javne službe)
(1)	S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba stavb ter gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)	Za storitve javne službe se ne šteje oskrba nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo in oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo, če:
1.	iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
2.	je namen rabe vode proizvodnja pijač,
3.	se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
4.	se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5.	se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)	Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, s pitno vodo.
(4)	Občina z javno službo zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:
-	oskrbo s pitno vodo vseh uporabnikov storitev javne službe pod enakimi pogoji skladno s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe;
-	pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode izjavnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
-	vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
-	nadzor priključkov stavb na sekundami vodovod;
-	vzdrževanje javnega dela vodovodnega priključka na sekundami vodovod;
-	vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, skladno s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidran-tnih omrežij;
-	izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu skladno z zahtevami iz predpisa,
ki ureja pitno vodo;
-	monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
-	monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda skladno s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
-	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode skladno s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
-	izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
-	občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov;
-	občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
-	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
-	vodenje katastra javnega vodovoda;
-	posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
-	vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo;
-	druge naloge iz tega odloka.
9.	člen
(program oskrbe s pitno vodo)
Javna služba se mora izvajati skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe skladno s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
IV.	Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1	Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom
10.	člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-	oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-	je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
11.	člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1)	Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2)	Če je treba na javni vodovod priključiti več odjemnih mest, tako da se priključek stavbe na obratujoči sekundami vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundami vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(3)	Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna tam, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno skladno s predpisi.
(4)	Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne službe skladno z določili zakona, ki ureja graditev objektov, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določijo lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.
12.	člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1)	Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode.
(2)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in dmge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe.
(3)	Izvajalec javne službe mora skrbeti za vzdrževanje priključka stavbe na sekundami vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati.
13.	člen
(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod)
(1)	Uporabnik mora priključek stavbe na sekundami vodovod obnoviti:
-	najkasneje, ko doseže starost 30 let,
-	če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
-	če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,
-	če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
-	če se obnavlja javni vodovod ali dmga infrastruktura.
(2)	Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundami vodovod ali vodomem izvaja ali nadzira izvajalec javne službe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati.
4 Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo
14.	člen
(odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod)
(1)	Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v primeru odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod.
(2)	Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. O odstranitvi priključka stavbe na sekundami vodovod mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe na sekundami vodovod dopustiti izvajalcu javne službe in za storjene storitve javne službe plačati skladno s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.
2	Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
15.	člen
(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo)
(1)	Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem skladno z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo, priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2)	Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:
-	poselitveno območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan ali
-	stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.
(3)	Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(4)	Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, kijih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
3	Evidence
16.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence skladno s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
17.	člen
(prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo)
(1)	Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
-	če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
-	če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,
-	če je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje,
-	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršen koli poseg na obračunskem vodomeru,
-	če izvajalcu javne službe ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda in vzdrževanja vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera ali če na kakršen koli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
-	če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire in dobavo vode,
-	če izvajalcu javne službe ne omogoči rednega vzdrževalnega priključka stavbe na javni vodovod,
-	če izvajalcu javne službe ne omogoči pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
-	če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod skladno z določili tega odloka,
-	če krši objavljene omejitve odvzema vode izjavnega vodovoda,
-	če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, kije na njem naveden,
-	če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
-	na podlagi odločbe inšpektorja.
(2)	Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3)	Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi:
-	rednega ali izrednega vzdrževanja,
-	pregledov ali remontov,
-	preizkusov ali kontrolnih meritev,
-	razširitev omrežja.
(4)	Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce v pisni obliki.
v primeru da gre za širši krog uporabnikov, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5)	Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe.
(6)	Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod, v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot sto dvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(7)	V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali v primeru poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode izjavnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
5	Mirovanje priključka
18.	člen
(mirovanje priključka)
(1)	V primeru, da objekt dlje časa ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega priključka poda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje vodovodnega priključka izvede izvajalec javne službe tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na način, da dobava vode ni možna.
(2)	Pred ponovno priključitvijo objekta na vodovodno omrežje je lastnik objekta dolžan o tem obvestiti izvajalca javne službe. Lastnik objekta je pred ponovno priključitvijo dolžan plačati stroške priključitve novega vodomera in izvedbe storitev.
6	Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov
19.	člen
(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo skladno s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2)	Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
7	Meritev količin in obračun porabljene vode
20.	člen
(meritev količin porabljene vode)
(1)	Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
(2)	Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe uporabniku račun mesečno na podlagi:
-	odčitane količine porabljene vode,
-	povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali
-	ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
(3)	Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
(4)	V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(5)	Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
(6)	Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.
(7)	Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnika izkazati s pooblastilom.
(8)	Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje, ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, in ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in poznejšim poračunom. Višino akontacije praviloma določi izvajalec javne službe, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(9)	Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera - odčitka.
(10)	Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti

pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
(11)	V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ne more odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.
(12)	Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
(13)	Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave, ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali).
(14)	Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma največ za obdobje enega leta.
21.	člen
(vodomeri v interni napeljavi)
(1)	Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, kije nameščen v zunanjem merilnem jašku.
(2)	Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundami vodovod, skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3)	Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
8	Zagotavljanje skladnosti pitne vode
22.	člen
(zagotavljanje skladnosti)
(1)	Izvajalec javne službe mora skladno z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2)	Skladnost mora biti zagotovljena:
1.	na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2.	v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3.	v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4.	v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3)	Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(4)	Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, daje izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, daje vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(5)	Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1.	priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2.	ukrepe, kot so ustrezne metode priprave za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna.
(6)	V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
9	Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo
23.	člen
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
(1)	Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo izjavnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti, odpravi takoj oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2)	Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kakovosti pitne vode se mora izvajati skladno z veljavno zakonodajo.
V.	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
1	Pravice uporabnikov storitev javne službe
24.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev javne službe, kije enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2)	Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
- priključitve stavbe na javni vodovod,
-	spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
-	izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod,
-	povečati odvzem vode,
-	odstranitve priključka stavbe na javni vodovod.
2	Obveznosti uporabnikov storitev javne službe
25.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki morajo:
-	redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
-	redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
-	s podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na javni vodovod,
-	obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec javne službe, najkasneje pa ko doseže dobo trideset (30) let,
-	varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
-	zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
-	sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru,
-	zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
-	zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
-	zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundami vodovod,
-	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
-	plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
-	urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
-	upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primem motenj pri oskrbi s pitno vodo,
-	obnoviti priključek stavbe na javni vodovod skladno z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
-	urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,
-	pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov,
-	odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo najavnem vodovodu,
-	odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njihovega ravnanja in
-	opravljati drage obveznosti iz tega odloka.
3	Prehod za dostop do vodovodnega omrežja
26.	člen
(zagotovitev prehoda)
(1)	Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
(2)	Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.
4	Odvzemi vode izjavnih hidrantov
27.	člen
(odvzem vode iz javnih hidrantov)
(1)	Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali draga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri upravljavcu javnega vodovoda, kije izvajalec javne službe.
(2)	V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3)	Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.
28.	člen
(odvzem vode izjavnega hidranta brez soglasja izvajalca)
(1)	Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje dragih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2)	Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvestiti izvajalca javne službe.
29.	člen
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)
(1)	Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastali med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.


(2)	Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
5	Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod
30.	člen
(obveznost prijave)
(1)	Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(2)	Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu javne službe.
31.	člen (stroški)
(1)	Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
-	prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na sekundami vodovod,
-	odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
-	rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundami vodovod in stroškov rednih vzdrževalnih del na obračunskem vodomeru, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera,
-	okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.
(2)	Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.
(3)	Za izvedbo storitev iz tretje točke prvega odstavka tega člena, razen za vzdrževanje priključka, skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pogodbo o izvajanju del in plačilu.
(4)	Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka, ki jo uporabnik plačuje mesečno. Način obračunavanja stroškov vzdrževanja priključkov se določi s tehničnim pravilnikom.
32.	člen
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
33.	člen
(dostop do javnega vodovoda)
(1)	Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morata biti vedno dostopna izvajalcu javne službe. Na njima ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. Na njima in v njihovi neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi niče-
sar brez soglasja izvajalca javne službe.
(2)	Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
(3)	Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
6	Obveznosti izvajalcev del
34.	člen
(obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
(2)	Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3)	Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.
(4)	V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.
(5)	Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice, in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
(6)	Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
VI.	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
35.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
-	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	iz proračuna občine,
-	iz dotacij, donacij in subvencij,
-	iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
36.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
-	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	iz proračuna občine,
-	iz dotacij, donacij in subvencij,
-	iz dolgoročnega kreditiranja,
-	iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
VII.	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
37.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.
(2)	Objekte za oskrbo s pitno vodo lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi, uporablja vsakdo.
(3)	Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.
38.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika, so vodovodni priključek in interna vodovodna napeljava.
(2)	Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3)	Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, daje omogočena nemotena oskrba s pitno vodo.
VIII.	Cene storitev javne službe
39.	člen
(oblikovanje cen)
Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
IX.	Javna pooblastila izvajalca javne službe
40.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
-	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
-	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(5)	Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(6)	Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovoda zagotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(7)	V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
X.	Nadzor nad izvajanjem javne službe
41.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
XI.	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
42.	člen
(tehnični pravilnik)
(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev

javne službe skladno z določili tega odloka in drugimi predpisi.
(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
43.	člen
(cenik storitev)
(1)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev, navedenih v tem odloku, in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2)	Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
44.	člen
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
XIII. Kazenske določbe
45.	člen (prekrški)
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
-	se ne priključi na javni vodovod skladno z določili prvega odstavka 10. člena tega odloka;
-	ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom skladno z določilom 33. člena tega odloka;
-	ne pridobi soglasja izvajalca javne službe skladno z določilom 21. člena tega odloka;
-	ne obnovi vodovodnega priključka, ko ga na to pisno opozori izvajalec javne službe;
-	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom;
-	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju;
-	ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera;
-	ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku;
-	ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo;
-	ne dovoli obnove vodovodnega priključka;
-	ne uredi vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe;
-	ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja;
-	odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 26. člena tega odloka;
-	če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka;
-	če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka;
-	če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe;
-	če ne vgradi obračunskega vodomera v času, ki je določen v 45. členu tega odloka.
(2)	Z globo 1.400,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega -člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 400,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 400,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
XIV. Prehodne in končne določbe
46.	člen
(vgradnja vodomerov)
Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundami vodovod, ki ne omogoča merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07-ZPNačrt in 41/08) do 31. decembra 2010.
47.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Markovci (Uradni list RS, št. 101/04). Akti, sprejeti na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Markovci (Uradni list RS, št. 101/04), ostanejo v veljavi do sprejetja aktov na podlagi tega odloka, če niso v nasprotju s tem odlokom.
48.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0005/2010 Datum: 1. 10. 2010
Zupan Občine Markovci Franc Kekec
14.
Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP in 38/10-ZUKN), 11. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/09) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na 9. dopisni seji dne 1. oktobra 2010 sprejel
NAVODILO ZA LOČEVANJE ODPADKOV
V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki.
Vrste namenskih posod
V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
karton, lepenko, ostalo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, koledarje, pisarniški papir,...
Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Razrežemo jih na manjše kose, ali pa jih sami dostavimo na zbirni center v Gajkah ali vrnemo prodajalcu.
I
I
V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo:
plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, ketchup, olje, kis...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastična embalaža higijenskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega stiropora...
Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Dostaviti jih je potrebno na zbirni center na Gajkah ali vrnemo prodajalcu.
V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konserve), pršila (spreji) kozmetičnih sredstev, pokrove kozarcev za vlaganje, čista aluminijasta folija in druge drobne kovinske odpadke,...
Vso embalažo stisnemo na najmanjšo prostornino in tako prihranimo pri prostoru.
V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo:
steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov,...
Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih nalepk ni potrebno odstranjevati.
V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo:
ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov,...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke),...
Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah.
Posoda je rjave barve in je označena z nalepko:
Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostirajmo na domačem kompostniku.
Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo:
Pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji* predmeti, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli,...
*	Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge.
Med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) spadajo hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in jo je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi kot so vvalkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd, ne!
Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo:
čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motorna, strojna in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glodavce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z ostanki vseh navedenih snovi, pršila (spreji) nevarnih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro,...
*	Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdelke.
Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Žuran S.P., Formin 8b, 2272 Gorišnica. Predelava se vrši ob lokalni cesti iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo:
zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov.
*Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru vGajkah.
Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so:
plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, kosti, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), tube hrane krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,...
Posode za ostanek komunalnih odpadkov imamo vsa gospodinjstva In so označena z nalepko:
Pri uvrščanju odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrsti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Odvržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in pravtako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke.
Delovni čas zbirnega centra Gajke:
Letni delovni čas	8.00-20.00	1. april - 30. oktober
Zimski delovni čas	8.00-17.00	1. november - 31. marec
Sobotni delovni čas 8.00-14.00
Čisto mesto Ptuj, d.o.o.
ODLOK
o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Markovci
I.	Splošne določbe
1.	člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
(vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Markovci (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
-	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
-	območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov,
-	pogoji, kijih mora izpolnjevati koncesionar,
-	javna pooblastila koncesionarju,
-	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
-	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
-	začetek in čas trajanja koncesije,
-	viri financiranja javne službe,
-	način plačila koncesionarja,
-	nadzor nad izvajanjem javne službe,
-	prenehanje koncesijskega razmerja,
-	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
-	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe, in
-	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	Predmet javne službe
3.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega oskrbo s pitno vodo.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena obsegajo:
-	vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,
-	zagotavljanje oskrbe prebivalcev z zdravstveno ustrezno pitno vodo.
III.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
(1) Dejavnost javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo so določena v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju.
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do priključitve na javni vodovod in do oskrbe s pitno vodo na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom, sprejetim pojavnem pooblastilu.
(2)	Priključitev na javni vodovod je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetih predpisov.
IV.	Pogoji, kijih mora izpolnjevati koncesionar
6.	člen (Pogoji)
(1)	Koncesionarje lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, kije predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionarje lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe, so:
-	daje registriran za opravljanje dejavnosti, kije predmetjav-ne službe;
-	daje organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe;
-	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe;
-	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti program oskrbe s pitno vodo na zaokroženem območju občine, za katerega se razpisuje koncesija, ki ga pripravi skladno z določili predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo, z oceno stroškov.
V.	Javna pooblastila koncesionarju
7.	člen
(javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja smernice in mnenja skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora ter soglasja za priključitev.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer:
-	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
-	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(4)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster javnega vodovoda skladno s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
VI.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
8.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo skladno z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti, sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VII.	Obseg monopola
9.	člen
(obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na območju občine iz 3. člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIII.	Začetek in čas trajanja koncesije
10.	člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
11.	člen
(trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 15 let.
IX.	Viri financiranja javne službe
12.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
-	plačil uporabnikov storitev javne službe,
-	drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	Način plačila koncesionarja
13.	člen
(koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
14.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.
XII.	Prenehanje koncesijskega razmerja
15.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
-	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-	z odkupom koncesije,
-	z odvzemom koncesije,
-	s prevzemom javne službe v režijo,
-	v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
16.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
-	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
-	z odpovedjo,
-	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen
(odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
18.	člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju, ne glede na določila koncesijske pogodbe:
-	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku;
-	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
-	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti;
-	če dejavnosti ne izvaja skladno s predpisi, standardi in navodili koncedenta;
-	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe;
-	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju pred odvzemom koncesije dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine skladno z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
19.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII.	Način podelitve koncesije
20.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
21.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta skladno z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
(4)	Zupan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes na izvedbi postopka javnega razpisa in dodelitvi koncesije, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
22.	člen
(vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, kijih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 5. členu tega odloka.
23.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenč-
nega dialoga skladno z določili zakona, ki ureja javno naročanje.
(2)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, ki omogoča strokovno presojo vlog. V primem izvedbe skupnega javnega razpisa iz 21. člena tega odloka mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan.
(3)	Izbira koncesionarja se izvede po postopku, določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb.
XIV.	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
24.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka
23.	člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
25.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.
XVI.	Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe
1.	Prenos koncesije
26.	člen
(prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih, določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
27.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
28.	člen
(odgovornost za škodo)
Koncesionarje skladno z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasni prevzem
29.	člen
(začasni prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
30.	člen
(vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
31.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
32.	člen
(pravice zaposlenih v primeru prenosa dejavnosti)
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo iz prvega člena tega odloka, v času uveljavitve tega odloka ne bo izbran na javnem razpisu, je izbrani koncesionar dolžan ponuditi zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcem, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe, če za to v 15 delovnih dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
XVII.	Končna določba
33.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 007-0006/2010 Datum: 1. 10. 2010
Župan Občine Markovci Franc Kekec
15.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10 in 84/10), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08,49/09 in 38/10-ZUKN) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2006) je Občinski svet Občine Markovci na
1.	izredni seji dne 24. 11. 2010 sprejel
ODLOK
O spremembi odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2010 - rebalans III.
1. člen
2.	člen Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2010 se v splošnem delu proračuna na ravni podskupin kontov spremeni tako da glasi:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
Konto	I.	SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74)	4.720.304,35
		TEKOČI PRIHODKI (70 + 71)	4.121.449,97
70		DAVČNI PRIHODKI (700 + 703 + 704 + 706)	2.374.309,97
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	1.934.266,00
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	326.125,19
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	113.918,78
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710 + 711 + 712 + 713 + 714)	1.747.140,00
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	1.568.030,00
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	1.100,00
712		DENARNE KAZNI	1.010,00
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STROITEV	0,00
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	177.000,00
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720 + 722)	86.200,00
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	3.000,00
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	83.200,00
74		TRANSFERNI PRIHODKI	512.654,38
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	79.016,07
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU	433.638,31
	11.	SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 +42 + 43)	6.934.668,37
40		TEKOČI ODHODKI (400+401 +402+403+409)	1.197.336,76
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	207.656,20
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	36.900,59
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	831.256,48
409		SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE	121.523,49
41		TEKOČI TRANSFERI (410 + 411+412 + 413)	1.395.259,43
410		SUBVENCIJE	60.000,00
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	677.938,34
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	217.408,12
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	439.912,97
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	3.884.863,07
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	3.884.8 63,07
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	457.209,11
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU	250.467,06
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	206.742,05
	111.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-2.214.364,02
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 + 752)	646,00
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	646,00
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441)	0
440		DANA POSOJILA	
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	646,00
		C. RAČUN FINANCIRANJA	
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	
55	Vlil.	VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	0
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-IL-V-VIII.)	-2.213.718,02
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE	0
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	2.214.364,02
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2009	2.213.718,02
Številka: 410-0070/2008 Markovci, dne 24. 11.2010
Milan Gabrovec, prof., župan Občine Markovci

16.
Na podlagi 28. v zvezi s 23. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji seji
24.	11. 2010 sprejel
SKLEP
o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v občini Markovci
I.
S tem sklepom se določi kriterije za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v občini Markovci (v nadaljevanju: občina).
II.
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini.
Stroški volilne kampanje za župana občine ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v občini.
III.
Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam so pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja.
IV.
Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj deset odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 evra za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja.
Če se glasovanje ponovi, sta kandidata, ki kandidirata na vnovičnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 0,12 evra na dobljeni glas le na osnovi dobljenih glasov na vnovičnem glasovanju.
V.
Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Markovci v roku 30 dni po predložitvi poročila občinskemu svetu in Računskemu sodišču.
VI.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-0002/2010 Datum: 24. 11.2010
Milan Gabrovec, prof., župan Občine Markovci
17.
Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08,49/09 in 3 8/10-ZUKN) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je župan Občine Markovci dne
6.	12. 2010 sprejel
SKLEP
o začasnem financiranju Občine Markovci v obdobju januar-marec 2011
1.	SPLOŠNA DOLOČBA
L člen
(vsebina sklepa)
S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Markovci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2011 (v nadaljevanju: obdobje začasnega financiranja).
2.	člen
(podlaga za začasno financiranje)
Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2010. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen skladno z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10-ZUKN; v nadaljevanju ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin 26/09, 11/10, 20/10 in 36/10; v nadaljevanju: odlok o proračunu).
2.	VIŠINA IN STRUKTURA ZAČASNEGA FINANCIRANJA
3.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
Konto	I.	SKUPAJ PR I H ODKI (70 + 71 +72 + 73 + 74)	926.015,67
		TEKOČI PRIHODKI (70 + 71)	926.015,67
70		DAVČNI PRIHODKI (700 + 703 + 704 + 706)	606.483,98
700		DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	544.485,75
703		DAVKI NA PREMOŽENJE	22.452,46
704		DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	39.545,77
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	319.531,69
710		UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	288.831,69
711		TAKSE IN PRISTOJBINE	100,00
712		DENARNE KAZNI	100,00
713		PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STROITEV	0,00
714		DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	30.500,00
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720 + 722)	0,00
720		PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	0,00
722		PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA	0,00
74		TRANSFERNI PRIHODKI	0,00
740		TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	0,00
741		PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV.PRORAČ. IZ SREDSTEV PRORAČ. EU	0,00
	11.	SKUPAJ O D H O D K I (40 + 41 + 42 + 43)	749.520,90
40		TEKOČI ODHODKI (400 + 401 +402 + 403 + 409)	214.331,68
400		PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	42.819,48
401		PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	6.935,15
402		IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	164.577,05
409		SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE	0,00
41		TEKOČI TRANSFERI (410 + 411 +412 + 413)	247.177,61
410		SUBVENCIJE	0,00
411		TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	137.907,18
412		TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	20.080,00
413		DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	89.190,43
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	253.742,85
420		NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	253.742,85
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	34.268,76
431		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU	1.800,00
432		INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	32.468,76
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	176.494,77
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH	
		DELEŽEV (750 + 751 + 752)	0,00
750		PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0,00
751		PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440 + 441)	0
440		DANA POSOJILA	
441		POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.)	0,00
C. RAČUN FINANCIRANJA			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	
500		DOMAČE ZADOLŽEVANJE	
55	Vlil.	ODPLAČILA DOLGA (550)	0
550		ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	0
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV. + VII. - 11. - V. - VIII.)	176.494,77
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE	0
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-176.494,77
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2010	2.406.094,88
V	obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. Za investicijske projekte se zagotovijo sredstva, če so bila za njihovo realizacijo že predvidena v proračunu leta 2010 in gre pri tem za plačevanje obveznosti po že sklenjenih pogodbah.
4.	člen
(posebni del proračuna)
Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine.
3.	IZVRŠEVANJE ZAČASNEGA FINANCIRANJA
5.	člen
(uporaba predpisov)
V	obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in odlok o proračunu.
6.	člen
(prevzemanje in plačevanje obveznosti)
V	obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporab-
niki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta.
Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna.
Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF.
4.	KONČNA DOLOČBA
7.	člen
(uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje.
Številka: 410-0068/2010 Markovci, 6. 12. 2010
Milan Gabrovec, prof., župan Občine Markovci
OBČINA MARKOVCI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Markovci 43, 2281 MARKOVCI Tel.: 02/788-88-80, fax: 02-788-88-81
Na podlagi ugotovitvenega sklepa Občinskega sveta Občine Markovci o prenehanju mandata članu Občinskega sveta Občine Markovci z dne 10. 11. 2010 in na podlagi L odstavka 32. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV- UPB3 in 45/08) Občinska volilna komisija Občine Markovci
RAZPIS UJE
nadomestne volitve za člana Občinskega sveta Občine Markovci v L volilni enoti
1.
Občinska volilna komisija razpisuje nadomestne volitve v 1. (prvi) volilni enoti Bukovci za 1 (enega) člana Občinskega sveta Občine Markovci.
2.
Nadomestne volitve se opravijo v nedeljo, 9. januarja 2011.
3.
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje četrtek, 11. november 2010.
4.
Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Markovci.
Številka: 040-0011/2010 Datum: 10. 11.2010
Predsednik OVK Markovci Marjan STRELEC, univ. dipl. prav.
DOSTAVITI:
enkrat Uradni list RS, v objavo enkrat Državna volilna komisija enkrat Upravna enota Ptuj
OBČINA MARKOVCI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Markovci 43, 2281 MARKOVCI Tel.: 02/788-88-80, fax: 02-788-88-81
Na podlagi 3. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV- UPB3 in 45/08) Občinska volilna komisija Občine Markovci naslednji
SKLEP
o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo nadomestnih volitev člana Občinskega sveta Občine Markovci v 1. (prvi) volilni enoti, ki bodo v nedeljo, 9. januarja 2011.
1.
Volišče 001: gasilski dom Bukovci, 1. VE - obsega naselje Bukovci (brez JV dela)
Predčasno volišče 901: Sedež OVK Markovci, Markovci 43, (občinska stavba)
Volišče 950: glasovanje invalidov, sedež volišča je gasilski dom Bukovci, Bukovci 103 c
Volišče 997: glasovanje po pošti
2.
Sklep se dostavi Upravni enoti Ptuj, političnim strankam na območju občine in Geodetski upravi Ptuj.
3.
O zakonitosti tega sklepa odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.
4.
Sklep se objavi na oglasni deski Občine Markovci, Markovci 43, in začne veljati z dnem izobešanja na oglasni deski.
Številka: 040-0012/2010 Datum: 10. 1L 2010
Predsednik OVK Markovci Marjan STRELEC, univ. dipl. prav.
DOSTAVITI: enkrat Upravna enota Ptuj enkrat Političnim strankam v občini enkrat Geodetska uprava Ptuj
OBČINA MARKOVCI OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Markovci 43, 2281 MARKOVCI Tel.: 02/788-88-80, fax: 02-788-88-81
TABELA OPRAVIL ZA NADOMESTNE VOLITVE 9. januarja 2011
21. 12. 2010 do 19. ure	Pri občinski volilni komisiji je potrebno vložiti kandidature.
21. 12. 2010	Zadnji dan, ko se pri pristojnem upravnem organu lahko podpiše obrazec podpore kandidatu.
21.-23. 12. 2010	Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature.
23. 12. 2010	Določitev seznama kandidatur.
24. 12. 2010	Javna objava seznama potrjenih kandidatur.
5. 1.2011	Predstavniki kandidatur lahko predložijo seznam za zaupnika OVK.
5. 1. 2011	Predčasno glasovanje.
5. 1. 2011	Zahtevek za glasovanje po pošti.
6. 1. 2011	Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati
	na svojem domu ali na posebnem volišču za invalide.
9. 1.2010	Glasovanje.
10. 1. 2010 ob 12. uri	Glasovanje po pošti.
15. 1.2011	Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja.
Marjan STRELEC, univ. dipl. prav., predsednik
Dekanijsko srečanje Karitas in dobrodelni koncert
Oktobrsko srečanje dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč je tokrat potekalo v naši župniji.
Dekanijska srečanja so mesečna srečanja župnijskih Karitas, na katerih izmenjujemo poročila in potrebe ljudi v stiski, ki jih oskrbujejo oziroma jim priskočijo na pomoč sodelavci Karitas.
Oktobrsko srečanje seje začelo s pesmijo in molitvijo in se nadaljevalo z duhovno mislijo našega domačega župnika. Potem smo prisluhnili zapisniku prejšnjega srečanja in podali poročila vseh prisotnih župnijskih Karitas, ki jih je bilo tokrat štirinajst. Največ pozornosti je bilo namenjene pripravam na teden Karitas, ki je potekal v zadnjem tednu novembra, in še zadnjim pripravam na tradicionalni dobrodelni koncert, ki je bil 26. novembra v cerkvi svetih Petra in Pavla na Ptuju in je potekal pod geslom »Nič revščine, ukrepajmo zdaj«. Koncert je potekal že 16. Leto, ves izkupiček od prodanih kart in donatorjev pa je bil namenjen za pomoč ljudem v stiski.
Kljub zasneženemu petkovemu večeru se
je cerkev svetih Petra in Pavla na Ptuju napolnila. Udeleženci koncerta smo uživali ob izvajanju gostujočih zborov ter posameznih pevk in pevcev, ki so nas s svojimi glasovi navdušili. Že nekaj let koncert povezuje Darja Petek. Že drugo leto zapored pa se ji je pridružila njena 13-le-tna hči Maja. Rdeča nit celotnega večera je bila: nič revščine, ukrepajmo zdaj. Povezovalki sta nam z globokimi mislimi in dejanskim svetovnim in tudi našim, slovenskim stanjem revščine podali dejstva, ki jih je potrebno reševati zdaj! Koncerta seje udeležil tudi nadškof dr. Franc Kramberger, kije vse navzoče tudi nagovoril. Na platnu so se izmenjevale različne misli. Nekaj jih je name naredilo še poseben vtis in so mi ostale v spominu. Med temi: »Hvaležen sem, da zvečer lahko z odejo pokrijem svojega partnerja, partnerko, ker tako vem, da ni z drugo ali drugim; Hvaležen sem za gospo, ki sedi v cerkvi za mano in nima posluha za petje, ker tako vem, da lahko slišim; Hvaležen sem, da moj najstnik gleda televizijo, čeprav bi lahko pomival posodo, ker tako vem, da je doma in ne pohaja po ulici ali kje drugje.«
Skoraj dve uri trajajoči koncert je prehitro minil. Ljudje so bili vidno navdušeni in napolnjeni z dobrohotnostjo in ljubeznivostjo, saj seje to odražalo na njihovih licih. Vsa zahvala organizatorjem za čudovit večer.
Marija Prelog
Spoštovani krvodajalci!
Zahvaljujemo se vam za darovano kri v letošnjem letu in vas še naprej vabimo na krvodajalske akcije. Veselimo pa se tudi novih krvodajalcev, saj se premalo zavedamo, da kri rešuje življenja!
Odbor Rdečega križa Markovci
Humanitarna dejavnost
Janko Kodrič daroval kri 80-krat
Janko Kodrič iz Bukovcev je novembru daroval kri osemdesetič. Prvič je daroval kri leta 1987, ko so v bolnišnici na Ptuju, kjer je zaposlen, iskali krvodajalce in se je zelo spodbujalo k temu humanitarnemu dejanju.
Janko z darovanjem krvi pomaga ljudem, ki to dragoceno tekočino potrebujejo v različnih situacijah. Pa naj bo to ob prometnih nesrečah, pri operacijah srca, kjer se porabi na litre krvi, ali kakšnih drugih zdravstvenih situacijah, ko ljudje potrebujejo kri. »Dandanes je v naši družbi biti krvodajalec izredno težko. Četudi imajo ljudje željo iti na organizirano krvodajalsko akcijo, jim redko kateri delodajalec za ta namen odobri dan dopusta. Kaj šele, da bi dan dopusta podarili kot nagrado, kolje to bilo včasih,« pravi Janko Kodrič. Tudi sama se strinjam z njegovim razmišljanjem.
Vsekakor je res, da človek ne gre na odvzem zaradi prostega dneva. Vendar bi bilo prav, da bi krvodajalci bili bolj cenjeni, kot so. Ljudje, ki so prejeli transfuzijo krvi, gledajo na krvodajalce s spoštovanjem in hvaležnostjo. Zavedajo se, da če ne bi bilo krvodajalcev, ne bi bilo te dragocene tekočine, ki rešuje življenje.
Janku ob njegovem visokem številu darovanj krvi čestitamo in mu želimo, da bi bil zdrav in da bi lahko še mnogo let daroval to dragoceno življenjsko tekočino. Zaupal nam je tudi, da ima željo, da bi daroval kri stokrat ali več, če mu bo le zdravje dopuščalo.
Marija Prelog
O dogodkih iz naše občine
%
w------------------------
Ročna dela, krofi, kuhanje, televizijska oddaja in še kaj
V	soboto, 11. decembra 2010, je v večnamenski dvorani v Bukovcih potekal enajsti redni občni zbor Društva podeželskih žena občine Markovci. Udeležila se ga je približno polovica od 208 članic, kolikor jih društvo trenutno šteje. Skozi celo leto se v dejavnosti društva aktivno vključuje prav tako polovica članic.
Leto je dolgo, a vendar hitro mine, prav zato se v našem društvu skozi celo leto | dogaja veliko stvari.
Zelo aktivno skozi leto deluje skupina čla- | nic, ki se ukvarja z ročnimi deli. Članice I te skupine se srečujejo enkrat tedensko, ob j sredah, v prostorih gasilskega doma v Novi vasi. Izdelujejo različne izdelke, od veze- I nih in kvačkanih prtičkov, vizitk do plete- ; nih copat in nogavic. Medsebojno si tudi | pomagajo in izmenjujejo vzorce. Občasno j jim prinese nove vzorce in kakšne nove | ideje Slavica Strelec.
Tečaj, na katerem smo članice kuhale kaše I in musake, smo zaradi velikega zanimanja organizirale kar dvakrat. Potekal je v ga- I silskem domu v Bukovcih, skupno se gaje udeležilo 42 tečajnic.
V	začetku leta, natančneje 30. januarja, je I v prostorih župnijske dvorane potekalo že j deveto ocenjevanje pustnih krofov. Letos je j bilo na ocenjevanju nekoliko manj vzorcev kot prejšnje leto; ocenjenih je bilo devet vzorcev, komisija pa je imela zelo težko delo, saj so bili vsi krofi zelo dobri. Letos | je prinesla najboljše krofe predsednica dru- | štva Slavica Vincek, ki že vsa leta redno I sodeluje na ocenjevanju.
Članice društva smo se skupaj s harmoni- I karji iz Borovcev predstavile tudi v Mer- j catorjevem centru v Mariboru. Pripravile | smo delavnico, na kateri smo mimoidočim I pokazale, kako se izdelujejo preproste lut- i ke iz volne.
Februarja smo doma pekle krofe, veliko naših članic pa sodeluje tudi v karnevalskih | skupinah, ki predstavljajo našo občino. Meseca marca smo sodelovale pri sne-manju televizijske oddaje Kajža, ki jo je i posnel RTS Maribor. K sodelovanju nas | je povabil sedanji župan Milan Gabrovec, j Predsednica je v studiu predstavila delova- | nje društva in običaje oziroma pripravo jedi ob veliki noči. Na terenu, v Novi vasi, pa j smo nato posneli še prispevek o tem, kako j se pripravi orehova potica, ki jo je pripra- ; vljala naša članica Ivana Kuhar. Pripravile i smo tudi vse jedi, ki se na veliko soboto | blagoslovijo. Terezija Kodrič iz Bukovcev je za oddajo povedala, kako so pred 50 ozi- j roma 60 leti potekale priprave na veliko noč. Prikazale smo tudi, kako nastajajo ve- | ženi prtički in rože iz papirja ter kako lah- i
ko okrasimo plastična in stiropoma jajca, ki jih podarimo ali pa z njimi polepšamo dom. Iz posnetega gradiva je nastal še poseben prispevek, kije bil objavljen v oddaji Živa na RTS.
V gasilskem domu v Stojncih smo se izpopolnile v kuhanju prilog.
25.	marca bi naj postal tradicionalen dan za krajšo ekskurzijo. Letos smo se odpravile na vandranje po Halozah, ki smo jih spoznale od Zavrča preko Cirkulan, Ptujske Gore in Žetal do Kočic. Vse smo bile zelo začudene, koliko lepot in zanimivosti se skriva v krajih, ki so nam tako blizu, pa jih tako slabo poznamo.
Na cvetno nedeljo smo na razstavi ponovno pokazale, kaj vse znajo izdelati naše pridne roke. Razstava je bila zelo bogata in obiskalo jo je veliko ljudi. K sodelovanju smo povabile tudi VDC Sonček s Ptuja.
Ob občinskem prazniku smo pomagale pri pripravi jedilnice in strežbi gostov, ki so se udeležili osrednje prireditve. Prav tako j smo pomagale pri strežbi gostov na Markovo nedeljo, ko je naš farni blagoslov. Za to pogostitev smo spekle tudi pecivo.
Maja smo se s kolesi odpravile do Ptuja in si v Minoritskem samostanu ogledale razstavo Dobrote slovenskih kmetij, kjer smo se okrepčale in se nato odpravile s krajšimi postanki proti domu. Junija je bilo tudi svečano odprtje čebelnjaka, ki gaje postavilo društvo čebelarjev. Ker si s tem društvom delimo pisarno, smo za otvoritev spekle pecivo in pomagale pri pogostitvi gostov. Članice društva iz Nove vasi vsako leto aktivno sodelujejo pri pripravi jedi za kosce v Šturmovcih, članice iz Prvencev in Strelcev pa skuhajo in spečejo jedi, ki jih ponudijo ob žetvi, ki poteka v Prvencih.
Ker rade spoznavamo druge kraje, smo se v začetku julija odpravile tudi na Dolenjsko in obiskale znanega zeliščarja Jožeta Ma-jesa, ki nam je povedal veliko zanimivosti. In spet smo pekle pecivo ter pomagale pri strežbi gostov, tokrat ob zlati maši našega rojaka Ivana Horvata iz Zabovcev. Septembra smo nameravale izvesti dan krompirja, ki pa smo ga zaradi vremenskih razmer odpovedale oziroma prestavile na naslednje leto.
Oktobra smo na občinskem dvorišču pripravile sprejem za kolesarje iz občine Hajdina. Kolesarjenja seje udeležilo okrog 80 kolesarjev iz Hajdine, ki so se na svoji poti ustavili v naši občini. Pogostitev je bila organizirana v okviru projekta kolesarske poti, ki poteka na območju devetih občin, ki so včlanjene v lokalno akcijsko skupino Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Za kolesarje smo spekle pe- i civo, jim skuhale kavo in čaj, za vino pa je i
| poskrbel takratni župan Franc Kekec, kijih je v imenu občine tudi pozdravil, i Prav tako oktobra so naše članice sodelo-i vale na tekmovanju v lupljenju jabolk, ki ga organizira društvo gospodinj iz Zavrča. V začetku novembra pa smo se odpravile i spoznavat še Koroško, naša ekipa je še isti i mesec sodelovala na tekmovanju v izdelo-i vanju domačih rezancev v Dražencih. Čla-j niče društva iz Bukovcev pa so pomagale | pri pripravi jedi ob martinovanju, i Seveda smo ob zahvalni nedelji s svojimi pri-| delki in izdelki bogato okrasile farno cerkev.
! Kot že omenjeno, smo se članice aktiv-| no vključevale v občinske, vaške in druge prireditve, na katere smo bile povabljene. Udeleževale smo se srečanj, ki jih organizirajo nam sorodna društva, si ogledale razstave drugih društev. Predsednica društva se je udeležila srečanja predsednic društev podeželskih žena, kmetic in gospodinj iz Slovenije, ki ga organizira Kmetijska svetovalna služba Ptuj v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij. V oktobru pa je potekalo srečanje predsednic društev iz upravne enote Ptuj, ki sta ga tokrat organizirala Društvo kmetic Destrnik in kmetijska svetovalna služba. To srečanje, ki se vsako leto odvija v drugi občini, je bilo letos že peto. Predsednice pa se srečajo še na strokovni : ekskurziji, ki jo vsako leto organizira KKS Ptuj in podjetje Ptujske vedute. Letos so si ; ogledale avstrijski Gradec. Na teh srečanjih i se predsednice bolje spoznajo, izmenjajo si | izkušnje in ideje, kako delati naprej.
Vsem članicam se zahvaljujemo za sodelo-I vanje in pomoč pri organizaciji in izvedbi : vseh društvenih aktivnosti, ker brez vas i vseh teh aktivnosti ne bi bilo. Zahvaljujemo se nekdanjemu županu Francu Kekcu, i ki nam je vse od ustanovitve društva poma-j gal in podpiral naše delovanje. Prav tako se I zahvaljujemo občinskim svetnikom za fi-! nančno podporo. Zahvala gre tudi gospodu i župniku, ki nam odstopi prostore, da lahko izpeljemo nekatere naše aktivnosti. Hvala I gasilskim društvom, ki nam brezplačno odstopijo kuhinje, da lahko v njih kuhamo in pečemo.
Zahvala tudi Slavici Strelec, tajnici društva,
: ki je zaposlena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pomaga društvom pri njihovem delovanju. Tudi v naslednjem letu bo naše društvo aktivno delovalo, saj smo ponovno pripravile pester program različnih dejavnosti. Vse, ki bi se nam želele pridružiti, vabimo, da se oglasite pri vaških predstavnicah in se nam čim prej pridružite.
Upravni odbor
O dogodkih iz naše občine
|p
Tekmovanje v izdelavi domačih rezancev
Društvo podeželskih žena občine Markovci se je tudi letos udeležilo tradicionalnega desetega tekmovanja v izdelavi domačih rezancev v organizaciji Društva gospodinj Draženci.
Vsako leto se tekmovanja udeleži ena izmed vasi v občini Markovci. Letošnje leto so se ga udeležile članice iz Markovcev. Ekipo so sestavljale Marija Bezjak, Rozalija Kostanjevec in Marija Prelog. Društvo gospodinj Draženci je letos praznovalo deseto obletnico priprave gospodinjskega večera s tekmovanjem v izdelavi domačih rezancev, zato je prireditev bila še slovesnejša. Tekmovanja seje udeležilo 19 ekip iz podobnih društev iz naše ožje in širše okolice. Letošnje leto je priznanje za naj rezance prejela ekipa iz Sv. Jurija pri Ščavnici.
Sama izdelava rezancev je bila pri vseh ekipah enaka. Osnovni recept je bil: deset dekagramov moke in eno jajce. Moko so presejali na delovno površino, vanjo naredili jamico in ubili jajce. Počasi so dodajali moko in mesili tako dolgo, daje testo postalo prožno in se ni več lepilo na površino. Testo so nato pustili nekaj časa počivati.
Nato so ga razvaljali na tri enake dele v obliki kroga in ga dali sušiti na platneno krpo. Potem so ga zvili kot palačinko in z ostrim nožem razrezali na rezance, izdelali so jušne in široke rezance ter krpice velikosti centimeter krat centimeter.
Vse ekipe so se zelo dobro odrezale, tako daje ocenjevalna komisija imela resnično zahtevno delo. Društvo gospodinj Draženci pa je, kot že vsa ta leta, tudi letos pripravilo zanimivo razstavo, letos na temo žit in moke. Razstavljena so bila različna žita (ajda, ječmen, koruza, oves, pira, proso, pšenica, tritikala in žito), predstavljene so bile moke iz teh žit in tudi različni kruhi (ajdov, čebulni, ječmenov, koruzni, ovseni, pirin, pšenični, rižev, rženi). Narejeni pa so bil tudi manjši vzglavniki iz ajdovih luščim Prav tako so bili na ogled različni rezanci (domači za juho, ajdovi, pirini, koruzni, špinačni, korenčkovi, kakavovi, z rdečo peso, s poprom, zeliščni). Izdelki so bili zelo lično razstavljeni,
zato je bila razstava prava paša za oči.
Po končani prireditvi so nam gostiteljice postregle tudi z večerjo, pri kateri seveda ni manjkala goveja juha z rezanci, ki smo jih pripravili na tekmovanju. Članice našega društva podeželskih žena so se zahvalile za povabilo in se pridružile mnogim čestitkam in pohvalam, saj so tudi naše žene in dekleta zelo aktivne na različnih področjih.
Marija Prelog
Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane
16. oktober 2010 smo obeležili kot svetovni dan hrane. Na ta pomemben dan seje naša Občinska organizacija Rdečega križa odzvala tako, da smo se njeni člani pridružili vseslovenskemu projektu Rdečega križa »Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane«.
K sodelovanju smo povabili podmladek Rdečega križa iz naše osnovne šole, župnijsko Karitas in Društvo podeželskih žena občine Markovci. Stojnici smo postavili pred trgovinama Tuš market Špic in
Mercator, kije franšiza Kmetijske zadruge Ptuj. Prodajali smo kruh in pekovske izdelke, ki so nam jih poklonile Ptujske pekarne in slaščičarne. Kmečka pekarna iz Jablan pri Cirkovcah, pekarna pri Jagodi iz Ptuja, podeželske žene in hkrati sodelavke župnijske Karitas. Posebej se zahvaljujemo vodstvu trgovine Tuš market Špic Mileni in Darku Plohlu za donacijo in pogostitev našega podmladka. Vsa pohvala in zahvala gre tudi našemu podmladku Rdečega križa iz osnovne šole, saj so otroci prosto sobotno dopoldne koristno darovali za pro-
stovoljno delo. Izkupiček od prodaje se na prvo oceno res ne zdi velik, saj smo zbrali približno 160 evrov. Toda vse smo prodajali po simboličnih cenah, denar pa namenili za šolsko prehrano socialno ogroženih otrok. Na ta način smo hoteli opozoriti, da je kruh kot osnovno živilo preplačan in premalo cenjen. Morda bodo naše drobtinice segale tja daleč v deveto vas, kjer se sliši dober glas, in morda bo kje kdo tam daleč slišal, kar že vsi vemo - daje pšenica prepoceni, kruh pa predrag. Z drobtinicami želimo tako pomagati vsem tistim, predvsem pa otrokom, ki so žal lačni kruha ali drugega pekovskega izdelka.
Marija Prelog
Iz življenja naših občanov
1P-------
Odkrivala bo skrivnosti afriške celine!
Darja Slana iz Prvencev je 27-letna univerzitetna diplomirana biologinja in profesorica biologije. Njena želja že od malih nog je, da se kot biologinja odpravi v džunglo raziskovati skrivnosti tamkajšnjega sveta. Potem ko je Darja prve dni decembra na Biotehniški fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala dve diplomski deli, se je 10. decembra, polna pričakovanj in avanturi-
stičnega duha, opravila na trimesečno popotovanje po afriški celini. Darja je namreč odpotovala v jugozahodni del Ugande (v Mgahinga Gorilla National park), ki leži v višinskem deževnem bambusovem gozdu. Kot prostovoljka bo tam sodelovala pri raziskavi vedenja zlatih opic in popisu lokalnega rastlinstva ter živalstva, v lokalnih šolah bo poučevala okoljevarstvo. Raziskovati rastlinski in živalski svet džungle je Darjina želja že od malih nog. In s kakšnimi pričakovanji se je odpravila v neznani tropski svet? »Moja želja je pridobiti veliko izkušenj na teh področjih delovanja, se seznaniti z novo kulturo, premagati morebitne predsodke, se preizkusiti v povsem novem okolju - biti tudi brez elektrike, sodobnih komunikacijskih sistemov (interneta) in podobno,« nam je še tik pred odhodom v Afriko zaupala simpatična Pr-venčanka, ki bo svoje afriške izkušnje za naš časopis gotovo delila tudi takrat, ko se bo vrnila s svoje odprave.
MZ
Častitljivih 90 let Franca Korenjaka
Letošnja jesen je bila pri Korenjakovih v Zabovcih zelo vesela, saj je njihov oče, dedek in pradedek Franc praznoval častitljivi 90. rojstni dan.
Franc Korenjak seje rodil 26. 9. 1920 v Bukovcih. V svoji mladosti je bil kot mnogi drugi fantje prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Svojo vojaščino je odslužil leta 1945, ko so ga v Rusiji izpustili. Iz Rusije seje v domovino moral vrniti sam, za kar j e potreboval dobre štiri mesece, saj je moral pešačiti, ker druge povezave takrat ni smel
uporabiti. Doma se je kasneje zaposlil v Komunalnem podjetju Ptuj - Vodooskrba. Poročil se je z Antonijo Šegula in se z njo preselil v Zabovce, kjer sta si uredila svoje domovanje. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hči Neža ter sinova Franc in Marjan. Danes pa očeta, žal že vdovca, razveseljujejo še štirje vnuki in trije pravnuki.
Pri svojih 90 letih je še vedno zelo vitalen, saj se ob nedeljah k maši odpravi kar s kolesom. Pravi, da je recept za dolgo življenje veliko gibanja in trdo delo.
LL in PB
Za pomoč ljudem v stiski
Posredujemo telefonske številke prostovoljcev, ki jih lahko pokličite v primeru, če potrebujete prehranski paket ali obleke. Izdaja ali sprejem oblačil pa potekata vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure v prostorih župnijske Karitas.
Nova vas pri Markovcih: 040 377 396
Markovci:
Zabovci:
Strelci:
Prvenci:
Sobetinci:
Bukovci:
Stojnci:
Borovci:
041 327 043 041 944 241 031 478 776 031 803 682 031 763 252 041 831 945 041 394 339 740 70 38 031 733 103 031 836 086 041 759 443 051 302 904 051 399 859 041 326 913 051 305 116
Prosimo tudi, da oblačila svojih otrok (vseh velikosti, predvsem jesensko-zimskih), če jih več ne potrebujete, podarite tistim, ki jih potrebujejo.
Zbiramo pa tudi star papir, brez kartonaže. Ko bo potekala organizirana akcija zbiranja, vas obvestimo. Še naprej pa se zbirajo plastični zamaški za fantka Žiga s cerebralno paralizo.
OO RK Markovci in župnijska Karitas
Občinska organizacija Rdečega križa in župnijska Karitas Želita blagoslovljene božične praznike, miru in sprave v družinah in okolju, kjer živimo. Novo leto pa nam naj da umirjenosti in hkrati zagona za dobre medsebojne odnose in delovna mesta ljudem, ki jih potrebujejo.
Iz življenja naših občanov
Mladi markovski gasilci zelo uspešni
kal tudi kviz za mlajše in starejše pionirje ter mladince.
Markovski otroci na lutkovni predstavi v Zavrču Foto: Manja Fmtog
Oktober je mesec požarne varnosti. V tem času je Območna gasilska zveza (OGZ) Ptuj organizirala izobraževanja tudi za mladino. Tako je v njeni organizaciji v gasilskem domu Markovci pote-
Mladi gasilci iz Markovcev so se kviza, ki je potekal četrtič po vrsti, udeležili prvič, in sicer z ekipama mlajših pionirjev in starejših pionirk. Mlajšo ekipo so sestavljali Bernardka Topolovec, Špela Vrtačnik in Alen Jurgec, ekipo starejših pionirk pa Petra Štrafela, Tamara Ornik in Tamara Galun. Slednje so dosegle izvrstno tretje mesto izmed devetih ekip in le za točko jim je ušlo drugo mesto in uvrstitev na regijski kviz. Mlajši pionirji so dosegli izvrstno peto mesto izmed 14 ekip. Tekmovalci so se preizkušali v zna-
nju različnih področij gasilstva in poznavanja slovenskih krajev. Ker so naši mladi gasilci bili z rezultatom zelo zadovoljni, smo si mentorji in pionirji enotni, da bomo naslednje leto spet sodelovali.
Gasilska zveza Slovenije je prav tako v sklopu meseca požarne varnosti organizirala lutkovno predstavo za mlade gasilce po celotni Sloveniji. Iz OGZ Ptuj seje prijavilo 126 otrok, iz PGD Markovci pa si je predstavo ogledalo 23 otrok. Predstava je bila izvedena v gasilskem domu PGD Zavrč. Dvorano je napolnil nagajiv otroški smeh, sicer pa so otroci predstavi pozorno prisluhnili in ji sledili. Urica z Ježkom in njegovo sestrico, ki spoznavata osnove požarne nevarnosti in varnosti, je hitro minila in otroci so izrazili želje, da bi bilo še več takih predstav.
Marija Prelog
Bolezni oči
Novembra sta Občinska organizacija Rdečega križa in župnijska Karitas v goste povabili zdravnico, specialistko okulistike, Brigito Cvetko, predstojnico očesne ambulante v bolnišnici na Ptuju. Predstavila nam je zelo zanimivo temo: bolezni oči. Na zelo preprost način nam je s pomočjo projektorja prikazala zgradbo očesa in kaj se z njim dogaja, ko ne vidimo več dobro. Razložila nam je razliko med sivo in zeleno mreno, kaj se dogaja pri kratkovidnosti, kaj pri daljnovidnosti, odstop roženice, kaj se dogaja z vidom pri kroničnih boleznih, posebej pri diabetesu. Za organizatorje je bilo zelo spodbudno, da seje predavanja udeležilo precejšnje število ljudi.
V naslednjem letu, še v zimskih dveh mesecih, se bomo potrudili in spet pripravili predavanje, ki bo koristilo izboljšanju kakovosti našega življenja.
Marija Prelog
Sodelavke župnijske Karitas in članice 00 RK so obiskale petčlansko družino Rezar iz Stojncev. Njihova naj starejša hči Larisa obiskuje tretji razred, avgusta pa so družino razveselili še trojčki, o čemer smo poročali že v prejšnji številki našega časopisa. Srečna družina uživa ob napredku trojčkov, predvsem pa v tem, da so zdravi in da jih lahko v sončnem vremenu z vozič-
ki peljejo na sprehod. Z našim obiskom in darilom smo jim članice 00 RK zaželele, da bi starša uživala ob svojih štirih otrocih, kar je danes prava redkost, pri njih pa so imeli to srečo, da so naenkrat dobili kar tri. Želimo jim svetlo in srečno prihodnost.
Marija Prelog
Gasilsko društvo Prvenci-Strelci in Športno društvo Prvenci Želita vsem članom, članicam, vaščanom in občanom blagoslovljena božične praznike, veliko uspeha v prihajajočem letu 2011, predvsem pa zdravja in sreče.
Mesec požarne varnosti
IF--------
Varstvo pred požari
OGENJ NI IGRAČA!
oktober - mesec požarne varnosti
www.sos112.si | wap.sos112.si
Motiv dopolnilne plačilne znamke v letošnjem oktobru - mesecu požarne varnosti__________
Ekskurzija gasilcev iz Borovcev
6. novembra smo se gasilci in gasilke iz Borovcev odpravili na strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si poklicno gasilsko brigado v Mariboru.
Tam nas je sprejel vodja izmene, ki nam je povedal, da prostore gasilskega doma temeljito obnavljajo, zato si teh nismo mogli ogledati, ogledali pa smo si lahko njihovo gasilsko tehniko. Poklicni gasilci so posebej ponosni na novo Magirusovo 32 metrov dolgo lestev. Vodja izmene nam je še povedal, da jim vsa tehnika dobro služi, pa čeprav imajo v garaži vozilo za reševanje ob nesrečah z nevarnimi svnovmi letnika 1978. Razložil nam je delo skozi 12-urni delovnik poklicnega gasilca. Delo, ki ga opravljajo, je zelo nevarno in zahtevno, posebej ko rešujejo človeška življenja v prometnih in drugih nesrečah. Po ogledu poklicne brigade smo se odpeljali k hidroelektrarni Fala, kije naj starejša elektrarna na slovenskem delu reke Drave. Graditi sojo pričeli leta 1913. S prvimi petimi agregati je pričela delovati leta 1918 in je delovala vse do leta 1986, ko seje pričela obnova. Prostor stare strojnice je odprt za obiskovalce in tam lahko spoznajo, kako je elektrarna delovala. Po dobrem kosilu v čolnarni Maribor smo se odpravili v grad Slovenska Bistrica. Tam nam je vodička podrobno razložila zgodovino bistriškega gradu. Veliko bogastvo zgodovine se ohranja za temi zidovi. Presenečeni pa smo bili, ko smo na panoju videli napis »vas Borovci«. Omenjena je bila rimska cesta, ki je potekala po severnem delu naše vasi. Ponosni smo bili, daje naša vas del te zgodovine, saj smo pred leti praznovali 650 let prve omembe vasi Borovci. Po ogledu gradu smo se odpravili še v vinsko klet v Slovenski Bistrici. Ob degustaciji odličnih vin smo izvedeli veliko zanimivih nasvetov o pridelavi vina.
Martin Zamuda, PGD Borovci
Namen meseca požarne varnosti je, da se prebivalstvo v pozni jeseni, tik pred kurilno sezono, opozori, da je potrebno razmišljati tudi o požarni varnosti v svoji okolici. Mesec požarne varnosti torej ni namenjen sam po sebi gasilcem, ki tako ali drugače izvajajo različne aktivnost skozi celo leto.
Analize kažejo, daje največ požarov, predvsem pa dimniških, prav v obdobju prehoda na kurilno sezono. Nekaj jih je posledica nepravilno izvedenih dimniških vodov, nekaj pa slabo vzdrževanih kurilnih naprav. Letošnji mesec požarne varnosti, ki je bil zaradi precej lepega vremena zamaknjen v november, smo gasilci na območju območne gasilske zveze Ptuj, kamor spada tudi občina Markovci, izvajali program po ustaljeni praksi. Društva so izvajala najrazličnejše vaje in tako pritegnila pozornost občanov, ki so prav gotovo pomislili tudi na varnost v svoji okolici.
Drugi del aktivnosti je bil posvečen pregledu uporabnosti gasilske opreme. Občinski poveljnik je skupaj s štiričlansko komisijo | po društvih pregledoval dokumentacijo, še ! posebej o servisih gasilskih vozil in dihalnih aparatov ter o zdravniških pregledih, j vodenju gasilskih vaj in urejenosti gasil- | skih domov. Povedati moramo, da večina i naših gasilskih društev vzorno skrbi za pri- j pravljenost gasilske opreme in objektov in veliko pozornosti posveča operativni enoti in drugim dejavnostim društva. Je pa tudi ! nekaj takih, katerim je občinski poveljnik I pomagal z navodili, kako naj v prihodje j ravnajo, da bo stanje ob naslednjem pre- ! gledu društva še boljše. Pregled društva j je povezan tudi s Pogodbo o opravljanju | javne gasilske službe, ki sojo društva pod- ! pisala z županom občine v spomladi. Velja
splošna ocena: društva v občini Markovci so solidno pripravljena in opremljena, pogoj za uspešen nastop gasilcev pa so prav gotovo ljudje, brez katerih nam še tako sodobna oprema nič ne pomaga. Zahvalo za takšno pozitivno stanje v občini gre v največji meri pripisati vodstvom društev in podpori nekdanjega občinskega sveta s takratnim županom Francem Kekcem na čelu.
Pri letošnji skupni vaji vseh gasilskih društev v občini Markovci, ki je bila 14. 11. 2010 na Plešivici, je bila preizkušnja motornih gasilskih brizgalnih, ki so bile nabavljene v sedemdesetih letih, torej imajo že častitljivo starost. Na naše veliko veselje nam je z desetimi motornimi črpalkami uspelo pripeljati vodo v dolžini 2200 metrov in na višinsko razliko 75 metrov. Tlak na trojaku zadnje brizgalne je bil tako visok, da so lahko trije napadi nemoteno delovali s 3,5 bara pritiska.
! Gasilska zveza Slovenije je ob letošnjem i mesecu požarne varnosti izdala priložnostno znamko, kije bila v obtoku teden dni. Tema meseca požarne varnosti je bila posvečena otrokom v vrtcih z geslom »Ogenj ni igrača«. Na znamki pa je bil motiv medvedka. Sredstva, ki so se nabrala na ta račun, bodo v veliki meri namenjena gasilski mladini, nekaj pa tudi osebni zaščitni gasilski opremi, kije bo deležna ena izmed gasilskih regij. Ob koncu še preventivno opozorilo: vsekakor je v naših domovih priporočljiva velika mera preventive, saj morajo v stavbah biti urejene električne in dimovodne inštalacije, pa tudi dobro je imeti pri hiši kakšen gasilni aparat, ki je velikokrat dovolj za pogasitev začetnega požara in se tako izognemo najhujšemu.
JL
Mesec požarne varnosti
Mesec požarne varnosti v sliki in besedi
Zdrav življenjski slog
za obdobje 2010-2013 na OŠ Markovci
Šolska kronika
24. september: sodelovanje na Groharjevi slikarski koloniji; udeleženke: Janja Golc, Marina Zupanič in Petra Kristovič.
Prvi teden v oktobru (teden otroka):
sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost, ogled kino predstave Marmadu-ke v ptujskem kinu (učenci prve triade), ogled baletne predstave Tri pomaranče za učence nižjih razredov, šolski ples za učence višjih razredov v šolski avli.
20. oktober: šolsko tekmovanje iz biologije; na državno tekmovanje so se uvrstile: Taja Žnidarič, Špela Kukec in Eva Vidovič. Bronasti priznanji pa sta dosegla Marko Bela in Blaž Tement.
4. november: kulturni dan za učence predmetne stopnje; predstavitev držav članic Evropske unije.
9. november: otvoritev razstave kiparske delavnice iz Malečnika; na delavnici so sodelovali učenci: Eva Vidovič, Marko Pukšič in Peter Majer.
9. november: predavanje za starše o vami rabi interneta.
13. november: kulturni dan za učence razredne stopnje; izdelava ljudskih glasbil.
18. november: šolsko tekmovanje iz nemščine za devete razrede; bronasta priznanja so osvojili: Aljoša Toplak, Eva Vidovič, Tjaša Hameršak, Sara Bezjak in Taja Žnidarič.
20. november: trije učenci, Thomas Polanec, Blaž Vidovič in Janja Golc, so se udeležili državnega tekmovanja iz sladkorne bolezni na osnovni šoli Šoštanj. Blaž Vidovič in Thomas Polanec sta dobila srebrni, Janja Golc pa bronasto priznanje.
24.	november: sodelovanje mladinskega pevskega zbora na festivalu Attacca.
25.	november: šolsko tekmovanje iz angleščine za devete razrede; bronasta priznanja so osvojile: Eva Vidovič, Špela Kukec, Sanja Zupanič in Taja Žnidarič.
30. november: tehniški dan za učence predmetne stopnje; predavanje in delavnice o vami rabi interneta.
Zavod za šport Republike Slovenije Planica je junija letos izvedel javni razpis, ki se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete z naslovom Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja iz poglavja Prednostne usmeritve 3.1.: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Cilj javnega razpisa je bil dodatno spodbuditi osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega življenjskega sloga. S pomočjo dodatne športne aktivnosti, ki jo ponuja program, aktivno vključiti vsaj 20 odstotkov osnovnošolcev, zagotoviti zainteresiranim učencem pet ur športne aktivnosti na teden, odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za primemo telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje debelosti, razvoj splošne vzdržljivosti). S programom želimo zagotoviti otrokom priporočeno vsakodnevno strokovno vodeno vadbo skladno s priporočili Evropske unije oziroma smernic za telesno dejavnost. Obdobje izvajanja programa je od 1.9. 2010 do 31. 8. 2013. Projekt je bil odobren stotim šolam v Sloveniji. Med izbranimi je tudi OŠ Markovci, kije uspela na osnovi skrbno izdelanega strokovnega programa in velikega angažiranja vodstva šole.
Projekt je namenjen osnovnošolskim otrokom od 1. do 9. razreda in se odvija v času
Groharjeva kolonija
Na dan šolskega krosa, 24. septembra, smo se tri učenke 8. b-razreda (Petra Kristovič, Janja Golc in jaz - Marina Zupanič) udeležile tradicionalne Groharjeve kolonije v Škofji Loki. Tistega jutra smo se z mentorico Olgo Zorko odpravile na ptujsko železniško postajo, od koder smo se z avtobusom odpeljale v Škofjo Loko. Na avtobusu so nas spremljali tudi učenci iz drugih šol. Hitro smo navezali prijateljske stike. Ko smo prispeli v Škofjo Loko, smo si z mentorico najprej ogledale mesto. Po ogledu smo si vsi poiskali svoj prostor in začeli risati. Risali smo predvsem znamenitosti - razne cerkve, samostane, gradove ... Za risanje smo imeli kar nekaj ur časa. Vreme je bilo kar jasno, le na koncu seje poslabšalo in začelo je deževati. Hitro smo morali pospraviti svoje umetnine in odpreti dežnike. Na koncu smo šli še na podelitev priznanj za lanske umetnine.
pouka in v času pouka prostih dni ter v urah pred ali po pouku.
Izbor športnih panog za obdobje vseh treh let v programu »Zdrav življenjski slog« za OŠ Markovci je naslednji: atletika, gimnastika, badminton, kolesarstvo, košarka, nogomet, odbojka, planinstvo, osnovna motorika, predstavitev borilnih športov, namizni tenis, odbojka na mivki, duatlon, teoretične vsebine o zdravem načinu življenja, plavanje, rokomet, predstavitev urbanih športov, korektivne vsebine in vzdržljivostih tek. Program se praviloma izvaja v šolski telovadnici in na drugih šolskih športnih površinah, lahko pa tudi v javnih športnih objektih in naravnem okolju.
Glede na dejstvo, da je projekt zastavljen kot prostovoljna dejavnost, je bil odziv učencev presenetljivo visok, kljub temu da se na šoli izvaja že cela vrsta interesnih dejavnosti. Množična prijava in obisk pričata o pozitivni naravnanosti naših osnovnošolcev ter visokem zavedanju staršev o pomenu raznolike in redne športne vadbe, s katero lahko nevtraliziramo negativne posledice današnjega, pretežno sedečega načina življenja in večinoma neustreznih prehranjevalnih navad otrok in mladine.
Po začetnih mesecih izvajanja programa so rezultati projekta pozitivni in prepričani smo, da bomo dosegli zastavljene cilje.
Vodja projekta strokovni delavec Zlatko Marčič, prof. športne vzgoje
v Škofji Loki
Proti večeru smo se odpravili domov, doživetje pa je bilo nepozabno, in z veseljem bi ga še enkrat ponovila.
Marina Zupanič, 8. b
OBVESTILO
Spoštovani krajani, vljudno vas naprošamo, da svojih smeti ne odlagate v šolske kontejnerje, ker so zabojniki na parkirišču pred športno dvorano namenjeni izključno za odlaganje šolskih smeti!
OŠ Markovci
Sodelovanje čebelarjev in vrtca se poglablja
	■	
	■ >.. j	
		
		B BpSBS — VT
Zajtrk v našem vrtcu je bil v petek, 19. novembra, še posebno pester, saj je potekal v družbi čebelarjev Čebelarskega društva Markovci, Janeza Plohla in Franca Peklarja, in ravnatelja Ivana Strafela ter pomočnika ravnatelja Borisa Šegule.
Že nekaj dni pred prihodom čebelarjev smo se vzgojiteljice z otroki pogovarjale j o čebelah in medu. Ogledali smo si film o tem, kako nastane med. Otroci so bogatejši j za spoznanje, da se med ne uporablja le v | prehrambne namene, ampak tudi v kozme- i tiki, zdravilstvu, za izdelavo sveč in še v I mnoge druge namene.
Mnogo zanimivega sta otrokom povedala ; tudi čebelarja Janez Plohl in Franc Peklar. i Nekaj otrok pa sta za kratek čas celo spre-
menila v čebelarje. S seboj sta namreč prinesla obleko, ki jo čebelarji oblečejo, da se zaščitijo pred čebeljimi piki. Tudi čebelarska himna Stari čebelarje zadonela. Skratka, bilo je pestro in zanimivo. Čebelarja sta otroke tako navdušila, daje ta dan med šel še posebej v slast.
Vrtec je že do sedaj sodeloval s čebelarji, s pridobitvijo čebelnjaka v učne namene pa se bo to sodelovanje zagotovo še poglobilo.
Vsem čebelarjem Čebelarskega društva Markovci obljubljamo, da bomo ves podarjeni med pridno pojedli. V zahvalo pa želimo, da naj jim v prihajajočem letu uspešno medi.
Cvetka Ferčič
V	vrtcu ustvarjamo
V	vrtcu v Markovcih veliko časa posvetimo likovnemu ustvarjanju. Vse izdelke otrok razstavimo v prostorih vrtca, udeležujemo pa se tudi različnih likovnih razpisov in pridno pošiljamo likovne izdelke na natečaje. To se nam je letos tudi obrestovalo, saj so v otroški reviji Cicido izbrali kot najizvirnejšo risbico našega Nejca Letnika iz Zabovcev. Objavili so tudi najizvirnejšo risbico na spletni strani revije Cicido, izdelek Gašperja Vrtačnika iz Zabovcev. Tudi meseca decembra smo dobili dopis, da so med številnimi izdelki iz cele Slovenije ponovno izbrali za najizvirnejša izdelka Sare Merc iz Bukovcev in Daniela Raušla iz Stojncev. Osvojila sta tretje mesto na državnem natečaju.
Ponosni smo na njihove dosežke, ki so nam v veliko spodbudo, da stremimo za tem, da bomo še boljši.
Martina Majcenovič
Selitev
Poleti smo se selili v hišo. To je bila moja prva selitev. Že dva tedna prej sem vse pospravila iz omar v škatle in vreče. Medtem sem bila na počitnicah pri babici. Jaz sem prišla domov dva dni pred selitvijo, v četrtek. Selili smo se v soboto. V petek je bilo stanovanje takšno, kot da bi razneslo bombo. Polovica stvari sploh ni bila v stanovanju. Ko so prišli sorodniki, ki so pomagali pri selitvi, me je bilo kar malo strah. Začeli so nositi pohištvo. Našo sedežno so spustili kar čez teraso. Jaz nisem pomagala, saj sem pazila na svojo psičko Tajo. Začeli so prazniti mojo sobo. Morala sem opazovati. Res je, da smo živeli v bloku zraven zelo prometne ceste in da je bilo veliko hrupa. Ampak sem se navezala na vse, kar je bilo tam. Ko sem gledala v svojo prazno sobo, mi je šlo kar na jok. Mislila sem si, da bom tam pustila celo svoje otroštvo in lepe spomine. Meje pa pomirjalo to, da bom hodila v isto šolo kot prej.
Prišli smo do hiše in začeli so nositi po-
Moje doživetje -obisk Gardalanda
V	zabaviščni park Gardaland v Italiji sem šel s sestro, očetom in teto, ki je organizirala izlet. Star sem bil devet let. Ta izlet se mi je vtisnil v spomin.
Na avtobusu mi je bilo zelo tečno, saj je vožnja trajala zelo dolgo. Ko smo prečkali državno mejo, mi je vse skupaj postajalo vedno bolj zanimivo. Ko smo prispeli, sem vznemirljivo čakal, da vstopim v Gardaland.
Najprej smo vstopili v svet igrač in pravljic. Šli smo v zgradbo, ki je bila na las podobna drevesu. Notri je bila soba z sedeži. Naenkrat se so tla začela majati, bili smo na ogromni zibelki. Nekaj trenutkov smo bili obrnjeni na glavo. Ko smo odšli ven, sem pogledal, kako visoko smo bili. Pozneje smo šli na prosti pad. Bila je zelo velika gneča, vendar sem vseeno želel iti. Počasi smo se približevali vrhu. Naenkrat me je stisnilo v prsih, saj sem pod sabo zagledal pol Gardalanda in ljudi, ki so bili videti veliki le pet milimetrov. Ni trajalo veliko in že smo bili spodaj. Pozneje smo šli na vlak smrti, ki seje imenoval mamut.
V	vožnji z njim sem zelo užival. Sledila je kavbojska vas, kjer smo se spet peljali z vlakom. Naslednja je bila indijanska vas.
V	njej smo malicali in se popeljali s čolni. Sestra in teta sta šli na vlak smrti - blue tornado. Midva z očetom sva šla v piramido mumij, ker nisem smel na vlak smrti, saj še nisem bil velik 150 centimetrov. V piramidi je bilo zelo strašljivo. Pozneje smo šli v skrivnostno dvorano. Tam smo si v 4D-tehniki ogledali nek risan film. Na koncu pa smo obiskali še svet dinozavrov.
Seveda je v zabaviščnem parku Gardaland še veliko več dogodivščin, vendar nas je dohitel čas in si, na žalost, več nismo mogli ogledati. Na avtobusu sem si mislil, kako bi bilo super, če bi lahko šel še enkrat. Kdo ve, morda pa res kdaj?!
Jan Hercog, 6. b
hištvo. Zvečer sem bila zelo utrujena, zato sem hitro zaspala, čeprav sem vedela, da me čaka še en naporen dan.
Ko smo bili v hiši že tri dni, sem ugotovila, da sploh ne pogrešam bloka in svoje sobe. Tisti dan sem tudi spoznala, da si želim tudi šolo obiskovati v Markovcih. Mamice to sploh ni motilo in mi je to željo uresničila. V tej šoli so me lepo sprejeli.
Vsaka stvar je za nekaj dobra. Vesela sem, da mi je tu šola bolj všeč. Ni mi žal in upam, da mi nikoli ne bo.
Tjaša Draškovič, 6. b
Predavanje o varni rabi interneta in sodelovanje v projektu SAFE.SI
in že je posneta fotografija na
Živimo v času poplave različnih medijev, še posebej elektronskih. Internet je naš vsakdanjik, brez njega si življenja skorajda ne znamo več predstavljati. Poleg takojšnjih informacij in številnih drugih ugodnosti, ki jih prinaša, pa se premalo zavedamo njegovih nevarnosti in pasti, ki smo jim lahko izpostavljeni.
Še posebej neprevidni uporabniki so otroci. Raziskave kažejo, da so zaradi svoje neizkušenosti otroci in mladostniki na spletu mnogo manj previdni kot odrasli. V resničnem svetu svojih osebnih podatkov ne izdajo nekomu, ki ga ne poznajo, medtem ko se na spletu dogaja prav to. Klik,
internetu.
Na šoli se zavedamo pomembnosti osveščanja o uporabi interneta, zato že tretje leto pod glavnim mentorstvom Gregorja Zmazka sodelujemo pri projektu SAFE. Sl. S tem projektom otroci pridobivajo znanje o varnejši rabi interneta.
Na to temo smo v mesecu oktobru organizirali tudi roditeljski sestanek in predavanje za starše ter tehniški dan za otroke višjih razredov. Ob tej priložnosti je nastalo kar nekaj zanimivih stripov.
Vida Vajda
Roke
Roke so lahko suhe in debele, majhne, velike in vesele.
Brez rok bilo bi hudo, saj delati brez njih je težko.
Kdor pa zna po njih hoditi, se ima kaj veseliti!
Aljaž Kekec in Spela Vrtačnik, 6. b
Prsti
Prsti so kamrica dotika, ker jih igra mika.
Lahko so razigrani in pa tudi zaspani.
Nejc Slana in Rene Kekec, 6. b
Noge
Noge so lahko trudne in budne, lahko so tudi zaspane ali bolane.
Če padeš, si gleženj zlomiš.
Imaš krvavo rdeči madež in težko hodiš.
Ana Murko, 6. b
Pesmi o mestih
Ljubljana je bolana.
Novo mesto,
tam imajo čudno cesto.
Portorož je mesto rož.
V mestu Maribor so naredili novi semafor.
Jaz grem v Rim,
tam na novo lahko živim.
Špela Vrtačnik, 6. b
Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj.
Ljubljana je zelo zaspana.
Če si pameten, potuj, za cilj si izberi Ptuj.
Kdor je malo nor, gre peš v Maribor.
Če hočeš dobro zelje, pojdi jest v Celje.
Ana Murko, 6. b
Kulturni dan
V mesecu oktobru je teden otroka. Zato smo takrat imeli kulturni dan. Ogledali smo si staro mesto Ptuj in v mestnem kinu film.
Zbrali smo se na avtobusni postaji pred osnovno šolo v Markovcih. Tam smo dobili malico. Ko smo vsi dobili malico, smo odšli na avtobus. Odpeljali smo se na Ptuj. Ko smo prispeli, smo odšli do ptujske knjižnice, kjer sta učenki iz petega razreda predstavili poslopje, v katerem je knjižnica. Nato smo se ustavili pred ptujskim gledališčem. Ogledali smo si Orfejev spomenik, ki je visok pet metrov in stoji zraven Mestnega stolpa. Temu trgu pravimo tudi Slovenski trg. Učiteljica nam je tudi povedala, da naprej stoji cerkev svetega Jurija z župniščem. Pot smo nadaljevali do Mestnega trga. Tam stoji spomenik svetega Florijana. Nato smo si ogledali še Minoritski samostan in na njegovem dvorišču tudi malicali. To dvorišče mi je bilo zelo lepo, ima tudi vodnjak. Spominjalo me je na grad. Nazadnje pa smo šli v kino gledat Cesarske pingvine. Film je trajal približno dve uri.
Ta dan mi je bil zelo lep, ker sem bolje spoznala naš stari Ptuj in veliko izvedela o pingvinih.
Doroteja Kolenko, 4. b
Moj nastop
19. oktobra sem imela v glasbeni šoli v letu 2010 prvi nastop. Ker sem že tretji razred v glasbeni šoli, se nastopa nisem preveč bala, ampak nasprotno, veselila.
Doma sem se lepo uredila in odpeljali smo se v glasbeno šolo. Tam sem se pripravila za nastop in uglasila inštrument. Treme nisem imela dosti.
Bila sem kot dvanajsta nastopajoča. Trema me je zgrabila, preden sem začela igrati. Med igranjem pa sem na njo čisto pozabila. Ko sem se zmotila, sem napako uspešno prikrila. To so slišale le moja mama, učiteljica, ki meje spremljala, in učiteljica flavte. Zaigrala sem do konca in si oddahnila. Požela sem zelo bučen aplavz.
Nastopa je bilo konec in nekateri so mi rekli, da sem lepo igrala. Čakala me je tudi nagrada. Ker mi je nastop lepo uspel, sem bila zelo vesela. Med vožnjo domov sem skoraj celo pot spraševala, ali sem lepo igrala. Ta nastop mi je bil zelo všeč. A ne samo moja točka.
Špela Vrtačnik, 6. b
Spisi o družini
To so moja družina in moji sorodniki
Babici in dedka:
Katica se rada ukvarja z rožami, rada tudi obdeluje svoj vrt. Slavko zelo rad popravlja električne stvari.
Marija zelo rada pleše.
Janez je zelo rad delal koline. Vedno je rad pomagal drugim.
Tete in strici:
Darja najraje prepeva in skrbi za otroke.
Slave je zelo duhovit, zelo se zanima za starine.
Srečko obdeluje les.
Sabina najraje pospravlja in čisti stanovanje.
Mirko se ukvarja s kmetijstvom in ima velik traktor.
Zlatka najraje skrbi za svojo družino.
Sestrične:
Sofija uživa ob gledanju risanke Ledena doba 3.
Melanija gleda risanke in se igra z barbikami.
Anja najraje igra harmoniko, Aneja kitaro, Sara klarinet, Maja pa orglice. Vse skupaj rade igrajo in pojejo.
Ata in mama:
Drago najraje hodi na jago.
Marjanca zelo rada nekaj izdeluje, šiva, izdeluje cvetlične aranžmaje ...
Jaz:
Jaz, Jakob, rad sestavljam lego kocke in hodim s svojim psom Barnijem na sprehod.
Smo vesela družina, imamo se radi.
Jakob Strelec, 4. b
Družinsko drevo
Sem Urška Horvat. Predstavila vam bom svojo družino. Na začetku bi vam rada povedala, kaj je družina. Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu. Je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi. Sedaj pa k drevesu. Moja družina ni velika. Jaz, Urška Horvat, sem učenka 4. b-razreda. Sem vključena v različne dejavnosti. Najraje igram na harmoniko in plešem balet. Imam sedemletno sestrico Blažko. Je zelo igriva. Ima pa hobi. Zelo rada pleše balet. Imava mamico Natašo in atija Borisa. Začela bom pri mamici. Mamica je zaposlena pri Boxmarku kot komercialistka. Njena hobija sta kolesarjenje in branje knjig. Mamica ima sestro Stašo Samuh in brata Igorja Samuha. Teta Staša hodi v srednjo šolo, gimnazijo, in ima polno hobijev. Njen najljubši hobi je odbojka. Stric Igor je zaposlen. Njegov hobi je fitnes. Babica Slavica Samuh je v pokoju in njeni hobiji so pletenje, kvačkanje in vrtnarjenje. Dedek Drago Samuh je že umrl in ga nisem poznala. Ati je zaposlen kot šofer v MTB-ju. Njegova hobija so fitnes in razni motorji. Ima brata Leona. Stric Leon je zaposlen, njegov hobi so motorji. Je poročen s teto Sandro in imata dva sina, Marsela in Tomija. Njuna hobija sta nogomet. Babica Marjetka Horvat je v pokoju, njena hobija sta vrtnarjenje in šivanje. Dedek Leopold Horvat je že umrl, njegov hobi so bili konji. Tako, to so moji ožji sorodniki. Za konec pa bi vam rada povedala citat, ki se navezuje na družinsko drevo: »Drevo je simbol našega življenja, saj raste v zemljo in nebo. Le dobro zakoreninjeno drevo kljubuje viharju, kar pomeni, da ni pomembno, ali je družinsko drevo veliko ali majhno, samo, da stoji trdno na zemlji!«
Urška Horvat, 4. b
| Naše družinsko drevo
Predstavil vam bom svojo družinsko drevo, kije v marsičem drugačno od drugih, predvsem je veliko bolj razvejano. Sem Luka Janžekovič, stanujem v Muretincih 1 a, poštna številka 2272, Gorišnica. Star sem devet let in obiskujem četrti razred Osnovne šole Markovci. Moji hobiji so igranje nogometa, raznih igric na računalnik, z žogo, PSP ...
Doma imamo tudi veliko domačih živali, za katere moram skrbeti. To so psička Lisa, papagaj Mimi in akvarijske ribice.
V	družini smo trije otroci. Imam še dve sestrici. Štiri leta staro Nušo in tri leta staro Sašo. Enako kot sem jaz, tudi onidve obiskujeta Vrtec Markovci.
Moji mamici je ime Romana, atiju pa Janez. Mamica je po poklicu ekonomist, zaposlena je v NLB, d. d., kot vodja oddelka. Njeni hobiji so kolesarjenje, rada bere knjige, kuha in dela na vrtu. Ati je po poklicu metalurški tehnik, zaposlen pa je v PPS - Pekarne Ptuj, d. d., kot referent nabave. Njegova hobija sta nogomet in vinogradništvo.
V	isti hiši kot mi živita tudi dedek in babica, ki sta starša moje mamice. Babici je ime Marija, dedku pa Roman. Oba sta upokojenca. Babica in dedek sta zraven moje mamice imela še eno hčerko, ki ji je ime Darinka. Ona je pet let starejša od moje mamice in je poročena z Brankom in imata dva otroka. To sta Denis in Špela, ki sta moja bratranec in sestrična.
Babica in dedek, ki sta atijeva starša, sta Marjeta in Franc. Stanujeta v Bukovcih 27 in sta upokojenca. Zraven atija sta imela še pet otrok. To so Franc, Erika, Jože, Marjeta in Ana. Vsi, razen tete Ane, so poročeni in imajo otroke. Po atijevi strani imam pet bratrancev, Nejca, Miho, Sama, Marka in Žana, ter pet sestričen, Ano, Meto, Matejo, Vaneso in Mašo.
Naša družina je zelo številčna. Veliko se družimo, predvsem ob praznovanju rojstnih dni, na trgatvah, kolinah ... To pa pomeni, da nam ni nikoli dolgčas.
Luka Janžekovič, 4. b
Prebesedene besede
učilnica - mučilnica žoga- kotaloga naloga - nadloga zvonec- zvoncin-conec čebela- čemedela
Špela Vrtačnik, 6. b \
strašilo - motovilo učilnica - pametilnica telovadnica - športnica torba - nahrbtnica žoga - skokica
Rene Kekec, 6. b
svetilka - lučilka ura - časozalka strašilo - pošastilo torba - zvezkonosilka stol - sedilo sladoled - lizoled
Ana Murko, 6. b
kvadrat - kockat šilček - silac sesalec - smetovalec plin - zrakolin Tiskalnik - tiskovalnik radirka - zbriširka stol - sedol glavnik - lasnik
Aljaž Kekec, 6. b
Šport
Sprehod skozi leto 2010 - NK Stojnci
Leto 2010 je bilo za NK Stojnci zelo pestro. V športnem parku Stojnci so kar hitro po zimskem premoru umetno zelenico napolnili nogometaši. Tokrat so s turnirjem, posvečenim prazniku občine Markovci, sezono odprli najmlajši in najstarejši predstavniki kluba. Turnirja so se udeležile mlajše selekcije iz vseh treh nogometnih klubov v občini. Prvo mesto v kategoriji U12 so osvojili domačini, prvo mesto v kategoriji U10 in U8 pa nogometaši iz Bukovcev. Pomerili so se tudi domači veterani z ekipo iz Markovcev, proti kateri so slavili zmago.
Naslednji večji dogodek je bil zdaj že tradicionalni turnir v Stojncih. Tokratni termin je bil 10. in 11. julij. Nastopile so štiri ekipe: NK Stojnci, NK Ormož, NK Drava in NK Aluminij. Kot vselej smo lahko tudi tokrat spremljali razburljiv nogomet. Ponovno pa nam je bilo dano gledati derbi ptujskega nogometa med NK Aluminij in NK Drava. Tokrat so bili uspešnejši zmagovalci turnirja, nogometaši iz Kidričevega. Drava je osvojila drugo mesto, tretje mesto je pripadlo domačinom, na zadnjem mestu pa so teren zapustili nogometaši iz Ormoža. Ob osvojitvi tretjega mesta na turnirju so domači navijači lahko ponosni na svoje člansko moštvo, saj je že nekaj let uspešno v 3. SNL. Nogometaši tega moštva so kljub slabim rezultatom v jesenskem delu sezone 2010/2011 velik uspeh zabeležili preteklo sezono, ko so popolnoma zasluženo osvojili tretje mesto. Po koncu tekem smo lahko kar 14-krat slišali znameniti "cigacaga", štirikrat so zelenico zapustili z neodločenim izidom, osemkrat pa so morali priznati premoč nasprotniku. Kar 53-krat so bili uspešni pri strelu na gol, v obrambi pa popustili zgolj 36-krat. Na koncu so res zasluženo dvignili pokal za tretje mesto z osvojenimi 46 točkami. Septembra sta bili na zelenicah športnega parka Stojnci odigrani dve tekmi po sporedu kvalifikacijskega turnirja deklet U19 za nastop na evropskem prvenstvu v Italiji 2011. Spremljali smo lahko dve tekmi, in sicer med Walesom in Gruzijo ter med Francijo in Walesom. Dekleta so prikazala zanimiv in presenetljivo tehnično dober nogomet. V okviru turnirja so bile odigrane še štiri tekme, vendar drugod po Sloveniji.
Iz mednarodnega kvalifikacijskega turnirja, ki je septembra potekal v Stojncih Obefoio: jb
Ta skupina je za nas še posebej zanimiva, saj v njej merijo moči tudi naša dekleta.
V klubu so zelo ponosni, da so lahko sodelovali na nivoju krovne nogometne organizacije UEFA. Vendar povsem zasluženo, saj so si gostovanje turnirja prislužili s tr-
dim delom in posledično dobrimi pogoji za tovrstne dogodke. Potrebno je bilo veliko organizacije in sodelovanja za uspešno izvedbo obeh odigranih tekem, vendar se je izplačalo. Stojnčani so pustili dober vtis in vsekakor se lahko nadejamo še kakšnega dogodka na ravni svetovnega nogometa.
Septembra pa niso zaznamovala samo dekleta. Zgodilo se je septembrsko deževje. Ko veliko dežuje, je v Stojncih vse na trnih in vsi spremljajo reko Dravo. Tokrat je, kot že mnogokrat, poplavila skrbno negovano zelenico in prostore kluba. Na srečo poplavljena reka ni pustila večjih posledic na objektih. Tudi zelenica je odnesla celo kožo, kar je še skoraj pomembneje, saj je res vloženega veliko truda in skrbi za prekrasno nogometno preprogo ob Dravi.
Veliko truda pa v klubu vlagajo tudi v podmla-
dek, no ja, so začeli vlagati. Ugotavljam, da so bile mlajše selekcije v klubu vedno nekoliko zapostavljene, v drugem planu. Vedno je bilo preveč vloženega v moštvo A. No, da pa ne bomo samo grajali, dodajmo, da se v klubu stvari spreminjajo. Ugotovili so namreč, da več dobrih mladih nogometašev odhaja v razne nogometne šole, kot sta NŠ Poli Drava Ptuj in Aluminij iz Kidričevega. Tako imajo zmeraj težave pri sestavi kadetske in mladinske selekcije. Problem pa ni bil samo v tem, da so igralci odhajali, temveč tudi v slabi podlagi znanja za nastop v selekciji Ul6 in Ul8. Trenerji teh selekcij pričakujejo vsaj grobo izklesane nogometaše, ne pa da jih morajo sami učiti osnov. Kot sem že omenil, se stvari spreminjajo in spreminjajo se tudi na tem področju. V klubu so torej začeli razmišljati o problematiki mlajših selekcij, kako te igralce zadržati v klubu, kako jih pripraviti na kadetsko in mladinsko tekmovanje in kako vsaj enega po končani mladinski karieri vpeljati v člansko moštvo. Verjamem, da jim bo uspelo izpeljati zastavljene cilje in uresničiti ideje, ki so zaenkrat samo še v glavah.
Ker pa smo skoraj že v novem letu, poskrbite, da bo tudi vaš dom krasil nov koledar NK Stojnci za leto 2011. V mojem imenu in imenu NK Stojnci želim vsem bralcem srečno, zdravo ter športnih užitkov polno novo leto. Srečno 2011!
Damjan Zupanič
Rezultati tekem in razvrstitev po 1. krogu:
	
Francija : Wales	5 : 1
Slovenija : Gruzija	15 : 0
Wales : Slovenija	4 : 2
Gruzija : Francija	0:11
Francija : Slovenija	1 : 0
Wales : Gruzija	21 : 0
							
Francija	3	3	0	0	17	1	9
Wales	3	2	0	1	26	7	6
Slovenija	3	1	0	2	17	5	3
Gruzija	3	0	0	3	0	47	0
@
Nogomet tudi pozimi!
Snežna odeja je prekrila nogometne zelenice, kar pa ne pomeni, da se nogomet ne bo igral.
Ljubitelji nogometa smo zato še posebej zadovoljni s pridobitvijo večnamenske dvorane v Markovcih. Priprav na gradnjo so se na občini lotili že leta 2001, sama gradnja pa je potekala v letih 2005 in 2006. Leta 2006 so dvorano tudi svečano odprli, kot se spodobi za eno največjih infrastrukturnih pridobitev v občini.
Da smo dvorano potrebovali, seje izkazalo
[la ne /uni
kar hitro, saj sojo že v dopoldanskem času izkoristili učenci osnovne šole za športno vzgojo. V popoldanskih urah pa smo prišli na vrsto vsi željni športne rekreacije, domači in tudi drugi športni klubi, ki so kapacitete dvorane izkoristili za zimske priprave. Tudi letos ni nič drugače, razen tega, daje dvorana vse bolj zaželena, zato je potrebno pravočasno rezervirati termin. Tako vsako leto izide javni razpis za oddajo dvorane. Na razpis se lahko prijavijo društva, klubi, organizacije in fizične osebe s sedežem v in izven občine Markovci. Od naštetih pa imajo prednost za pridobitev termina tisti s sedežem v občini.
Dvorana je primerna za vse vrste dvoranskih športov, a je v večji meri izkoriščena za igranje nogometa. Tudi letos parket zasedajo nogometaši NK Stojnci, NK Markovci, NK Bukovci, srečamo pa lahko tudi gasilce ali pa kar tako kakšno skupino prijateljev, ki se dobijo enkrat tedensko, da se malce razgibajo, poklepetajo in nasmejijo. Med slednjimi smo tudi mi, da se imamo "fajn", pa lahko vidite na fotografiji!
Damjan Zupanič
Nogomet v občini
Nogomet je v občini Markovci šport številka ena. Ponašamo se lahko kar s tremi nogometnimi klubi, ki tekmujejo vsak v svoji ligi. Najuspešnejši izmed teh je NK Stojnci, saj že več let brani svoje barve na državnem nivoju, in sicer v 3. SNL. Stojn-čani so minulo sezono osvojili visoko tretje mesto, jesenski del sezone 2010/2011 pa so končali pod pričakovanji, saj se nahajajo na repu lestvice 3. SNL. NK Bukovci in NK Markovci pa tekmujeta v ligi MNZ
Ptuj. V pretekli sezoni so Bukovci nastopali v Štajerski nogometni ligi. Žal se jim ni uspelo obdržati v štajerskem tekmovanju, tako jih lahko ponovno spremljamo v A ligi MNZ Ptuj. Tudi ekipa iz Markovcev je stopila stopničko nižje v primerjavi s preteklo sezono in sedaj tekmuje v B ligi MNZ Ptuj. Ob vsem tem je potrebno vse tri klube pohvaliti, saj za njihovim članskim moštvom stoji vrsta tistih, ki komaj spoznavajo nogomet, pa vse do tistih, ki bodo počasi prevzeli člansko odgovornost.
3.SNL vzhod jesen 2010
			II					II	
1	Odranci		13		10	2	1	33 : 15		32
2	Simer Šampion	13	II	7 11	4	2	31 : 13	1	25
3	Kovinar Štore	13		7	3	3	23 : 17		24
4	Koroška Dravograd	13	II	6	3	4	24:26	II	21
5	Grad	13		5	5	3	23 : 22		20
1 6	Tromejnik G-Kalamar	13	II	6	2	5	21 :20	II	20
7	Čarda	13		5	4	4	15 : 15		19
8	Tehnostroj Veržej	13	II	6	1	6	26:28	11	19
9	Malečnik	13		5	2	6	21 : 23		17
10	Zreče	13	II	4	4	5	13 : 16	II	16
11	Aha Emini Bistrica	13		3	3	7	25 : 26		12
12	Paloma	13	II	3	3	7	12:23	II	12
13	Stojnci	13		2	3	8	17:27		9
14	MU Šentjur	13	II	1	3	9	15 : 30	II	6
A liga MNZ Ptuj jesen 2010
						m								
1	Središče ob Dravi				ll			9		1		1	26 : 9			28
2	Skorba			n	i	■	6	■1	2	1	3		26 : 13	20
3	Hajdina			ll			6		1		4		21 : 12	19
4	Oplotnica			ll	■	■	5	■1	4	■	2		14 : 10	19
5	Bukovci			ll			6		1			4	19 : 19	19
6	Gorišnica		■	ll	■	■	5	■1	3	■	3		18 : 15	18
7	Apače			ll			4		3			4	22 : 15	15
8	Lovrenc		■	ll	■	■	4	■1	3	■	1	4	16 : 14	15
9	Videm			ll			3		2			6	14:21	11
10	Dornava	Bil	*■			■	3	II	0	a	8		18:23	9
11	Rogoznica			n			2		2			7	16 : 30	8
12	Pragersko - 2		n				2	■1	0	■	S	9	10 : 39	4
li liga MNZ Ptuj jesen 2010
										
1	Makole		11		9		0		2	31 : 10	27
2	Tržeč	11	1	8	0			3	34:29	24
3	Grajena	11		7	2			2	36: 17	23
4	Podvinci			7	0			4	38 : 19	21
5	Markovci	11		6	0			5	23 :27	18
6	Cirkulane	11		5	2			4	20:21	17
7	Leskovec	11		5	1			5	17 :28	16
8	Podlehnik	11	■	4	3			4	22 : 16	15
9	Zg. Polskava	11		3	3			5	17:21	12
10	Slovenja vas	11	i	2	3			6	9 : 13	9
11	Hajdoše	11 1			2			8	11 : 34	5
12	Sp. Polskava	11		0	2			9	14 : 37	2
SESTAVLA
MM
MALTE. SUŠEN NA ZRAKU
NEKDANJI
UGANDSKI
PRED-
SEDNK
LOČEN
VOJAŠKI
OOCREK
ARGEN-TINSKI PISATELJ V
iasr.
MLAD. SVETEL LES, SEDAVA
LATINSKI
VEZNIK
ANGLEŠKI
GLASBENIK
BRIAN
NASINA
TATVINA
STROK ZA VDEOTEHN.
KLCMETER
(OKR)
ODG NA KONTRO
PRIPRAVA ZA MERJENJE NIZKIH TEMP.
ASTEROID OOKRTT LETA 1852
ŠPARTAN-SK1KRAUV 5. STOLETJU
ČEBELJI
SAMEC
OBLEGANJE
(STAR)
RASTLINE, KI RASTEJO NA DOL
PODROČJU
OZEMLJE,
PODROČJE
GORAV
TESALUI
NARAVA ČUD, NRAV
GLAVNO
MESTO
DRŽAVE
FALCON
EGPČ.BOG
SONCA
STARI OČE. DED
KRONIKA
LETOPIS
SUŠILNIK ZA LASE
ZNESEK
SUMA
BLAGO ZA BRIS NOSU
NEBESNI
SVOD
EVROPSKA DRŽAVAZ GL M. DUBLIN
ENOTA ZA ČISTNO ZLATA
UKOVNA
UMETNOST
(LAT.)
SREDSTZA
OMRTVIČ.
HRV. IGRAL NINA
MANJŠA
NOVBA
NOVELICA
JAP-POLTIK
TAKASH
AF8STOF.
KOMEDIJA
NEMŠKI
MUZIKOLOG
ADOLF
AIRVVAVS
OSEBNI
ZAJMEK
SAŠO
ROGBJ
SOLMIZAC.
ZLOG
GLAV
DUNN
LUJO
VODOPIVEC
LADJA ZA VZLET LETAL
TELICA AU
VREDNO,
USTREZNO
6				8			2	1
1	7				5		4	
		5		4		6		
	9							
8		7		5		4		2
							6	
		2		1		9		
	4		8				1	6
7	6			9				5
Za smeh in dobro voljo
V	Ameriki je imel poročeni zdravnik razmerje s svojo medicinsko sestro. Kmalu mu je medicinska sestra zaupala, daje noseča. Da tega ne bi izvedela zdravnikova žena, ji je predlagal, naj se odseli v Italijo in ima otroka tam. Za odhod ji je ponudil večjo vsoto denarja z besedami: »Ko se bo otrok rodil, bom jaz skrbel za stroške preživljanja.«
»Kako pa te bom obvestila, da se je otrok rodil?« je vprašala medicinska sestra. Zdravnik ji je odgovoril: »Pošlji mi kartico in nanjo napiši le špageti.« Ker ni imela druge možnosti, je vzela denar in se odpravila v Italijo. Šest mesecev kasneje je zdravnika v ordinacijo poklicala njegova žena. »Dragi,« je dejala, »iz Evrope si prejel kartico z zelo čudno vsebino, katere ne razumem.« Zdravnik ji je odgovori: »Počakaj, da se vrnem domov, pa ti vse razložim.« Zvečer pride zdravnik domov, prebere razglednico in pade na tla zaradi srčnega napada. Žena pokliče nujno medicinsko pomoč. Ko reševalci nalagajo zdravnika na nosila, vpraša eden izmed njih, kaj je povzročilo napad. Žena pobere s tal razglednico in glasno prebere: »Špageti, špageti, špageti, špageti, dvakrat s klobaso in mesnimi kroglicami, dvakrat brez.«.
Mladenič je vprašal svoje dekle, blondinko: »Ali se boš poročila z menoj?«
Dekle začne mencati: »Ne vem, no ja, ne vem če ...«
Mladenič: »Poslušaj, če ne boš pristala, se bom obesil na steber pred vašo hišo!« Dekle odločno: »Ne, to pa ne! Saj veš, da moj očka ne mara, da visiš pred našo hišo!«
V	porodnišnico pride mlad, nadvse srečen par. Žena je grozno zaskrbljena zaradi poroda in bolečin, pa jo zdravniki pomirijo, da so iznašli napravo, ki bolečine iz mamice prenese na očeta. Seveda se oba strinjata, da bosta poskusila. Zdravnik najprej nastavi napravo na desetodstotni prenos bolečine. Mamica pravi, da je bolje, oče ne čuti ničesar. Povečajo na 50 odstotkov. Mamica se počuti odlično, očka tudi in je presrečen, da lahko na tak enostaven in neboleč način odvzame bolečine svoji ljubi ženkici. Zato se zdravniki odločijo, da naredijo na stoodstotni prenos bolečin. Enkratno. Mamica rodi brez bolečin, očka ves srečen tudi brez bolečin ob mamici in svojem novorojenčku hvali zdravnika, daje njihov izum neverjeten. Ko zvečer pride oče domov, na pragu najde mrtvega poštarja.
Za prijetne praznike
%
-----------------------w -
Novoletni aranžmaji in dekoracije
December je čas, ko se bližajo prazniki, ki so res nekaj posebnega. Vlivajo nam nove moči, da pogumno stopamo po poti življenja tudi v tistih čisto navadnih dneh. Zato želimo svojim bližnjim z dobrotami in različnimi dekoracijami praznične dni pričarati čim lepše.
Novoletni aranžma
Novoletne aranžmaje si lahko izdelate tudi sami, potrebujete le malo domišljije in dekorativni material. Tudi narava je tista, ki vam ponuja veliko zanimivih materialov, kijih lahko uporabite za izdelavo aranžmajev. Izberite eno osnovno barvo, ki ustreza prostoru, v katerem bo novoletni aranžma,
lepo posodo, smrekove vejice (ki ne odvržejo iglic), zraven pa lahko kombinirate mah, lubje različnih dreves, storže, različne vejice, suho sadje, narezano na kolobarje, orehe, cimetove palčke, janeževe zvezdice, bleščeče okrasne kroglice, zvezdice itd.
Da bo vaš aranžma videti svečano in praznično, dodajte še večjo okrasno svečo, ki naj
bo bleščeča in v barvi, ki vam ustreza.
Novoletna dekoracija
Poiščite visoko vazo, narežite veje breze, leske ali vrbe in jih obarvajte z zlato ali kakšno drugo barvo. Veje namestite v vazo in nanje prilepite okrasne bleščeče kroglice. Takšne dekoracije lahko ohranite čez celo leto (v tem primeru naj bodo brez bleščečih kroglic). Pri vseh teh aranžmajih pa ne
sme manjkati božična zvezda, ki je simbol decembrskih praznikov.
Če pa vam čas ne dopušča, da bi svoje unikate izdelovali doma, smo vam na voljo cvetličarji.
Prižgimo svečke, prilijmo eterična olja, naj zadiši po citrusih ali cimetu in naj praznično vzdušje naša srca napolni s srečo in zadovoljstvom. Vesele božične praznike in srečno 2011.
Martina Čuš, Cvetličarna in vrtnarija Čuš
Božično-novoletno drevesce
Družinsko okraševanje božično-novole-tnega drevesca je zelo čustven ritual. Pred mnogimi leti so naši dedki in babice iz bližnjih gozdov prinesli smreko kot simbol začetka novega življenja, jo okrasili z ročno izdelanimi okraski in papirnatimi rožami. Dodali so tudi rdeča jabolka kot spomin na plodove drevesa in življenja v raju. Veliko pozneje so jabolka nadomestili okrogli stekleni okraski in sveče. Na smrekovih vejicah so se znašli tudi pozlačeni orehi, zvezdice in domače pecivo. Za veliko ljudi le prava jelka ali smreka pomeni simbol božičnih in novoletnih praznikov. Dandanes je izbira božično-novoletnih drevesc zelo raznolika. Ponudba manjših živih dreves je zelo bogata. Majhno drevo lahko uporabite tudi kot namizno dekoracijo, ki ga lahko po praznovanju presadite v večjo posodo in ga čez leto ustrezno negujete, v hišo pa ga ponovno prinesite ob naslednjih božično-novoletnih praznikih.
Številni ljudje med decembrskimi prazniki uživajo ob pogledu na okrašeno stanovanje ali hišo. Sveče izžarevajo umirjeno vzdušje, svetlobne verižice delujejo svečano. Letošnji trendi napovedujejo, da naj v novoletni dekoraciji prevladuje srebrna barva. Božično-novoletno drevesce v vašem domu
ali poslovnem prostoru je lahko zelene ali celo bele barve, kar bo pritegnilo poglede vsakega obiskovalca. Bistvo novoletnega okraševanja ni to, da okrasimo z nečim vsakdanjim, ampak da uvedemo neko novost, neko prestižno dekoracijo. Pomembna je izvirna in unikatna dekoracija. Božično drevo v sneženo beli barvi bo hit letošnjega leta. Okrasite ga lahko z božičnimi okraski v zlati barvi ali pa v kombinaciji srebrno-bele, kot napovedujejo trendi.
Zeleno božično-novoletno drevo je lahko okrašeno z božičnimi okraski rdeče barve in drugimi okraski bele barve, saj so te barve primerne za božični čas. Prav tako pa je lahko okrašeno v vijolični barvi, ki je prav tako hit letošnjega leta.
Hermina Horvat, Cvetličarna Rožmarin
Za prijetne praznike

Za sladke praznične dni
Enostavni
medenjaki z orehi ali mandeljni
Sestavine za testo:
0,5 kg moke TIP 850 20 dag sladkorja 12 dag mletih orehov ali lešnikov ali mandeljnov 16 dag vrelega medu 3 cela jajca 1 mleti cimet mleti klinčki 1 žlica sode bikarbone
Premaz:
1 jajce
Za okrasitev:
orehi ali olupljeni mandeljni ali lešniki, ki jih razpolovimo.
Iz navedenih sestavin zgnetemo testo, ki ga j žemo jih z jajcem in pečemo pri tempera-pustimo počivati vsaj pol ure. Iz testa nato turi 180 °C.
oblikujemo majhne kroglice, kijih okrasimo s koščkom oreha ali mandeljna. Prema-
Jaslice - ponos vsakega doma
Božičnega večera si sploh ne predstavljamo brez okrašenega božičnega drevesca, še posebej pa ne brez jaslic. Že od nekdaj je v navadi, da jih postavljajo vsi člani družine, s čimer izkazujejo povezanost. Vsak doprinese nekaj: figuro, mah, vodo ali morda celo pesek, ki predstavlja puščavo ... Jaslice se med seboj razlikujejo tako po velikosti, obliki kot tudi načinu izdelave. Danes lahko vse potrebno kupimo v trgovinah, a če imamo naravni mah, doma izdelan hlevček in figure, je zgodba povsem drugačna ... Posebnost jim dajeta vonj naravne jelke in sveže nabranega mahu iz gozda.
S postavljanjem jaslic v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so na Slovenskem začeli jezuiti. Na ta način so želeli, da bi se kristjani vsako leto znova spominjali Jezusovega rojstva. Sprva sojih postavljali samo v cerkvah, kasneje pa tudi po domovih vernikov. Pri nas imamo dva tipa jaslic: alpske jaslice, kjer so figurice pobarvane, večinoma narejene iz lesa, in kotne jaslice. Ponavadi so imeli ljudje v svojih domovih 'bogkov kot', pod katerega so na trikotno poličko v kotu postavili jaslice. Iz mahu, ki so ga nabrali, še predenje zapadel sneg, so naredili hribček, po katerem so razporedili pastirje in ovce ter postavili hlevček. Manjkati nista smela niti obris Betlehema in angel, ki je, lebdeč nad jaslicami, oznanjal veselo novico.
Da jasličarstvo pri nas še živi, priča tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah, kjer ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev slovenskih jaslic.
Zraven klasičnih jaslic poznamo tudi žive jaslice, ki so zadnja leta postale zelo priljubljene. Najbolj veličastne so vsekakor v Postojnski jami, ki so postale prava turistična atrakcija, kjer je globoko pod zemljo prikazana božična zgodba Jezusovega rojstva. Tega dogodka in sodelovanja v programu se je že večkrat udeležil tudi naš otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. Podobna atrakcija so tudi ledene jaslice, ki jih cel mesec pred božičem pripravljajo v Mojstrani.
Prav posebne jaslice vsako leto krasijo trg svetega Petra v Rimu, kjer je slavje sveto-nočne skrivnosti še toliko večje. Figure so velikih, naravnih dimenzij, ki nam približajo in nazorneje prikažejo zgodbo. 6. januarja se v jaslicah pridružijo še trije modri z Vzhoda. Takrat dokončamo postavljanje in uživamo veselje preteklih dogodkov.
Še mi pojdimo k jaslicam, saj božje Dete čaka tam. Odprimo svoje mu srce, po nas osreči naj vse ...
(F. Juvan)
Alenka Rožanc
Sadni kruh
Sestavine:
150 g suhih sliv 150 g suhih hrušk 50 g posušenih jabolk 50 g posušenih dateljnov 50 g posušenih fig 50 g posušenih marelic 30 g lešnikov 30 g orehov
30 g olupljenih mandeljnov 30 g na kocke narezanih citronatov 30 g arancinov 1 dl ruma ali češnjevca
Testo:
500 g moke 60 g kvasa
3 jedilne žlice sladkorja
približno 1/8 litra mlačnega mleka (125 g)
- po potrebi
40 g zmehčanega masla
ščepec (malo) soli
ščepec mletih klinčkov
ščepec janeža v prahu (janež lahko tudi
sami zdrobimo)
1 čajna žlička mletega cimeta
Priprava sadja:
Slive, hruške in jabolka dobro prekrijemo z vodo in jih namakamo 12 ur.
Potem mešanico sadja kuhamo v vodi, v kateri seje namakalo, in sicer 20 minut. Odcedimo ga skozi cedilnik in vodo pre-strežemo.
Slive in dateljne izkoščičimo. Sadje zrežemo na večje kocke, zmešamo in prelijemo
s češnjevcem ali rumom ter ga pokrijemo. Orehe, lešnike in mandeljne razpolovimo.
Priprava testa:
V	skledo presejemo moko, v sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas, ki
| ga predhodno z eno čajno žličko sladkorja, polovico mleka in nekaj moke zmešamo v kvasni nastavek. Pokritega postavimo za petnajst minut na toplo, da vzhaja.
Dodamo preostali sladkor, preostalo moko, maslo, sol, klinčke, janež in cimet. Vse dobro zgnetemo in testo stepamo tako dolgo, da se loči od posode oziroma rok in se naredijo mehurčki. Pokritega postavimo na toplo in ga pustimo vzhajati v dvakratno količino, kar traja približno 20-30 minut.
| Združevanje:
V	testo vgnetemo navlaženo sadje, lešnike, orehe, mandeljne, citronat in arancine. Oblikujemo hlebec in ga damo na pekač.
Z vilicami ga večkrat prebodemo in dobro namažemo s sadnim zavretkom.
Pokrit naj vzhaja še petnajst minut.
Pečemo pri 180 °C.
Kruh pečemo 1 uro in 30 minut.
Vzhajanje testa: 40 minut.
Pečenega (dokler je še topel) večkrat premažemo s sadnim zavretkom (sokom).
Za sadni kruh lahko pripravimo malo več testa (650 g in dve do tri jedilne žlice mleka), v katerega sadni kruh pred pečenjem zavijemo.
Recepte zbrala Slavica Strelec