ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta l«me« tedn« Ohladilo se bo. Jutri morda dež, konec ledna delno sonćno. 51 let številka 46 četrtek. 18. novembra 2004 300 SIT lîilllMI V Velenju veliko parcel, kupci pa nimajo prave izbire Nadaljevali bodo v pokalu pokalnih zmagovalcev Ziati na pevsM olimpijadi v Atenah - pevci in peviie Šateškega akademskega pevskega zbora z s/rhunsko zborovodkinjo Danico Pirečnik. Atene-Velenje - (irške Atene so Wiufi resnični! središče sveta. Po olimpijskih in pnra* olimpijskih .športnih i^rah, kjer so se sl(»ven^^ki tekmovalci /elo dobn» odrezali, so Ate-ne na pevski olimpijadi osvo* jili tudi pevci Šaleškega aka-demske^îu pevskega /bora Velenje! Na mednarodnem pevskem tekmovanju so namreč osvojiti pno mesto v kategoriji mei^anih /borov in s tem /lato medaljo. Se več, zboru je žirija posame/no pesem namenila najvišje dose/eno ste« vilo točk! Člani Šaleškega akademskega pevskega zbnra Velenje (SaPZ) 7 zborovodkinjo Danico Pirečnik so se v ponedeljek popoidne vrnili domov 7 novim uradnim potrdilom, da so oJUčnl pevci. Zbor je namreč postaj najboljši pevski zbor tekmovanja v tekmoval- ODŠKODNINA $TE BIU POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? STE SE POSKODDVAU PRI DELU? I UU8LMK*.Zaliik0<.i Pnu.0niiB«ka(.3 | ' MAUSM. KmSkB tW KOPO« iiMnto t. 7o ZEUTE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? vrww« nova« dskodnlno.sl '•IKTi' ni kategoriji, v kateri je sodelovalo 16 zborov i/ vseh koncev sveta. Olan zbora Matja/ Šalej, nam je povrnitvi domov povedal: »Uspeh je /elo velik. Tudi sami smo /elo zadovoljni s lem, kar smo pokazali v Grčiji. Ne samo, da smo bili prvi, da smo torej osvojili /Jato medaljo, nai glavni motiv je hil. da potrdimo nauspešno delo v preteklem letu, kar nam je uspelo. Konkurenca je bila velika. Na tekmovanju je sodelovalo malo manj kot 40 pevskih zborov, od oiroSkih, komornih do mešanih. V kategoriji mci^anih zasedb, kjer smo zmagali, je pelo 16 zborov, od tega .^st grških, ostali pa so bili tuji zbori. Veseli smo, ker je bilo Število ločk, ki smo jih dobili, najvi.^je moi^no število tcKk na tekmovanju. Predstavili smo se s tremi skladbami, od teh je bila obvezna Gallusova Oče naš, ki smojo zelo dobro odpeli. To je bila tudi pesem, po kateri so nas lahko primerjali z drugimi zbori.« SAPZ je sodeloval še v eni kategoriji, folklorno obarvani. Tudi v njej se je predstavilo 16 zborov, a kategt^rija ni bila lek-movíúnega znaćaja. So pa izpostavili najboljše zbore in med šestimi pohvaljenim i je bil tudi Šaleški APZ. Tako so dokazali, da /najopeti tako zborovsko kot folklorno ljudsko pesem. Šaleški APZ je letos spomladi pra/noval5. obletnico delovanja. Od začetka vodi zbor Danica Pirečnik. ki je ena najuspešnejših slovenskih dirigentov zadnjih 15 lei. Vzboru trenutno poje nekaj več kol 40 pcvcev, v Atenah je bilo skupaj z zborovodkinjo 38 pevcev in pevk. Več o tekmovanju in vc-hkem uspehu preberite v prihodnji številki Našega casa. ■ Bs mo/f OGLASI 8981750 Zelo ugodna šolska nezgodna zavarovanja nfBSTMVNiĚTVD VEUENJE • Stiri ir| 35,3321 Halinje, M.: 02/ B97 50 96 d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR Študent naj bo! Teden je tokna zame zače! v Četrtek z\vČer V Maxti je Štileski šli/dentski kluh pa'!krheízotoza leto dni prevzel SSK, rui tem mestu je zamenjal Jarteza Slrvarja in njegovo ekipo, ki je itsijeŠno nadaljevala v Zi/dnjih letih Zifstavljeno politiko ŠŠK-j d. MegŠtexilnih piipttstov za svoje člme HO iLspeli Z£ig()io\i{i Še niarsikaj, otganizirajo z^mimive in poceni ekskurzije in letovanju. A število čkmov se zal nepo\'ečttje kaj bistveno. Akťivnih je nwnia malo več kot 20 % Študentov iz doline. sSkoda. Smo j>a zato v dolini nemaiwlevilni tisti, ki snv) študentom Intilezni. du dekijo in organizirajo. Tako Dneve mladih in ktdture, kot koncerte i' Maxu in Mladit\skem centm. Decembm nam bodo za uspešen konec kut ^ixxsin^ii'!' šezMagnijicom in verjetrw še čim. Zato tudi novi ekipi želim čim več delovnega elana, idej in izogibanje aferam. Čepntv ne dvomim v njih. Le la/co, za vsak slučaj. | Bojana Spegef 1. nagradno igro »zrno na zrno« smo zaključili v sobotor 20. 11. 2004 ob 10. uri, na Titovem trgu v Velenju. apetost velikega __jeval priljubljeni moder^i^PETER POLES fe skupine ATOMIK HARMOHi:;tn il-mnogimi presenečenji! ^ E R A 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA "«^ČaS 18. novembra 2004 lokalne novice Srebro za šmarške, zlato za (Jorenjeve pevce in pevke Ž)4li!C. 13. novembra - Na prvem regijskem ickmcvanju pcv.skJli zborov v Jvorani Di^ma IL slovenskega tabora v Žalcu je nastopilo 12 sesiavcga obmtw^ja sta sc odlitno odrezala. Zbor ( lorenja, ki ga vodi Kalja (íruher, je prejel /Jato, î»man>kj /hiH pod vodstvom Malja/i» Kača pa srebrno priznanje (dobil je 79.7, za /Jato pa je bilo potrebnih 80 ločk). Namen tekmovanja je spodbudili delo zborov in preverili njihovo kakovosl. ■ tp Na obisk prihajajo romunsld dijaki Velenje. Cluj - Na Šolskem centru v Velenju gredo h koncu priprave na prvo izmenjavo dijakov pod okriljem jezikovnega pro-jeku Coineniu-s, V dneh od 22. novembra do 5. decembra se bo v rudarskem mestu mudilo 15 dijakov í»ole iz Cluja v Romuniji, tema projekta pa je Tradicionalni In sodobni praznîki. Kot je píwedala ena od glavnih kixudinatoric îrena NI k« lic (druga glavna kt^ordinatorica je Bernarda Lenko), so dijaki strojne, rudarske in storitvene Šole velenjskega šoLskega centra pod vodstvom učiteljev omenjenih Šol ter elektro in računalniške šole pripravili predstavitve praznikov in delavnice. Na druženjih bodo dijaki primerjali praznike v obeh dr/avah, izdelali okniske, voščilnice In barvali pir he, ki jih bodo dan pred odhodom domov uredili na razstavi. Prav lako naj bi gi^litelji peljali goste na ekskurzijo na Ptuj in v Ljubljano ter na ogled muzejev. >Namen takšnih projektov je druženje mladih, spoznavanje novih koiltur, predvsem pa komunikacija v angleškem jeziku.« R(>muaski dijaki boib bivoli v dijaf^kem in Študentskem domu šolskega centra, za konec ledna pa bodo lahko il pre/Jveli vikende s svojimi vrstniki na njihovih domovih. Projekl bodo nadaljevali predvidoma aprila prihodnje leio, ko bodo dijaki Šolskega centra Velenje nov-no šolo zaiela slovesnost ob otvoritvi naravt^slovne gozdne uCne poli »Lt)pan«. Pn^gram otvoritve bodo pripravili uienei osnovno šole Mislinja ter gozdarski pevski zbor Siczice, ki ga vodi Alenka Mori. C) novi pridobitvi za občino pa btisla spregiwori-la ludi Viktor Robnik, župan Mislinje in Milan Treljak, vodja Zavoda za gozdove, območna enoia Slovenj Gradec. Po otvoritvi bo vse prisotne po učni poti popeljal avtor PrimožAreh. ■ bš Pozimi ne čez Pavličevo sedlo l-<)j;arska dolina - Mejni prehod Pavličevo sedlo, ki povezuje Logarsko dolino z Avsirijo, bo do 1. aprila zaprt. Cesto preko tega prehoda so asfaltirali in odprli za promet leta 2000. ■ mkp Vlaitinovanje malo drugače V preteklem koncu ledna se je večina izmed nas uk'varjala z Martimwanjem. Oni na lak način, drugi na drugačen. Sveti Mariin je farni zavetnik velenjske župnije Sv. Martina, župnijski praznik pasmo obhajali lo nedeljo. Leto.s jc bilo kljub hladneniu vremenu okoli župnijske cerkve živo kot že dolgo ne. Razlog? ?!upnija se nahaja med pomembnim In llnančno zahtevnim projektom - nabavo novih orgel, ker je stare že zelo načel Ziib časa. In mešani pevski zbor župnije Sv. Martina, ali kot se sbno-va končan a- Tomaž Kočnik nam je povedal: »Mislim, da nam objekta do meseca ileccmbra ali v tem mesecu najbr/ ne bo uspelo obncwili. Vreme nam nI bilo najlwlj naklonjeno, pi'»Ieg tega pa se je med samo obnovi> pokazala še kopica zadev, ki jih bomo morali zamenjali, pa na lo nismo računali. Ikkt^ bomo moral) zamenjati dvigala,celotno streho.pcíjavibpasejeáe kup stvari. ki jih nismo pretívidevali. Šele ko smo začeli odstranjevali zunanje slene objekta, se je namreč ptv kazalo, da je objekt vslabšem stanju, kot je kazaloprej. Zato bo tudi j'lmmčno obnova zahtevnejša, kot smo predvidevali.« Ob tem Odnova nekdanje Name ne napreduje tako hitro, kot so računati investitorji. Predvsem zato, ker so morali zamenjati veliko veČ, kot so računa// pred začetkom obnove. smo vprašab. kako lo, da objekta ob začetku nisi^zAŠčilili tu- di z zavesami, kar je ob obnovi objektov v središču mesta običaj v drugih mestih. S tem bi niim^č prihajalo ludl do manj prašenja okoliških blokov. Kočnik nam je povedal, da ravno zato, ker nis<'> računali, da je objekt v tako sla-iK'm stanju. Mislili so. da h^do lahko enostavno z dvigali odstranih obodne plošče in poiem začeli nameščati nove. in kdaj naj bi lokalivobntwljenem objektu odprli vrata? »Upam. da bomo^'sa gradbena tlela dokončali do mej^eca februarja. Potem bomo pittkTjisali čim prej otlpreti vse k)-kalc v objektu, saj je ludi naš interes. da čim prej zaživi. Takrat naj bi se vanj preselila ludi knjižnica.« V teh dneh Pilon cenlerže tiprav-Ija pt>govt)re z bodcximi najemniki lokaltïv v objektu. »V prvi vrsti so nekdanji najemniki, ki bodo imeli prednosL saj so imeli pogodbe sklenjene že s prejšnjim lastnikom. Opravljamo pa tudi razgovore 7. nwlmi kandidati. Lahko ptv vem, da je interes velik, /^limo si. da bi bila pi^nudba mak> vKjega cenovnega razreda, saj bo ludi objekt bolj prestižnega značaja /ato želimo, da bi bila laka tudi piMiud- ba.« I n kaj se lxt po i>dprlju obnovljenega objekta nekdanje Name zgodila s sedanjo tržnico, torej objektom MT centra, ki g:i ima prav tako v lasti Tomaž Kočnik? »Pripravljamo projekte, saj bi radi še lelos dali razpis z^ nw objekt na k^kacl-ji tržnice. NaŠa ideja je, da zgradimo podzemnih garažno hl.Šos 51K> parkirnimi mcsli. návrhu pa .sodoben ligcjvski center. Tržnico bomo preselili v atrij KŠC-ja in l^^terije. tako meslo ne bo ostalo brez nje. Konec leta 2005 lK>mo ciýeki sedanjega MT centra in tržnice porušili in začeli ntm^gradnjo.« ■ bŠ Podeželsko jedro je vzklilo Veliko je bilo zapisanega in izrečenega o prav tako velikih pričakovanji]) in upjmjih glede po-dei^elskega razvojnega jedra v ptw-sem prencTvljeni trški hiši v središču Ljubncga, veliko je bilo tudi dvt>-mljivcev, ki so že vnaprej brisali prah po njenih zares lepo urejenih pr<«lorih. Delček bi-yazni je bil sicer upravičen, hkrati pa očitno spodbuden in koristen, saj je >^hiša novih vsebin« v pravi meri zaživela žc v nekaj tednih po slovesnem odprtju. Naj bo seveda Se naprej (vsaj) lako. JedRi naj bi raslo p<^d vodstvom Zavoda za pi^speŠevanje razvitja podeželja in turizma Savinja, ki sla ga 75 upravljalske namene uslan za izdelke iz lesa so že izvedlijulri,v petek, pa bodo začeli delavnico, ki stijo namenili razvoju pt^deželskih izdelkov. Namenjena je vsem. ki izdelke že prt^dajajo na različnih tržnih mestih in seveda ležijo k boljši kakovosti in uspešnejši pn^daji. K sodelovanju sopcwabllí ludi liste, ki izdelkov sicer Še nimajo, imajo pa privlačne zamisli, (.'as je sevetla primeren, saj konec leta nudi obilo možnosti za prodajo. pripravljene Izdelke bodo .skašali Še izlxiljšali in zJasti pripraviti /^ prodaj<% za primerjave» pa b<'>do predstavili tudi izdelke z nemškega pt>deželja. Od 22. do 3D. novembra bo učna kuhinja goslila udcležence izobraževanja o peki izdelkov iz k"vašenega lesla. Prav tako zelo ko-ri.slna in dobrodošla bo delavnica opredelavi In sušenju sadja ter pripravi izdelkov 73 prodajcx Pri>gram te delavnico bo trajal pet dni, izv.v jalci pri^^tejo s srednje kmetijske Šole v ficnljurju. prijave pa .so v minulih dneh Še zbirali, zato btxJo ločen dalum objavili naknadno. Delavnice o kva.šcnem lepilu in sadju bodo zelo pomembne, saj njuna programa zajemata vsebine, ki so ptv trebne 7n pridobitev certifikata za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zbirajo tudi prijave za štiri delavnice otttnovjih računalništva, ki ga bo 7awd ob zadostnem številu udeležencev na lîsntwni šoli Ljubno izvedel v decembru. Vzpodbujali, podpirali in sodelo vati za celovit razvoj savlnj-skivšaleškcga ptuiročja, pravijo. Naj torej aspejo. mjp Projekt Živimo zdravo letos se v tri občine Cilj i)i()j(>lIočÍlÍ na novo. Razširjena in pcxsadobljena telovadnica omogoča kakovostnejši pouk telesne vzgoje učencev šmarške Sole, postaja pa tudi priljubljeno shajališče rekreacije in razvedrila željnih občank in občanov. Med drugim so letos uresničiU dolgoletno željcj krajanov Velikega Vrha in dela Cîavc po pi^sodobitvi povezovalne ccste Preložnik-'lbčaj ler delno razširili cesto v I ludem potoku. Na kanalizacijski sistem so priključiii več gi")sp^')dinjstev, sk> vesno so predali svojemu namenu vceloti urejeno I liso mladih. Prav takosc je občina vključila k projektu RTC Golte, ki ji odpira možnosti na področju turizma- Sprejete spremembe prostorskih ureditvenih planov omogočajo individualne in pivi-jetniške naložbe. Sprejetje bil tudi lokacijski načri za center občine, do konca leta izdelan osnutek Lokalne agende pa bo temeljni dokument razvoja občine za dolgoročno obdobje. PodgorSek je pohvalil delo društev in vaških .skupnt>sli, ki so z malo denarja rešile veliko težav, povezanih predvsem sce-stami in komunalno infrastrukturo. /a leto, ki prihaja, so si zastavili pomembne načrte. Veliko skrbi bodo namenili nadaljevanju izgradnje prizidka k šoli, nadaljnji širitvi kanalizacijskega omrežja, aktivnostim v yyc'/À z obrtno-poslovno cono. Med drugim naj bi zgradili poskusno mini čistilno napravo, posodobili nekaj cestnih odsekov, iskali dodatne rešitve za oskrbo s pitno vodo. Iskreno upajo, da bodo investitorji uresničili lokacij.ski načrt centra Šmartnim ob iSiki. »Nakig in načrtov je torej dovolj. Zmogli jih bomo uresničili, Če bomo med seboj in z drugimi ustvarjalno sodehwali in mislili na prijazno prihodnost občine. Rixlcwi pred nami so sejaU in želi. Sejali in sejemo tudi mi, za.se in za prihodnje rodove.« V nadaljevanju slavnostne .seje so nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinske na- Dobitniki občinskih priznanj in nagrad ter nagrad župana. Z teve: Čebelarsko društvo, Peter Krajne, Veronika GorŠek, župan Alojz Podgoršek, Jože Volk in Adoif Hofer grade in priznanja. (îrb Občine in 150 tisoč tolarjev je prejel Jože Volk iz Rečice ob Paki (denarni del nagrade je namenil za delovanje šmarškega gasilskega društva), plaketo Občine in po 75 tisoč SI T sta prejela Veronika Goršek iz Šmartnega ob Paki in Ad«lf Hofer iz Rečice ob Paki, župan pa je svoja priznanja podeli I Cebťlarskemu društvu Šmartno ob l^iki. ki praznuje 75-lelnico delovanja, zlati maturantki Lidiji A/man ter Petru Knijncu, tajniku šmar.škega društva vinogradnikov. Prireditev sossvojim nastopom obogatili pevci in pevke mešanega zbora Šmartno ob Paki in člana otroške gledališke sktipine šmarške osnovne šole. ■ Tp Avstrijci bodo pomagali oživiti center Velenja MO Velenje jc piedslavila idejo o oživitvi inesliiega jelcvilu zbrali lastniki in najemniki lokalovvcentru me.sta. Mestna občtna Velenje jih je piv vabila na okroglo mizo, na kateri so jim predstavili začetek projekta, ki naj bi ^iživil sredice mesta z b(>lj enotnim nastopom na trgu in popestritvijo ponudbe. Pravzaprav je bilo prvič, da je mestna občina Velenje povabila na pogcvorvsc lastnike in m\jem-nike lokalov s področja središča mesta, lorej tistih ob ('ank^jevi, delu iialeške in Kidričeve ceste, v uvodu jim je Karla Sit:ir, predstavnica nove raziskovalne projektne skupine, ki je na Mestni občini Mjicnje z^ivela pred kratkim, najprej predstavila nekaj modelov iz večjih in manjših evropskih mest, kako oživili mestno jedro. Pri pripravi osnutka ideje za velenjski center so i/hajali iz modelov, kijih v svetu že zelt> dobrcîptTznajo. Znano je, da dobra ponudba na enem mestu za sabo potegne tudi kupce in obiskovalce in s tem ožrvi tako dnevno kot nočno dogajćinje. /ato .se v Velenju ixiločili, da bo občina lista» ki bo prijavila projekt razvoja aktivne nakupovalne ulice in tržnice. Ta naj bi se raztezala po Cankarjevi, zajela pa naj bi tudi del predela oh Šaleški in Kidričevi eesli. Projekt, ki naj bi pomagal oživiti center me.sia. bodo prija%a]i na enega (Xi evropskih razpisov za dodelitev sredstev, 7. njimi bodo v prvi fazi poska^li narediti raziskavo, ki naj bi pokiizala, L'^j si Velenjčani v centru sploh želimo. Ob tem so predstavili nekaj uspešnih modelov lakih nakupovalnih ulic in tržnic, ki so zelo uspesne predvsem v številnih avstrijskih mestih, tudi veliko manjših kol je Velenje. Tam trgovine celo nastopajo p(xi skupno blagovno znamko, ulice imajo tematiko, ve se, kje je začetek in kje konec, pt)nudba na njih je pestra, veČina jih je za obiskovalce privlačnih tudi zvečer, ko center Velenja ob prvem mraku povsem zaspi. In prav zalo naj bi Velenjčanom pri oblikovanju nove, veliko bolj zanimive nakupovalne ulice in Jržnicevcen- tru mesta, pomagali Avstrijci, Ob lem je župan Srečk«» Meh poudaril, da bo občina seveda lahko le svetovala in koordinirala, v laslnino pa ne bo mogla posegati. »Dcjsivo je, da center živi le ob sobotah dopoldne. Takrat je ludi ponudba na tržnici najbolj pestra, ljudje se srečujejo, družijo. Mi bi želeli, da bi bilo tako tudi v drugih dneh tedna. In to bomo poskušali s tem projektom spodbudili /rfigk^lovo bo nova knjižni- tdejo oživitve centra mesta so predstavili župan Srečko Meh, vodja njegovega kabineta Mojca Požek in vodja projei Y«inM Mlpelfetc, ljcni poslanci in poslanke pa so, kljub snegu» že zavihali rokave in sprejeli novelo zakona o vladi. Tako boianoz Janina kol mandatar za sestavo nove vlade državnemu zbt^ru lahko predlagal mlnislrsko ekipo, kaki^no si je zamislil. V njej bo 15 rc&ornil) mlnislrov, kar je eden več kol doslej, in najvcC dva ministra brezresorja. Nov bo minister za javno upravo, nc lx) pa vcè ministra 7H informacijsko družbo in za evropske zadeve, zato pa bosta itva i5olska ministra. Ministrstvo za SoLslvo in Sport bo skrbelo za podrc^čja v^igc^je. osnovnega, srednjega in viàjcga Si^lst-va ter sporla, novo ministRtvo za visokih Šolstvo, znanmi in tehn<>>-logijo pa za podri^je univerz in fakultet 1er znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kakšni pa bodoslroski, kijih prinaša spremenjena sestava vlade» jc žc spriížilo dileme. Nova vlada zatrjuje, da bodo ti manjši, stara pa o lem milino dvomi. (Vlrlťk. 11. noveinhni v LDS ^ vedno meljejo izgubljene volirve. ObOInski odlx^r LDS iz Zagc^ja zaradi poraza zahteva odstop vodstva LDS, vendar pa mu ta odgovarja, da Irka na odprta vrata'. "Vsi vodibii v LDS bode.' (odstopili in LDS bo dobila no-vo vodslvosptilnimipíx^blaslili in seveda bomo tudi v celoti prenovili stranko In jo usposobili za lokalne volitve In za dr^iivnozbor-ske vt)lltve; da bo delovala polno v koaliciji ali opoziciji, odvisno od lega, kako se bodo razvili ti razgcv vori."je na to zahtevo dejal Rop. V Italiji pa ^ kar prcmlcvajo stare grehe svojega premierja Silvia Derlusconija. Na sodiSCu v Milanu je to/ilka /anj zahtevala osem let zapora, ker naj bi pred leti podkupoval sodnike. Sodni proces proti iJeriusconiju. ki vse obtožbe zanika, traja že Štiri leta, obst>dba pa naj bi bila znana do konca leta. I^Mck, 12. novembra Palesiinci so se p^wlwíli od svojega voditelja -laserja Arafata In ga prikopali v {^grajenem pn^lo-ru v njegíwi rezidenci v Ramalí. 'loda grob v Mukali naj bi bil le zača5cn. Arafat sam jc namreč izrazil željo, da bi bil pokopan v .Jeruzalemu. kar je izraelski premier Ariel Šaron odk^čno zavrnil. Se vedno pa sc u^ba o vzrokih za njegovo nenadno smrt. Med teorijami je najbolj odmevna tista, ki namiguje na zastrupitev, vendar pa scï jo iVancíwki zdravniki, ki sicer o vzrokih molčijo, zavrnili. Nekdanji kranjski velikan Planika, ki je nekdaj zapi>slovaI več tisoč ljudi, danes pa le šo okrog 0(10, se je dokonćo zJoniil. Uprava je na kranjsko stulišče vk^žila pred-Icîg za uvedlx^ stečaja- "ludi nekdanje Li.spe.^no podjetje Julranjka se je znašlo Vtí v tretji prisilni poravnavi, Direktor uprave MihaRabiC predvideva, da bi v skladu s predvideno reorganizacijo družbe do Icbruarja 2i)t)5 od sedanjih 20() zaposlenih delo izgubilo Že okrog KK) zap<»vlcnih. SIcer pa se v sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi v Kn>kem .^vedno ukvarjajo z domnevnim spornim pc^slovanjem pc»tijetja lert'd-govornostjo ilirektorja uprave. Vstecaj pa jc zdrsnila ludiTek-stilna lovama Prebold. Direktor Mitja Ribaril po nekaj leliii agonije lega podjetja ni veC nai»el «.Iru-gaćne rešitve. Podjcljc,ki je vnaj-bolji^ib časih zaposlovalo I8i>() delavcev. danes pa le ^ 213, nima niti denarja za nakup potrebnega materiala. NaŠa tekstilna in obutvena Industrija počasi umirata, ckt>n^>misti pa tudi nekaterim drugim ilekmio Intenzivnim piinogam napovedujejo zlom. Sobota. 13. novembra Muslimani vsvetuso začeli pro-skivljati. saj sc jc začel njihov največji praznik, ramazanski bajram. Verniki ramazanski bajram oziroma Ejd al Fitra, kot sc praznik Imenuje v arabščini, s čimer se konča pc^st v muslimanskem svetem mesecu ramazan, praznujejo 2 izmenjavo dariJ. prispevki zii revne in skupnimi molitvami. Med lem pa Sc teče ofenziva ameriških in iraških sil na uporniško mesto FaludŽa. V tem spopadu je bilo po ameriških podatkih ubitih okob'lfMWupcwikov.ÎOO d<^mncvnili upt>rnikov pa zajeli. Ubitih je bilo tudi najmanj 22. ranjenih pa okoli 170 ameriških vojakov. Jc pa to še ena bitka, ki gotovo ne bc^ prinasîa mir, ampak bií kvečjemu še poglobila .sovraštvo. In medlem kov Irak'u ljudje umirajo vvojni. Slovenci Izumiramo kar v miru. Po podatkih statističnega urada se je lani pri nas rodilo 17321 živorojcnili otrok, medlem ko jc umrlo 19.451 ljudi. Medel)a. 14. novembra Hrvate ic dni ra/vescljuje novica, da bodo na njihovem tržišču kmalu naprodaj posebni bi>mbl sunka vetra, in tokar 215 kilometrov na uro. Veliko objckttw i^b morju je bilo poškodovanih, utopila pa stase tudi (Jva turista. Vendar pa Hrvate bolj kot neprijazno vreme mučijo domače ekonomske leme. Recimo to, kar opozarjajo tudi analize, da namreč kar 73n.(KX) prebivalcev živi v revščini z le do tisoč kunami na mescc. Svetovna banka ocenjuje, da je zaradi preslabe izobrazbe in neustreznega gospc^darsi- va za večino leh ljudi, ki so se znašli v takšnem položaju, siromaštvo trajno. l^)nodoljck, 15. novembra Slovenija sc pripravlja na izdajo prvih cvrokovanccv. Na javni razpis za p<.îdobo sUwcnskj'lt ev-rov jc prišlo fi(i predliïgc>v. Prcil-loge sedaj pregleduje strokovna komisija Banke Slovenije, ki bo izbrala najprimernejše. Sicer pa jc Slovenija med desetimi novimi članicami Evropske unije tisla,v kaleri kažejo državljani največje navdušenje za skupno cvropsktî valuto. Za ziimenjavo tolarja v ev-ro je namreč kar 66 % Slovencev, pLwprečjc med novimi članicami pa je 42 odstciikov. Zmagoviti Bush pa »čisli« svojo ekipo. Bolj umirjeni člani vlade se očitno umikajo večjim jastrebom. Ameriški zunanji minister Colin Powell in štirje drugI člani Bushevc vlade so že uradno sporočili, da t^dslcîpajo s svojega p(^ložaja. Torek. lO. novembra Sedaj jc povsem jasno, kakáno vlado tx^mo imeli. LDS jc namreč zavrnil ponudbo mandatarja za začetek pogajanj o vstopu v koalicijo, DeSUS pa je prižgal zeleno luč 'Á3 Vb lop v desnosredinsko vla-do.'liidl usklajevanja medvladnimi strankami sc bližajo h koncu. V Ameriki pa sc že pripravljajo na naslednje volitve. Koclobna Evropi; obe sta v tako imenovanem prehodnem obdohpL Ne Evropa ne naša deželica še nimata prave vlade. Vendar ho Evropa xvojo komisijo daljihi prej kot Slovenija novo vlado. Upajmo le, da se z oblikovanjem naše vlade ne tako zatikalo, kot se je z e\wpsko. Se)'eda pa je tudi res, da naši/n ministrom ne ho treba skozi iako ix>zomo zasliše\'a-nje in ocenjevanje, kot so ga bili deležni e\'ropski komisajjL Pa č-cpro)^ morda kdaj ne hi škodovalo. Zezdaj, ko nova vlada še ni ol?-likovana in ko je Še vedno precej špekulacij, kdo ho sedel na kakšnem stolčku, "na terenu" mnoge zanima, kakšen odnos Iw imena nova oblast do ustanavljanja pokrajin. Znano je. da so si v stari sestavi ta vroči kostanj podajali z leve na desno, obležal pa je vedno tam nekje vmes. Največkmt je bilo slisati, da manjka politične volje. Ce drži, da je sedanja nova garnitura, kije prišla na oblast, napila s tako voljo, potem hi ta ko.stanj končno že lahko izhezali t ognja. Vtem časri, ko se Nižamopritznikom in so trgovine znova odprte domala že vsak petek in sveteky postaja znova a kina!no vprašanje odpiralnega casa v trgovinah. Ljudje smo na referendumu svoje že povedali, a kot je znano, je svoje povedalo tudi t/stavno .sodišče. Rezidtai je zato ta čas tak, kot je: ljudje lahko še vedno zahajamo v trgovine po starem, torej tudi ob nedeljah irs praznikih. U.stcnno sodišče pa naj bi po začasnem sklepu prineslo dokončnega, ko naj hi se dokončno odločili, ali je novi zakon o delovnem času res i' neskladju z ustavo. Največji tf^^ovci namreč trdijo, da je ure.sniče\'anje referenduma sporno zaradi omejevanja swhode s lovnih odločitev delodajalca: Pri nas se je zadnji čas pojmila Še ena težava, ki tudi zadeva t/govi/ie. Ore za mho sloven.^čine. To, da nas v kaki prodajalni kdo nagovon v polomljenem našem jezihi, smo se že nekako navadili ampak ponekod so se pojavili trgovci» ki našega jeziku sploh ne poznajo. Pa bi vendarle p/rTdajali. Ampak pri nas rumamo težav le z upomlx) jezika, Avstrijci (se ve, kdo) so nas na Evropsko z\'ezo zatoždi tudi zaradi našega Zr/kona o javni nt bi slovenščine. Čeprav smo mi s tem hoteli le zagotoviti pnnico do slovenskega jezika na slovenskih tleh. ga je "prijatelf Haider označil kar za nacionalistični zakon. In ko smo že pri trgovcih: ali veste, da na (ožjem) celjskem območju prima}ijkuje trgovcev. To je pač posledica hitrega raz\'oja trgovske dejavnosti na tem območju, kjer je že nekaj časa znano, da imajo največjo površino trgovin na prelm-alca v državi. Celjani pa očitno ne ztutjo pm^ahljati le trf^jvcev, tudi emjpski denar Po tem. ko jim je t i spelo pridobiti lepe evropske denarce za osrednjo čistilno napmvo in uredite^' dobršnega dela kanalizacije, so zdaj dobili Se skoraj de\'et milijonov evrov iz evropskega ko he-zijskega sklada za gradnjo centra za ravnanje z odpadki Vtem primem gre za regijski center, ki "zdnižuje" IJolJčin tega območja. ProjekJ. je vreden kar 15 milijonov e\'rov, ker so komunalci uspeli na kandidaturi za evropski denar, l)o 60 od.stotkovprimaknila Evropa. Treba jepoudaritiy da gre res za usklajeno akcijo vseh občin, ki sodelujejo pri tem projekti l Te bodo tudi prispe\ 'ale petino potrebnega denarja, petino ho prispe) ala še drža\'a. Cero, kot ga imenujejo, naj bi dokončali do leta 20()S. Presenetljiva vest, ki tudi zadeva odpadke, in to rutjlitijk' vrste, pa je te dni piispela iz ljubljanskega konca. Občina Dol pri Ljub' Ijani se je odločila, da sprejme odJagalL^če raditJakiivnih odpadkov. Saj veste, da je pred časom že .'iamo w^yrava o tem, da je kje ozemlje primemo za ureditev takega odlagališča, povzročila hudo razbuijenje. Tudi na na.km ožjem in Širnem območju. Zdaj pa se nekje kar sami oglasijo, da bi takšno odlagališče imeli Tam tako manjše odlagaliUe že imajo, treba bi ga bilo le še njzširiti in .seveda ustrezno twediii Nekateri menijo, da bo prijav Še veČ, saj je v igri precej denarja! Izkušnje od dmgod so dnigačne. Denarni pa tudi zaupanje v stnjko je na trhlih nogah. m k v Ljubljani festival^ v Velenju pa 000 Hatja Ošljak Legenda pravi, da je bil v Vel en ji t pri zgornjem parku nekoč kino s pravo kinodvorano. Pred blagajniškim okencem so se redno zhimle kolone ljudi, lačnih nmeinL>starega<( kina. .wio pričakovali, da ho redno obiskovanje filmskih predstav ponovno postalo del Velenjčankinega in VelenjČanovega vsakdanjika. Toda v letih, ko v Velenju nismo imeli kinodvorane, se je nekaj močno spremenilo, Marsikateri obiskovalec kina se danes z razlogom sprašuje, ah ga niw morda za menja U s kakšnim milijonarjem, dovolj premožnim, da si namesto vatopnice za ogled filma privošči kar celo dvorano. V vodstvu Kina Velenje se namreč vse prevečkrat držijo za glave, ko si pridejo jllrn, ki po Sloveniji dosega rekordno visoke obiske, ogledat samo trije ali šti/je ljudje. Kam sose torej razblinila velika pričakovanja o jtlmu naklonjeni velenjski publiki? Ali ta, kljub cenejšim v.stopnicam v Velenju, nije od^ijuga mimo Pirešice do katerega od celj.fkih mifltipleksov? Je trženjska strategija kina neučinkovita? Vrtijo za množice nezanimive filme? So filmi, ntiropani na internetu in zapečeni na diske različnih v različnih formatih, tako huda konkurenc a ? Kinoopemteiji se po r.çg Sloveniji srečujejo z upadanjem oh-úíka, saj se večini potencialnih obiskovalcev zdi ne.wjíselno plačevati drage vstopnice za ogled jilma, ki siga je že mesece pred prihodom v kinematografe mogoče ogledati na domačem Dl'D-predvajalniku. Veliki muh^leksi svoj položaj (zaenkmt še) lahko branijo, tako da i>odarjajo nagrade, dve vstopnici za ceno ene, nudijo popuste ipd Več težav imajo manjši operaterji Njihova pid^lika se redči, in če .ve že odloči za kino, raje izbere katerega od velikih centrov, kjer .'^potoma požveči hufnbiuger lit kupi še par zimskih čeiijev /.adnja leta dosega velenjski kino resnično skromen obisk-komaj trideset tiwčUf obiskovalcev letno, s katerimi naj bi za .<{do životaril še kakšno leto. Nato ga lx)do verjetno prisiljeni zapreti, saj izkupiček od prodanih vstopnic ne bo dovolj za plačilo stroškov dvorane in di'itrihucije, kaj Šele za plače za-po.^lenihf Za preživetje pa hi tako podjetje potrebovalo najmanj dva km t toliko prodanih vstopnic. Se.stdeset tisoč se morda samo zdi veliko. Dejansko hi zadostovalo, da bi v.sak Velenjčan kupil dve vstopnici na leto. Velenje bo s propadom kina izgtdvlo veliko veČ kot samo nekaj delovnih mest. Izgid)ili bomo prebivalci Naenkrat ne bo več mogoče izbintti, kam v kino. V vsakem primem se bo tre-ha usesti v avlo, avtobus ali na vlak. In če ho .^lo lako naprej, bomo kmahi zi\'eli v.spalnem delavskem naselju, kjer si niti filma ne bo mogoče ogledati? V Kinu Velenje predlagajo rešite\', s katero se strinjajo tudi na občini Gre pa za gradnjo večjega kompleksa, kjer bi poleg kinodvoran zagotovili u uli prireditxxmi prostor za študente in mladino. Možno je ceh, da hi te dvorane vključili v kompleks načrtov anega vodnega parka ob jezem. Vendar samo dobra volja ne bo dovolj. Tak projekt veliko stane in investitorje ho težko prepričati, da bo njihova naložba vgradnjo kompleksa z več dvoranami donosna, Če med jVmsko predstavo v dvorani trenutno .sedijo trije ali štirje obiskovalci I:nostavne in poceni rešitve ni Ali si bo kdo ť našem imenu drznil reči, da kina v Velenju tako ali tako ne potrebujemo!? V SREDISCU V Velenju veliko parcel, kupci pa nimajo prave izbire \\) spionieiíibcíli Piosloisko urcdilvoiiiíi p()í>()jcv v šlcvilíiili KS in iiovcMii prosloiskom planu MO Vdenjo luij l)i l)il() iia voljo 350 zaziclalniti parc(»l Na (r«u ni zaznali verjc ponudbi^ - Com pai(x^l l(^lijo v n<^l)() Bojana Spegel Veleryť - Vsaj dcsci let se Mcslna občina Velenje ne more poíwaliu s lem, da je lahki"» družinam, ki si želijo pi'KlaN'ili la-sien dom. ponudila parcele. CJradilí so le lisli, ki so zelo v/lrajno iskali ali pa so do parcel priSli po st^rodsivcnih ve/ch. VcCinii pa jih je ravno zalo, ker pareel ni bilo, v zadnjem desellelju gradila v sosednjih oblinah. S lem je meslože veliko izgubilo. Odhajajo namreč predvsem tisti, ki imajo denar, zahtevnejša delovna mesia, ki praviloma v svojem okolju ludi veC Indijo. Odliajajo tisli^ki več prispevajo iiidi v ohCinsko blagajno, saj vemo. da se dohodnina, izvirni dohodek občine, zbira glede na slalno prebivališče. Kt) so pred kralkini na seji svela MO VelenjesvetnikipK')irjevaližievilne spremenjene Pri:tstorsko urcdiivene pogoje za posamezne primestne predele občine, je bilo iz njih razvidno, da se je s lem sproslilo veliko parcel, na kalerihje po novem možno graditi individualne hlše. Pa bo res tako? Bodo lisii, ki Še vedno ne želijo kupili parcele v st"ïsednji občini, ki bi torej radi gradili na področju MO Velenje in t ako ost ali »doma«, res imeli več možnosti? Poskušali smo poiskali nekaj odgovorov. Do pare ťl h prisilo? Najprej smo za komentar zaprosili /iiiki* na Srečkii Meha. Na vprašanje, ali sc bo sa^a na področju motnosti za gradnjo vendarle prekinila, nam je odgovoril: »Prepričan sem, da bi se sedaj res lahko marsikaj spremenilo. Osnova za to, da smo lahko danes l^olj optimistični kot v preieklasti, je sprejeti prc^storski plan. Sedaj je v občini veliko parcel, ki smo jih pridobili po lem, ko so jih v dr/avnem postopku izvzeli iz kmetijskih zemljišč in jih spremenili vslavbna. Na lej obnovi smo lahkospremenili ludi 5te-vilne prostorsko ureditvene pogoje (PUP-c). I^d^lem píx jQ še vedno pri kist-nikih teh zemljišč. Sploh, če pride ^ do medsasedskih sporov, ki niso redki. Kol primer lahko povem, da imamo v Skalah primer, ko bi lasinik rad prodal parcelo, kije zazidljiva. V rcsnicipa ni. ker njegw so.sed ne prtxla zemljišča za poi do pai^cclc. Brez ceslc pa parcele ni! Za* 10 se bo v k<5nčni lazi lokalna skupnost morala odloČiti ali zeli zagotavljati parcele ludi s prisilo. V lem trenutku menim, da 10 Se ni piUrebno, suj se je sprostilo veliko novih parcel. Večina jih je v lasti zasebnih lastnikov.« Župan ob lem opozarja vse, ki kupujejo parcele, na pre\idnost. »C'e bi hoteli, da bi imeli kupci vse pogoje za gradnjo, bi bilo ireba zemljišča najprej raz- parceliraii in Sele polem prodajali. Pri lem je seveda ireba predvideti tudi piv li do njih, torej ceste. Sicer.se kaj lahko zgodi, da bo težav se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja veliko.« (^l>čina lega za lujazemljii^a ne more naredili, prodajalcev pa v lo ne more prisilili, saj gre za zasebno lasi ni no. Raz parcelacij a stavbnih zemljišč pa je ludi pwgoj, da bo lokalna skupnost v bodoče lahko uporabila status nezazid»-nega stavbnega zemljica, kar preprosto povedano pomeni, da ga bo lahko bolj obdavčila in s tem veijelno marsikaterega lastnika prepričalavto,dabo zemljo prodal, /upan dodaja: '»Občina žal nima veliko lasinine, na kateri bi lah- lo do težav, ki jih trenutno že imajo po nekaterih slovenskih olx^inah, ki so se m ta ukrep že odločile.« Nekaj parcel pa je občina uspela odkupili na Selu, kjer se je z niwím prostorskim načrtom sprdloči za prodajo, poslavlja zelo (ali pa precej) visoke cene. Za Velenje skoraj nerazumljive, saj vemo, da .smo vsa leta mi^no zaostajali za cenami v večjih sk>-vcnskih mestih. Dober prijatelj je aktivno iskal parcelo čim bližje mestu Velenje vsaj zadnji dve leti. Našel jo je prav pred kratkim, po težkih mukah. Zćilo pa dobro poznti ponudbo in cene na terenu. Takole m( je povedal: »Številka o novih zazidalnih parcelah je, kc^ začneš stvari preverjali na lerenu, zelo zavajajoča. Tisti, ki bi radi čim prej našli para'lo po razumni ceni, lega v Velenju še vedno ne bodo mogli narediti. Konkretno lahko povem, da prodajalca za dve lepi parceli nad Slane-t(7vocesio želita 50 evrov za kvadrat ni meter na eni parceli, za drugo, veliko malo manj kol lOflO m2, pa 20 milijonov SU. Obe sta le stavbno zemljišče. dratni meler. Ponavadi je na njih ludi žc skoraj vsa komunalna Infrasiruktu-ra. Najdražjo parcelo pa so mi sicer po-nujidi v Mozirju, na Iravniku nad novim trgovskim centrom TUŠ. Lastniki, gre za podjetje iz C eljo, so pastavill ceno 98 evrov za kvadratni meter komunalnoše neurejene parcele. « Moj znanec je zalo prepričan, da je občina Velenje v preteklih let Ih naredila premalo za svoje občane, da bi ludi v resniclzagouwila pogoje za gradnjo. Ne le v teoriji, ampak tudi v resničnem življenju, Konec koncev je o\iùinn v zadnjih letih naročila in plačala kar nekaj zazidalnih načrtov, pa še nikjer ni prišlo do prodaje parcel. Počasi se premika le na Selu. Zalo sem Marka Vučino vprašala, koliko veljavnih zazidalnih načrtov imamo v MO Velenje? »IVenulnu jih velja 10, v zjKinjili lelih smo jih i/delali (>.« Naj spt)mnim na načrte za pozidavo področja pod Belim dvorom, doline nad bencinskim servisom ob cesti proii Celju {Lipa vzhod in Lipa zahod), pa področje sadovnjakov nad letnimi bazeni ...Vseje lese na papirjih. Vučina na lo prcwi: »Res je, da ti /iizidaini načrti v praksi Še nis(» z^/iveli. saj so p>člne, ko nart»či izdelavo zazidalnih načrtov, la.stnina ne /iinima, nismo torej vezani rui lastnim». Ko ho lastnina teh zemljišč Jasna, pa IhkIc» načrti lahko 7^ižh'eli tiuli v praksi. « Nalogi občirw îorej je. da pripravi vac potrebne akie, leta pa (žal) lečejo. Tudi listím, ki iščejo parcele. Ob tem je Vučina opozoril, da večina lasinikw zemlje občini parcel noče prixJaii, ker na trgu zanjo dobijo več, potem pa prihaja do težav z ureja- njem ce.st, izgradnjo VIxitwoda. kanalizacije ... Skratka lisiega, ki kupi parcelo, ki je le stavbo zemljišče, komunalna infrastruktura zanjo pa še ni urejena, čaka veliko stroškov in uradnih poU, preden bo sploh zasadil prvo lopato. kam (vsaj) po liirdvisno od lokacije, starosli in ohranjenosti. Po lej logiki je veliko ugodneje Iskali hišo in jo obncjviii^kar je i^Čilno spirznalo že veliko tislih, ki si želijo lasten dom. Na v.seh agencijah - poklicali smošliri - so nam povedali, da je ptwpraševanje po parcelah in tudi po hišah v Velenju zelo veliko. in ker ponudbe ni, ludi v Velenju cene močno rastejo. Ljudje so bojda pripravljeni odšteti tudi lako visoke vsoie, kol jih navajam v zapisu, samo da pridejo do parcele. Eni. Drugi pa odhajajo v sosednje občine. In očitno bodo Še vedno. Z njimi odhaja denar in daša mesta. Odhajajo namreč predvsem inie-Ickiualci. Žal. ■ SOLSTVO ""H'M 18. novembra 2004 Nova šola že stoji V ()i>rc\anoiii ()l)jekln žc polckajo zakljiiriia dola - Nanu^slo dveh (Ml javni zavod - Bodo v Šošlaiiju pritiodiijc leto skupaj s šolo odprli tudi novo sporlno dvorano? Milena Krstić - Planine Fotografije: Stane Vovk_ Ši>^tai\j-(jradnja ''Nove osnovne šole ScKianj'' - tako se bo najverjetneje tudi úncmwala - teće skladnoz načrli. Rok/adokonč-anje gradbenih del so v dogovoru z izvajalcem sicer rahlo podaljšali» a je bojazen, da pouk v njej ne bi stekel 7 novim šolskim letom, odveC. R) novem letu bodo vnjej že /ačeli nameščali ("^c-mo. V icm času Solo ogrevajo, v njej pa polckajo /žikljuena dela. (»re za najve^o naložba obCine Šoštanj doslej. »Ko smo se podajali v la projekt, to lahko danes odkrii<î povem, nasje bilo preeej slrah. Izkušenj s tako obsežmm iii finančno «ihtevnim projektom /a 840 uťcni ev v ncTvi soli bo 30 učilnie na 6.188 kvjidrainili metrih. Vanjo bo lahko hodilo 84i) učenecv. Pogodbena vrednost 1.faze,(t^rez opreme) znaša 1.368.OOU.000 tolarjev. Investitorje Občina So5>ianj, ííolmanecr Ministrstvo za Šolstvo, znanost in Apori, To bo za kth namenilo 30 odsiolkov normativne vre dncîst i, skupno 310.715,(KK) tolarjev. nismo imeli. Konec koncev bo gradnja v končnem znesku pre-.segla dve milijardi tolarjev. Danes smo zadovoljni, ker smo se stvari lotili na pravem koncu in vse potrebne postopke speljali, kolje treba. Naslednjih korakov, pri čemer mislim na gradnjo j>porlne dvorane, nas ni več iitrah,<« pravi ^^^lanjski ?upan Milan K(»pušar. Nova5i')labože 1. septembra prihodnje leto nadomestila sedanji dve, sto eno leto staro t^snovno ,^olo Karla Destovnika - Kajuha in Slo petnajst ici staro osnovno ,§olo Bibe Roecka. N<^vo ilolo v Šoštanju gradijo ob Kajuhovi soii, ki jo bo treba po-ruSiii prej, preden bo v novi stekel pouk- »Abo treba z rusitvijo počakati na konec s<^Lskega leta. šele potem bomo lahko dokončno uredili tudi okolico nove iole. Sporlno igrišče ob njej bo asfaltirano ta mesce, tarian pa bodo polomili spomladi, ko bo okoli igriSčíí tudi ograja, da preprečimo morebitno škodo, ki bi lahko nastala na podlagi.« Najbrž pa se bo za učence Kaju-hove šole čilsko leto konCalo nekaj dni prej kol zadruge. Manjkajoče dneve bi nadome?5tili s poukom ob soboialî, samo selitev iz le Mc pa bizačeli žc marca, najprej s preselitvijo knjii^nice in arhiva. V Občini Sošlanj posebej pi.^hvalno naglašajo sodelovanje vseh, ki pri tem projektu sodelujejo. Ne samti izvajalcev, ampak tudi kolektivov obeh ŠoŠlanjskih osnovnihsol. »V naslednji lit/i pa računamo tudi na veliko angažiranost ministrstva, ker Ix) potrebno oblikovati novzavodPo- Milan Kopušar: »Hkrati z gradnjo s pomočjo ministr^ stvd združujemo dva javna zavoda v enega.** trebi postopki so se že začeli,« pravi Milan Kopu-šar. Namesto dveh javnih zavodov bo z novo šolo zaživel eden. Tudi po lem je šc^Uinjski primer edinstven v Sloveniji »Na ministrstvu st^ doslej, kolikor so mi stvari znane, že združevali zavode, a je slo za združevanje Šol in vrtccv v en za- Mix d.o.o. PE Velenje Kosovelova ulica b. š. (Selo) Velenje Tel.: 898-60-50 Delovni čas: od ponedeljka do petka odZ.rt do17.h, ob sobotah od 7.hdo12.h Novost v ponudbi: Vrhunski aluminijasti radiatorji - izjemno ugodno! GRADITEUI, POZOR! NOVOST: MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA BREZ STROŠKOV KREDITIRANJA!!! - obročno odplačilo za dobo 6 mesecev (za komitente NLB) - strošite kredita nosi MiX d.o.o. * Nov, prostoren, sodobno opremljen gradbeno-trgovski center MIX * * Cca 4.000 m2 prodajno-skladiščne površine * * Maloprodaja in veleprodaja * wMír ^iiifii MMkkUUUte STARCLIMABRIO MAS 900 STARCLIMA BRIO MAS 700 STARCLIMA BRIO MAS 600 STARCLIMA BRIO MAS 450 2.568 SIT 2.088 SIT 1.932 SIT 1-860 SIT vod Primera, da bi združevali dve osnovni ^">11 in s tem dva javna zavoda. pa šc niso imeli.« ( JUivna /emeij.ska dela /a gradnjo î^ie so se pričela 3. januaija letos. Projekino dokumentacijo so izdelali vdružbi Esoiech,d. gradi Vegrad, d d., nadzor izvaja pLidjelje Propliis, d. d., iz Maribora, izvîijanje konirc'ile vj^momi in varn<">slni naň^t pa je v rokah podjetja CEE. d o. o„ iz Ljubljane, §;)la je- lo je že lepo vidno-za-snovana v obliki (^rke V, z enim daljšim krakom. Ločen je vhod za učence prve iriade, Iťwene fiO tudi tako imenovane lirupne učilnice (za telinični pouk in glasl>e-no vzgojo: učilnica za likovni pouk pa ima izhod za izvajanje pouka na pro.siem)- Oba kraka se sničatav osrednjem delu, ki tvori ve Čnanieiiski prostor. V prvem nadstropju osrednjega dela so ujsravni prostori z zbornico, v dru gem nadstropju pa knjižnica in multimedijska učilnica. Učencem in učiteljem bo v novi ioli poleg osncvnili potrebščin žago tovljeni h ludi veliko nadstan-dardov, prilagojenih dosedžtnjim aklivnoslim obeh .^ol. (ire predvsem /a prosiomejšc in svetlejše hodnike, kjer bodo izdelki Likovnega sveta olmk prišli bolj do izrnza, In špcirino dvorano, ki ho omogočala ludi mednarixlne prenose .^porUiih prireditev. Nihče brei dela To je i^upan obljubil ludi na proslavi ob prazniku Občine. To pa je bila tudi ena od največjih bojazni obeh kolektivov, preden so se odločili za eno 5olo. Nekaj težav najbrž ho, verjetno ludi malo hude krvi, a se bo s strpnostjo in dogovorom dalo rešili vse, so prepričani na Občini. Šola je zgrajena! Kol vse kaže, pa bodo uspeli tudi sprvoino zamislijo o avtobusnem postajališču. Crlede nato, da se sedem desetin so^tanjskih osnovnošolcev v Šolo vozi, lemu namenjajo posebno pcrzornosi. Športna dvorana bo! Trudijo se, da bi bila ludi športna dvorana končana in predana namenu skupaj s šolo, pa čeUidi bodo morali za njeno gradnjo denar najeti s pomočjo li-zinga. »Počakati moramo le še na konec leta, ko se bo pokazalo, koliko bo občina kreditno sposobna.» Gradbeno dovoljenje za športno dvorano pa ŤC imajo. Objekt že ogrevajo, v njem pa potekajo zaključna dela. Odslej Košarica tudi v Gaberkah IZJEMNA pomTdBa . materiala po SUPB \elenje- Od minule srede dalje se Šalečanom dobro poznana trgovina Košarica, ki posluje že več kot štirinajst let v Pcr-novem pri Veliki PireŠici in dobro Iclo dni tudi v Pe.sju, ponaša z novo pridobitvijo. V Gaberkah pri Šoštanju, v domu krajanov, so cxlprli trgovino, namenjeno krajanom in seveda ludi širši okolici. Kupcem so na voljo pekarski in mlečni izdelki,sadje inzelenjava, delikale-sa, v.se vrste pijač, čistila, tekstil, igrače, določene vrste krmnih žit in krmnih izdelkov, na %vo} račun pa bodo prišli tudi ljubitelji malih živali Velikih dstih. ki trgovino Košari- ca poznajo po dobri in ugodni ponudbi, se ;e kljub neprijaznemu vremenu na otvoritvi pri- pustilo zvokom Rudija Šantla z muzikanti. ■ Jure Be/ičnik POGOVOR Z RAZLOGOM Gorenje ima svoje lovke po vsem svetu {jOix^iije si sl,al)iliio ninkixxioiioíiisko okolje in usl.rx^zdi insl ilndoiuilni okvir za spocll)ujfinic sospocJai'ski^ rasli in i (izN'oja - St rnU^ka usnuMile\' je ludi vzposiaxUev i)r()lz\ (Klíiili kapacitet zunaj Slovenije - YÁ^a Debeljak, v upravi o(i^ovoixM) za llnance in ekonomiko, med pomembne konkuixMirne pívdnosll CjOix^îija uvi^ča liidi x'elikost: so ra\'no (iovolj v(^llkí. da ialiko izkoriščajo ekonomije ot)seija. \n likralJ dovolj niajliiii, da so l)olj lleksihilni od konkmxnitov Mira Zakošek Ma^. '/.iga ikhaijak je v upravi iit>mya zflíloíztfi 7fi ptxirocjafirtafic in ekonomi» ke. Mladje še, úže izkitíen Jina/tč/tik. Fre-(Jeri je prišd v (hrcnje.^fe tiM v Merca» (ttrju. Vsak dan se vozi v Velenje iz Ljnh-Ijane, kjerživizieito. in kako sepoČiUiv novem okolju? »Odli^ino. Korporacijska kiiluira (Jorc-nja mi jc i/rcdno blizu, /clo jc piidohna listi, ki sem jc bil vajen pri svojem prejšnjem delodajalcu. Je zelo po/ilivna, / visoko su"îpnjopnpadni«iipt>djelju. Sodelavci so odprti ljudje, polni energije, pripravljeni na limskn delo, skralka laki^ni, da se 7 njimi dobro počuiim in rad delam.« Vas vsakodnevna pt)i izIJMfane ne itíru' ja preveč? »Spioh ne. Slandardno jo prevozim v55 minulah. Sevedii pa poznam vse bli/^nji-ce in allernalivne poli, če je na glavni ccsii prevelika promelna gneCa. Premislek o vsem, kaj bo ireba postorili, je med julranjo vožnjo zelo dobrodošel, pol nazaj pa vedno izJcorisiim za leie-Ibnske pogspodarstvo v tej regiji.« V upravi (iorenja ste odgovorni zfi finance in ekotiotniko poslovanja^ Kajio potne' ni hiAj konkretno? »Kol član uprave za ekonomiko in finance v Gorenju pokrivam področje l'i-nančnega upravljanja, konirolinga, računovodstva, informatike in telekomunikacij, interne revizije in odnosov 7 investitorji.« h^nancmke zadnja le/a najpo^s/eje holi fglava zaradi slahej^a lik\'id/wsine}*a sia-nja njihovih podjtiij. Je (udi z tako? »Ne, nikakor ne. (îorenje nima nikakršnih likvidnostnih lei^av, saj tako p<^ poslovni uspešnosti kol tudi po finančnem položaju sodimo med naibt")ljše sloveaske gospodarske druí^be. Se pa seveda srečujemo z likvidnosinimi težavami nai^ih kupcev, predv,sejn v državah hivsc Jugoslavije, v katerih je likvidnost podjetij zaradi gospodarske situacije zelo problematična.« O številkah zaradi pravil horze v teniie Času ne ffworite, pa vetular, kako posiuje iiorcnje i' letu, ko seje v lej dejavnosti na» kopičUo vdiko fiospodarskih teffív? »Re.s. letvišnje leto je za niúo panogo izjemno težko. Prišlo je do izjemnih podražitev stratej^kih materialov in sur^v vin. predvsem jeklene pkíčcvine in plastičnih mas. /.a ilustracijo naj povem, da se je cena jekla odzačetL'^ letošnjega leta do septembra zvišala za 60 do 70 odstotkov. Že vzačelku leta smo predvideli, da bo pri^o do takšnili sprememb na nabavnih tr^h, ter takoj začeli izvajali številne ukrepe, s katerimi poskušamo omenjene negativne učinke čim bolj nevtralizirali. V celoti pa jih verjetno ne bo mogoče kompenzirali. Sicer pa smo z rastjo prihk)dkov letaš v primerjiM/ lanskim letom lahko iy^em-no zadovoljni, saj dosegamo bistveno višje rasti kot nasi konkurenti in pano ga kot celota.« Sliši se, da ima kofdcnrerica se veliko večje »Res je. saj jih poleg ekonomike pesti tudi rasi obsega poslovnih aktivnosti. Dejstvo je. da je v Evropi konkurenca izjemno osItUj da v panogi obstajajo presežne proizvodne kapacitete in da na večini zahodncwropskih trgov Še vedno ni pravega oživljanja gasp(xlarske rasli. Polegtegiise zaradi sibke^ dolaija kon- Mag. Žiga Debeljak kurenti še bolj usmerjajo na evropski trg, vse mi>čiiejši pa so tudi pritiski azijskih konkurentov,« Vse (o ču/ite, pa ve/ular Gorenje raste in se tispešno raz^'ija tudi letos. Kje so ivše prečno trgtwski> mrežo praktično po vsej Evropi, zelo ustvarjalne zaposlene z občutkom pripadnosti, če naštejem le nekaj r«izlogov. Poleg lega smo ravno dovolj veliki, da lahko izkoriščamo ekiv ntimije obsega pri naših poslovnih aktivnostih, hkrati pa še vedno dcwolj majhni, da smo bolj fleksibilni od naših konkurentov. lopa nam omogoča hiter odziv na spremembe v piwUwneni okoiju, kar se je odrazilo tudi v letošnjem letu. Bi pa poudaril, da bodo poslovne razmere tudi v naslednjem letu vsaj lako težke kot letos. ično blagovno znamko in pt^membnimi topnimi deleži na Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Rusiji, 10rej trgih, kjer smo prisotni tudi mi. Načrtujemo, da bi na Češkem vz{>osia-vili enega od kompelenčnih cenlnîv za proizvodnjo kuhalnih aparatov. Drugi proiTvodni center pa nameravamo srednjeročno postopoma v/paslavili v Srbiji in Crni gori, točneje v Valjevu, kjer smo za ta namen že kupili zemljišče, lo nam bo pomagalo ohranili naš tržni položaj na srbskem trgu in prineslo tudi druge prednosti. /}>oče hi/i. Kaj torej pričakujete od no\'e slovenske vlade? »Res je, da ZfflinM biti ^spodarstveniki neodvisni od poli/ike. Si pa od vsake vlo' dezelitno, da zagotavlja stahilno makro* ekotumisko i)hAje in ustrez/sn insiitucio' n/dni okvir, ki spodbuja ffisp ko v roki. Zadruga jim je poskušala pomagati na vseh področjih, kolikor je bilov njeni moči. tCmeljesose prepričali, da je lahko tudi zelo dcfber senns zanje in da usjxíšno poslovanje zadruge pripomtire nenazadnje tudi k razvoju kmetije.« Seka/eri člani kljtàt temu meni" jo, da hi lahko nudila hm'tom Še več. »To najbrž drži, vendar pa ti ob tem ne smejo pozabili na solidarnost, na to, da mora najti v njej vsiik član svoj prostor. Verjamem, da so njeni okviri za ne-kalere že premajhni. Ti bodo pač v prihodnje izbrali drugo pot. Prepričan sem, da večina kmet(W zadrugo potrebuje, ker jim daje občutek večje varnosti, kot če bi se znašli sami na Čistini. Skupaj z zadrugo se lažje prilagajata novim izzivom, iščeta strateške cilje. Nenazadnje tudi tradicija nekaj velja.« Čeprav ste dejali, da sfe delali z roki> v roki s člani, ste na letos» njern ohčnem zjwru, kije potekal v čudnem ozračju, pozivali k eno» tnosti. »Dolžnost direktorja je, da po-skuša čim bolje povezati člane med sabo, razumeti njihove težave. Dejstvo pa je, da lahko zadeve rešujemo le v določenilí okvirii). Pogledi na njeno delt^-vanje so seveda lahko zelo različni, cilji pa«) jasno ziwtavljcni. Kot odgovorna oseba se jiii miv ram držati, /.vsakim, ki o nekaterih stvareh razmišlja drugiiče, je piîirebno mnenja uskladili, ugo- toviti, ali cilji in pričakovanja oi^ih vodijo v isto smer ali se mo-rebiii križajo. Enotna zadruga, enoten nastop nav.sch podrot^ih Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Ja» kob: »Č/an/ bi morali krepiti zadrugo, ne pa da s $vo//m obnašanjem krepijo konkurenco.« zagotavlja uresničevanje ciljev enih in drugih. V Slcwnijiso razmere na tem pcxlročju zelo raz- lične. Mi nismo nikoh preprečevali drugačnih usmeritev. Je pa res, čc si član zadruge, mo raš bili to v slabem in dobrem, ne moreš vleči le ugodnosti, ib /adcve je treba razumeti, Zadruga ni od zaposlenih, ampak od članíw in ti bi nenazadnje morali krepiti njeno delovanje, ne pa da s svojim obnašanjem krepijo konkurenci"). Marsikatera kmetija v Šaleški dolini je dosegla takšen razvoj tudi s pomočjo zaposlenih v zadrugi. Verjamem, da bo tako šc v prihodnje lako.« (kenjujeíe, da imajo Člani z/Jdni» fge v njej prihoflnost? »Ali bo ostala v taki obliki ali ne, v tem trenutku težko rečem. Iščemo pozitivne povezave v širšem prostoru. Kmetije imajo prihodnD.sl, se pa bodo morale prilagodili novim razmeram. Na nekaterih bodo morali nekoliko stopiti z »gasa«. Struktura proizvodnje se bo spremenila. V živinoreji, kije prednostna dejavnost na naših kmetijah in kjer smo v »špici« v Sloveniji, skorajda zanesljivo. Več možjiosti preživetja bo potrebno poiskati v dopolnilnih dejavnostih.« Na terenu se .sliši, da /Lstvarjate dobre posloviw rezidtate tudi na račun prodaje pretm/zenja zfidru» Sf- »Že lela 2000 je upravni odi^or zadruge izdelal seznam prem<íž-enja, ki ni pomembno za njeno delovanje, lega prc^dajamo, denar pa namenjamo za posodabljanje opreme, za vzdrževanje ob-jeknw in naprav, življenjsko pcv membnih za zadrugo. V preteklih letih smo uredili kmetijsko preskrbo v Šmartncm ob Paki, trgovino v Velenju in še hi lahko kaj omenil. Menim, da je smiselno premoženje, ki ne daje zaslužka, prcxL'Ui. Vsega, ki ga ima. zadruga glede na njeno velikcwt in na spreminjajoče se čase, tako ali Uiko ne bi zmogla vzdrževati na določeni ravni. Nekaj pa'nii^enja bomo Se prodali.« Zadruga ho prihodnje le/o praz' novala SO-letnico delovanja. Ju-hiiej hifs/e zaz/uimoivh z največjo naložjm v njeni zgodovini - z iz» j^rad/ijo po.slo vno'preskrhnega centra. »Drži, Priprave na praznovanje jubilejast')žestekle in napeli bomo vse moči. da bodo kmetje z območja občine Šoštanj dobili kmetijskivprcskrbni center, kisi ga zaslužijo. Naložba je težka blizu 180 milijonov tolarjev. Po obstoječih projektih bodo pod streho objekta v Metlečah poleg poslovnih prostorov zadruge in omenjenega centra Še kjnetijska svetovalna služba, veterinarska postaja in gozdarji, (iraditi bomo začeli zgcviaj sp)mladi, dela pa - po predvidevanjih - končali konec junija 2005.» ■ likvidacija M cluba? Velenje - Kriza, ki jo v velenjskem tekstilnem podjetju občutijo že nekaj let, najbolj intenzivna pa je v zadnjih dveh letih, bo 30. novembra verjetno dobila epilog. /a ta dan je namreč sklicana skupščina podjetja. Po dolgem iskanju mi>žne rešitve za nekaj več kol 100 za-paslenih v Velenju, po tem, ko so dogovori 7 Elradom, da bi v podjetju izdelovali elektronske komponente, padli v vodo, je namreč predlagana likvidacija podjetja. Ta naj bi bila za zaposlene bolj ugodna kol stečaj, saj naj bi jim pripadala tudi odpravnina. Naj spomnimo, da so že lansko leto imeli na dnevnem redu likvidacijo podjetja, pa so ločko tik pred skupščino umaknili. V zadnjem letu so prodali še nekaj nepremičnin in tako reševali ležko finančno siiu-acijo, saj se je v podjetju nabralo za okoli 70 milijonov tolarjev primanjkljajev. Zagotovo naj bi delo obdržali zaposleni v obratu (îrad v Murski Soboti, kjer bodo ustanovili novo tekstilno podjetje. Kaj se bo dogajalo v Velenju, pa bo jasno šele po skupščini. ■ bš f^HjS 18. novembra 2004 Starokopitneži izzivajo Evropo V Mozii ju že (l()l)io loU) deluje SrKljaisko druslAo - Zdi iižuje ljubitelje naravi prijuziK^ga pridelovanja sadja - Negujejo zlasti jablane in hruške naših preclnikov - Ohranjajo slare sadovnjake in želijo posaditi nove Lsjnskcga sopicmbra so v Mozirju ustanovili Dra^ivo sadjarjev /.gornje vSavjnjskc doline, Poimenovali so ga po Francu Praproiniku, nadučiielju v Mozirju na prelomu 20. stoletja, ki je bil gotovo največji ljubitelj in ptxspeSeVfilee sadjarstva v celotni dolini in i/ven njenih meja. V njegov sp(")min so pred mo7Ír-sko osnovno šolo ^xlkrili tudi doprsni kip. Ni torej naključje, da so v travniškega sadja. »Želimo zbrati čim več genetskega bogastva različnih sort jablan in hrušk, ki so jih gojili nasi predniki in so se Se ohranile do današnjega dne. Bojimo se namreč, da bo pri naslednjih kmečkih in dru-gili rodovih gospodarjev to sadje žrtev neprejnislj enega izi reb-Ijanja, ker je pač, ž^l, napoti ko-.silnicam in ostalim sodobnim strojem. To staro sadje je po nameni trdnem prepričanju vir vključili v v/gojo solske mladine in bi v kroi^ldh ter delavnicah krepili nagnjenje, veselje in ljubezen do takšnih sadovnjakov. Pa ne k to. Lojze Plačnik: »Seveda ne želimo le ohranhi leh sadovnjakov, radi bi pmadili tudi nove, saj mirnosti in p<^goji za to obstajajo. Na srečo so vrednost in pomen tega sadja spoznali tudi drevesničarji, pri katerih je mj^žno kupili sadike. Denimo pri Šoštanju, pri Mrio- Na razstavi so prikazali kar S3 starih sort, ki so jim dodali še 20 novejših. dra^tvena pravila zapisali ohranjanje zgodosànskega spomina na tega zaslužnega moža in v povezavi s tem tudi glavni namen« to pa je združevanje ljubiteljev naravi in človeku prijaznega pridelovanja sadja. V društvo so se že vključili številni sadjarji iz skoraj v.se doline, v tem času jih želijo pridobil i Se v občinah Luče in Solčava. Po odmevni jesenski razstavi sadja v galeriji mozirskega kulturnega doma bodo v zimskih in pomladanskih mesecih največ pozornosti namenili izobraževanju in usposabljanju o ohranjanju in načinu nege starega kmečkega. zdravja. Kakor koli neugledno je že videli v primerjavi z lepoto siidja s plantaž in drugih nasadov, je vendarle povsem zdravo, saj ni i>krt^pljeno, v njem ni prav nič kemije. Če bo Evropa od nas kaj pričakovala ali potrebovala, ji bomo lahko ponudili ravno to, česar nikjer po Evropi ni več. Tudi zaradi tega je pomen ohranjanja teh travniških sadovnjakov zelo velik, čeprav v javnost i pogosto izpademo kot .starokopitno druStvo,« zavzelo pojasnjuje predsednik društva l^ijxe Pbznik. Zelo pomemben vidik svojega delovanja vidijo v tem, da bi se sanu, v biakiih, KrSki vasi in še kje. To nas Se posebej veseli in krepi upanje.« V dju^tvu je na voljo veliko strokovnega in za vsakogiir uporabnega gradiva. Se najbolj »uporabne« pa bodo gotovo izobraževalne oblike v prihodnjih mesecih. Morda koga zanimajo izvirna imena starih sort? Na razstavi so u.speli predstaviti kar 53 .starih son, ki jih je še moč najti v Zgornji Savinjski dolini. Ob ho-bovcih, krivopeeljih, carjevičih in mc^ančkih so tu že različne vrste renet, pu sorte kralj Samo, počepovka (bogatinka), ledrov-ka (damasonski kosmaČ), de-vička, gavtroža, kanadko, krvav-ka, miklavževka, presedovka, rožmarinka, lepocvetka, Spin-celj, šriberca, volovsko srce in med ostalimi celo žocpurgerca. UiP ^^^ FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih GaSifeo, Rastko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fond po lica. Informaciie na www.stov6nicd.si ali 080 30 30. Po podatkih The Wall Street Journal Europe* se je posebni vzajemni sklad (SUBjže osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu, glede na ustvarjen letni donos. * Lipptr. T^ fteuteo Co. Zelena barva ima več obrazov Vclenjcanl hodo poleti ol)iskali Islandijo, kmalu za tem ho ol)isk \ r n)on - Na Islandiji je delo mladinskih centrov veliko bolj razvito kot pri nas Velenje - Litki MariČ, preko javnih del zaposlena v Mladinskem centru Velenje (MC), se je vrnila s tritedeaskega obiska Islandije. là je bil seveda službene narave. v MC Velenje bodo namreč v letu 2005 pripravili i/-menjavii mladih .Slovencev in Islandcev» ki bodo raziskovali obe deželi, v obeh ekipah ho po deset mladih. Najprej bodo na Islandijo potovali Skwenci, kmaJu zatem bodo v Velenje prišli Islandci. Izmenjavo bo podprla agencija MO-Vrr, torej gre za evropski projekt izmenjave mladih. Kakšen je bil pravzaprav namen Lotkinega obiska Islandije? »Pri-pravljalasem teren za pripravo naše mladinske izmenjave. Ta bo polekala v mesecu avgustu 2005. l/menjava je že potrjena, zato jc treba urediti se veliko organizacijskih zadev. Tema izmenjave bo naravna in kulturna dediščina. Mladi obeh dežel bodo spoznavali zeleno barvo na drugačen način. Zato, ker sla obe deželi zelo zeleni, vendar na povsem drugačen način. Tisti, ki Islandije Še niso obiskali, .si ne znajo predstavljati, kako zelena je Islandija, Islandci pa ne, kako zelena je Slovenija. A Islandci, recimo, skorajda nimajo dreves, mi pa veliko ...« v časa njenega obiska - g<^stila jo je predstavnica islandskega mladinskega centra-je Lolka spoznavala Islandijo, pokrajino in njihovo delov mladinskih centrih. «V popoldanskem Času sem namreč delala v njihovem mladinskem ce nt m, mlade, .stare do 16 let, sem poučevala kitaro. Veliko smo se pogovarjali o Sloveniji, ki je Islandci ne poznajo. Razlika med življenjem mladih v obeh deželah je zelo komu in čemu so namenjeni mladinski ceniri, pri nas se Se malo iščemo,« pripoveduje Lolka. Ekipa, ki bo drugo leto obiskala Islandijo.še ni izbrana. Mož-m'Kib^xlo dobili tako obiskovalci dnevnegii centra MC kot mladi, ki veliko delajo in delajo zanimive stvari. Na Islandiji so po- Lotka Marič: »isiandija je lepa, drugačna in zelo draga dežela. » velika. Islandci imajo dolgo tradicijo mladinskih centrov. Delujejo v vsakem mestu, v vsaki manjSi vasici. So zelo dobro ob-i.skani.saj so izjemno pomembni pri preživljanju prostega časa mladih. Morda tudi zato, ker so vremenske razjnere na Islandiji čisto drugačen kol pri nas. Pripravljajo številne aktivnosti za mlade, tudi izmenjave. V centrih imajo veliko pripomočkov za Sport in zabavo, delajo zelo intenz.ivno. Pri njih točno vedo, kazali velikOM VLJUDNO VABLJENI zaupanje ima ime vzajemni skladi KD www.kd-group.sl KĐ imtiinvinb CMOulk« c«9t« 206, K»00 UubIHn«. u0rHl« VMjtmM UMr C«(Heo (ur^vnMrlffl). Rntfee {«r(nHk>l In KD dvu) (obvffntU/l, ^MWIi poMbrvTi íUéůov « KO ir»»ilrn>fin s Cko. m mto ailvmim Utom cmatf ene a« na clru>M» «phiVn rn*tíih pri rxtfi »o^odMnlh MTlnn^ H Dfliieipn« ra trgu VrMneal IMU UR k» r»:« •!( »«M, io tudi prLhâû^i «vnoU i«ltko rtfi «H nJ^I M v DrtUkleitL Tdis^i pedMb se v itvikh Mle, DravfiJk. flAinu m VttdiM provir^a Ji pmMm mttmrtd Mlađa UUm m Rattlo M. 7» pcMbn) >n»*mrl tUM KQ Bond pi 7aro f# s^iiv^a* donovi na vMUv« mrUU iÈ rttflOM proviAtfr KD VI PIŠETE Proiekt Poatniskega društva Kažipot Velenje in Youth United Muendten v uvodnih dncli mcseca novembra jc Počitniško drusivo Ka?!-pol iia deltwncm srečanju v Velenju gostilo nemško orgiiniza-cijo Youih United iz mesta Muenchcn, ki je partnerska organizacija dnisiva. s kaiea: sodeluje že nekaj Ici. Srečanje je lemeljilo na ptigovorih in dogovorih oskupnem projektu, ki ga pripravljala organizaciji za mesec april 2005 in se bo odvijal v Muenchnu ler bo vključeval mlade iz obeh me si. Pieclslavilev orgaiii/aii) PtKilniško drii.^tvo Kažipot je mladinska organizíícija, ki že vcČ kol 50 Ici deluje na področju ne-ťormíilnegH izobraževřinja, mladinskega lurizma. mladinskih izmenjav in drugih oblik medna-r<5dnih mladiaskih projektov. V času svojega ol>sioja smo v okviru mcdnartidnega sodelovtinja uspeli zgraditi mrežo partnerskih organizacij po vsej Evropi, kar nam omogoča neprestano stxleiovanje v mednarodnih projektih, poleg lega pa krog partnerskih orgíinizacij nenelmo Sirimo. Na.^c delo ni osredotočeno samo na mednarodno področje, ampak delujemo mdi na lokalni in regionalni ravni s številnimi projekii, ki vključujejo mlade. Mednarodni mladinski klub Youth United je bil ustanovljen leta 2001 na osnovi medsebojnega sodelovanja mladih iz Nemčije, držav bivše Jugoslavije in drugih nacionalilel, ki živijo v Nemčiji. Cilj mladinskega kJubaje omogočiti mednarodna srečanja mladih, ki bi pripomogla k pre^prečit- vi nasilja in vojnih razhajanj, približala življenjske navade in bi temeljila na prihodnosti miru in svobode. Mladinski klub zastopa tudi delo organizacije, iment)- vane ^Pomoč od Čoveka do Človeka". Organizacija je članica regionalnega in nacionalnega združenja I IvMzM e.V Sodelovanje v prelekiosli Kontakt med partnerskima organizacijama je nastal ob pomoči gaspoda Verhovnika, ki je učitelj v Muenchnu in prvotno prihaja iz mesta Velenja, zaradi Česar je pokazal interes za med-seb<îjno sodelovanje med mladimi iz obeh mest. KasnejSii povezava med mladimi je nastala, ko se je skupina i/ Velenja, katerih znanje nem^ega jezika je relativno dobro, udeležila mednarodnega projekta leta 2003. Na lem projektu smo se dogovorili o organizaciji nadaljnjih srečanj, na katerih bodo .sodelovali tudi mladi iz Bosne in 1 lercegovine, Srbije in Slovenije. Na^e prv(î srečanje v Muenchnu je sprva temeljilo na nezaupanju in predsodkih slovenskih udeležencev do udeležencev iz Srbije in nekalerih iz Muenchna. ki prvotno prihajajo iz Kosova. Po nekaj dneh druženja so ti predsodki izginili in spletle sose prave prijateljske vezi. To druženje in skupno delo sla se pokazala kol najboljih sredstvo proti sovraštvu, ki se je razvilo v času vojne v.lu-goslaviji. Naučili smo se, da osebnega kontakta ni mogoče zamenjati s knjigami ali drugimi medijskimi oblikami. Pmjekl KO^IM 2()0:> Spoznanje iz preteklosti je tudi tisto, na katerem bodo temeljili projekti (srečanja), ki jih imamo namen i/vcvSii v prihodnosti. Iz tega razloga je nastal tudi naš moto (naslcw projekta): KOMM -kot okrajšava za Kommunika-tiv Optunislisch Multikullurell Mucnchen,oz.vslovcnŠčini: Ki> mu nika live n Optimističen Multikulturni Muenchen. Projeki je mednarodna mladinska izmenjava oziroma srečanje mladih iz dveh držav, ki bodo v okviru različnih delavnic, debatirali o (akoimenovanib težkih temah, se soočili z vprašanji na področju rasizma in ksenofobije, se seznanili s socialnimi problemimi in s cclo-tno situacijo, v kateri se mladi nahajajo. V projekt bodo vključeni mladi, ki se nahajajo v teh situacijah, in njihovi pred-stavniki ter predstavniki širše javnosti, ki bodo na osnovi svojih izka^nj na .seminarjih in drugih oblikah neformalnega izobraževanja predstavili različne pi^glede in tako pripomogli k iz-braževanju in osve.^enosti mladih oziroma k njihovi višji evropski zavest). I^rojekt bo temeljil na aspektih dveh velikih tem: - sovraslvo do tujcev, ki nastane pod vplivom medijev s plasiranjem negativnih prizorov iz v^-danjega življenja proti manjšinam in drugemu prebivalstvu, da hi s lem prikrili notranje probleme. - uporaba evropskega integracijskega procesa kol sredsiva proti sovraštvu in kol perspektivi! za svobodo in stabiln<îst na Balkanu. V projekt bodo vključeni tudi mladi, ki prihajajo iz socialno (ekonomsko) nepriviligiranega okolja in imajo manj priložnosti za neposredno vključevanje v razJične projekte oziroma aktivnosti, za katere sicer izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, vendar jim zaradi različnih neupravičenih razlogov (riisizem, ksenofobija ...) to ni omogočeno. ■ />DK Nagradna prireditev slovensiiega Imjižnega liviza 19. oktobra sem obiskal zaključno prireditev Slovenskega knjižnega kviza 2004 o Srečku Kasovelu in Primorski v Ljubljani. Namesto deklice, ki je bila izžrebana na zaključnem žrebanju v velenjski knjižnici, pa se zaradi zapletov ni mogla udeležiti sklepne prireditve, so izbrali mene, saj sem bil izžreban tik pred njo. /. gospo knjižničarko liernar-do Lukanc iz velenjske knjižnice sva se že v zgodnjih jutranjih urah odpravila z avtobusom v Ljubljano. Ob 9.00 sva prispela na Ljubljanski grad, kjer so nas vse nagrajence iz Slovenije čakala prijetna presenečenja. Po pozdravnem giwtîru smo dcíbili priročna darila. Nato nas je s humorističnim niistoponi razveselil kuUurni ustvarjalec Andrej R<»znian • Rum, pa tudi čarovnik nam je pričaral prije tno vzduí^je. Ptîskrbeli so tudi za na^e lačne želodce. Nato smo se s turističnim vlakcem odpeljali na RTV Ljublja-jia. kjer nas je čakalo snemanje oddaje. Oblekli smo si majice z Oslržkom, ki smo jDi med drugim prejeli za darilo, in se skupaj odpravili v studio. V oddaji je nastopalo veliko pevcev, igralcev, tudi naših vrstnikov. Ko smo se tako v prijetnem vzdu.^ju razšli, sem gospo knjižničarko poprosil, če bi si lahko ogledala ife stari del Ljubljane. Posebej pa me je zanimala Narodna univerzitetna knjižnica- i^eljase mije uresničila, saj mi je prijazna knjižničarka razkazala velik del naše prestolnice. lako sem se zvečer vrnil v Šoštanj p<^ln prelepili vtisw. Še bom sodeloval v Slovenskem knjižnem kvizu, pa ne le zaradi nagrade. Rad prebiram knjige in všeč mi je, da preizkušam svoje znanje vedno znova in zniwa. Mdtej Tomažin, 7. a OS Bibe Roecka Šoštanj, mentorica: Lidija Volk Regijsko ickiiiovaiije ^Iladina in aorc na OS Bil)e Ko( kd ŠoSlanj Na 05 Bibe R(k:ka v Šoštanju je v st>boto, T), novembra 2004, potekalo regijsko leknitwanje Mladina in gore za t^ovnoSol-ce s Kí^ríiške. Štajerske in iz Pre-kmurja. Iriindvajset štiričlan.skih ekip z mentorji in spremljevalci sta mentorici planinskega krožka na OŠ Bibe Ročka, ga Vido Re-har in ga. Danica Svarc,prijče so pozdravili še gospa Alenka VerhiČ. predstavnica Občine Šoštanj, kije prisotnim zaželela dobrodošlico v la najbolj duhovito ime, "Fuks-graba", in bila za svojo di^misel-nosi nagrajena s kilogramom čokolade. Posebej se želimo za aspešno izvedbo lega srečanja mladih planincev zahvalili poleg organizatorju tekmovanja tudi sponzorjem. in siccr: zavarovalnici Triglav, Cri Velenje, Me real or-ju, Mlekarni ( eleia, C eljskim mesninam, |x;karni Klasje iz C e-Ija, Donaisu iz Hoč, Lodexu iz Šempetra ter seveda Občini ScŽ-lanj in domačemu planinskemu društvu. ■ Mentorici pianinskega krožka na OŠ Bibe Ročka: Vida Rehar in Danica Švarc. Fotografije: Darko Jug Pokaži kaj znaš Vpeiek,5. IL, so v domu krajanov v Lo-kcwici mladi ponosno pok;iZali svoje latente na že tradicionalni prireditvi »Pokaži kaj znaš« v organizaciji DPM Lo-ktn'ica. S pesmijo, plesom in svojimi instrumenti se je predstavilo okrog trideset otrok, ki so se opogumili in jih ni bilo strah ne odra ne ninožičjiega občinstva. Slišali smo lahko pesmi iz ust najmlajših in malo starejših otrok. Nekaj točk so pripravili celoskupaj, v njih so petje združili s plesom in se predslavili s prisrčno koreografijo. Prav lako so navdušeno ple-sa-li malo starejši - že najstniki, ki so s kostumi in baklami pričarali čudovit ambient za izvedbo zmagovalne pesmi Ev-rovizije. Vsi gledalci in poslušalci pa so lahko bili Še posebej pon<^snÍ na mlade glasbenike, ki so se predstavili s pomočjo svojih instrumentov - harmonik, kitare, klaviatur, flavt, violine in saksofona. Prav vsi, ki so si upali pokazati, kaj znajo, so navdušili. Nekateri s svojimi glasovi, drugi s svojim nastopom, najmlajši, ki niso mogli sedeli pri miru, tudi s tem, da so skrbeli za neprestano dinamičnost na odru. Vsekakor so si zaslužili zabavo po koncu nasiopa, obenem pa .so s svojim nastopom Lokovičanom zagotovili, da se ni treba bali. da bi kulturno in umetniško dogajanje v Lokovici kdaj zamrlo. ■ Jerica Koren '^H'jAS 18. novembra 2004 25 let mešanega pevskega zbora Skale Zhor (Jelujc kol (it užina - Prepevajo prodvsoin iiainxliK^ pesmi -kakovosli se l)o{l() liiidiii ludi za širiiev programa iii za vee ijoslovanj sirom po Sloveniji Tatjana Podgoršek Sluik, 13. novtnihr« - Zborovska pouslvarjalnosi jc v Salc^i dolinizclo pestra in na dokaj zavidljivi kakovi'jstni ravni. Med ti-siimi. ki jo bogalijo in / njo razveseljujejo ljubitelje ubranega peija so ludi člani mednega pevskega zbora Skale. Lcio 2004 je zanje jubilejno, /bor namre^} praznuje 25 - letnico delovanja. Jubilej sc zaznamovali s koncer-lom v dvorani krajevne skupno-sii i>kale- Hra-^iovec, na kaie-rcm je poleg jubilantov nastopil mešani pevski zbor Mavrica '/ Vrhnike, s katerim sose pred č-asom pobratili. /-bor deluje pod okriljem Kulturnega dru-^iva Skale. Ustanovila ga je Angeles Upnik, slro* kovno pa ga je vodil» Bnla I nik, za njo je prev/ela dirigent- sko palico Alenkii Mlinšek nato Jerica Zgec, zadnja štiri leta pa ga vodi Oi^a Ulcikina. Vsem seje na prireditvi posebej zahvalila predsednica kulturnega društva Rosvita V<ïj»rinet:. V zboru prepevajo ljudje različnih starosti in poklicev, od dijakov do upokojencev, od kmetov do visoko izobraženih. Jedrca 37- Oianskega zbora tvorijo do-maCini.»C'etrlstoIelja v življenju človeka ni velika, ludi za zlx^r ne. Pomembno je, da la deluje kot celoten organizem, kol drui^ina, v kateri Člani čutijo drug drugega. Menim, daje med lakimi na^ zbor,« je pwedala zborovodki-nja Olga Ulokina in nadaljevala: «Osrednja naloga zbora ni samo prepevanje, izobraževanje, ohranjanje in pren^iianje bogatega ljudskega pevskega izročila na mlajše rcxlove, ampak ludi druž- enje. V '/boru prepevajo ljubiteljski pevci, ki jim delovanje v njem daje pozitivnoenergijo, jih krepi v samozavest i, kar je zelo pomembno za vse ljudi.« Zelezjii program zbora predstavljajo narodne pesmi, vse pogosteje tem dodajajo še skladbe skladateljev iz različnih obdobij. Glede na to, daje Olga Ulokina Rasinja, so lani uvrstili vanj med drugim ^ skladbo Večemi zvon, ki jO prepevajo v noskem jeziku. »Moji pevci in pevke pojejo z ljubeznijo, z zvrhana mero potrpljenja, kar se odraža v razpoU'«ž-enju med njimi in ludi med občinstvom v dvorani.» Njihovemu ubranemu petju so doslej največkrat prisluhnili na prireditvah v domačem kraju in njegovi bližnji okolici, na vsakoletni medobčinski reviji pevskih zbortiv Pozdrav pomladi, v Stični, S koncerta, ki je privabit v dvorano veliko ljubiteljev ubranega petja. (Mo: vos) letos pa so že prepevali tudi drugod po Sloveniji. Po besedah Olge Ulokine v zboru namenjajo pozornost kakovtv sli in množičnosti. V prihiHinje naj ne bi bilo bistveno drugače. P<«ku&ilÍbocto ohranili vedro razpok^ženje med pev- ci in pevkami, razširiti program zbora, večkrat gostovati po Sloveniji kot doslej, med prednostnimi nalogami pa je tudi privabiti v zbor Se več molkih glasov. Na jubilejnem koncertu so med drugim pixleliii bronaste, srebrne inzJate (killasow značke. Brona- stostaprejela Tatjana Miklavona in Ione Utin»vnik. srebmo Milena BLižič, Hedviki) C'erk(»\iiik.Ti« nka Jan in Silv<» Aviwrfick. zlato pa so prejeli pevci, tó v zboru prepevajo žc od samega začetka: tX^a Kumer, Marija )sna - Poimenovali so jo »Se l)om možilac^ Bojana Spegei Velenjska folklorna skupina Koleda je z začetkom letošnje sezone več kot zadiwoljna. Zakaj, nam je uvodoma povedal predsednik dra^^lva Andrej Barie: »Po dolgem času imamo zelo veliko novih, mladih članov. Jeseni se nam jih je namreč pridružilo kar 30. To .sicer ni tako veliko, če vemo, da se je pred leti Koledi na let<5 pridružilo ludi po ino članov, Vendar so na^i novi člani zelo delavni, za nami je ludi že skupen de-laovni vikend na Slemenu. Pri Koledi sedaj delujejo iri skupine plesalcev in ^ lamburaška skupina. Tako folkloristi kot tamburali izjemno dobro delajo.« To pa je letos 5e posebej pomembno, saj pripravljajo tako velik projcki, kot še nikoli doslej. Poimenovali so ga »Se bom možila«, kar že daje slut iti, za kaj gre. Andrej pravi: »To je preprosto povedano prikaz stare ohceti- Prireditev smo podnaslovih Prikaz poroke iz Časov naSih babic in dedkov. Potrudili se bomo, da bomo prikazali predvsem običaje iz Šaleške doline in okolice, torej s področja, Iqer živimo in delamo. V projekt je bilo vloženega ogromno raziskovalnega dela, Večino sta ga opravila Neva in Mile lhim-puž, iz njunih raziskav pa tudi črpamo gradivo. Projekt zato nastaja že leta in leta, intenzivno pa delamo zadnje mcsece. Sedaj postavljamo prireditev na oder. Jo namreč ne bo klasičen folklorni koncert. Prvič bomo predstavili ohcet na odru. Doslej namreč kaj takega še nismo naredili, Zagotovo bo zanimivo za vse, ki nas bodo priŠU gledat. Dejstvo pa je, da so plesalci morali za to priložnost postati tudi igralci, kar ni čisto lahko.« Pri nastaj zirski galeriji pa je odprta med tednom od 9.00 do 11.00 in od 16.00 do IvS.OO, v sc^boto in nedeljo pa med 8.00 In 12.00. ■ jp Veti ko obiskovalcev na odprtju naj pomeni tudi veti ko dobronamernih kupcev. v mestni galeriji Savina Vybihal Di^evi bodo v rnesliii galeriji od[)i1i novo razstavo Šoštanj - V mestni galeriji v Šoštanju bodo drcvi (četrtek. 18. nčo z naslovom The Besi of... Esti Pan-krock. PloSčoje posnel v studiu Gongz Zciranom ( alicem - Zev kijem (BFM) in ekipo prijateljev iz matičnega banda, Igor- jem, Ilansonom in Primožem, Produkcijskoje ploSča pankro-kovska, ne teži k popolnosti, temveč slavi na iskrenost in na nepokvarjeno duSo. Na ploSčku je 16 neobru/^nih biserov,tedni pa prihaja na TV-pasiaje tudi prvi videospot. Posnet je za komad Spomni se zdaj, ki prepeva o zavoženih idrijskih košarkarskih športnih herojih mnogo lel po njihovih največjih uspehih. /nielkooH osvajajo FATopo Potem ko se je nekaj slovenskih glasbenih izvajalcev že usjiešno podalo na trnovo pot osvajanja tujine, so se na vlak hrabrih in uspešnih zavihteli ludi Zmelkoow. Svojo uspešnico z zadnjega CD-ja Rimariz Rima so posneli v angleški verziji (Rhymer from Rome - inlerna-tional) 1er jo ponudDi nekaterim tujim založbam. Z eno od njih trenutno potekajo intenzivni razgiworio izhodiščihzaptxi-pis pogodbe. Da bi se izognili morebitnim očitkom glede izgovorjave so fantje za vokalni del najeli nalive spikerja, kije svojo vlogo izvedel odlično. Bolj \'|'>rašljivo je, kako bo tujina sprejela nekatere odlične, a precej lokalno obarrane štose, s katerimi Zmelkoow šarmirajo svoje fane na domači strani meje. Spev s prvini alhiinioni Domači oarodnozabavni ansambel Spev pripravlja v petek. 19. ntwembra ob 19. uri,vvečna-menski dvorani v Vinski (îori promocijo svoje prve zgoščenke. i'Iani zasedbe, kije na letošnjem festivalu Graška gora poje In igra osvi^jila zlato priznanje strokovne komisije, nagrado za najboljšega debitanta in drugo nagrado občinstva, bodo predstavili album Klic ruševca. Fantje obljubljajo veliko zabave, predvsem pa izredncj kvalitetno glasbo vseh nastopajočih. PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. ^agovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. 1. MAGAZIN-Ne tiče me se 2. KYLIEMIN06UE* I Believe In You 3. EMINEM-Just Lose It V tokratnem izboru je največ glasov prejela splitska skupina Magazin, Skladba Ne tiče me se datira v letošnje poletje, z njo pa se je skupinapredstavllana letošnjem Splitskem festivalu. Skladba je našla mesto tudi na njihovem trenutno še zelo vročem zadnjem albumu z nenavadnim naslovom Paaa... LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aii 897-50-04 ail SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 14.11.2004: 1. PTUJSKIH 5: Naj odmeva veselje 2. BRATJE IZ OPLOTNiCE: Ko se zmrači 3. ZALOŽr^lKI: Moj smeh 4. BiSTRlŠKl ODMEV: Važno da bo Martin 5- GREGORJI: Ribice Predlogi za nedeljo, 21.11.2004: t ČUKI: Na zdravje 2. DORl: Mačekvtaklju 3. HĚNČEK: Daj vina gor 4. KMETEC; Se še spominjaš 5. SLAKI: Dolge noge ■ Viti Grabner 12 VRTILJAK '^HjĆi 18. novembra 2004 »Za prijatelje si je treba čas vzet se pove-selit in včasih potrpet...,« je na prav posebni žurki v živo zapel Andrej Sifrer. Sledila je tista: »Vse najboljše za te, Rajko.« ja, bilo je v petek zvečer, v veseli in izbrani družbi prijateljev in najožjih sodelavcev velenjskega televizijca, nekoč zavzetega glasbenika in menedžerja, Rajka Djorclje-viča. Ta večer je ne le praznoval, ampak tudi nastopal skupaj z glasbeniki, njegovimi dolgoletnimi prijatelji. Koncert 50 zvezd za otroke je bil le uvod v praznovanje njegovega abrahama ... Rajko je praznoval abrahania vpetek. takoj po polnoči je 4 začela praznovati njegova Helena. Tokrat sta se oba oblekla v belo. Usklajeno. Elegantno. Peli in igrali so to noč kar obema hkrati, saj je* konec koncev, njuna življenjska pot prepletena že skoraj tri desetletja. Poleg hčere Jane in sina Alena pa imata še eno skupno ljubezen - ljubko vnukinjo Tio. 4 Isti dan, v petek, 12. novembra, v nebesnem znamenju škorpijona, pa je bila rojena tudi žena znanega in uspešnega koroškega podjetnika Jožeta Kozmusa, direktorja Preventa. Gospa Silva je torej praznovala na isti dan kot Rajko. Na isti zabavi. Let pa ne izdamo, ker se za dame to ne spodobi. Lahko pa izdamo, da sta se z možem lepo zabavala. \eHko /^idnjicc spel modne Kar pogumno v o/kc kavboj-kc! Sprehod mimo ncwyorSkih izložb kaže na nove smcrnkc: nič več luik s pridihom anorck-sijc, Icmvcč plastično lepotico z zaobljenimi zadnjicami. Po v/oru /vczdnic Jennifer Lope/ in Doyoncc, ki ponosno treseta svoji zajetni zadnjici, so nc-wyorski irgovci izložbe napolnili s stotinami lutk z okroglimi zadnjicami vzelo nizkih kavboj-kah- To velja tako za trgovinice spoulično modo kol za bolj uveljavljene in dra:?-je blagovne znamke. Pri proizvajalcu izUv^benih luik Goldsmilh pravijo, da gre za absoluten trend, saj lutke izžarevajo veliko spolno privlai^nasi, Obsodemwi popularne kullu-rc z velikimi ženskimi zadnjicami se vleCe že od začetka devetdesetih, natančneje lela 1992, ko se je raper Sir Mix-a-Loi s pesmijo Baby Gol Back zavih-lel vis^^ko na glasbene lestvice. Tudi sicer je navdušenje nad tem delom telesa najbolj razvpito v afroameriSki kiiliuri. Za veliko, a ćvrstn zadnjico imajo celo poseben izraz: "ghetto-boo-iy". Nekalere (ne)srečnice,ki jih narava ni obdarila z obsežno zadnjo platjo, si celo na riizliOne načine optično povečujejo ta oboževani del. Mogoče jc tudi obiskali plasiičnega kirurga in se dogovorili za operativni poseg. V zadnjih Iciih je bilo med zvezdniškimi zadnjicami največ govora o "lastnini'^ Jennifer Lopez. Laiino zvezdnica naj bi ta dragoceni del telesa celo zavarovala za veliko vsoto denarja. Že vw kol ilvajset lel vedo /a luinke kajenja_ Laboratorij, kaiorega lastnik ]e ameru^ki tobačni gigant Philip Morris, je razkril dokaze o tem, kako je podjetje že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja dobro poznalo negativne učinke pasivnega kajenja, a svojih ugotovitev ni nikoli razkrilo javnosti. Nemški laboratorij INBIFO je zbiral znanstvene dokaze. Slrokwnjaki so namreč v laboratoriju izvajali zelo po- drobne lesle o učinkih kajenja na zdravje ljudi, leste so v glavnem izvajali na živalih. Ze leta 1982 naj bi pristojni laboratorija INDIFO Selom tobačne tovarne posredovali informacije o lem, da so podgane, ki so izpostavljene pasivnemu kajenju, v večji ncvarnosîi za poškodbe sluznice mîsu v primerja\â s podganami, ki so cigaretni dim vdihavale neposredno. Prav tako naj bi se pri njih pogosteje pojavljal rak nosu. O vsem naj bi nemudoma poročali svojim 5-ofom, vendar pa njihove ugotovitve vse do sedaj niso bile objavljene. Tako so se pri INBIFO osredotočili zgolj na objavljanje za Philip Morris in tobačno industrijo »uporabne« ugotovitve. To pomeni, da so napadali ludi vsak poskus neodvisnih znanstvenih predvidevanj In raziskav o povezavi med kajenjem in rakom na pljučih. V enem izmed tovrstnih zatiranj raziskav so pri INBIFO celo objavili rezultate epidemiok^ke študijo o vplivu zelenega čaja na pljučne tumorje. Predstavnica za tisk podjetja Philip Morris International do .sedaj obtožb ni komen-lirala, povedala je le, da pristojni podjetja do sedaj niso imela Časa prebrali obtožb. Leie/i laksi v obdobju misiednjih polili loi bo v Veliki Britaniji v uporabi loteči laksi, ki bo v le nekaj mi* nuiah potnike prepeljal iz katerega koli konca Londona v sre-diSčc mesta. Vožnja bo stala okoli 4(1 angleških funtov. Tako imenovano plovilo Jetpod bo za svoj pristanek potrebovalo le okoli 150 metrov doigta pristajalno .stezo, kar je le desetina običajne prislajalne steze. Znanstveniki londonskega podjetja Avcen, kjer so razvili neobičajen taksi, so povedali, da bo leteči taksi na uslugo prav vsem v časovni stiski in bo zaradi vistv kega števila opravljenih prevozov dnevno precej poceni, najverjetneje vožnja ne bo stala več kol običajnavožnjasčrnim tak- sijem. Jetpod bo lahko tia enkrat prepeljal pet potnikov. Vo-ziicî bo zaradi /voCuc zasčile precej liho. Nakup vsakega bo stal okoli 550.000 angleških Tuntov. Tesli varnosti tovrstnih prometnih uslug pa bodo izvedeni že v prihodnjih 18 mesecih. Je Allantida le cKlkrila? Ameriški raziskovalec, ki je na sledi izgubljenega mesta Atlantido, jc na morskem dnu med Ciprom in Sirijo naletel na strukture, za katere ni dvoma, dajih jc izdelala človeška roka. Robert vSarmasl, kije prepričan, da se slavno mesto skriva v najglobljih predelih moijavokoh- ci C^ipra, namerava podrohnej,^ poročilo za javnost predslaviti te dni v novi knjigi. Za sedaj je ptTvedal le, daje našel dokaze, ki nakazujejo, da se v globinah morjti med Ciprom in Sirijo nahajajo ostanki davne civilizacije. Skrivnost Atlantide • ali jo sploh obstajala in zakaj je izginila -že več desetletij podžiga domišljijo razisktivalcev. Večina jih verjame, da je davno civilizacijo uničila katastrofalna poplava. do katere naj bi prišlo okoli 9,000 let pred našim štetjem. Atlantida velja za mogočno civilizacijo; njene prebivalce pa naj bi zaradi polilepnosli in pod-kupljiv. In bi se teja hrama ljudje še lx)lj izogtl')uli. Vk m manj los Pri nas iLstanavljamo že vse več LAS-ov. tn še več bi jih bili^ Ireba inlx^lje pv vezati. M nogi ve rý.\n\c}í >, d a večja učinkovii ljudje imeli sivih las. Pomoc iiilcidiiti Podatki kažejo, da tudi vse veC mladih dobh'a socialno pomcK. Se večje ta-kili, ki doNvît družinsko ptv mt>č. Pomoč svojih slarsev. Mirko in Jaka ť udno je, kako to, da /gornja Savinjska dolina tako zaostaja, ko pa imavtó več vodilnih. Tako Mirko Zamernik kot Jaka Pre-sečniklxísla vxxiila svi'iji pc v slanski skupini. Ljudje oa tem koncu pričakujejo, da jim Ixxlo ti vodilni pčih praznikih so vse bolj aklivnl D-a ne bi bili kup<.'i preveč pasivni. V knjižnico Velenjčaiii IxxJi'î laliko že v soboto obiskali novo knjižnico. Vendarle "praznično" - ob dnevu knjižnic. DekraojolxxJolalikot">lv iskiili drugo leto. Hilr^ši zasuk V Mozirju so nekateri navdušeni nad gradnjo krožiščaBojdasoslSali.da so se povsod, kjer so taka krožišča že uredili, nuioge stviiri hitreje zasukale. KREDITI DO 6 LET OBREMENITEV DO 50% ODPLAČAMO STARE i KREDITE I 031/62^506.03/5410-317 V SREDISCU Zima je že zapretila Uradno (U^žurslvo od ponedeljka dalje - I)ol)i() pripravljetii tia zimo - Verjili sprememb v organiziranosii in naiinu dela ni - Tudi voznilvi so si dolžni pravočasno zafíolovili uslre/no zimsko opremo Tatjana Podgoršek vSrcdi prejšnjega tedna je sneg žc na rahlo pobelil ludi nižine in opozoril na prihajajoči zimski Čas. v katerem bodo vo/ne r a/m ere prccej drugačne ko\ ao čez lelo. /a izvajalec zimske slui^be se sezona uradno začne 15. novembra in konča predvidoma 15. marca prihodnje leto. In kako so pripravljeni na la čas? PliP Velenje: Prosnun i/vdjanja na osnovi pripimii) in polrel) MarJjm OnHlnik vodja zimske službe na PUP-u, Podjetju za urejanje prostora Velenje, je povedal, da so se na zimsko sezono 2004/2005 dobro pripravili že pred časom. Večjih sprememb v organiziranosti in načinu dela v primerjavi z lansko sezono niso predvideli. »Lani so nas lokalna skupnosl in občani pohvalili za opravljeno delo. Letošnji program smo izdelali na osnovi izraženih pripomb in potreb naročnikov.« /imskasliii^ha omenjenega podjetja je podpisala koncesijo z Mestno občino Velenje za izvajanje službe na 37 kilometrih mestnih. 11 kilometrov primestnih, 18,5 kilomeirlh lokalnih ce.si m 17 kilomeirih javnih poti. Poleg lega pa še za čiščenje kolesarskih poti. pločnikov, irgcw in parkirnih površin, 'leh je približno 500 tisoč kvadratih metrov. »Za vsak del površin je predviden drugačen način izvajanja zimske sluil>e, pa tudi različni pristopi. Najprej moramo zagotovili prevoznost cest do zdravstvenih domov, policije, polem pride na vrsto čiščenje drugih površin, Ze lani smo v strogem središču mesta posipali površine .samo s soljo, na přimést nih in lokalnili eeslah in cestnih površinah pa smo prevoznost zagotavljali s kombinacijo soli ter peska.« /a opravljanje zimske službe imajo na PUP-u na voljo 8 plugov. K) posipaieev, eislerno s slanico oziroma napravo za pripravo slanice, za odvoz snega so predvideli Štiri oziroma pet vcv zil in raznih nakladalccv. Pri delu jim bo pomagalo osem podi-zvajalcev. Vzalogovniku imajo za zdaj približno 80 ton soli, po-sipnega peska pa blizu 20 kubičnih metrov. Samo toliko zalo, ker ne pričakujejo, da ga bodo že na začetku zimske sezone potrebovali več. Poleg tega, pojasnjuje Brodnik, lahko nap<^l-nijo deponijo z več kot 50 kubičnimi mclri peska všlirih. petih urah. V zimski službi imajo predvidenih 11 delavcev za pluženje, 15 za p(Kipavanjev24-ur-ncm dežurslvu, za vodenje službe pa sest dclavcev. Na območju občine Šoštanj so podpisali koncesijo za izvajanje zimske služlx: lev mestu Šoštanj. Za opravljeno delo zimske službe so lani zaslužili blizu 30 milijonov, na območju občine SoJtanj pa od pel do í^est milijonov SIT Kol je.^e povedal Maijan Brodnik, so polegže omenjenih skle- nili dodatne pogodbe za opravljanje zimske službe še z velenjskim (iorenjem in nekaterimi krajevnimi skupnaslmi v mestni občini Velenje. Prav tako st^ se za čiščenje parkirnih povr.Šin dogovorili ludi z nekaterimi upravlja Ici blokov. bičnih metrov posebne raztopine. V naslednjih dneh bodo postavili približno 18 tisoč komadov snežnih kolov in blizu 6000 zimskih prometnih znakov. Delo v zimski službi so razdelili na posamezne faze. Prva je nastopila v ponedeljek z uvedbo dežurne službe» druga predstavlja dodatno pripravljenost ekip na domu ob slabi vremenski napovedi [Hdrometeoro-loškega zavoda in p<5slabšanju vremenskih razmer, tretja faza pa nastopi ob pričetku vse- Marjan Brodnik, vodja zimske siužbe PUR Veienje: »Lani so nas nekateri občani in občinska uprava pohvaiili za opravijeno de/o v zimski službi, a VOC Celje: nivni preleklih lele V ponedeljek je uvedla redno dežurslvo na posameznih cesl-novzdr^cvalnih enotah (med drugim (ud: na cestnih bazah v Velenju in M(^irju) tudi družba Vzdrževanje in obnova cest ( 'e-Ije, ki vzdržuje državno cestno omrežje v celotni ccljski regiji v skupni izmeri blizu 720 kilometrov cest 1er 820 kilometrov lokalnili cest in javnih poti. Od tega je cestna baza v Velenju zadolžena zazagotavljanjc pjwoi-nosii na dobrih % kilometrih državnih cest 1er v občini Šmartno ob Paki na IS,6 kilometrih lokalnih cest in ja\'nili poti Po zagotovilih Matjaža Kapi-tlerja. vodje zimske službe na VOC-u, so priprave na zimo Matjaž Hapitier, vodja zimske siužbe VOC Celje: » Ne le zimska služba, tudi vozniki so dolžni pravočasno oprem/-ti svojega železnega konjička za zimske razmere.» splošnega sneženja. »Ob tem moramo opozorili udeležence v prometu, da so dolžni pravočasno zagotoviti ustrezno zimsko opremo za svojega železnega konjička, na strpnost v prometu včasu pluženja in izvajanja zimske službe. Vedeti je Ireba, da prednostna dela na cesinih odsekih niso enaka. Po pravilih je prevozna tista cesta vi.šjega razreda, na kateri snežna odeja ne presega 10 centimetrov, na cestah nižjega razreda pa 15 ccniimeirov, promet pa je možen z uporabo zimske začeli že septembra. Takrat so namreč pripravljali izvedbene programe zimske službe za posamezne naročnike. Za vzdrževanje vseh cest v zimskem času so predvideli 58 vozil in strojev, opremljenih s sodobnt) tehnologijo in specialno zimsko opremo (čelne iVeze, stranski odmetale!...), prav tako naj bi zagotovili zadostne količine po-sipnih materialov. Po predvidevanjih bodo za sezono 2004/2005 potrebovali približno 8000 Ion soli, 12 tisoč kubičnih melrov gramoza za posipanje in 70 ku- opreme,« je podčrial Matjaž Kap i tier in nadaljeval «Prav tako nam po zakonodaji in ne glede na dolcn^ila pravilnika ni potrebno nujnozagotavljaii prevoznosti v obdobju izredno močnega sneženja, žametov, plazov. Podobno velja za poledico, če le ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Vsekakor pa zagoiav-IjcUTio, da bomo izvajali zimsko službo na ravni preteklih let,« je še povedal Matjaž Kapiller. Sneženje naj vseeno počaka V občinah Mozirje in Nazarje ta zimsko vzdrževanje občinskih cest in njihovo prevoznost slvrl>i Javno podjetje Komunala Mo/irje« ki te ceste tudi .sicer redno v/držiije. Jasno Je. da so občinske ceste razdeljene na lokalne ee* ste in javne p«iti, vse pu so določeni tudi prednostni razre zakonsko predpisanih določilih. V občini Mozirje skrbijo za 77 kilometrov lokalnih cest in 37 kilomeirov javnih poli, v občini Nazarje pa je prvih 37. drugih pa 22 kilomeirov. V Mozirski občini podjetje samo opravlja celotno zimsko službo s pluženjem in posipanjem na 39 kilometrih ccst, preostale kilometre plužijo kooperanti podjetja in krajevnih skupnosti Mozirje ter Rečica ob Savinji, za posipanje pa skrbi podjetje na celotnem omrežju občinskih cest. V nazarski občini podjetje pozimi v celoti oskrbuje 7 kilomelnw ccst, njegovi kooperanti plužijo nadaljnjih .sedem, ostalih 45 pa vse tri krajevne skupnosti s svojimi kooperanti Pripravljalna de- la so seveda opravili že pred časom, lo pa pomeni postavitev snežnih kolov, pripravo strojev in priključkov ter nakup peska in soli Zelo podobno skrbijo za zimsko službo na mnogih kilomeirih h^kalnih cesi tudi v osiahh občinah, ki imajo s kmeti in ostalimi lastniki ustrezne mehanizacije sklenjene letne pogodbe. UJP Zima preseneti le nepripravljene Šoštanj - V občini Swîanj so na zimske razmere pripravljeni. S pt^djeljem Andreje, d. o. o., imajo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju lokalnih cest, ki so v pristojnosti obilne, v zvezi z vzdrževanjem drugih lokalnih javnih površin in poti pa so sklenili dogovore s krajevnimi skupnosiml lako da začetek zime v .Šoštanju čakajo pripravljeni, je povedal Darko Čepelnik. ■ f^^P Vrste pri vulkanizer]ih Med 15. ii()vojnl)i()iii iii 15. iiiar('(Mii je ()l)vc/na zimska opix^na Milena KrstiČ * Planine Velenje, 11. novembra - Med 15. novembrom in 15. marcem ter tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozliča in ko je vozišče zasneženo ah poledenelo» morajo imeli vozila predpisano zimsko opremo. Vozniki to pravilo, ki ga določa uredba, že poznajo, /alo so bile ob prvem snegu, kise je sramežljivo pojavil prejjvnji leden» pri vulkanizerjih že dolge vrste. Za zimsko opremo motornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramtTv, in priklopnih vozil, ki jih vlečejo, se štejejo zimske pnevmatike (na boku imajo proizvajalčevo oznako «M -H S«) na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni tiikrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča, kar se kaže tako, da za pnevmatiko ostajasnežnasled- Navai je bil samo ob snegu p potem pa se je umirilo. (Mo: vos) Kako smo v Velenju počastili dan diabetesa Kulturni del praznovanja jc bila proslava v Domu za varstvo odraslih z recitacijami varovancev in nastc>pom njihovega pevskega zbora, predavanjem o osteoporozi in otvoritvijo slikarske raz-siave. Proslave se je udeležilo blizu 100 vřirovancev doma, članov Društva diabetikov Velenje in občanov. Med vabljenimi gosti so ]'»ili predstavnik Zveze dra^tev diabetikov Slovenije, vodja Lekarne in vodja Laboratorija- V posebno veselje in čast nam je bilo, da se nam je pridružil velenjski župan gospod Srečko Meh. Ob odlično pripravljeni dietni zakuski iz domske kuhinje seje razvil živahen in dolg razgovor. Športni del praznovanja pa je bila udeležba na Pohodu proti sladkorni bolezni. Na znak sirene smo \o6no ob U. uri krenili od Eri-ne Tržnice proti jezeru, Pot so dobro varovali naši Člani v varovalnih telovnikih, Glavnina pohodnikovje na jezero prispela ob 11-37. Tam smo jih pričakali s Čajem in jabolki. Kljub izredno neprijaznemu vremenu seje pcíhoda udeležilo 114 pohodnikov, med njimi tudi 5-letna dvojčka Jaka in Nejc ter 8-letna Azra in njena 5-letna sestra Ajla. Prvih 90 evidentiranih pohodniktwje dobilo pelerine, vsi pa priznanja firme Novo Nordlsk za udeležbo. Najmlajše smo obdarili s čokoladi-cami. Vzdušje je bilo ves čiis pohoda odlično. Z-elo smo veseli, da se nam je na pohodu pridružilo veliko nediabetikov- ■ /C "«^ČaS 18. novembra 2004 Habit, zanesljiv partner Podjetje Habit d.o.o.. Velenje, je že več kot desetletje povezano z razvojem mesta Velenje in celotno Šaleško dolino. Ustanovljeno je bilo leta 1991, i namenom zagotavljanja kakovostnega upravfjanjd s stanovanji in nepremičninami in temu poslanstvu ves čas sledijo. Podjetje je v stoodstotni las^ Premogovnll^ Velenje. »Pri zago^vljanju pogojev za čim bolj prijetno bivanje smo pogosto vpeti med žeiie in možnosti. Včasih se znajdemo celo med možnim In nemoGOčm Odvisni smo od zakonodaje, podrejeni pravilom Igre, postopkom, urejenosti okolja, infrastrukturi ir) Se čem. Znotraj teh omejrtev se trudimo, da se uporabnikom čim bolj približamo, da jim čim večkrat pndemo naproti, da smo jim dober In zanesljiv partner»» pravi direktoríca Habita Zdenka Berlot. »Zavedamo se, M<šne so naše naloge. Veliko smo že napravili, odločeni pa smo, da naredimo Se korak naprej. Pri tem mislim na več|o preglednost poslovin krajSe odzivne čase.« Na drugi sbani si tudi sami želijo korektnega odnosa uporabnikov do njih, predvsem pa do referentov na terenu. Rezervni sklad se je prijel LetoSnje leto je bilo za Habit precej razgibano. V praksi so se začela uvellavljati določila novega stanovanjskega zakona. Veliko zadev je bilo treba na novo zastaviti. »Pri tem mislim na rezervni sklad, na vnos stavb v register stavb, pričenjamo z označevanjem stanovaní, intenzivno vrnimo izterjave obveznosti in še bi fahko nadevala. Rečem iatiko,dasmopntemiispeSnun da se trudimo odpraviti tudi tiste pomanjkljivosti ali nedorečenosti, ki se kijubtrudu še pojavljajo.« V Hab^ so zadovoljni, da so zbiranje denarja v rezervi sklad, kar je bilo uzakonjeno, potem pa z različnimi razlagami tako medijev kot posameznikov oteženo, spravili na zavidljiv nivo. <4judje se vse bolj zavedajo« da lastnina stane, da morajo kot lastniki vzdrževati tudi skupne naprave in dele. Večja vzdrževalna dela bo mogoče opraviti le tako, da se bo zanje zbiral denar« Vpis etažne lastnine »Smo v zadnji fazi vpisov podatkov v register stavb. Na tem področju je bilo v preteklosti kar precej težav. Nekaj so jih povzročale neurejene ra^erevsamem prostoru, nekaj vedno nove in nove zahteve zakonodajalca, Zmedo v zadnjem času povzročajo Uidi različne informacije v zvezi z interventnim zakonom o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljilko knjigo. Interventni zakon dejansko preneha veljati 19. novembra, a se tudi po prenehanju njegove veljavnosti vpis etažne lastnine »normalno« nadaljuje. Sprejet je bil z namenom, da posameznikom, lastnikom stanovaní, omogoči vpis lastnine pod posebnimi pogoji,« pojasnjuje direktorica Habita. Sprememba, ki nastane po 19. novembru je le vtem, v nadaljevanju postopkov kot predlagatelj vpisa ne bo mogel nastopiti posameznik, ki mu ie interventni zakon to nx)žnost dal. Kot predlagatelji bodo nastopili vsi, z vsemi potrebnimi listinami. Pogoj bo v tem pnmeru tak, kot je že bil pred interventnim zakonom, da se N^iše v katasterstavb celotna hiša. Upravljanje zahteva za to usposobljene Ijud »Letošnje leto pa je bilo kar precej razgibano tudi zaradi sprememb znotraj Habita. Upokojiti so se kar štirje delavci. Zanje smo poiskali zamenjave. Novi so se na novo usposobili In se še usposabljajo, saj se dobro zavedamo, da je delo z našimi kupci odgovomo in zahtevno.« V Habitu se poleg upravljanja s stanovanji ukvarjajo tudi s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, za kar so usposobljena agencija s certifikatom. Sedež agencije je naŠaleški18d. Pred vrati je zima Pred vrati je zima. Kako bogata bo s snežnimi padavin^l in do kam bo pustila mrazu, da gre. bomo šele videli. Nekateri je ne marajo, kerssebojpnnašatudi nevšečnosti. Ena od njih je sneg, ki ga je treba očistiti z dvorišč, parkinšč, vhodov ...«Zato že sedaj pozivamo lastnike stanovanj in poslovnih prostorov, da tako kot so prejšnja leta tudi v prihajajoči zimi poskrbijo, da bodo očiščene In prehodne vse pohodne poti mimo objektov, pločniki in intervencijske poti. Sproti pa je treba odstraniti tudi ledene sveče, ki bodo gotovo visele z žlebov in streh, da N prišlo do kakšne nesreče,« svetuje direktorica HabrtaZdenka Berlot. Hiatrica RAČUNALNIKI > DIGITALNA FOTOGRAFIJA > GSM OPREMA > GSM SERVIS mA'3, mmj Skoraj ga ni, ki lii $1 danes življenje znal predstavljati brez računalnika. Če tudi enim služi zgolj zato, da si s kakino Igrico, odigrano z njegovo pomoiSjo, skrajšajo kakšno pusto urico. Da je le kdo, s katerim se da igrati! In da le imaš koga, Id dela na tvoj ukazi Ponudbe na področju računalništva in opremejedanesnatrgu veliko.Sepa med seboj razlikuje. Poznavalci in potrošniki to vedo, zato se pred nakupom pustijo temeljito seznaniti z vsem, kar jim je na voljo. Mi bi vam tokrat radi predstavili trgovino Matrica. Znajo svetovati Gre za računalniško trgovino v središču Šoštanja na Kajuhovi 9. ob avtobusni postaji, kjer boste, če boste stopili vanjo, navdušeni. Ne samo zato. ker vam bodo v njej zaposleni znali pojasniti vse. kar vas zanima, zn^i vam bodo tudi svetovati. Pa še nekaj bodo znali, kar Je zelo pomembno danes, ko so marsikje prepričani, da smo že vsi pravi računalniški geniji, zato si še vprašati ne upamo, dane bi ii$adli smešni... Odgovoriti vam bodo znali na vsako vprašanje in pojasniti vsako reč. Tudi po telefonu 8911 666 vam bodo kaj pojasnili. Če jim boste poslali faks, pa odtipkajte 8911 667. Ponudba Računalniki, miške, tipkovnice in oprema, web kamere, prenosni pomnilniki, diski, CD IN DVD pekači, grafične in zvočne kartice, hladilniki in ventilatofii za hlajenje PC-ja, različni kabli, pripomočki za tiskanje, foto papir in črnila; tudi igralni pripomočki, kot so volani, igralne palice... V Matrici pa boste našli Uidi DVD DivX predvajalnike, ki predvajajo slovenske podnapise; GSM opremo (baterije, torbice, polnilce, slušalke, prostoročne sete ...) ter digitalne fotoaparate In opremo zanje (kartice, baterije, stojala, polnilce, torbice...) Eni redkih, ki servisirajo GSM-e Matrica je ena redkih trgovin v Šaleški dolini, ki servisira tudi GSM aparate. Samo po sebi pa je umevno, da servisirajo tudi računalnike, čistijo viruse in nadgradijo vaš računalnik. Kot zanimivost: računalnik vam lahko tudi »navljejo«. Temu se reče PC Moding, pomeni pa preprosto to, da lahko Iz PC'ia iztisnete največ, kar je možno, tudi s pomočjo dodatnega (lahko tudi vodnega) hlajenja računalnika. Nekaj primerov cen Računalnik AMD 2400, 258 mb ram> 80Q6d{sk,CDRW,VGA64n3MB od 69.990 tolarjev dalje. Monitor LCD, 17-inčnr, od 73.990 tolarjev dalje. Tiskalniki že za9.890 tolarjev in naprej. Digitalni fotoaparat, Olympus C 370 3,2 Mpix 3)c, optični zoom, 37.990 tolarjev. Kako plačati? Lahko s karbcami BA. maestro, karanta, visa, eurocard. american express, moblmoneta. Lahko s položnicami na 24 obrokov ali natrajnik, pravtako na 24 obn^kov. Kdaj priti? Kadarkoli od ponedeljka do petka od 9.do19.ureln v soboto od 9. do 13. ure. Le ob nedeljah In praznikih jih ne Iščite. Takrat imajo zaprto. MATRICA računalniki • digitalna fotograllja * GSM oprema - GSM servis Kajuhova 9, Šoštanj, tel.: 89-11 -666, fax: 89-11-667 Unihit d.o.o. POTOPIS Kuba POT: VELENJE- MUNCHICN -VARADBRO - HAVANA - VINA-LES (CAY() JUTJAS) - SANDING - MARIA LA (ÍORDA {LA lUJADA) - CIENFUEGOS -TRINIDAD - SANCTI SPIRITUS - SANTIACiO DE CUBA -BARACOLV - HOLGUIN - HAVANA - VARADERO - MDNC-HEN-VELENJE ('as polovanja: 30 dni NAČIN PREVOZA: najel avlo, avtobus, laxi CENA POTOVANJA: letalska karla - l32l)0Usil, turistična kartica - 8000 sil, oMalo -180 0{}0 sil 1. del Sabina» Marko, Urška, Kalarina. Na kraiko in ljubkovalno: SMUK. Konec šolskega lela je pomenil čas izpitov; zaključevanja ocen v §oli, čas Ur.^kinc diplome ... in kar naenkrat je bil pred nami tudi čas odhoda. Prvi slik s Kubo jc bilo varadersko letališče, prvi viU pa vroč, težek, vlažen zrak. iežko dihanje, potenje in posledično počasnejše premikanje. Bomo zdr/ali cel mesec v takem? Pri iskanju laxija do Havane spoznamo še 6 Slovencev in skupaj dobimo zelo ugoden prevoz. Dober uvod. Prvi pogledi skozi okno nas očarajo. Palme» sla ri ameriški avtomobili ... Na Kubi smoî Po nekaj dneh v Havuni se poča&i navadimo na lat i noa mer i ški rilem. Stanujemo pri domačinu. Acclu. Ae prvi večer poskusimo l>cli rum in se opiti od dolge poti in alkohola kmalu /valimo v po.stelje. Naslednji popoldan preživimo v (asi de la Mušica, na plesni matineji. Igra nam orkester, Kubanci nas presenečajo ? obvladovanjem plesa. Uvajamo se v kubanske zabave in se učimo prvih korakov salse. Ko se zabava okoli 20. ure konča in spel pridemo na svello, je okoli nas skupina mladeničev, vabijo nas na domačo zabavo, na večerjo, p^mujajo nam zasionj prenočišča. Komaj sejim izmaknemo in sczbelo lado (najcencjšiiaxiza turiste v Havani) pripeljemo k Acelu. Tu pa nas čaka že nova zabava. Večerja in obvezna animacija, kitara, ropolu-Ije, palčke, obložene mi7e. Spelje obvezen rum. Domačini so res pravi veseljaki. Vsepovsod na poti ic spremlja glasba, naj bo lo na avtobusni postaji, v trgovini, na ulici... Ljudje poplesujejo, se ti veselo smejejo in videti je, da so popolnoma srečni. Spreh(»d pti Havani, Mu/«J revolucije, vožnja po stari Havani s kočijo, Ca-pitt»lio, IVg revolucije, Makcon, pokopališče Krištofa Kolumba ... (ťolo 1) /aradi izjemne vročine (nad 35 C) se veliko vozJmo s taksiji, ko smo na ulicah, pa počasi in/veliko vode raziskujemo prcsiolnico. Na pol podrte hiše na eni strani, luksuzni hoteli in muzeji na drugi. Ko vstopiš v hišo, navzven skromno in včasih zanemarjeno, se pred tabo odpre prav prijetno domovanje. Nekaj sob je okrašenih s kičastimi dodatki, velika terasa. Havana ima .svoj čar: Kubanci se radi ozirajo/a turistkami, Kubanke paiŠČejo svoj za.služek pri turistih, Ta posel je tako razširjen in znan, da je vsak turist na Kubi potencialen uporabnik najstarejše cbrli. Dekleta brez sramu pristopajo k fantom, četudi se po ulici spreliaja v družbi svojih prijateljic. In prav osladni so pogledi na ostarele belce v družbi mladih Kubank... Po 3 dneh se (odpravimo na plažo z javnih avtobusom. Znajdemo se v množici Kubancev, nihče nam ne zna razložiti, kako naj pridemo do kart, sonce neusmiljeno pripeka. Pri prvem avtobusu '*izvislmo*'. Po 1 uri Čakanja nam uspe. Tudi izstopimo na pravem mestu in že zagledamo našo prvo ku-batisko plažo - Santa Maria, 'Ibjplcu- dni. Za večerjo si privoščimo jastog. Seveda o tem nc smemo na glas govorili. Družine lahko turistom postrežejo le piščanca ali ribe. Tudi govedine se do- ma ne da dobiti. Odkar je zaradi bolezni večina govedii poginilĆI, je pod državnim nadzorom. Tipična večeija je julia iz črnega fižola (ki smo jo iiii zaradi nevednosti nekaj časa jedli kot prilogo), pečene bitnome, riž in seveda piščanec. 'Ihko anti kokíxlakali skoraj v.sak večer» včasih smo si privoščili kakšno ribo ali svinjino. Popotniki na Kubi največkrat prenočujejo pri družinah - casa paticu-lar. Sobam pripada tudi kopalnica (včasih jo deliš z družino) in olwezna klimatska naprava, Cene se gibljejo od H) do 30 $ za dvoposteljno .sobo (odvisno od lokacije)-S konji smo se podali med polja tobaka in med res zanimive mogote (pc^javstožčasiega krasa). Čas, (xJmerjen za phtžo, nas je popeljal na Cayo Jutias. Otwek na severni obali, peščena plaža in,,. srečamo Slovence. Marko in Rebeka, znanca z Acclo-vecase in z njima Še Eva in ... Marko, seveda. Slovencev nismoveč šteli, šteli pa smo Marke. Vključno / našim jih je bilo trenutno na Kubi že 5. Piše: Katarina Ostruh (Nadaljh '(Jrije prih odnjič) CO. Kubanske plaže so med vikendi polne domačinov, zato je vredno izkoristili dneve med tednom. Mi pa kar ne moremo verjeli. Najdemo svoio palmo, zaplavamo v sinjem moiju- Cc bomo vsake toliko časa zavili na kakšno obalo» se bomo z vročino in vlago skoraj z lahkoto spoprijemali ... Iz } lavane nas pot pelje proi i vzhixiu. Kraška pokrajina, dolina Vmales, je razred zase. Majhna simpatična vasica z eno ^avno tlakovano ulico in blatnimi stranskimi, pisane lesene hiške zverandamiin gugitlniki na njih. Prašiči kot psi privezani na vrvicah ali pa v manjših skupi-mih rijejo po blatu. Nastanimo se pri ÎSla-rie in Osneiu, ki nam poleg 2 sob nudila tudi garažo za našega HITRECiA SMUKA. Kot 5. član ekipe SMUK se nam je pridružil v 1 lavani in za 45$ (približno 9000 SIT) na dan z nami ostal 12 Knjigarno, čajnico ter galerijo Kulturnica najctetB v »srcu« Velenja, v edini promenadni ulici, ki tvori mestno |edro. Ku^mlca s svojo raznovrstno ponudbo knjige» slike, skulpture, IzdelKl domače in umetne obrti, čaji (pravi zeleni, čmi. rdeči, sadni) za pi^e in prodajo ni samo prodajalna, ampakjetudi mesto srečevanja in druženja. Dvanajsto leto Kulturnica deluje na področju širjenja bralne kulture, humanističnem Izobraževanju ter negovanju občutka za lepo In dobro. Kulturnica daje Velenju ta přepotřební kulturni utrip in to drugo duhovno razsežnostmesta. Delo Kultumice najboljše opredeljuje napis na eni od sten v notranjosti: »Pot do znanja (umetnosti) je tlolga, življenje pa kratko.« (Po Hipokratu) Vknjigaml ponujamo: • knjigedomačih intujih avtoriev. otroško in mladinsko literaturo, -strokovno literaturo, -ezoteriko, •potopisno literaturo, * literaturo avtorjev Iz Velenja ter knjige o Velenju. Vtem predprazničnemčasu ponujamo v akcijski prodaji tloločene naslove knjig (poezijo, prozo, strokovno literaturo) do 30% ceneje. V Kulturnlcl Je del prostora namenjen čajnici ter prodaji Izdelkov domače In umetneobrtl. Izložba že ponuja vpogled v Izbrane izdelke, ki so narejeni v Sloveniji in ki promovirajo našo deželo, med drugim ponujamo: - dela domače obrti (slovenske noše, panjske končnice, idrijske čipke, medica, lončeni bajsi, plščali.sv.Duh,...). - knjige, ki govorijo o kuftumi dediščini, naravnih lepotah Slovenije, bibliofilske izdaje, - muzejske replike (Velenjski grad, pivska čaša, replike Kranjskega muzeja, vaška situla,.,). - izdelki sodobno oblikovane keramike različnih avtorjev iz Slov^lje ter •Izdelki Iz stekla. Prodajna galerija vKultumlci ponuja: • prodajo del domačih in tujih umetnikov (slike, grafike, s^lpture Slana, Čuber, Borčič. Spacal, Tutta, Beer, Huzjan. Vozeij, 6eus, Zaplatil, Šublc, Ogrinc, Kolman in drugI), • občasno organizira razstave kiparjev In slikarjev v Razstavišču Gorenja In Kulturnlcl, • organizira predavanja, povezana z likovno umetnostjo, • organizira oglede pomembnih razstav doma In v tujini (Dunaj. Benetke. Barcelona, Zagreb, Mûnchen...). (JMSïBGmm^jJMiB^imïÈ cmMDiDQfl^ - '^HjiS 18. novembra 2004 To je ta pravo! Rok<>niet;)št (lorenja so v nede* Ijo m slcivo (kI Iťto^njť Mnií pr-viikov končno /ili^^lli /a srce in dušo vseh ljubiteljev rok<»me* tn. Zaii^mli so torej tnko. kot .so na /iiČetku tekmovalne se/one tudi sami /eleti in prićakoviilK pa se Jim vse do/adnJe^il kJ'o^il v skupini ni i/teklo po načrtih. Skratka, vsaj tako, kakitr resnično /morejo. Tretje mcsio vskupini in nadaljevanje tívropskih nasiop(w v osmini Imala pokala evropskih pokalnih zmagovalcev so imeli zagoîavljcno, zato so zaigrali sproščeno in navdušili polno Rdečo dvorano. Sedemnajsl-kralne danske državne prvake in l ri najsi kra l ne zmagovaicc danskega pokala so premagali z 29 : 24, lakšna zmaga pa v evrop- liUKu l) tega v prilKidnje Se več. Seveda pa je najbolj po-membni>, da igramo dobro, potem tudi »kri/ni« sestanki ali kaj podobnega ne bcxio potrebni. Vsekakor je dimasnja tekma pokazala, da smo zares močna, prava ekipa, in to smo želeli dokazali predvsem iLstim, ki v nas niso verjeli.« Vid kiivlícník: »Igrali smo neobremenjeno, k;ir bi morali prej. Danes seje pokazalo, koliko se je poznala odsotnost Dušana Podpcčaita in Luke Dobelška. Razen Scbastjana smc^ zdaj zbrani vsi in vsi naslednji nasprotniki bd-pečan, Branko Bedekovicje bil tokrat sijajen tudi v napadu» Mo-mir Iličsejeob trehzadelkih izkazal zlasti v obrambi, Vid Kav-tičnik se je po uvodnem zatišju prebudil v nadaljevanju in bil skupaj z /rničem s šestimi zadetki najbolj učinkovit, svoje so seveda dodali tudi vsi txsijili. Posebej Luka Dobelšek, ki mu je daljša odsot nost zaradi poškod- be očitno dala krila, saj je odlično povezoval vse niti in bil najbolj,^! na igrL^ču. Po sijajni zmagi je bil seveda zadovoljen tudi predsednik kluba Jani Zivko, ki je nastope v ligi prvahw strnil takole: »Občutki po Šestih tekmah v krstni sezoni lige prvakov so mei^ani. Nismo se uspeli uvrstili v osmino finala, kiir je bil na^skriiieiy,čepa sem pošten, si konkrelnih ciljev niti nismo zastavili. Za nami je tretjina letoSnje tekmovalne sezone, lorej moramo gledati izključno naprej, po končanem nastopu v ligi prvakov pa bomo stviiri temeljitoocenili in potegnili črio pod ligo prvakov. Prva ocena je. da smo v pnvm delu sezone 5e najbt^lje igrali v ligi prvakov, brez spodrsljaja v Belo-rasiji l"jise danes morda cclo borili za osmino llnala. Najslabše st") bile doslej seveda predstave v državnem prvenstvu, ki je za nas Še kako pomembno. Po današnji tekmi z Danci sem zelo ponosen na na^ fante, hvaležen za listo res pravo igro, ki sojoprej na trenutke že nap<'fve-daii, nato pa je prehitro odjadrala v neznano. Danes smo videl pravo srce moštvti, pravega organizatorja igre, vratarja z zaklenjenim: vrati, pa marsikaj, kar krasi vrhunsko mi\^tvo in vodi k uspehu. Vsekakor smo sena tekmah lige prvakov veliko naučili, z novimi izku.^njami pa gremo z dvignjeno glavo naprej v pokalu pokalnih zmagovalcev in v državnem prvenstvu.« V prvenstvu še drugi poraz Sredi prejšnjega tedna snovno začela odlično dek)-vati najprej v obrambi in nato tudi v napadu. Elektra je imela celo vrsto razpoloženih igralcev. Veseli dejstvo, da se je po pc^kodbi dokončno vrnil Srbol,|ub Nedelj* kovič. ki je dobro skakal pod košem in tudi zadeval. Ze celo sezono odlično igra Salih Nuhano-vič, ki se je Uiko dokončno razvil v odličnega centra. V napadu je zanesljiv Marino Ruršič, ki redno dosega več kol 15 točk na tekmo, na zadnjih tekmah priložnosti doi>ro izkorišča Nik Ivano^iČ. zadevali je začel tudi Maijaii Vi-dovič. V obrambi igra dobro cela ekipa, Darlo Krejlč navadno odlično «"»pravi katero ixi najtežjili nalog, tudi tokrat je dobro ustavi] Lazarevskega. Piko na i dobrim predstavam soigralcev pa je ponovno dal kapetan Miha Cnier, ki je bil najboljši strelec ekipe z 19 točkami, dosegel pa je tako imencTvani dvi>jni dvojček, saj je tem točkam dodal še 12 asistenc. PtKcbna odlika Elcktre v tej sezoni je, da koše dasega večje število igralcev. Na sobotni tekmi jih je kar pet doseglo več kol deset tfxk, Šc dva sta jih dodala devet. Nasprotnik tako nikoli ne more vedeti, od kod mu bo pretila največja nevarnost. Uspešen zaniek pokilne^i lekniovanjii Minulo sredo je Elektra v domači dvorani odirala tudi prvo letošnjo tekmo v Pokalu Spar. Prepričljivo je bila boljša od ekipe L B SKL Radenske Creativ Sobote, ki jo jc premagala lí)2: 80. SinciČi so SoŠtanjčani v Mur-.ski Soboti tako branili 22 točk prednosti. Verjamemo, da niso imeli večjih le?avin sose uvr.sii-li v 4. krog tega tekmovanja. IHeklra /e drii^a s tretjo zmagt^ v prvenstvu so se šaštanjski kašarkiirji piwzpeli že na drugo mesto lestvice I. A-košarkarske lige. Na vrhu je z enim samim porazom Pi^stojn-skajama,za njo pa je precejšnja gneča, saj imajo kar štiri ekipe enako število točk, med njiini tu- REKLI sa Ante Perica, trener lileklre: »Prvi polčas smo imeli nekaj težav, igrali smo nekoliko slab.Še v obrambi, drugi del pa smo začeli pin'scm drugače, odigrali agresivno v obrambi in z iiasprotnimi napadi naredili razliko. V Mariboru nas čaka zelo pomembna tekma. Zmagii hi nam o^omno pomenila, saj bi nam nove točke prišle še kako prav v boju za četrto mesto.« Miha Čnier. i}>rHlec lilektre: »Kljub gladki zjTîagi v prvi domači tekmi proti Zagorju smo vedeli, da nas ne čaka lahko delo-lckma je bila zelo težka, liga jc zelo izenačena. V dru* gem polčasu nam je z agresivno obrambo uspdo obrnili rezultat sebi v prid. Upam, da bomo zmagovali še naprej.« di Elektra. Prvt.^ zmago v prvenstvu je dosegel tudi kranjski Triglav, kije premagal ekipo Brjini-ka. Prav k novincem v li^ v Ma-riborpotuje Elektravsobotakjer jo čaka vse prej kol lahko delo, saj imajo Mariborčani dobro cki-po. V Mariboru sta itidi dva, ki sta že bila člana Elektre, in sicer trener Darko Mirt. ki je pred nekaj leti vodil Elektro, Utkaj pa je ludi Igral, in Gregor Auer, ki je bil v St)stanju še lani. ■ Dober začetek v Evropi Iz Tureije so se v rnili z osvojenim nizom -(Jrenak priol ine t na ekipa. V dvorani jih je pričakalo kakšnih dva ti.sočgledalccv, ki pa niso ustvarili takšnega "pekla kakršnega so ŠoštanjČani pričakovali. Nekoliko slabše so Šošlanjčani začeli zaradi začetne nervoze in gladko izgubili prvi niz, v drugem in irctjempaso bili [Xivseni enakovreden naspro mik. Drugi niz so tudi dobili, v tretjem pa so zaradi lastnih napak zapravili možnosl, da bi asvojili tudi tega Razi>čarani zaradi izgubljenega nizu in po dru« gi strani prehitni zadcivoljni zaradi osvojenega so v čelrlem hitro popaslili in dovolili gostiteljem gladko zmago. SoŠtanjčani so se v liirčijo odpravili z letalom v noči s ponedeljka na torek, vrnili pa so se v četrtek zgodaj zjutraj, tako da so izgubili praktično dve noči "normalnega* počitka, zato jim je prosti vikend prišel še kako prav. Žc v četrtek zvečer so trenirali, vendar jim je trener Najdič takrat namenil nekoliko la^ji aerobni irening, na katerem so igrali ludi nogomet. David Sevčni-kar sicer Že trenira, vendar po pasebnem programu. Sim^i je ludi Šoštanjska športna dvorana doživela evropski krst. VgostekSoštaniuTopolšici je prišla švicarska Concordia MTV NiifeLs. Žc prihčkj za Dravinjo, u^čko manj imajo Rudarji na čeirtem mesiu, prav tako na tt>čkopase jimje približal'IHglav napetem. Po visokem porazu v Kidričevem in neodločenem izidu Izole so i^raarčani nazadnjem mestu pi^ečali zaostanek za predzadnjimi Izolani na šest točk, Zapravljeno prilika Rudar je v soboto proti Svobodi na svojem igrišču nastopil brez Jeseničnika, Ibrahimoviča in Sprečakoviča, kar pa ne bi smel biti glavni razlog za neuspeh. Ljubljančani so zmagali zasluženo, še višjo /mago pa jim je preprečil odlični domači vralar .lozič. Ne glede na premoč gostov bi Vclenjčani lahko iztržili točko, vendar njegov strel ukrotil. V naslednjem krogu bodo rudarji gostovali pri Faetorju. Bojevitih devet Smarčani so v Kidričevo odpotovaU z željo, da ponovijo dobro igro iz zadnjih petih krogov, a se jim namera ni uresničila, saj so domači že v l/idi Ki. krciga: Rudar - Svoboda 0:1 (0:1), Aluminij -Šmartno 5:0 (2:0), Izola-Krško 1:1 (1:1). iriglav-Nalla 1:0 (0:0),Livar-Dra\inja 0:1 (0:1 ), Faetor - Dravograd 1:4 (t): 1 ). Vrstni red: 1. Nafta 34, 2. Dravinja 31, 3. Svoboda 29, 4. Rudar 28, 5. Triglav 27, 6. Aluminij 24, 7. Dravograd 24, H. Kriko 21, 9. Faetor 19, 10 Livar 16, 11. Izola 13, 12. Smarino 7. je BorstnarvSO. minuli zapravil strel z enajstih metrov. Vratar Jozič je sieer spravljal v obup gostujoče igralce, nemočen paje bil v 13. minuti, koso gastje dosegli edini in zmagoviti zadetek. Ljubljančani torej svoje premoči niso kronali Šc s kakinim zadetkom, ponujeno točko pa so gostitelji »odklonili.« Deset minul pred koneem se je BorSlner znašel v lepi priliki za izenačenje, po prekršku nad njim je sodnik pokazal na belo ločko. v nasprotju z običajem pa je Borštnar enajstmetrovko izvedel sam in gostujte!! vratarje osmi minuli vodiliz2:0. (lostjcse niso predali, Vendar njihovi napori niso bili uspeSni, lepi priliki za izenačenje pa sta zamudila Veler in Ek- mečič. Za nameček je bil lik pred polčasom Ek-mečič izključen. Težav za Šmarčane pa s lem ni bilo konce, saj je sodnik v 50. minuli izključil Se vratarja Foritnerja, ki je z roko posredoval izven kazenskega prostora. Vseeno je deveterica SmarČanovše naprej igrala napadalno, vendar Pranjič in .Strumbelj nista bila natančna, igralei Aluminija pa so z zbrano igro do konca Se trikrat zatresli njihovo mrežo. V naslednjem krogu bodo Smarčani gostovali pri razigranem Triglavu v Kranju. Veliki v senci molih Razvnemajo se tudi boji za točke v 1. državni ligi malega nogometa. Ob lem gotovo velja dejstvo, da mali nogomet privablja vse večje število privržencev lega športa. Ib poirjuje podatek, da se je konec tedna v 5. krogu na dveh lekmah zbralo preko l.2(ÎO gledalcev, kar je več kot na vseh tekmah druge državne lige skupaj. In bilo bi jih še več, če bi to omogočale dvorane. Zanimanje za tai^port je veliko tudi v Nazarjah, vendar igralci domačega moštva v letošnjem prvenstvu zaenkrat ne bleslijo kol v prejšnji se/oni. V Šestih krogih so zmagali le enkrat in so pri dnu leslvicc. Seveda bo priložnosti za popravni izpil ,še nekaj, le izkoristili jih bo treba. Pn a bo že konec ledna, ko bo v nazarski športni dvorani gostovalo moâlvo Sevnice, ki je na lestvici le malo pred tokraininii gostitelji. V 6. krogu so igralci Nazarij gostovali v Zagorju ob Savi pri tretjem GIP Betonu in izgubili s 4 :7(0:4) ■ jf>, iè. vos Hotel Storman Savinja Laško * * * * Storman Spomladi prvi, sedaj zadnji V SosUiiiju so l)ili nekaj v'àsà (Xílo lirez Irenerja, íialo pa je U) \ logo prevzel isralec .\iKlrej (joršek. Vse do konca prvega dela prvenstva je bil torej v dvojni vlogi. »Cilede na uvrstitev ocena pač nc more biti razveseljiva. .le pa osvojeno mesto odraz jesenskegii slanja. Priprave smo začeli zelo pc^no. te?ko smo sestavili ekipo, igralci so v igri preveč nihali. Dejstvo je tudi, da bi z malo več sreče imeli vsaj šest točk več. Z^daj vsekakor moramo narediti tehtno analizo.« fíosfe sptmUadi uspeli zíz^íí.v/íVx rep le^'ice? »Poglejte. Pri igralcih moliva praktično ni bilo, saj niso vedeli, zakaj sploh igrajo, Cilj uprave in vseh je bila.^tajerskii liga, na koncu smo se ixlločili za tretjo ligo iji vsaj obstanek v njej. Vendar, čc hočeš doseči nek cilj. moraš imeli pogoje za to. Ob določenem izboljšanju pogojem spomladi vsekakor lahko prehilimo nekaj ekip, najprej pa se moramo okrepiti s iremi, .štirimi igralci. Z enajstimi ali celo desetimi je ležko dosegali uspehe.« Bosieren]c iz Velenja sc bo p^mierilo s francoskim Ivry-jem, za katerega igra (udi slovenski reprezentant fbniaž IbmŠič. slo-venjgrajški Prevenl pa z Izvidžaćcm ízLjubuškegav Bosni in Hercegovini, NajmoCnejScga tckmeca je v pokalu EHF dobil 5koljeloi>ki Termt), ki se bo pomeril z nemškim Magdeburgom, moštvom Renata Vugrinca. Celjani. Velenjčani in Slovenjgrajčani bodo prve lekme igralivdo-ma Velenje Miha Kljajić. Vs trije zjiiagovalei iz Velenja v svojih kategorijah vodijo tudi v skupnem sej^icvku točkovanja za pokal Alpe Adria za srganizirajo streljanje z zračno puiko. ob torkih balinanje, ob Četrtkih pa plavanje v Termah lbpt5lf>icu- Kot poutlarjajo, lahko vsak član izbere rekreacijo glede na svoje zn^ožnosti oziroitui obliko bolezni. Posamezniki so žc dokazali, da invalidski voziček in ostala ortopedska pomagala nisi> wira Zii do.seganje dobrih rezultatíw na tekmovanjih. Moška ekipa Združenja muítiple skleroze velenjsko- koroške podružnice Tako so igrali l.i^ prvakov - skiipind (]< (i. krog: (nuenje-belick I. Bedekovič. Kavtičnik 5, M. Oštir 2, B. Ostir, Sirk I. Ilič7. L t)oI>elick 4. Prt^št, Simon. Lesar. ZrjiiČ 7. I. ASKi.-moški, 5. KK Elektra Šoštanj - KK Kral»ki zidar .ladran Kras sScžana 94 : 72 (76 : 56,42 ; 40,21: 19) Clckira: Žipura. I iud;uin 1 (1-2), Krejič y (2-3). Nedeljković 18 (2-5), BurJič 16 (5-6). Vidiv vič9 (1-2). Čmer 19(2-2). Nuhanovičll (3-4), Ivanovic U (1-2) Vr>tni red: 1. Postojnska j ama 9.2, Elektra. 3. Zag^")rje Banka Zasavje. 4. Koper. 5, Aipos Ke- moplast vsi po 8.6. Krka. 7. Rogla, 8. Kraški zidar Jadran Kras, y. Branik vsi pal, 10, Triglav 6 Far prihodnjega kroga, sobota. 20. mwcmber: Maribor: Branik - Elektra Pokill Spar - kros« prva tekma ) ^ i Elektra Šoštanj - Radenska Clreativ Sobota UI2 : «O Pokal TDp leains - 1. kro§ Fenerbahcc Istanbul — Šoštanj Topolsica 3 ; 1 (13,-23,22.16) sSt>ltanJ 'Ibpol.^ica: Vinčič. Primožič, 'hu Pa-vič. Djordjevič. Fujs, Cebron. P^nner, Satler. Sovinek. Sevčnikar Par prihtxlnjega kroaa. sreda, 24, november: Pirej: Olvmpiacos-Šoštanj Topoišica I. DOL - Iimšlci, 7. krog C'alcit Kamnik-àxslanj'Jôpi>lSica-preloženo Vrstni red: 1. Autocommeree 20, 2. Prevenl gradnje IGM 17,3, Krka.4. Caicit (-l)oba 5. ŠoStanj lopoliica (-1), 6, Olimpijaoba 10» 7. Marciol Prvacina 9.8. Icrmo Lubnik 6,9. Salonit 3, 10. Svit 1 Par prihodnjega kroga, st^bota. 20. Tuw^mber ob 19, uri: ^ SoSlanj: Šoštanj 'I<)pv')lšica - Svil 3, DOL - ženske, (i, krog_ Kajuh Šoštanj-Nova KBM Branik 111:3{-16.-18,17,-22) Kajuh Šoštanj: Šumnik, M. in Š. Tajnik. Da. in Di-Jovičič, Kamenik. Žnider, Plci^nik. (iostečnik Vrstni red: L Nova KBM Branik 1112,1 Partizan Črna 11,3. Čvilum, s. p,. Valšped. 4. Kajuh Šoi^unj i>ba 9.5. Braslovče 8. 6. Sonimex Radcnci 4,,. Par priluxJnjcga kroga, sobota. 21). n(^veniber: Cma: Partizan Črna-Kajuh Šoštanj 2. S^LMCk krog: _ Rudar-SvolxKlaO:l(0: 1) Strelec:0:l-Kirm (13) Rudar. JoziČ, MditiiioviČ, Monik. Si>>fiič. BorStnar, Mujakovič. Ilalihwíč, Ruhmanovič, CírbiČ. Kijanovič, StankoviČ (MeŠič). Aluminij - Šmartno 5 : D (2:0) Strelci: I : O - Satîihi-^lec (4), 2 : O - Kelenc (8), 3 :0 - Kelenc (65). 4 : O - Šimenko (8:>), 5 :0-Šimcnko (89). Šmartno: Forštncr. Pixjlesnik. IravTicr, Omla-dič(Čosič), Veler, Štrumbelj. Kolene. M. Podgoršek (Pokleká), .losič(Cizej),Ekmečič.Pra-njič. SMyii\, (k krpg:_ ^ GIP Beton - Nazarje 7 :4 (4 : Cl) Strelci: 1:0-Brktč(l),2:0-Adrinjek(5),3 : O - Šnofl (18), 4:0 - Božič (20), 5 :0 - Brkič (24).5:1-Meiulj(27),5:2-Metulj (27).5: 3 - fpavec (30), 6 : 3 - Adrinjek (33). 7:3-Adaiuič (34). 7 ;4-MvlLilj (35). Nazaije: h^dpečan. Satler, Vreš. Presecnik. D. Kugler, V Kugicr. Semene. BezcnAck. Metulj, Mren. Ipavcc^ Zagožen Anica MobiSloka Philips 350 19.900 SIT Klopotalte s svojimi prijatelji In znanci, poilijajto jim zabavna MIVIS-e Iz pred nastavljani h motivov na multlmadljakem portalu Planat. Prosti cas al popestrite z eno Izmed iger. Vaa zmenke In pomembne opravke al zabeležite v organlzatoiju. V pomoč pa vam bosta tudi budilka In kalkulator. V zameno za klaalčno zvonjenje el nastavite eno Izmed uvertur. m MobiGPRS InfMiBdié na bnžfMnlh HflMJkift: Mraénlkl Meblte] SfiM/UWrS: Ckdl/Ml/ûSi 700 700, MoMupombrJkl: 03V04V0Í1121, Mtall: MO 70 70. mobi 2A VSAK Žep w w w . m q KRONIKA Ceste na Celjskem vse bolj Icrvave V proinolni nosreci v Veliki Pii'csul umrla že 34. snn tiuj zv\v\ i]ři Coljskein - Lani v enakem obdobju v promelnili iiesierati umrlo 25 ljudi Milena Krstic • Pianinc Velika Pirešica, 10. novembra - Ccsic na (?clj-skom so vse bolj krvave. Voznik osebnegn av-lomohila jc v promcini nesreći, ki seje zgodila v sredo na glavni ccsti Arja vas-Velenje v Veliki PireŠiei, že 34. žrtev prometa naccij-skem obmoCju v leioSnjem leiu. Lani, v enakem obdobju, so le cesle terjale 25 življenj. Do nesreče je prišlo ob 15.15 uri. 44-lelni voznik osebnega avtomobila je vozil iz velenjske smeri. Zunaj naselja Studcnec, v desnem ovinku, je zapeljal na nasproîni vozni pas v trenutku» ko je po njem pripeljal 56-leîni voznik tovornega avtomobila s priklopnikom. Kljub umikanju voznika tovor- nega vozila v desno, je priSlo do silovitega trčenja. Pri Icm Je osebni avto odbilo nazaj na desni pas, vanj pa je trčila Še 26-letna vozniea osebnega avtomobila, ki je pripeljala iz smeri Velike Pirešiee. Voznik je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. V drugem osebnem avtomobilu se je lažje telesno poškodoval sopotnik. Zaradi prometne nesreče je bila do 18.45 popolna zapora glavne ceste. Dan pred to prometno nesrečo, seje zgodila se ena, v kateri je umrl voznik. Do nje je prišlo v kraju Ter v občini Ljubno. Voznik o,««ibnega avtomobila nissan je iz neznanega vzroka zapeljal s cestišča in trčil v drevo. LCD-jî hit vlomilcev Velenjť, 10. novembra - Velenjski polieisti so v sredo opravili ogled kraja vloma v dve trgovini na fGdričevi cesti v Velenju. V prvem primeru je storilec preko noči odtujil menjalni denar, LCD-monitor in dva gosp(")dinj-ska aparata. Z dejanjem je povzročil za okoli 250.000 tolarjev ^kode. V drugem primeru iz prostorov trgwine ni odtujil ničesar. vseeno pa je z dejanjem pov/ročil /a okoli 20.000 tolarjev' škode. Velenje, 15. novemhra-Vpone- deljek zjutraj so policisti opravili ogled kraja vloma v frizerski salon na Cankarjevi v Velenju, kjer pogrešajo L(T)-monitor, vreden 70.i)00 tolarjev. KaîbosISO pnevmofikami? Šoštanj» n. noveml>r«) - Odgovor na vprašanje, z^pisan<î v naslovu, je najbrž jasen: prodal jih bo. Neznanec je pnevmatike Sava Eskimo S3, različnih dimen/ij, odpeljal iz priročnega skladišča v Mctlečah. Lastnika jc ^)škodoval za natanko 2.414.84Í) tolarjev. Pnevmatike In plntlšco Žatec, 12. novembra - V noči na pelekje neznanec/osebnega avtomobila, parkiranega na Slan-drovem trgu v Ý^ku, ukradel vsa šttri kolesa s platišči. Lasi nika je oškodoval za dobrih 120.000 lo-laijev. Če ne .še za kak tolar več. Da mu ÍK> toplo Žalec. 13. novembi'a - V soboto dopoldne so žalski policisti opravili ogled kraja vloma v poskw-ne prt^tore na Aškerčevi. Neznanec jc odnesel okoli 50.000 tolarjev vreden električni radiator, komplet prve pomoći in nekaj ključev. Za vlom se je odločil že dopoldne Velenje. 12. novembra - V petek, nekaj pred poldnevom, je mladoletnik iz Velenja vlomil v osebni avto na Jenkovi. Iz njega je odtujil avtoradio. Cc/, nekaj časa se je ponovno vrnil do vozila in iz njega odtujil .še polico z zvočnikoma ter povzrt">čil za 60-000 tolarjev škode. A je imel smolo. Pri dejanju gaje za-lotiJ lastnik in ga zadr/al do prihoda policistov. Na Jenkovi v Velenju pa je bilo dťipoldne vlomljeno še v eno vozilo. Iz njega so ukradli avtoradio, vreden 40.000 tolarjev. Iskal denar in ga tudi našel Šempeter, 13. novembra - V soboto popoldne in zvečer je bilo na obnnv^u Latkcwe vasi in Šempetra v Savinjski dolini vlomlje-novštiri stanovanjske hiše. Storilec je pregledoval notranjost prostorov in iskal predvsem denar. Skupaj jc odnesel za okoli 110.000 tolarjev gotovine. Tega se v soli ni naučil! Žalec. 9. novembra -Neznanec, ki je v torek vlomil v osnovno Ši^lo v Libojah, se tega v šoli gotovo ni naučil. Morda pa se mu je zamerila. Iz šole je odnesel tri radiokasetofone in dva računalnika. Škoda, ki jo je pov2ročiL znaša 300,000 tolarjev. /z policistove beležiie Velenje, prejšnji leden Prejšnji leden sta dogajanje, zapisano v policistovo beležko, zaznamovali dve zaJevi: množica ukradenih okrasnih platišč, še več pnevmatik in nešteto porisanih avtomobilov. Cc kradejo, imajo od tega korist (v kolikor jih ne dobijo) na kratek rok, toda zakaj delajo Škodo? /dpisano v lorek. 9. n(»venil)ni:_ C--1 dvakrat tatvina okrasnih pi>kro-vov z avtomobilov; dvakrat risi na avtomobilih, dvakrat prerezane pnevmatike in neuspela blagovna menjava. Neuspela z-ato, ker eden od obeh menjalcev pričakuje od drugega še denarno doplačilo. Eden od obeli pa misli, da ni več ničesar dolžan. Primer» s katerim se še bodo, če se ne bosta zmenila sama, ukvarjali drugl- /apisano v sredo, 10. novenibni:__ I—_ deset ukradenih gum višjega cenovnega razjeda s Šaleške, dvakrat tatvina okrasnih pokrovov z avtomobilov, enkrat prerezane gume. /upisano v eelitek« 11. novembra: preko slo petdeset ukradenih pnevmatik različnih dimenzij v Šoštanju, risi na osmih osebnih avtomobilih (od tega jih je hilo ^est parkiranih na Tomšičevi v Velenju), ukradeni suho mesnati proizvodi iz ene od velenjskih mesnic. Zapisano V petek, 12. novembra: en mladoletnik zaloten pri v vlomu v osebni avto pred zdravstvenim domom v Velenju, v*»čja sk"u-pina pa pri glasbeni šoli. V obeh primerih preiskava Se poteka. Najbr/ ne mladoletnik in ne skupina niso bili novinci v tem poslu. Ne ve pa se še, kdo je bil: ali SCI bili tisll. ki so vlomili v osebni avlo pri glasbeni šoli. v enega pred zdravstvenim domom, v enega na Stantetovi,v dva pri restavraciji Jczcra peseta na 26 in(MiH)v, s kresnirko na 13(5 in(;ti^()\ Milena Krstič > Planine Velenje, 9. rn)venibni - Mcsccl I Ik pred zimo in v njej so s stalila ogrožanja pcžcev kol ude-lejrencev v cestnem prometu lo problematični. Slaba vidljivost, spremenljive vremenske razmere in lema so njihov stalni spremljevalec. V takih razmerah je možnost nastanka prometne nesreče večja, i>e posebej pa so izpostavljeni pcSci. Tem in drugim udeležencem v prometu je veljala cclodncvna preventivna akcija z naslovom Videti in biti viden. Izvajali so jo velenjski policist i v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v eestncm prometu, učitelji praktičnega pouka in dijaki poklicne in tehniške strojne Šole. Potekala je v dveh delih. V prvem, v učnih mo, pri službenem avtomobilu Nagega časa je bilo vse OK. »Zelo pomembno je, da so luči na vozilih pravilno nastavljene. Sploh zdaj, ko so dnevi kratki, ko je velikokrat megla. Če so luči previsoko nastavljene, ne samo da ne svetijo tja, kamor bi morale, ampak motijo nasproti vozeče voznike. Zaradi tega lahko - ko\ posredni v7.rok -pride tudi do prometne nesreče,« pravi Janez Pnivdič, vodja policijskega okolica. Nekateri vozniki se tega zavedajo, nekateri pa na to tudi pozabijo. Pešei najbolj ogroženi v lemi Najbolj ogrožena kategorija udele^.encev v prometu so v času, ko tema nastopi zgodaj in izgine pozno, pešci. Voznik ničk in drugih odsevnih teles. In zaradi lega so policisti v večerni preventivni akciji te kresničke pešcem, ki jih še ni-st) imeh, tudi delili. »Ce upošle-varno, da je poprečna pot ustavljanja vozila na suhem vozišču 31 metrov pri hitrosti 50 kilometrov na uro in 81 metrov pri hitrosti kilometrov na uro-pod pogojem, daje voznik psihofizično sposoben in .se ne prestraši -je dejstvo, da na ne-os'vetljencm vozišču voznik skoraj brez izjeme, predvsem pa ob uporabi zasenčenih luči na vozilu, trči v temno oblečenega pešca celo, preden začne zavirati oziroma izvede manever umikanja. Dejansko se to največkrat pojavi tudi vpraksi. kjer pH se, glede na veliko ranljivost pešcev, pogosto konča tragično,« pravijo policisti. »Nas« je bil brezhiben. Ob njem pa urednik Stane Vovk, Janko Pogorelčnik, Ivan Žužel, Janez Pravdič in Marjan Marinšek. delavnicah, so tistim, ki so lo želeli, brezplačno pregledali delovanje svetlobnih signalov in luči, morebitne manjše napake pa tudi takoj odpravili. DrugI del je potekal na terenu, kjer so luči preizkusili naključno izbranim voznikom osebnih avtomobilov. No, naj se pohvali- opazl temno oblečenega pešca ponoči ali v mraku na 26 metrov, svetlo oblečenega na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 mel rov. Zaradi tega je predvsem na neosvetljenih delili vozišča izredno pomembna uporaba kres- Pešcif pozor! Največ, kar lahko storite za lastno varnost, je upi^raba kresničke ali odsevnika. Kresničko je ireba nositi na strani, obrnjeni proti vozi.tóu v višini nad kolenom, tako da je vidna iz obeh smeri. Hodite po površinah, namenjenih pešcem, oziroma po ievi strani vozišča, gledano v smeri hoje, tako da zmeraj spremljate nasprottvozečavozilainse jim lahko Se pravočasno umaknete. V primeru, če je varneje, lahko izjemoma hodite po desni strani. Uporabljajte samo en meter vozišča. merjeno od bližnjega roba vozišča. Vozniki, pozor! Prilagodite hitrost vožnje prometnim razmeram. Obvezna je uporaba dolgih luči, ra/en v primerih, ko je predpisana uporaba zasenčenih. Vozite na primerni razdalji od desnega roba vozišča. Pri vořnjl mimo pešcev bodite pozorni na dovolj veliko bočno razdaljo, da ne pride do oplaženja ali trka. Če pred seboj opazite pešca ah kolesarja, iz nasprotne smeri pa je promet in ni dovolj prostora za vožnjo mimo njega, je treba počakati, nato pa ga obvoziti v dovolj velikem loku in ob obvezni uporabi smerokaza. !\a pregled pridejo skrl)ni Vrnimo se k pregledu luči na avtomobilih. Ivan Žu^el, učitelj praktičnega pouka v učnih delavnicah, je ocenil, da stranke kar dobro skrbijo za svoja vozila, za pnevmatike in svetlobna telesa. »Tudi kontrola zavornih sistemov jc pokazala takšno stanje.« Ko smo mu omenili, da morda na preventivne akcije pripeljejo svoja vozila le tisti, ki jim tudi sicer niv.seeno, kakšnoje njihovo vozilo, saj zanj redno sami skrbijo,je rekel, daje najbrž res tako. »Pa bi bilo dobro, če bi prišli tudi drugi. Slane nič, pa ludi kazni ni. Predvsem bi se pa varneje vozili tudi sami.« Janko Pnpo-relčnik, vodja praktičnega pouka, je dodal, da bodo podobne akcije opravljali tudi v prihodnje. Preventivne tehnične preglede vozil bodo ljudem omogočali ob četrtkih in petkih vse do novega leta. »Izvajali jih bodo naši dijaki avtomehaniki pod men-tor.stvom učiteljev praktičnega pouka. Najbolje bo, če se bodo za to prej prijavili. Odpravili jim bomo tudi manjše napake, če bodo to želeli.« ■ 20 TV SPORED '^H'M 18. novembra 2004 ČETRTEK, 18. novembra PETEK, 19. novembra SOBOTA, 20. novembra NEDEUA, 21. novembra PONEDELJEK, 22. novembra TOREK, 23. novembra SREDA, 21. novembra SLOVENIJA 1 06,30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Volkovi, iarovfiice in velikani. 30/39 09.15 Risanka 09.20 Pod klobukom 09.55 Zgodbe iz Školjke 10.30 Barve jeseni 11.25 0dsrca,2/6 11.55 Sokotra - otok zmajevega drevesa, dokum. oddaja 13.00 Poročila, èport, vreme 13-15 Spetdoma 15.10 Trelia svetovna vojna-Al Kalda, 1/3 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Iport, vreme 16.50 Enaistaéola 17.25 Jasnoinglasno 18.05 Zenil 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme. §porl 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, iport, vrene 22.50 Skladatelj Aram HaČatiirian, dokum, oddaja 00.15 Dnevnik, šport 01,10 Dnevnik zamejske tv 01,30 Jasnoinglasno 02.10 Zenit 02-40 Tednik 03.35 Osmi dan 04.05 Spetdoma SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09,05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Otroikf iniokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni iniokanal 15.30 Tvprodaja 16.15 Zibelke svetovnih kultur 17,15 Videospotnice 17.45 Skozičas 18.00 Zaton družine Gold, film 19.35 EvroliQavkoSarki.Žalgirís . Union Olimpija, prenos 21.30 Padli angeli, film 23.05 Videospotnice 23.35 Nase skrivno ^vljenje. 00.20 Infokanal SLOVENUA 1 06,30 Odmevi 07.00 Dobn> jutro 09.00 Poročila 09.05 Pravljica o snegt;ljčici 09,20 Jurij Drobiřek, 13/26 09.45 Skip in Skit, 20/26 10.00 Oddaja za otroke 10.15 Enajstaiola 10.50 Jasnoinglasno 11.30 Mladi virtuozi 11.45 Zenrt 12.15 Posledeliinkov.dokodd 13.00 Poročila, šport vreme 13-30 Osmi dan 14.00 Potiorje*alibo§ekai ostalo?, dokum. oddaja 14.50 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16-30 Poročila, šport vreme 16.45 Krka, 4/10 17.10 Iz popotne lofbe 17.35 Afrika, 9/9 16-30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka 19-00 Dnevnik, vreme, šport 20-00 Najšibkeiši člen. kviz 20.55 24,7/24 22-00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik, ponovitev 01-00 Dnevnik zamejske tv 01.20 Affilo, 9/9 02-15 Nadzorovano poreklo. Iilm 03.40 Polnočni klub 04-50 Iniokanal SLOVENIJA 2 06-30 Infokanal 09.05 Osebne, pogov. oddaja 09-35 Mostovi 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 13.30 Zabavni infokanal 16.30 Tvprodaja 17-10 Vtóeospotnice 17,45 Osebno, pogovoma oddaja 18,15 Skozi čas laSO Hflier-vzpon zla, 2/2 20.00 Bob Kennedy, dok. oddaja 21.00 Moja dežela, reportaža 21.30 South park. 11/15 22-00 Nočna mora v ulici brestov. 3/3 23.^ Slovanska (azz scena 00.30 Naše skrivno živlienje 01.15 Infokanal kmitM 2T 46 S2 09.00 Pop Com. glasbena oddaja 10,15 Vabimo k ogledu 10.20 Od pita tema. ponovitev Pomanikanje zdravnikov v slovenskem zdravstvu 11.20 Naispotdneva 14.00 Videostranl, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Mojca In medvedekJaka, otroška oddaja za najmlajše oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 IzoUmpíjskih krogov 18.50 Najspotdneva 18.55 Videostranl obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Na obisku... dokumenta ma oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Taktična reševalna vaja "Sob gori 2004". reportaža 21 25 Vabimokogledu 21.30 Naj víza. kontaktna oddaja Z narodnozabavno glasbo 22.45 Iz olimpijskih krogov 22.50 Naispotdneva 22.55 Videostranl, obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Zgodbe iz školjke 07.35 Pod klobukom 08.15 Vincent in jaz, kanad, tilm 09.55 Najšibkejši ćlen, kviz 10.45 Pofnočníklub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Hotel poldruga zvezdica 13.55 Izginil, nemški film 15.30 Oživaltbinljudeh 15,55 Slovenci v Italiji 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17,20 Zakladi sveta. 20/21 17.50 Slovenski magazin 16.20 Gr?mmove pravljice. 11/13 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik vreme, šport 19.25 Utrip 20.00 Hotel poldruga zvezdica 20.40 Hri-bar 21.40 Prviindrugi 22.05 Poročila, šport, vreme 22-35 Sopránoví, 7/13 23.35 črepinjarjev pozdrav. amer, film 01.20 Stovensia magasin 01.45 Dnevnik, vreme, šport 02.25 Dnevnik zamejske tv 02.45 Na vrtu 03.10 Zakladi sveta. 20/21 03.40 Grešnice, irska drama 05.15 Prviindrugi 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasbeno jutro 09.40 Mostovi 10.10 Tvprodaja 11.40 Infokanal 12.25 Tvprodaja 13.00 Evnjiiga v košarici" Scavollnt-Barcelona, posnetek 14.30 Magazin pokala UEFA v nogometu 15.30 Hilarij na Olimp. dok. odd. 16.55 Skozi čas 17,05 Wild style, glas. dokum. 16.30 Jalfa!Jalla<,šved, nim 20.00 Gospod profesor, dok. 20.55 Zlatasn:d.4/4 2145 Ljubi svojega očeta, film 23.25 Sobotna noč 01.55 Naše skrivno življenje 02.45 Infokanal 07.55 RIcki Lake i 07.25 Rnkilake : ' 08.45 Rubl. nad. i 0815 Rubi. meh. nad. j 07.30 09.40 Kbn. nad. i 09.10 Klon, nad. i 06.00 10.30 Tv prodaja i 10.00 Tv pn:^daja 1 08.15 11.00 Zrelo srce, nad. i 10.30 Zrelo sroe. nad. j 08.25 11.50 Vrtnarjeva hči, nad. j 11.20 Vrtnarjeva hči, nad. : 08.50 12.45 Monk, nan. j 12.15 Trenja j 09.00 13.40 Tv prodaja i 13,40 Tv prodaja j 09.30 14.10 Ricki Lake i 14,10 Reki Lake i 09.50 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. ] 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. j 11.05 15.55 Zrelo srce, nad i 15.55 Zrek) srce, nad. 16.55 Klon, nad. j 16.55 Klen, nad. j 11.30 17.55 24 uf • vreme i 17.55 24 ur • vreme j 12.00 18,00 Rubi, nad. i 18.00 Rubi. meh. nad. i 13.05 19.00 24 ur i 19.00 24 ur j 14,50 20.00 Trenja i 20.00 Sanjski moški i 16,00 21,30 Seks v mestu, nan. j 20.55 Smoking, amer, film i 1710 22,10 Allas, nan. i 22.50 Vroče mesto. nan. I 17.15 23.05 XXL premiere i 23,45 XXL premiere 23.10 Zahodne krik>, nan. i 2150 Zadnji izobčenec, film 1 19,00 00,05 Praznično srce, amer, film i 01.30 24 ur, ponovitev j 20.00 01.50 24 ur j 02.30 Nočna panorama j 22.00 i 00.00 02.50 f^čna panorama k»n«ll ÍT.n 27 ^îgf ^ j 00.30 09.00 Dobro jutnj, informativno • j razvedrilna oddaja i 10.00 Vabimokogledu j 10.05 Naj vtža. oddaja z j narodnozabavno glasbe ! 09.00 10.35 Najspotdneva 10,40 TaMična reševalna vaja i 09.40 "éola gori 2004", reportaža j 09.45 14.00 Videostrani, obvestila j 17.55 Vabimokogledu i 10.05 18.00 Miš maš. otroška oddaja j 14.00 16.40 Regionalne novice i 17.55 16.45 Iz olimpijskih krogov j 18.00 1650 Najspotdneva j 16.55 Z giavo na zabavo j 19.15 Videostrani. obvestila i 16.45 19.55 Vabimokogledu j 18.50 20.00 Lokalni utrip Dravske j 19.15 doline, informativna oddaja \ 19.55 20.45 Regionalne novk:e j 20.00 20.50 V harmoniji 2 naravo, j 20.25 kmetijska oddaja i 20.30 21.20 Naj spot dneva j 21.25 Vabimokogledu j 21.25 21.30 Odkrito ni skrito | 22.20 Iz oddaje Dobro jutro j 22.25 23.10 Vabimokogledu i 22.30 2ai5 Najspotdneva j 23.00 23.20 Videostrani, obvestila j 23.05 Tv pnxlaja Katka in Ort)i, ris. senja Tom in Jeny, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. serija Ogijeva druščina, ns. serija Zelenjavčld, ris. serija Bob^ in Ciril. ris. serija Ben Hur, ns. Itim Galidor. varuh na vesoljski meji. nan. Oliver in njegovi, nan. Šolska koša risarska liga Dekle z Marsa, kanad, film Puščavski kuščar, dok. Pivska dilema, dok. oddaja 24 ur • vreme Princeska In revna dek^ca. ris. film 24 ur Tako globoko kot ocean, film Žen^ za umret film Striptizete, dokum. serija 24 ur. ponovitev Nočna panorama kmall 27 46 Bâ Miš maš. otoška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Z glavo na zabavo, 5. oddaja Naj spot dneva VideostJani, obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja, ponovitev Naj spet dneva Otroški glasbeni videospoti Vkleostrani. obvestila Vabimo k ogledu 1318. VTV magazin Kultura, info, oddaja Žametne vrtnice, posnetek koncerta v Murski Soboti Na obisku...Vladislavu Grdin; (z Šentjurja Vabimo k ogledu Polk'n'foll. glasbena oddaja Naispot dneva Vkleostrani, obvestila SLOVENUA 1 07.30 Živzav 09.30 O živalih in ljudeh 09.55 Sledi, tv Maribor 10.25 Med vak)vl.tv Koper 10.55 Od srca, 3^6 11.20 Ozare 11.30 Obzorjadutid 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špoit vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Mali demoni 14.25 Poldnevnik 14.30 Človeški faktor 14.35 Giasljudsh/a 14.40 Nedeljskooko 14.50 Predmet poželenja 15.05 Planetv 15.40 Šport & premiere League 15.50 Sport na današnji dan 15.55 Ptímtnut slave 16.00 WI>oopi,9.del 16.30 Poročila, šport vreme 1650 Lorella 17.15 Žive legende 17.20 Glasbeni dvoboj 17.40 Nočna mora 17.50 Arena 18.10 Vroče 18.15 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spetdoma 21.50 Večemigosí 22.45 Poročila, šport vrerrw 23.20 Streljajte na pianista, film 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Tistega lepega popokineva 01.45 Tistega lepega popoldneva 05.35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.00 Tvprodaja 09.30 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Igre brez meja 1996 13.10 24. srečanje tamburaških in mandel inskltt skupin 13.35 Mlad) virtuozi 13.55 Romantična komedija, amer, dokum. oddaja 15.20 Magazin lige prvakov v nogometu 15.50 Po sledeh Inkov 16.20 Obisk, tv igra 17.50 Primož vleeeci, dok. film 18.50 Skozi čas 19,00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne 20.00 Zibelke svetovnih kultur 21.00 Peščfea izbranih, 1/10 22.15 Opemearije 22.35 Vražje dekle, glas. drama 23.45 South park. 11/15 00.10 Naše skrivno življenje 00.55 Infokanal 07.30 Tvprodaja 03.00 Katkâ in Orbi. ris. serija 08.15 Tom in Jenv, ns. serija 08.25 Rudijevo moštvo 08.50 Ogijeva druščina, ris. serija 09.00 Zelenjavčki, ris. serija 09.30 Bučke, ris. serija 09.40 Čudežni puding, ris. film 11.00 Galidor. vanjh na vesoljski meji, nan. 11.30 Oliver in njegovi, nan. 12,00 Šolska košariorska liga 13.05 Mestece za vedno, naa 13.55 Sanjski moški 14.50 Podstrešna soba. film 16.35 Povratek, amer, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 1,2.3. kuhajmo! 19.00 24 ur 20.00 L^o je bit milijonar 21.45 Športnascena 22.45 Obsedeni z golfom. 1/2 23.40 Zmagovalci, amer, film 01.35 24 ur. ponovitev 02.35 Nočna panorama kmnmH 27 46 92 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, ponovitev 09.40 z pon. oddaje Dobrr) jutro 10.30 1317. VTV magazin 10.50 Kultura, info, oddaja 10.55 Športnitorek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 športni gost • Ženski košarkarski klub Merkur 12.00 Vabimo k oçledu 12,05 Najvlža 13.20 Odprta tema-pomanjkanje zdravnikov 14.20 Iz sredine odd. Dobfo jutro 15.10 Vkleostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1316. VTV n^agazin 16.25 Kulhjra, info, oddaja 18.30 Iz petkove odd Dobro jubtj 19.20 Pop Com. glasbena oddaja 20.35 Poslanska pisama • gost Bojan KonCč 21.35 Vabimokogledu 21.40 Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.40 Zrcalotedna 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Iz popotne torbe: prva pomoč 09.20 Telefon, 8/14 09.40 Oddaja za otroke 10.10 Krka, 4/10 10.40 Spetdoma 12.25 Pfviindnjgi 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorjaduha 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 O lutkah, 1. del 17.30 Družine v divjini. 3/4 18.25 žrebanj« 3x3 18,30 Žrebanje As^ 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Šefk1intke,7/12 20.50 Izzivi 21.20 UmeWostigre 22.00 Odmevi, špon, vreme 22.50 Skrivna inkvizicija, 1/3 23.45 Hotel poldruga zv^ica 00.20 DnevnlK ponovitev 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Družine v divjini, 3/4 02.35 Izzivi 03.05 Umetnost igre 03.30 Ljubi svojega očeta, fïïm 05.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Pnmofski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenci v Itaf 10,05 Otroški infokanal 11.00 TvpnDdaja 11.30 Zabavni infokanal 13.55 Tvprodaja 14.05 Tistega lepega popoldneva 17.65 Skozi čas 16.05 Štirje za Teksas, amer, film 20.00 Končnica 21.00 Studio city 21.55 Študentska 22.25 Videospotnice 23.00 Brane fíončel izza odra 00.25 Naše skrivno življenje 01.10 Infokanal 07.55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 18.00 19,00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 02.25 03.15 TXA 1 Ricki Lake Rubí. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrek) srce. nad. Vrtna rjeva hči, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Vrtnarjeva hči, nad. Zrelo srce. nad. Kkin, nad. 24 ur-vreme Rubi. nad. 24 ur Naša mala klinika, nan. Sedma nebesa, nan. Urgenca, nan. XXL premiere Zakon in red, nan. Lunine gore. amer, film 24 ur Nočna panorama Mnftll 27 46 SLOVENIJA 1 06.30 Odme^ 07.00 Dobro jirtro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni TaCek 09.20 Želvii otok, 17/26 09,45 O lutkah, 1. del 10.10 ZlatkoZakladko 10.25 Družir»e v divjini, 3/4 11.20 Hri-bar 12.20 Sovenski magazin 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Umetnost igre 13.40 Izzivi 14.10 Vefiemigost 15.10 Šef klinike. 7/12 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Sprehodi v naravo 17.05 Knjiga mene briga 17.25 Odpeti pesniki 17.40 Padna. dokum. oddaja 18.10 R'isluhnimo tišin] 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča: vaši poslanci, naš parlament 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Tretja svetovna vojna. 2/3 23.30 Zarota, amer, drama 01.05 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.20 Podobe Slovenije: Padna, dokum. oddaja 02.50 Prisluhnimo tišini 03.20 Tarča: vaši poslanci, naš partament 04.50 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan Koroška 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.10 Tvprodaja 16.55 Študentska 17.25 Studio city 18.25 Videospotnice 18.55 Skozi Č38 19.10 Zlatasrca,4/4 20.00 Frasier, 6/24 20.25 Liga prvakov v rokometu. Real : Bayer (L), prenos 22.35 Fini mrtvi dekleti, hr. film 23.55 Video$polnk;e 00.30 Naše skrivno življenje 01.15 Iniokanal 07.55 RickiLake 08.45 Rubi. nad 09.40 Klon. nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Zrelo srce, nad. 11.50 Vrtnarjeva hči 12.45 Sedma nebesa 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. 15.55 Zrelo srce, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Rubl. nad. 19.00 24 ur 20.00 Prevedeno 21.00 Nenadoma, amer, film 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red, amer, nani, 23.45 Zlati kelih.koprodukc, film 02.05 24 ur. ponovitev 03.05 Nočna panorama SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Telebajski. 13/45 09.30 Marcelinokruhinvino 09.55 Sprehodi v naravo 10.10 Knjiga mene briga 10.30 Odpeti pesniki 10.45 Podobe Slovenije: Padna, dokum oddaia 11,15 Prisluhnirrro tišini 11.45 Sledi, tvf^aribor 12.15 MedvakDvi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Na vrtu 13.50 Zakladi sveta, 20/21 14.20 Tarča: vaši poslanci, naš pariament 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17,45 Vem-veš 18 40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Klic dobrote, prenos iz Celja 22,00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Srečanje predsednikov vlad 00.30 Dnevnik, šport 01.25 Dnevnik zamejske ^ 01.45 Vem-veš 02,40 Svoj sestriUranc. film 04.05 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Moja dež^a. reportaža 09.30 Mostovi 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.20 Tvprodaja 17.05 Bob Kennedy, dokum. oddaja 18.10 Vkieospotnice 18.40 Skozičas 18.55 Končnica 20.00 Liga prvakov v nogometu, PSV Eindhoven: Arsenal 00.00 Vkieospotnice 00.30 Našeskrivnoživljenje 01.15 Infokanal 1 1 07.55 Rnki Lake i 08.45 Rubi. nad. i 09.40 Kk)n, nad. i 10.30 Tv prodaja ! 11.00 Zrelo srce, nad. j 11.50 Vrtnarjeva hči, nad. j 12.45 Preverjeno j 13.40 Tv prodaja 1 1410 Ricki Lake, peg, oddaja j 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. i 15.55 Zrelo srce, nad. i 16.55 Kbn, nad. i 17.55 24 Uf. vreme j 18.00 Rubi, nad. i 19.00 24 ur 1 20.00 Skoraj popoln zločin, tlim j 21.45 Monk, nan. 1 22.40 XXL premiere i 22.45 Zakon in red, nan. i 23.40 Neustavljivi, amer, film i 02.05 24 ur, ponovitev i 03.05 Nočna panorama kntfi 27 46 S2 52 i 09.00 Dobroiutro, informativno- i 09.00 Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja razvedrilna oddaja j 10.00 Vabimo k ogledu 1 10.00 Vabimo k ogledu I 09.00 Dober večer, gospod j 10.05 1319, VTV magazin i 10.05 1318, VTV magazin predsednik - P, Cukjati 1 10.25 Kultura, ponovitev i 10.30 Kultura, infor. oddaja 1 lO.OO Vabimo k ogledu j 10.35 Športni torek, športna 1 10.35 Naj spot dneva j 10.05 Odboika. posnetek; tekme informativna oddaja. ř 10.40 Polk'n'roll, glasbena oddaja Šoštanj Topolšica : Svit j 11.00 ponovitev i 14.00 Videostrani, obveshia Sovenska Bistrica Športni gosi, ponovitev 1 17.55 Vabimo k ogledu 1 11.30 Naj spot dneva 1 11.40 Naj spot dneva 1 18.00 Regionalne novice j 11.35 Košart(a, posnetek tekme j 14.00 Vkleostrani, obvestila i 18.05 Odbojka, posnetek tekme Zadar; Pivovarna Laško I 17.55 Vabimo k ogledu Šoštanj Tcpolšica : Svit 1 14.00 Videostrani, obvestila i 18.00 Tralalaja. otroška oddaja • Slovenska Bistrica j 17.55 Vabimokogledu i 18.40 Regionalne novice i 19.30 Naj spot dneva j 18.00 Angleščina po mavrični i 18.45 Naj spot dneva j 19.35 Videostrani, obvestila bližnici. j 18.50 Angleščina po n^vrični 1 19.55 Vabimo k ogledu 1 18.15 TV inštrukcija: matemabka bližnici, izobraževalna 1 20.00 Dober večer, gospod ! 19.00 Naj spot dneva oddaja (7) predsednik j 19.05 Videostrani, obvestila j 19.05 Videostrani, obvestila X Gost France Culqati, ! 19.55 Vabimo k ogledu i 19.55 Vabimo k ogledu predsednik Državnega i 20.00 1319. VTV magazin i 20.00 Pop Com. kontaktna 1 zbora Republike Sk)venije i 20.25 Kultura, info, oddaja glasbena oddaja i 21.00 Regionalne novice i 20.30 Športni torek 1 21,15 Regionalne novk:e i 21.05 Košarica, posnetek tekme j 20.50 Športni gost 1 21.20 Naj spot dneva t Zadar ; Pivovarna Laško I 21.30 Asova gibanica. i 21.25 Vabimo k ogledu j 22.35 zoddaje Dobro jutro. informativna oddaja i 21.30 Odprta tema, kontaktna informativno - razvedrilna j 22.00 Šukham-za soncem. oddaja, 3. TV mreža oddaja oddaja o Romih i 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 1 23.25 Vabimo k ogledu 1 22.30 Vabimo k ogledu i 23.20 Vabimo k ogledu ? 23.30 Naj spot dneva 22.35 Nai spot dneva i 23.25 Nai spot dneva i 23.35 Videostrani, obveshia : 22.40 Videostrani, obvestila ] 23.30 Vkleostrani, obvestila TO IN ONO od 2K3« do 21.4 Nelre težave, ki se s9ni vleiejo ženekaj dolgih me-^ s€cev, S€ bodo počdsi. a zanesijivo, pričele reáevQfi Čeprav ne bo šlo čez noć. bo mrfogo iažie. kot sle se bali Predvsem pa boste spel lahko p (antral I ludi zandtaj leďnov naprej, sa| boste natančno vedeli pfi tm sle. V službi bo napelo, včasih prav neznosno. Zato pazite, kaj In s kom oosle komeniiraii nastale razmere, saj ka] veliko spremeniti ne boste mogli l^itneiju boste marsikaj zamerili, v^ga pa ne bo krivleoni Kat, bi kdaj pomislili tudi nase m na svoje želje. Že vedno v ospredje postavljate vse okoli vas. Bik od 22A. do 20.S. » . ^ Fb vikendu, prihaia, se vam bo zdelo, da kar prekipevale od ener-gije. To pa boste v naslednjih dneh resnično potrebovali, saj zvez-de pravijo, da je pred vami eno napomejših obdc^ij v leio^njem 9 letu Ne le na poslovnem podroČ|u, nekaj razpok bo zazijalo ludi v ljubezenski 2VBZI, Cejih bosle poskušali ra hitro akrpali, se bodo povečale. Zatose raje najprej krepko pogovďites seboi, polem pa šele razložite partnerju, kai si želile In kaj pravzaprav od njega pričakujete. Dvo|€ko od 2Í.S. do 21*6. desensktdnevi bodozadišali pozimi, kar \0m nebo čisto nit vsec. €B ^^ ^^ odločili za kakáno dejavnost za svojo dušo in telo. f^ jiUP naj bo to dodamo izobraževanje ali pa rekreacija. Ne le. da bosie ^r^P svojemu telesu s tem naredili veliko uslugo, ludi bol| mirni in ^ ✓ sproščen« bosle To pa prav^prav v leh dneh še najbolj potrebujete Napetost, ki vvas !e nefaj časa le še narašča, vam bo namreč sle« začela naj-edaii zdrahe še sreča, da je decertiber že tu. Praznično razpoloženje bo kmalu zajelo tudi vas. Rok od 22*6* do 22.7* Kralkr dnevi m doi^e noči vam bodo letos prav godili, h od nekdaj ima noč za vas posebno moč. v leh dneh pa boste izredrK) usivarjaini. Da se včasih splača počakati na boljšo ponudbo, boste spoznali vteh dneh. Dt^ili jo boste, |xav neverjetno! S pariner-jem se bosta o vsem temeljito pogovorila in kot ponavadi vam bo močno sial tó strani. Kar se otxalno ne zgodi prav pogosto. Tega pa se. žal, ne zavedate dovolj. Sreča vas čaka tudi pri igrah na srečo. Lov od 23*7* do 23*8 ^^^^^ Vasi veliki In zelo ambiciozni načfli nimajo trdnih temeljev. Ljudje ©vedo veliko več o tem, kakýii so, kot si mislile, Kei vedopreveč, bodo ludi govorice vse glasnejše. Zato ssm zvezde priporočajo previdnost. Pazile, s kom sklepale posle in komu izdajate svoje po-slovne náčrte. Kaj lahko se zgodi, da ssm jo bo nekdo krepko zagodel ravno zato. ker bo izvedel prekmalu. Dobro pa bi bilo, te bi se zavedali tudi« da derBr sreče se nikoli m kupil, ustvarja le navidezno srečo. Tisto, ki jo vidijo drugi Devico od 24* 8* do 23* 9. __ Razkorak med želiami in možnostmi bo vsak dan večji Vsekakor vam jB to ne bo v tolažbo, še ranj v spodbudo. Naredile si natančen ti-nančni načrii, predvsem pa močno zmanjšajte stroške. Vse. kar ne if poirebuiete. naj postane odveCno. Pri tem pazite, da vas ne zavede. ker boste imeli po nakupih le goroslabe vesti, do zastavljenih ciljev pa boste vsak dan dlje To bo vplivalo tudi na čustveno življenje. Kdaj ste nazadnje uživali v drobnih pozornostih, ki godijo duli? /s i ^ Tehtnica od 24* 9* do 23. 10* Uspeli sle postoriti nekaj stvari, ki ste jih partnerju že zdavnaj obljubili. Ps nikar ne mislite, da ste s tem uspeli narediti vse, kar partner od vas pričakuje. Sec^j bo natresel še nekaj želfa, ki vam jih bo predstavil povsem nežno. Pri tem ne boste mogli reči ne, saj si ne bo domišljal, da bosle vse. kar si želi postorili kar čez noč. Ft)Slovni nafrii pa bodo tudi zato morali n^lo počasti, čeprav lahko že v teh dneh priiaiojjeie zelo ^odbudno novico. Škorpijon od 24*10 do 22*11* v Doma se bodo vlekle težavice, ki vam že krepko najedajo živce. Predvsem zato, k« sploh ne morete več planirali in ato se vam zdi, da svojega življenja nimate več pod kontrolo, partnerju bo treba povedati, kaj vas moli. molk bo le še poslabšal stanje. Je pa tudi res. da kaj veliko ne boste mogli ^remeniti. Tudi zalo ne. ker bo vmes poseglo zdravje, ki nekai dni ne bo naibolj trdno. Se zavedate, da vase nezadovoljstvo razjeda ludi vaše poCutje? Storite kaj v tej smeri. Strelec od 23*11* do 22*12* Fazite. kako bosle povzeli povedano pred sorodniki, saj ni dvakrat fj'v za reči, da bodo ti povsem i'tapačno razumeli, kar jím imale pove-dati Zato se kaj lahko zgodi, da se boste n^oteznašli vzelo čudni situaciji. Da boste umirili strasti, bo še najbolje, da nekaj časa o zadevi molCite. Vsetekor potrebuiete več svežega zraka. Pri tem pa se vse prepogostoanašate na druge Tudi sami boste morati več rurediti za svoje zdravje. V ačetku tedna vam bodo ponudili dobro poslovno priložnost Kozorog od 23.12* do 20*1* v Dogodki se bodo na vašo grozo odvijali neverjetno hitro Skocaj-^^ da jim ne boste mogli več slediti Zdeto se vam bo. da vaše živ-lienje postaja podobno stranski vlogi v kakSni m^^iški nadaljevan-Ip ki. Družinske zdrahe in zamere se vas Še kako doiikajo, čeprav ^^^^ nočete priznati Dokler vas ne bodo direktno vmešali, bodite raje na poziciji, ki jo irrate. V sivo povprečje vss tokrat žal ne bodo spustili drugj. Sicer pa boste še najiaje zadrževali doma. v krogu najbližjih. Vodnar od 21*1* do 19*2* ^^^^^ Zvezde vam priporoćajo. da zadnje dogodke krepko prespite, pre- Jmiejele m premislite Šele potem se odloČite. I^o naprej Tokrat bi vam namreč hitra odločitev naredila mnogo več škode kol premišljena Bolje bo, da o zadevi molčite. Gre za družinsko zadevo ' in tako jo tudi rešujte, sicer lahko pričakujete še več polen pod nogami. Ljudje so neverielno nevoščljivi, kar ste spoznali že velikokiat. Nikar pa ne ukrepajte tako drastično, kol vam je prvo padlo v glavo Hitro bi se vam maščevalo. Ribi 0d 20. 2* do 20*3* Pojdite tepo po vrsti hJajprej se vprašaje, kai vam je v bližnji prihodnosti najbolj pomembno Fbtem se tega lotite z vso vnemo, ^e ostale sivari pa za nekaj časa pustite ob strani. Casa ^m bo primanjkovalo vse do novega leta, zato ne morete pričakovati, da bosle tako učinkoviti, kot si želite. Če bi znali stvari bolje organizirati, bi vam morda Še uspelo, tako pa bo zelo težko Pogrešali boste nežnost, ljubezen. Tokrat ne le posvoji krivdi. Neadovoljstvona tem področju lahko rešite le na en način Ne bo pa lahko. Slovenija Nova zvezda Evrope Razstava liart)arc Jakše in Slanc^la Jorsiča Od 19. do 29. novembra ho razstava pasiavijena v galeriji muzeja v Velenju, Tilov trg 5. Odprla jo bosta vSrcČko Meh, župan Mestne Dbčine Velenje, in Erwan Fouéré» vodja predstavništva Evropske komisije v Reput^liki Sloveniji. Konceptualno zasiavljena 1'oiogral'ska razstava Slovenija Nova zvezda Evrope, je bila letošnje poletje predstavljena v Mestni galeriji Ljubljana, sledile soji ra/stavc v Slovenj Gradcu, Šentjurju In Mariboru. Foiogratske podobe predstavljajo ujeto foii^gralsko kroniko zgodovinskega irenuika. dneva priključitve Slovenije k Evropski uniji. Izrazito linearno podana fotografska, načrtno dokumentarna zgodba, ves cas pt")sncla iz istega kota do^janja, beleži trenutke dneva na eni strani in spremembe prostora na drugi. Medtem ko opazujemo prostor» čas določa spremembe. Spreminjajo se kompozicije, svetloba in ljudje 1er skupaj ustvarjajo različna razpodelegati vseh treh x:bort>vvtlcnjj»ke oWin:>kc skiip^ine Francii Leskoška Luko .soglasno imenovali za častnega občana Velenje in mu hkrati podelili ludi zlati grb občine Velenje, ki ga je pred tijim prejel le Josip Bro/ Tilo; • 21. nnvťmbra 1983 je sžmjoupravna siiinovanjska skupnavt Velenje podpisala ptîgtxJbo z Vegradt^m za izgradnjo prvih dveh stanovanj-skill objektov v jiovi velenjski soseski, imenovani Salck III; • 20. In 21. n(»vcmbni leta IWJ se je harmonikar Robert Cîoier iz La/ odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diato-niůio harmoniko v Ualiji. saj ga po dveh osvojenili prvili mestih na tem tekmovanju razglasili /a abstîlulncga svetovnega prvaka v igranju na '»frajtonereo«; • 22. novembra l99Hje bil na lokalnih volitvah za /župana Mestne obCine Velenje tc v prvem krogu pomwno Izvoljen Srečko Meli. v občhii Šoštanj sla sc v drugi krogžupanskih voh'levuvxslila Bogdan Menili in Matjaž Natek, v občini Snmrliio ob Pakl pa Ivo Rakun in Alojz P<îdgori>ck; v drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menth v Šoštanju in Ivo Rakun v Šmartnom ob Paki; -2.V novemhni IWT&'iUid! na voliSćih v občinah Velenje, Soštajij In Šmartno ob Pakl ki so spadale v 7, in 8, volilni okraj, polekáte vo-lilve za predsednika Republike Shwenije; vobeh volilnih okrajih je najveC gla-sov volilcev dobil Milan Kučan, kije zmagal že v piveni krogu predsedniških vol iiev; - 24. novtmbi rt 1961 je v Mariboru umrl nas rojak, slovenski pisalelj in pedagog Gustav Šilih; Šilih se jc vse življenje rad vraCal v Velenje o/i roma v SaJežko dolino, ki jI je s svojo mladinsko povesijo Nekoć je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno po-potnieo za vse naslednje rodove; • 25. ni)vembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno pjoiwodnjo milijon ton premoga. Do koncii leia 105? so rudarji nakopali 1.116.500 ton llgjiita. Pripravlja: Damijan HijajiČ '^H'M 18. novembra 2004 KINO VELENJE v hotelu paka à M\Í\I)/11KSKI k\M)ll)AT (politični irlerj Reiija; Jonathan Oemme Vloge: Denzel Washington. Meryl Stra-ep, Liv Schrgiber Dolžina; 130 minul Í9{rtek. IB. 11.. ob 20.00 Pe(ek.19.11., ob 19.30 Sobota. 20, It, ob 19,30 Neđelja.21.11., ob20.30 Ponedeljek. 22.11 ob 20.00 Torek. 23.11., ob 17.30 Ker častnika Bena Marca preganiajo hudi glavoboli in nočne more, odkar se je vmil iz zalivske vojne, se odloči, da bo stvar raziskal. Od vseh njegovih vojakov pa ]e ostal živ le častnik Shaw. Id sedaj kandidira za predsednika. Pride do ugotoviva. jim v Iraku oprali rr^ožgane in jc bodoči predsednik le orodje korpo-raciie Manctiurisn Global ziaiBii Mm i)\ I;MA ()(;!\JI;M\ (komediia) Režija; Râwson Mashall Thurt^er Vloge: ^rwe Vaughn, Christine Taylor, Ben Stiller Dolžina: 92 minut Petůk. 19.11., ob 22.00 Sobota, 20.11.. ob 17.30 Neđella.21.11., oblUO Peter je lastnik razpadajoče tekivadnice Avarage Joe's, v katen) zanajajo sami č-udni tip. Ko telovadnica pade v oči lastniku komf^ksâ tek)vadnlc Globo in jo želi prevzet], bi to morala storiti bančna od^t* niča Kate, ki pa jo razoroži Petrov deški iarm In se pridruži ekipi Average Joe's v tekmi Med dvema ognjema) v Doege-baalu. Zmagovita ekipa bo namreč dobila dovolj veliko nagrado, da bi Peter lah-koi«i(l svojo tekivadnico... iAIIRIsiVlli:!! 9/ÍI I ) (vojni dokurr>entarec) Režija: Michael Moore Vloge: Michael Moore Dolžina: 122 minut Četrtek. IB. 11,. ob 17.30 Petek. 19.11.,ob22.00 Sobota. 20. It, ob 17.30 Ne{iefia.2t It, oblB^SO S tem filmov nas Moore teli prepričati, da ie 11. september zanetil Lskrico za velik požar v ZDA. kjer trenutno gori svoboda. Moore z do^ej neobjavljenimi posnetki dokazuje, da predsednik Bush sprva sploti ni reagiral na napad, nato pa ga je spretno zlorabil sebi v prid. Film je direk- ten napad na vse napake predsednika Bu^a In niegove administracije. Obiskal pa je tudi vojake v Iraku in svojce umrlega vojaka, ki so izgubili vero v predsednika in pravico Moore tudi raašče povezave rT«d dnjžinama Bush in Bin Laden. Fahrenheit 9/11 je kontroverzen film in hkrati svarilo, kako majr^ieh korak je od demokracije do fundamentalizma. I)I\HVIVIK lîRllMiF/r JONilS: l\A K<)K[I p\WE'ri (komedija) Režija: Beeban Kjdron Vioge; Reneé Zellweger. CoEn Firth. Hugh Grant Dolžina: 101 minuta Sreća. 24.11. ob 17.30 In ob 20.00 • premieri pred slovenskim startom Bridget je v prvem fiimu našla srečen ko-r^. Toda kako srečo zaditati ? Njen Mark je idealen fant. ki ponese vse njene muhe in blogramčke. zmedenost in izpade ljubosumja. No. težave se začnejo, ko Markova pripravnica viže oči naj, pojavi pa se tudi njen b'rvâi šef in stvari se zapletejo ... i'Rii\Ti;i,ji C_— Kîno nagrajuje naročnike Našega časa j Izžrebali smo: Gabrijela LesjdiL Rorjan 29, Šoštanj; Angela Dobnik, Janka UIriha 1, Velenje in Mira Gmajner. Jenkova 16. Velenje. (romantična komedija) Režija: Morten Tyfdum Vloge: Nicolai Cleve Broch, Aksei Hen- me Dolžina: 100 minut Petek. 19, It, ob 19.00 Sobota, 20,11., ob 20.15 In ob 22.30 Nedelja, 2t It, ob 18.00 Ponedeljek. 22.11. ob 19.00 -fUmski ciklus DOBi^ VOUA JE NAJBOUA Torek, 23. It, ob 19.00-filmskiciklus DOBRA VOUA JE NAJBOUA Kristoffer in Geir sta nerazdružljiva prijatelja. ki za zabavo snemata vse svoje vragolije, ki se večkrat končajo z bolečinami. Občasno se jima pri tem pri-družitudi niun sostanovalec Stig. Ko producent znane TV-postaje dobi po pomoh v roke nekaj njihovih posnetkov, postaneta ^avna, todas tem se začnejo tudi težave. i'\iiKi';i\in:n'f)/i f (vojni dokumentarec) Petek, 19. It, ob 21,00 Sobota. 20. It, ob tB.OO OČK<)\ VRTIX: (dmžinska komedija, sinhn^nizirana v slovenščino) Nedelja, 21. It, ob 16.00 {otroška matineja} /XílIBI-: MFJ) DVFIVI \ (komedija) Nedelja. 2t 1t.ob20.00 Cena vstopnic: Redni kino 000 SIT. Otroška matineja 500 SIT, Premiera 900 SIT. Informacije o predstavah: 898 2491 (v času predstav)! DKOG€IJIJ€ \ WORLD PARřUri€RIJ€ prainujemo 10. obletn/co v PETEK in SOBOTO 20.11.2004 Podarjeno: 10% popust (m vse izdelke) dortlo zo kupce ličenje in svetovonje (naraćNa sprejemamo na tel, 898-57-90) V Velenju na ^leSkr cesti 2a (v ERI Standard) Radio Velenja /77 SeCOM Jim **c%m KrtM MiMiÉaAa.K arniifBÉHa ^ . . «MMM OA 8OT. um XBtK« t •mad: »»com.hnkaeslol.Mt PVC OKNA VRATA Od lefa /992 Wli t8> W/m2K 3 fyV/Al/tTiV/A VHOi>MA VRATA S FUXtjSK/M tradicija, vrhuhsk.a kvaliteta, hitra dobava NIZKA OEMA Tel.:07/4880170, 171, 174; fax: 07/4860173 Miibllana 041/667 135. 041/317 896; C«.IJf: 03/713 1^8.2» 041/798 510 Nagradna križanka Pizzerija Pícadilly Stan trg 35, Velenje Tel: 03/5869-358 Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. ure dalje v naš prikupno preurejen lokal. Pri nas vam pripravljamo 26 vrsi pic, pečenih v pravi krušni peči, kurjeni z bukovimi drvmi, julie -od gobove, česnove, golaževe do zelenjavne in čebulne, vse vrste prilog, zrezke z omakami, jajoem, poprovo omako in 12 vrst solat, tudi z morskimi sadeži. Poleg pic vam v krušni peči spečemo polnjene stručke z nadevi po želji In testenine z raznimi okusi. Za poslastico vam posebej priporočamo rahle in odlične tortice Pi-cadilly s smetano, vroče sadje, palačinke Kot hišno specialiteto vam priporočamo Pícadilly Lojtro vsako sredo! Pohitite in si rezervirajte prostor v lepo preurejenem Picadil-lyu za zaključke ob koncu letal Rešeno križanko pošljite nalkasneie do 29. novembra na naslov: Naš čas, d. o, 0., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Pícadilly". Izžrebali bomo tri nagrade:pica po želji za dve osebi, Picadilly lojtra za dve osebi in rezanci po želji za dve osebi. ČETRHK. 18. novembre*: 5.00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 6.30 Poročila; 8.45 Policijska kro* nika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasvet Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; t4.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaa kviz; 19,00 Na svidenje. PETEK, )9.m>venibra ■ 6.00 Pozdrav In veselo v nov dan, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.00 Športni uWp; 8,30 Poročila; 9.00 Gospodarske novice; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdai.kje.ka|; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novostí: 18,00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. novembio; 6.00 Dobro juiro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Polepšajmo si sobotno juiro: 8.30 Poročila; 8.45 Žvali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kai; 16.30 V Imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDÍUA, 21.iiovembfa; 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avfó moto zveze Sloveniie; Glasba razvedri življen|e; 8.00 Duhovna iskania: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnii dan; Čestitke; 16,00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PON£DEUEK. 27. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107,8 MHz - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. novembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne intormacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Radijski džubok in ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti: 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdat,kie,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povejte na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenie. SREDA, 24. novembra: 6.00 Dobro iutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev ie naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino v^l; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 VI In ml; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje. onesnaženost zraka Od 8. novembra 2004 do It novembra 20Ô4 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 8. novembra 2004 • AMP Veliki vrh (140 wlkro'g S02fm3). MESTNA OBŮm VELENJE, URAD ZA OKOLJE fj^ PROSTOR a « ' s [a6. nov »8. nov U 10. f>ov B11. nov U 1ž. ncv M 13. rwv a 14. nov frednost 350 mhro-fl SOZir^znKd. spreKmi^D crdsegar» v letu 2004:30 miKro^g S02/md zraM. OBVESCEVALEC mali oglasi dežurstva PELO MIZARSTVO PergovnikSitvo s.p.. Rdvne177, Sošlanj, zaposli KV mizarja. Gsm: 041/693*366. GARSONJERO, v centru Šoštanja (28 m^ + klet), popolnoma opremljeno. teíeíon, catv, prodam za 6.400.000,00 sil. Gsm: 041/318-060, popoldan (Suzana), NOVEJŠO luksuzno hiso, '100 m^, 1600 m^ zemlje, pri Gaberkah, prodam. Gsm: 040/876-633. ENOSOBNO stanovanje, v pritličju, na odllèni lokaciji, v Velenju, prodam. Gsm: 041/299-919. LEPO 3-sobno stanovanje v Velenju, nad Standardom, 105 m^, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. HIŠO s poslovnim prostorom, na Starem trgu v Velenju, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. OPREMLJENO gostilno s stanovanjsko hišo, na odlični lokadil v okolici Velenja, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. DELNO zazidljivo zemljišče, 2000 m^ v zgornjem Šaleku v Velenju, zelo ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. V CENTRU Velenja. Prešernova 6. prodam dvosobno stanovanje, 53 m^. Cena 10.200.000,00 511. Gsm: 040/730-936. NOVO dvosobno stanovanje, 84,28 m^i na Glaziji v Celju, prodamo. Teleíon: 713-2600. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju - Boifenk, 48 m^, prodamo. Telefon: 713-2600. SADOVNJAK, 500 m^ na sončni legi {vinska trta, sadno drevje) prodam. Gsm: 031/621-531. V CENTRU Velenja, Prešernova 6. prodam dvosobno stanovanje, 56 m^. Cena: 10,200.000,00 sit. Gsm: 040/730-936. ODPAM • NAJAMEM 3-SOBNO opremljeno stanovanje oddam. Gsm; 041/924-864. V OKOLICI Velenja oddam v najem garsonjero (mesečno predplačilo). Gsm: 041/537-026. V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri 9000 m^. Telefon: 713-2600. V CEUU oddamo v najem tri opremljene pisarne, velikost 10 m^.Teleion: 713-2600, MIXER Behringer Eurorack MX 8000 48/24/8, malo rabljen, dobro ohranjen, brezhiben, primeren za studie In koncerte prodam za 149.000,00 SIT Gsm: 041 222-532 RENAULT 5 campus, 1.92, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/278-376. TRAKTOR (normark). oitajmer. novo prikolico za prevoz živine in kosilnico (laverda) za prikolico prodam. V račun vzamem (udi prašiča. Gsm: 031/279-650, telefon: 5869-940. ŠTIRI zimske gume, dimenzije 195/65/R15, prodam, Telefon: 5886-273. JUGO 45, lepo ohranien, vozen, neregistriran, podarim. Gsm: 040/212-364, zvečer, ŠTIRI dvodelne omare podarim. Telefon: 5875-808. 1201 odpadnega strojnega In transformatorskega olja, primernega za zaščito lesa, v sodu s pipo podanm. Gsm: 041/222-532 STIKI IN POZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE ureja poštene zveze za vse starosti- Gsm: 031/505-495. PRODAJA nesnic, 21. novembra, od 8. do 8.30ure, v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TELIČKO frizo, staro tri tedne, prodam, Gsm: 051/249-488. TELICI, mesnate pasme, 250 kg in 150 kg, prodam. Gsn: 041/462-931. DVE TELIČKI in bikca čb, stare 10 dni, prodamo. Gsm: 031/392-146. PRAŠIČA, težkega okoli170 kg, krmljenega z domačo krmo, prodamo. Telefon: 5892-102, gsm: 041/753-450, BIKCA In sivorjavo teličko ter rumeno korenje prodam. Gsm: 031/650-524. OVCE in jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon: 5881-846. PRAŠIČE Švede, mesnate pasme, težke od 20 do 200 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene, lahko tudi dostavljeno, ugodno prodam. Gsm: 041/239-651. KRAVO simentalko, drugič brejo sedem mesecev, prodam za 140.000,00 sit 1er tefico simentalko, težko okoli 250 kg, prodam. Gsm: 041/786-136, MLAD par papig nimf In mlade bele turške grlice prodam. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252. PRAŠIČA domače reje, težkega 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm; 031/778-992. Msm^^m ULEZAN hlevski gnoj z dostavo, sladek jabolčnik in žganje prodam. Gsm: 041/344-883. SADIKE vrtnic in sadike za živo mejo (thuja) prodam. Telefon: 5870-600 (Dolinšek). SLADEK jabolčnik in uležan hlevski gnoj ugodno prodam. Gsm: 041/758-046. Zdravstveni dom Velenje OB^^STILO SpoStovane zavarovanke, spoštovani zavarmnd. ol:^ešCaii}o vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne me-lýcinske pomoči, Na to teflonsko številko pOkUCite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zarad boleni a!i poškodbe ogroženo žř/ljef^e In je pc^rebno ta-kojšf^e ukrepanje ehpe za nujno n^e-(Scinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemajvo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko B99$'478. dežurno službo pa na 8995-446. Zoboidrovniki: 20. in 21. novembra • Ivan Janežč, dr stem,, v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje (od 8, do 12, ure). Uhorno v Velenju: L^na Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veferharsko poslaja $oston|: Od 19. do 21. rtovembra - Simon Mi-klavžin, dr veL med., Gsm: 041/633-670. Od 22. do 25. novembra - R'anc Blatnik , đ: vet, med,. Gsm: 041/618-117, u KOMUKALNO PODJETJE VB.ENJE <1.0.0. Keroéica M«tm37/b daaOVMrH« POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Telefon: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041 ) GIBANJE PREBIVALSTVA T M Vedeževanje 24 ur d.itfb. 090 44 17 Upravna €fwta Vékftie Smrti: Drago Resnlkrci. 1931, Velenje. Koro^ C. št. 8 a; Alojzij Gei^lez. roj. 1931, Ter šL 55:\^lmošBencik, roj, 1924, Podkraj ^ Veter^ud. 10 b; Ang^ fviandelc, roj. 1906, Šmartno ob Raki št. 137: Marija Goropev Sek, ro). 1932. l-oke št. 10; Jakob Meh, ioj.191D. Velenje. Cesta talcev ŠT. 8: Slavica Nikolić, roj. 1951, Velene, Kidričeva C.SL55. Sn:o jo oiJia^dlo, (Jih je zastal, a Spain m nato bo vfídnn ostal. ZAHVALA Tiho sc jc poslovil dragi oCe, dedek, pradedck, last in brat JAKOB MEH 8. 7.1910'IX 11.2004 mi/arski mojster Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sle delili holečmo z nami in nam pomagali v te/Jcih (renutkih, darovali cvetje, sveče 1er nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu fvanu Kralju, dr. mod., govornikom» gospodoma i^pnikoma. gasjjccm Velenja, Policijski postaji Velenje, pevcem terdruřini Bur^ič. '/alujoči vsi njegovi NUMERO UNO Robert Kukovec a. p. Mlinska uUca 22 Maribor Nudimo vam ugodna golovInsKa tar avtomobllaka kredite do 6 let. Možnoat obramanitva oaabnegs dohodka do polovloa! Star kredit nI ovira. Pridamo tudi na dom. Tel.: 02/ 252*48^26 041/750»5s0 TRGOVINA KOŠARICA AD^ Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) ^^ mefon/te(«' 03/ 572 60 80 Pemvo.tBl.S72B0e0 Pe^i9.íeí.é919140 G9befkB.feLd913210 www.tfçovlftd-kosêrtca-sp.sl e-msîl: ko8arîca^¥otiB.Kt NOVA MUA V mnom KOŠAfífCA V MSSBCU NOVSMBMt poiB^ UGODNIH c£N,fisw VAM V ^sseœf^ BlAGOVVfíĚDNOSn40000Sííl R/^TLIN5KG OUE ISOLAS L 1150 9T KRMA KORUZA 36,90 srr RIŽSPLEND0H1KG 199 SÍT KRMAP£$NI REZANCI 37.90SrTZ00V KOU3FONUA1 K6 449 Siï NAD2T 34SrT + DDV MI^OPUMNSKOTHAJNOU 135 Sít GNOJILO NPK 3X15 aesosiTzoDv PRAŠEK ARIEL 6 KG 2399 srr NAD3T 2360 + GOV AN71TO41SAM0 1590 srr GNOJILO KAN 2l70Srr20DV KRNM JEČMEN 38.90 SfT NAD 3 T 1900 SIT -i-DDV ^KDOR v KOŠARICI KUPUJE SI PRAŠEK PRIVARČVJEP Nagrajenci križanke »Avto Igor« objavljene v tedniku Naš cas 4.11.: 1. nagrada: piaktična nagrada i2 8utildu župniku 'Ibnclu Krašovcu za opravljen obred. 'ÁatujfKi: ínm Atí^ehy hicri /xlenka in 'jytizika z dndinama^ .sin Ahjz, sestra Evica in hmJjaie Prižiga .sYJ hir spomina, v SIVU ostaja tiha bolečina, ko giednmo naokitt}^, povsod so sledm i Tvojih pridnih rok. t v SLOVO BRANKU STEMBERGERJU 12.11.1925-16.11. 2004 Žena, hčerka in sin z tlruiinama f ZAHVALA ob boleči Í7gul>i najJega dragega moža, očeta, dedija in lasla VILUA BENCIKA iz Podkraja pri Velenju 25.10.1924' IL 11. 2004 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se od njega poslovili, nam izrazili sožalje, darovali rože in svece. Iskrena hvala sodelavcem kolektiva Vegrad in Gorenje Servis. Posebna zahvala osebju Bolnišnice 'IbpolSica, gospodu Rijavcu, dr. med,, patronažni službi ZD Velenje, govorniku Francu Vedeniku, KS Podkraj, gosp>odu duhovniku evangeličanske cerkvc Ge/i Filo za opravljen obred, sesirični Ivanki Stropnik za vsestransko dobrosrčno pomoč in pogrebni službi Usar. Žalujoči: f.ena Marica, hči Božena^ sinova Silvo in Darko z druiinami Izbiramo nai osebnost leta 2004! spol jc lelo naokrog in spel bomo v naf>eni uredništvu začeli iraUicionalno akcijo l7Íramo naj osebnost. Pred Icil smo 7 i/borom zai^cli na Radiu Velenje, zadnje desetleije pa smo lo zaupali bralcem NaSega časa. Lani smo naj i^bnosii izhi-ryli loCeno po občinah Velenje, SaSianj in Šmartno oh Paki. LeicKsmo pravila i/bora precej spremenili. Spel bomo i/hirali le eno osebnost, ki se vamzdi,da.si lanaslov zaslugi injessvojim delom ali življenjem tudi k^kalno piTvezana v prostor občin Velenje, Si^ilanj in Šmartno ob Paki. Izbor pa bomo tokrat prepustili ne le bralcem Na^egii časa, anipakpc^novno tudi poslui^alcem Radia Velenje. V Na^m času bomo do konca leta objavljali kupone, s katerimi bosie lahko glasovali, glasove pa bomozbiríúi ludi na Radiu Velenje, in sicer vsiik dan ob na tclefoasko slevilko tl3 8975003in038975(K)4ler med^in ID.uro na SMS Û3136 26 26. Med vsemi, ki bos le sodelovali pri izboru bomo nekatere srečneže tedensko nagradili. Vsi pa boste sodelovali tudi v zaključnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepe nagrade. Pred vami, bralci Našega časa je že drugi kupon. Upoštevali bomo vse tisie glasove na kuponu številka 2, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 23. novembra, do 12. ure. Glasujte za lislega, za katerega menile, da si zaslu:?i tu laskavi nasUw, \ćii ost'hnosl \cUi 2001 Glasujem 20: Obrazložitev: Moj naslov: Od zunaj in od znotraj molcra Martinova sobota Sniartnc»i4) P^iki, 13. novemfmi -11. november jc god sv. Martina. Velja za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj mu je menda v Sloveniji posvečenih kar 152 oziroma 153 cerkva, med drugim tudi v ámarinem ob Paki. »Kriv» je za številna martino-vanja Jesenski pasi je lako priljubljen med ljudmi iz veČ razlogov, med njimi pa ima - po mnenju nekaterih -preecjánjo ležo zaradi spreminjanje mladega mošta v vino. Vreme tudi leicïv organizatorjem priredilev ob praznovanju lega dogodka ni bilo naklonjeno. A iradieija je iradicija, ki sc ji v Smartnem ob Paki zaradi slabega vremena niso odrekli. V Martinovi vasi ob tukajinji železniški postaji so namreč občina, tamkajšnje turistično društvo in druSivo vinogradnikov že 15. po vrsti pripravili Martinovosobo-10. Cilede na razmere si je dogajanje v vasi ogledalo in se veselilo do zgodnjih jutranjih ur blizu 800 obiskovalcev. Ib je mogoče sklepati po Številu prodanih kozarcev in po zadovoljstvu ponudnikov rujne kapljice. Po nekaterih informacijah naj bi je proda- li še nikoli loliko kot tokrat. Dopoldan so za živahnosi pcvikr-bcli udeleženci Martinovega živ žava za otroke, ki sla ga med drugim popestrila Pika Nogavička in čarodej. C)d tod je krenilo na skoraj 36 kilometrov dolgo Martinovo pot po mejah občine Šmartno oh Paki prib!ižno80 po-híxinikov. Med njimi so bili Iju-biu.'lji narave in g(^ra iz Ru-š, Skoï-je LokeJz Spodnje Savinjske doline, malo domačinov in eden celo iz Avstralije. Udeleženci slikarske kolonije (bila je trinajsta po vrsti, na njej pajesodelwalo 15asivarjalcev)so tokrat ustvarjali v prostorih šmarškegakullur-nega doma. kjer so ob koncu pripravili tudi razstavo nasliilih del. Sploh peslro pa je bilo simbolno popoldne. Tako kol lani ludi letos po zaslugi sedmih va.^kili skupnostih, ki so na okrašenih vozovih prikazale stare običaje in ponudile obiskovalcem domače dobroie. Dlani udeležencev jc poleg domačega ansambla Spev in Borisa Kopitarja ogrela tudi letošnja vinska kraljica Vesna Bajiik b Radovnice nad Metliko, ki je laskavi miziv prejela februarja letos. Kol je še pove- dala študentka javne uprave sv. Martinu (Francu Kačičniku -Anllju),ovino^adništvu kar nekaj ve, siij prihaja s kmetije, ki se preživlja s to dejavnostjo. Na 2 heklarjih zemljišč imajo zasajenih namreč kar trsov. Kljub temu se mora o pridelovanju in predelovanju žlahine kapljia* iše marsikaj naučili. V dogajanje so se vključili še šmarški folkoristi in člani domačega druši va vinogradnikov z degustacijo mladega vina. In kakšna je letošnja letina? Fninc Malus, predsednik Društva vinogradnikov Smarlno ob Paki, je na zaslavljeno vprašanje od-gtworil: «Kitr problematična je bila letošnja letina zaradi obilice padavin. Nihče se ni pt^hvalii, da bi ga pridelal več kot lani. Novo vino je aromatično, a ima izredno veliko kisline. Klelarjenje bo zelo pomembno in tudi zahiev- no,« tp Prikaz starih občijav po »vrholansko*' v deževnem Šentilju lirstOi mlado vino Rajzaiije od kleli do kleli kljub deževni sobolo (lobi'0 obiskařio - Krst mladcsa vina pi1 Malcvževili pospicinljon / řjlasbo Veknje- rak<3 kol so imeli vinogradniki težave pri trgatvi, ker jim je nenehno nagajalo vreme, so imeli nekaj smole z vremenom ludi organizau^rji veselega marJinovanjav Šentilju. Na vseh domačijah, ki so .se tudi letos vključile v rajžanje od kleti do kleli, sose dobro pripravili. Nikjer ni manjkalo dobroi, ki so jih pripravile gospodinje, nikjer ni manjkalo dobre volje. Turistična zveza Velenje 1er Turistično društvo Velenje-pododbor Šentilj in vinogradniki Šentilja st) kljub krmežljavemu vremenu ikspeivno iz\'cdli že sedmo iu-rislicno-narodopisno priredilev. Rajžanje se je začelo že dopoldne na Pogrančetovi kmeiiji, v spremslvu dežnih kapelj so po-hodniki potem sli do Vvrbenja-kove domačije, popoldne so prišli do Irbarjeve kmetije v La- Sveti Martin je tokrat prišel v spremstw mladih harmonikarjev. Gostitelji so poskrbeli za kulturni in zabavni program, pa tudi za domače dobrote, ki so ob mladem vinu še kako teknile. za h, slavni^tni del s krstom mladega vina pa so lokral pripravi-lina Matev/evi kmetij). Ko&eje lam okoli 16. ure začel kulturni progrćim, se je nebo usmililo lepega átevila obiskovalcev kljub slabemu vremenu. Za slabo uro je namreč dež. ponehal. Na pri-ložnasinem odru sose vrstili nastopi mhdih harmonikarjev Roberta Goličnikii. kantavtorjev ... Nastopil pa je ludi Rudarski oktet, ki jezubranimpctjem tudi tokral navdušil. Potem jc bil čas za prihod .svetega Mariina. Tudiletos.se je vanj prelevil Domen Frankovič. Prijahal je na belem konju, ki mu gaje pœo- dil domačin Mirko Uranjek iz Ložnice. Spremljali so ga mladi harmonikarji. Najprej je med Številne otroke razdelil bon-bončke. Potem pa je skupaj z Markom .)evi^nik<»m iz Ma-levževe domačije »smrdeče mlado vino« spremenil v diScče in okusno vino letnik 20U4. Ob nazdravljanju je žal spet začelo deževati, zato so se mnogi počasi odpravili proti doniu ... Ja, šotori, ki so jih lokrai postavili na vseh prizoriščih rajžanja, so priî>Ii prav. Zagotovo pa je dež marsikoga, ki bi sicer pri^l v Šentilj, ustavil kje na toplem in suhem. ■ bš f « Letošnja v/nsha firaijica Vesna Bajuk je nazdravita mlademu vi' nu skupaj s predsednikom šmarških vinogradnikov Francem Matusom (prvi z desne), tajnikom cfrusfva Petrom Krajncem (prvi z le)/e) In županom ter vinogradnikom Alojzom Podgorškom. ll.ll.obll.il Saj ni res, pa je, bi dejali »nepcjućcni.« PrejSnji četrtek dopoldne, na Martinov praznik lorej, se je po Evropi že začel pustni čas. /adevaje v resnici zelopreprosia in resna hkrati. Mozirje se je ssvo-jo znamenito pasmo bro l^>Iičnik lahko ogle-diil mesto svojeg pust nega delovanja in ukrepanja. Prav tako so se lega dne srečali na Ptuju predstavniki slovenskih karnevalskih mest. Pogovorili so se o pri-pravćih na priliodnje pustne in kiirne-valske dejavmxsii in med ostalim za podpredsednika slovenske sekcije evropskega združenja karnevalskíli mest izvolili Ivansi Dajčerja iz Mozirja. ■ iP Druščino s pustnim županom Dragom Potlčnlkom je prijazno sprejei župan Ivan Suhoveršnik.