Delovanje kmetijske družbe kranjske. Dae 9. t. m. se je vršil v BMestnem domu" v Ljubljani občni zbor kmetijske družbe kranjske. Učiteljstvo, ki deluje za prospeh kranjskega kmetijatva v mnogošteviloih podružnicah imenorane družbe, se gotovo zanima, kakšno je njeno delovanje. Naši tovariši so steber premnogim podružnicam, in na ojih sloni vse njihovo delovaiije. Zato se nam zdi umeatno, da poročamo tudi mi o delovanju kmetijske družbe kranjske. Na občnera zboru je poročal o družbenem stanju, oziroma o njenem delovanju ravnatelj gospod Gustav P i r c. Iz tega poročila posnemljemo: Leta 1907. je imela družba 6915 članov, torej za 177 več kakor leta 1906. V tekočem letu, to je leta 1908., je pa družbi pristopilo že doslej 1271 novih članov. Število članov- je sedaj naraslo na čez 7000. Clani so bili razdeljeni v 133 podružnie. Od lanskega občnega zbora sem je bilo1 nanovo ustanovljenib sedem podružnic, in sicer v E6privniku, Eočevski Beki, Starem Iogu, Bavnah, Preloki, Semiču ia stari eerkvi. Društveno delovanje v letu 1907. je bilo tako-le: Vložni zapisnik izkazuje 984 strogo uradnib dopisov, poslovuib števil pa izkazuje 32.636. V družbini pisarnici, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še 1 tajniški pristar, 1 pisarničar, 1 knjigovodja, 2 skladiška uradnika, 1 poraožni uradnik in 3 služabniki, ki pomagajo tudi v skladišču. DelovaDJe podružnic je bilo večinoma jako živahno; posebno zadnji čas se mora njib vedno skrbnejše delovanje pohvalno omeniti. Delo glavnega odbora iraa največjo oporo t uspešuem delovanju podružnic. PodruŽDice imajo aedaj 29 drevesnic ter vsako Ieto v svojera okolišu oddajo veliko število dreves. 20 podružnic v vinskih krajih ima tudi večje ali maujše trtnice in nekatere tudi vzorne vinograde. Za vzdrževanje dreveanic ia trtnie dobivajo podružnice primerne podpore iz državnih in deželnib sredstev. O družbinih zavodih in podj e t j i h je naslednje poročati: 1. Družbena podkovska šola. Ta šola, ki jo itna družba že 60 let v svoji oskrbi, je pravzaprav obrtna šola, ki zaradi zakonskih naredb mora obstati, prizadeva pa družbi toliko neupravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtve zanjo. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborora in z magistratom stolnega mesta Ljubljane merijo na to, da naj se način vzdrževanja podkovske šole tako izpremeni. da bodo omenjeni činitelji dovolj prispevali in od\rezali družbo vsakih žrtev. Zopet se ustanovi živinska bolaica. Podkovska šola je pod vodstvom poaebnega ravnatelja, delujeta pa na nji učitelj podkovstva in njegov asisteut. Šola je iraela, kakor obieajno, v preteklem letu dva polletna tečaja. 2. Družbena sadna dreresn i c a. Družba ima sedaj dve drevesnici, ia sicer staro na bivšem poizkuanem dvorcu na Poljanah ia novo drevesoico na proatoru v Gornji Šiški. V stari drevesnici se ne prideluje dovolj dobro drevje za oddajo, zato družba ne more zadoščati naročilom svojih članov in je zaraditega prisiljena že pet let naročati iz gornjeavstrijskih združenih drevesnic vaako leto po yeč tisoč visokodebelnib drevea. To naročanje tujega drevja, ki družbi prizadeva razmeroma velikih žrtev, se bo moralo toliko časa vzdrževati, dokler ne bo v novi drevesnici dovolj drevja na razpolaganje. Nova sadna drevesuica v Gornji Šiški je aedaj zasajena s štirimi letniki sadnega drevja. Prvo drevje bo mogoče oddati jeseni leta 1909. Gospodarstvo v novi dreTesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23 do 24 tisoč visokodebelnib in pritličnib sadnib dreres razoih plemen in vrst. 3. Družbeni dvorec na Viču. Ta dvorec ima družba sedaj štirinajsto leto r zakupu. Njegov namen je delati poizkušnje z raznimi semeni, vzgajati plemako gored ter dajati prostor za kupljene plemenske živali, ki se s pomočjo državne ia deželne podpore razdeljuje po deželi. Gmotni uspeb je popolnoma mače ognjiče.prašanja o teesnvzgo,duševnem obzorju, za čuvstveno življenje, za hotenje itd. bi učitelju dobro služila, pouk bi bil induvidualen in uspešen. Z velikim zanimanjem ao poslušali zborovalci izborno izvajanje referenta. Društvo je mnenja, da bii bilo dobro, ako bi take-jprašalnej'pole izdajala nŠolska Matica". Eot delegati za »Zavezino** zborovanje v Gorici so se prostovoljno oglaaili sledeči tovariši ia tovarišice: Pavlič, Zgajner ia Eožuh, kot namestnika pa Eržič in Mravljak. Tov. predsednik priporoea Eosijevo brošuro Jz življenja našega cesarja", in sicer na ta način, da se znesek 16 v nabira med učenci, kjer noče prispevati v ta namen krajni šolaki svet. Na predlog tov. predsednika ae je društvo popoldan polnoštevilno udeležilo ustanovnega zborovanja BDruštva za oskrbo in varstvo otrok" ter je radevolje obljubilo svoje sodelovanje. Prihodnje zborovanje bo prvi četrtek raeaeca novembra v Konjicah. —o. Srednješolski vestnik. ** Matura na Ijubljanski realki. Dae 4. in 6. t. m. se je vršil zrelostni izpit na ljubljanski realki. Eandidatov je bilo 13 (rned njimi 1 eksternist), ki so vsi prebili izpit, 4 z odliko. Za jesenski termin je priglašenib 15 kandidatov. ** V boj za slovenske srednje šole. Iz Gorice pišejo: Ob koneu leta nam stopa zopet živo pred oči potreba slovenskih srednjib šol. Na gimnaziji v Gorici je bilo 272 Slovencev, na realki 143; Lahov na gimnaziji 224, na realki 217. Neracev je bilo na gimnaziji 43, na realki 54. In obadva zavoda sta nemška. Ali ni to atrašno, da se raora pri nas mladina učiti v srednjih šolah v nemščini, ki niti deželni jezik ni? Ta krivica se mora odpraviti iu zavodi se morajo izliti v alovenski gimnazij in slovensko realko ter laški gimnazij in laško realko. Ako je le še kaj pameti pri laških politiškib voditeljih, se raorajo znova zavzeti z vso energijo za pametno rešitev našega srednješolakega vprašanja, to je, da se odpravita nemški gimnazij in nemška realka ter napravita zavoda, ki bosta odgovarjala potrebam naše dežele. Z naše slovenske strani se mora začeti nov neizprosen boj, da doženemo srednje šole po svoji volji! ** Mestna višja realka t Idrijl je izdala letos svoje sedmo izvestje s sliko prvih abiturijentov. Zavod je imel komcem leta 232 javnih učencev, od katerih jih je bilo 114 iz Idrije, oziroma okolice. Po materinem jeziku je bilo 229 Slovencev ia 3 Nemci. OdliČDJakov je bilo 17, I. red jih je dobilo 164, II. red 23, III. red pa 2 učenca. Ponavljalni izpit jje dovoljen 23 učeneem. E maturi se je oglasilo 20 sedmošolcev in ena eksternistinja. Ustni zrelostoi izpiti bodo 16. do 18. julija. Pri zavodu je tudi pripravljalni teČaj, ki ga vodi učitelj in deželni poslanec E. Gangl. Učiteljski zbor je štel poleg ravnatelja 3 profeaorje, 3  prave učitelje, 6 namestnih učiteljev in enega ucitelja telovadbe. Izvestje prinaša sledeče spise: rMestna realka v Idriji 1901. do 1908." (napiaal ravnatelj dr. St. B e u k); BDonesek k vprašanju o koncu aveta" (spisal Julij NN a r d i n); »Praktiške vaje v kemiji*- (napisal B. Baebler)! „0 domovini in naseljevanju južnib Slovanov11 (poroea dr. Drag. Lončar) in BPozabljen pesnik" (literarna črtica, priobčil E. G a n g 1). * * Zrelostni izpiti na c. kr. ženskem nditeljišdu t Ljubljanl so se vršili pod predsedstvom dež. šolakega nadzornika Fr. Levca od 22. junija do 8. julija. Izpita se je udeležilo 42 gojenk IV. letvika ia 27 privatistinj. Za šole s slov. in nem. učnim jezikom so naredile izpit a) gojenke IV. letnika: Dernovšek Marija iz Trbovelj Fajdia Melanija iz No(z odšnjah, Marija Hubad ranja,  Eer(z odika iz dliko),  StaMaver ovega tovšek ee Jobljane, Dgela  Fare (z oddliko), , Sternija iz era (z ga (z idmar  PreHrast Pavla Gabrič pri očevar bljane, ,balda iz Doba, Potočnik Heleua|iz EoroškeBele, Sikošek Terezija iz Podsrede, Sinkovič Danica iz Trsta (z odliko), Sirnik Marija iz;0ska v Slavoniji, Sušnik Marija iz Škofje Loke, Šolar Jericajz Kališč.pri Seleih. — Zmazek arija iz Sv. Eriža pri Ljutomeru za šole a aovenskim učnim jezikora. Ponavljalni izpit iz nega predmeta v jeaenskem roku se*je dovoil 13 izpraševankam, med terai 4 gojenkam I. letnika. Za 1 leto sta bili reprobirani dve rivatistinji. ** Maturo na goriški realki s napravili aledeči Slovenci: Bobert D e k 1  v a , Bazilij Jeras, Josip B u d e ž , vsi i Gorice, Eihard L o n č a r iz Tržiča na Grenjskem in Leopold G r u d e n iz Nabrežine. ** Pri zrelostnili izpltib na oriškem ženskem izobraževališču, so bile pripoznane za zrele za občne ljudske šol: iz slovenskega oddplka: a) s slovenskim innemškim učnim jezikom: Berbuč Gabrijela z odliko), Gebular Olga, Miličevic Ivka (z odko iz slov., men. in hrvaščine), Nardin Marija Peršič Terezija (z odliko iz slov.), Podgoroi Ana (z odliko z nemščine), Volarič Boguraila b) s slovenskim učnim jezikom: Abram Slavca (z odliko), Arrigler Boza, Baša Alojzija (z oliko), Bogataj Vilma, Boštjančič Marija, Bratin Milena, Oigoj Dragica, Delpin Eafaela (z oliko), Ivančič Alma, Jericijo Marija (z odliko),Euntih Matilda, Leban Štefanija, Lenarčič iktorija, Mayer Valerija, Medvešček Ljumila, Miklavčič Olga, Paglavec Emilija. Pago Alberta, Peric Earolina, Šepie Marija (s aovenskim in hrvaškim učnim jezikom), Tomažič Eozalija, Trampuš Vekoslava, Vidic Valentina, Zagar Milena; c) privatistinje: EotnikAnka (z odliko z nemškim učnim jezikom), Legat Josipina (z odliko z nemškim učnim jeziom), Mayer Julija in Vrščaj Terezija a sloveskim in nemškim učnim jezikom. ** Tržaški nemški abiturijeni so nabrali med aeboj 400 E za nemški šulrajn, nSudmarko", za nemški otroški vrtec v Šednju in za društvo nDeusches Haus" v Trstu Pa naši abiturijenti ? * * Na gimnazijl t Kranju s je v prvi razred vpiaalo 47 dijakov, ki so razen enega vsi prebili sprejerano izkušnjo. ** Dijaška zarota. Na gimnaiji v Eormanu (Bukovina) je polieija prišla na sled zaroti proti ravnatelju med dijaki. Pet klovodij 80 izročili sodišču. ** Protestnl shod proti premečenju alov. učiteljišča iz Eopra v Gorico se j vršil dne 3. t. m. v Gorici v mestai dvoraui.Protestni sbod so priredili laški razgrajači, i ao si nadeli ime narodnih aocialiatov. Predsdoval je visokošolec Stechina, govoril pa je Domedes Benko iz Trsta. Oglasil ae je tud podžupan Bombig, želeč seveda, da se izvrši laška želja, da ne bi prišlo slov. učiteljšče v Gorico. Brzojavke, da se strinjajo s protstom, ao poslale občine Gradišče ob Soči, FaraFiumicello, Zagraj, Dolenje, Moša, Oglej in zveza laških učiteljev v Trstu ; druge furlanske bčine ae niso odzvale vabilu. Kulturno delo. + Obdni zbor n€rlasbene Jlaice". Dne 9. t. m. se je vršil občni zbor rGlsbene Matice" v Ljubljani. Vodil je zborovanjepredsednik prof. Štritof. Dejal je, da senabiranje v pokritje deficita nadaljuje z vso vemo, tako da je bilo do 13. junija t. 1. nabranih 14.037 E 6 vin. in da torej manjka še 125 E 49 vin., da bo ves deficit pokrit. Drutveno delovanje v preteklem letu ni zaostajao za onim drugih^let, pač epa še napredoval. V glasbeni šoli je naraslo število učencev, vedli so se novi predmeti, nastavili se novi uitelji. Gojencev je bilo 533, torej 141 več odprejšnjega leta.~ Delovalo je letos na zavod 12 učnih^oseb, lani le 9. Poseben napredk je, da sta dva učenca kompozieijske šole apravila velik trio za klavir in čelo. BGlabena Matiea" stopa na poti proti konservatorij, kar bodi čimprej med Jugoslovani. Slovenci ostauemo s tem nekaki drugi Gehi. Drug važen napredek BMatice" je, da se anuje velikasten koncertni orkester, ki prične delovati  15. SBptembrom. Z njim bo raogoče uprizajanje simfoniškib koncertov in ljudakib skladb. zmed koncertov je oni v Zagrebu poživil glabeno življenje med Hrvati. Umetniški in mralni uspeh na glasbenem polju je videti v te, da se je na dvakratni poziv ,,Matice" vposlao 83 novih skladb, med katerimi so najboljše našib domačib skladateljev. Začele ao se snovatipodružniee »Glasbene Matice". Pevsko in glabeno društvo v Gorici je že podružnica, BMtica" pa je v dogovoru z Idrijo, Eranjem, Cljera in Mariborom za tako ustanovitev. nMtica" postane tako središče glasbenega razvojamed Slovenci. Eazburkano politično življenje j hotelo poseči tudi v BGlasbeno Matico". Govornik izjavlja, da je nMatica" glasben, kuuren iu čisto nestrankarski zavod. — Drutveni tajnik Sebenik je poročal: Iz odbora o se ustanovili odseki, in sieer artistični, sanaijski, odsek za evidenco in nabavo novib čanov, odsek za upravo pokojninskega zaklada, olski odsek in finančni odsek. — Odborovih ej je bilo 16, bil je en izreden občni zbor. evilo Muzikalije za leto 1907./08. so se deloma že poslale v tisk. Od 83 zaradi razpisa nagrad poslanih skladb se jih je nagradilo 7 s skupno vsoto 370 E. — Pouk v glasbenršoli je:4trajal od 18. aeptembra 1907. do 4. "julija 1*908. 4. in 13. junija sta bili dve javni prodkciji 21 gojencev. Ueni uspebi so ostali na tako častni višini kot prejšnja leta. — Preteklo društveno leto je prevzela nMatica'* krat aranžma, da so priredili v Ljubljani naslednji slovanski umetniki svoje koncerte: avetvnoznani umetnik ua gosli Jaroslav Eocian, komorni virtuoz Fraa Ondfiček, ruski umtnici Vera in Nadežda černjecka in BPevska zveza moravskih učiteljev". Kot svoja koncerta je priredila nMatiea" spominski večer Simona Gregorčiča na korist njega spomeniku dvakrat, tretji koncert je bil pa v Zagrebu. — Pevski zbor ^JVIatice" je štel 87 članov ženskega in 68 članov moškega zbora. Imel je 58 pevskih izkušenj za ženski in 74 za moški zbor — Državne podpore je dobila nMatica" 3000 E, deželne 2400 K, mestne 3000 E, »Kranjaka branilnica" je darovala 400 E, gosp. EEollmann 500 E. — Vseh članov »Maje bilo 689, in sicer 11 častnih (7 živih)ustanovnikov (48 živih). Ljubljanskih rčlanov je 316, zunanjih pa 256. — Blaško poročilo je podal blagajnik BozmVseh dohodkov je bilo od 1. julija 1901. julija 1908 60.905 E 37 v, med njibilo ukovine 12.200 E, rednih podpor 75daril in volil 1750 E, od društvenih2600 K, od koncertov 6346 E. Vseh rdohodkov je bilo 34.636 E 29 v. Med tje omeniti: 11.800 E za redne učitelje, 34za izredne, 2913 E za muzikalije, 24za društvene hiše, 5633 E 63 v za kon2130 K za amortizacijo dolga. Vseb rstroškov je bilo 35.850 K 37 v. Vsi sznašajo ravno toliko kot dohodki, ker sdenar vedno sproti naloži plodonosno. Vnilnici je 6880 E. BMatica" je dolžna mhranilnici še 40.768 E. — Proračun izk33.650 E dohodkov in 51.480 K strotorej 17.830 E primanjkljaja, ki se upkriti s prebitkom lanskega leta v znesku 68z državno podporo 3000 K za leto 1901000 E, kolikor bo več nesla ukovina, kpreliminirano. Ostalib 5—6000 E se pokdržavno podporo za prihodnje leto in z inimi dobodki. — Volitve ao se vršile vzklikom in so bili soglasno izvoljeni: za sednika g. Š t r i t o f, v odbor pa dogovokompromisna lista gospodje: dr. Janko z j a k, dr. Fran D e t e 1 a, Mirko Gd e n , Anton Jeršinovic, LajoFran M i 1 č i n s k i, Stanko P r e m dr. B a v n i h a r, Fran E o z m a n ,Rudež, pater Hugolia Sattner, Š e b e n i k in Alojzij Ž e b r e. Pregleračunov sta gg. 0 o 1 n a r in S p 1 i c Politiski pregled. * Foslanska zboruica. Finančni ster je predložil dodatni kredit k dr?avproračunu ter predlogo o hišnem davku. datnim kreditom se poboljša položaj nižjižavnib uslužbencev. Na leto bo potrebmilijonov kron. — Zakonski naert o hidavku da ne zasleduje fiskališkega namenrekel minister; ugoditi se hoče želji po rehišnega davka. — Zbornica je nadaljevalpravo o nujnem predlogu soc. demokratov uvedbe splošne ia enake volilne pravice katere deželne zbore. — Predsednik je sčil, da so bili nemško-češki nujni preumaknjeni. Zbornica je po kratki debatiklonila nujna predloga posl. Hajna in Breglede varstva svcbode tiaka na češkem Galiciji. — Oeški radikalec Bufival je pobrazložil svoj nujni predlog glede držuslužbencev ter je končno izjavil, da umsvoj predlog. — Minis.ter javnih del Gesje glede predloga' o odredbah zaradi pokanja premoga izjavil, da namerava železministrstvo uvesti za lokomotive kuritev svim petrolpjpm, da se odpomore pomanjpremoga. Država si je pridobila tisoče svnih rudoaledov; načrti se predložijo jesenNato je brambeni minister Georgi pripozbornici, naj aprejme predlogo o rekrukontingentu. Predloga je bila po daljši daprejeta. — Zbornica gre dne 17. t. mdopust, ki bo trajal tri mesece in stal natah pol milijona kron! * Ministrstvo za jarna dela. nWZeitung" objavlja imenovanja v ministrstvjavna dela, in sicer je cesar imenoval askega načelnika v naučnem ministrstvugrofa Maksa Wiekenburg sekcijskim nakom v ministrstvu za javna dela ter muenem podelil red žplezne krone II. razNadalje ao bili imenovani sekcijski načdržavni stavbeni ravnatelj dr. Fran Bergernisterialni svetnik v poljedelskera ministpl. Weber in miniaterialni svetnik v nauministrstvu dr. Adolf Miiller. Miniatrstvpričelo avoje delovanje 9. t. m. — V nministrstvu za javna dela bo od 157 urad37 Cehov. S tem se je ugodilo zahtevi češministra Praška, da bodi v vsakem rainstena petina Cehov. Kaj pa Slovenci ? * Slovanski sliod t Pragi jedobro obiskan. časopisje poudarja velik p Volilna reforma za dalinatindHiželnl zbor nl potrjena. Volilna refoki jo je sklenil dalraatinski deželui zbor,dobila najvišje sankcije Meseca atpteinbrzbere dalmatinski deželni zbor zopet, da sknovo volilno reformo. * Odllkovanja povodom 601etcesarjerega vladanja. Vlada je že poznačelnike deželnih vlad, naj stavijo svoje ploge glede odlikovanj, ki se iraajo podelitivodom šestdesetletnice eesarjevpga vladaGovore, da je cesar izrazil željo, da bi sodlikovanja objavila že 18. avgusta, na njrojs-tni dan, in ne šele 2. decembra. —_ kovanih bo baje okolo 7000 oseb. * Delegacije. Iz Budimpešte javlda se bodo volitve za delegacije vršile na znični seji 22. septembra. Delegacije prično szasedanje v Budimpešti 25. septembra. * Roinuni in splošna rolllna viea. Bomunska narodna atranka skliče ljudski shod za splošno volilno pravicZaravd. Shoda se udeleži več romuaskik