DNIŠTVO GLASILA ..v AGISU.. — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
Štev. 41
18„ september 1985
Leto izdaji: I
r ■ :
;HE VEDETI KAJ SE V SVETU DOLA JA, POMENI TAVATI V TEMI
.~."p	• ■ • ««• ■* •	'-r-- • - v--
% obiskih sejmov v tujini je bilo vedno dvignjenega^veliko prahu„
Lahko bi rekli, da tudi tokrat ljudje tej temi posvečajo precej pozor-tiosti„ Ta čas poteka. . namreč v Frankfurtu sejem avtomobilske^ opreme, katerega so se"udeležili tudi predstavniki naše delovne organizacije.
Smatram da je prav, če o tem podamo obširnejšo informacijo.
Ul razlog, da sem prosil vodjo delovne skupnosti tov.^Janeza Picerka, da mi kaj več pove o sejmu samem, o ciljih obiskov in se o cem.
"Povedati moram, da so takšni sejmi pravzaprav_edina priložnost seznaniti se z novitetamu iz področja avtomobilske industrije 12 v^ika zahodnega sveta in iz vidika ostalih svetovnih proizvajalcev industrije. Ta sejem v Frankfurtu je močno specializiran na kooperantsko mrežo. To je na mrežo, kjer vidimo posamezne proizvode, a regate m ostale dele, in ne celega avtomobila. Za nase razvojmke je to si 'okno v svet, kjer se lahko seznanijo, v katero smer gre razvoj^ ki ga telico mi spremljati. Iz vidika razvoja so .se tega_ sejma_udele,ili razbojniki proizvodov, - s ciljem seznanitve z novitetami, novimi kon-truk jami in smeri, v katere ta razvoj gre.
Področja,fei nas še posebej zanimajo, bi lahko opredelili nekako takole: "'Tahografi, čitalci trakov in podobno
" Razvoj^avtomobilske_opreme, ogledala,, pepelniki, ključavnice, itd.
" Področje zavornih sistemov.
Ljudje, ki delajo na teh področjih, morajo dobiti informacije iz razvoja 'te nroizvodnje v svetu. Kdo se na nčvo pojavlja na tem P0dJ0'jd9 kje biUSe mjlnosti, da bi se vključevali tudi mi na eno od drugih tr-
2išč s svojim programom.
" Sejem je najbrž tudi priložnost za_srečanja in_dogovore za nadaljnje Sodelovanje z že obstoječimi poslovnimi partnerji.	...—	'
"Vsi večii A^isovi poslovni partnerji se nahajajo na tem sejmu. To po-®l£,lajsoie mId letom že planiraj obiski k tem firmam v času frank-Portskega sejma. Talco bodo določeni predstavniki nase DO, m siier.
direktor DO, predstavnik Marketinga, direktor TOZD TAP, direktor T0Z| Kovinska obdelava obiskali poslovne partnerje iz tistih področij.,, s katerimi sodelujemo, kot so firme AKG zaradi nadaljne kooperacijske pogodbe in zaradi zaključnega računa, katerega moramo po pogodbi skupaj pregledati in potrditi„
Naslednja je firma G-RAU, firma KIENZLE."
zaradi kooperacijske pogodbe, pravtako pa tudi
- Bi lahko rekli, da je način potovanja v Frankfurt, kot smo ga izbrali mi, najoptimalnejši?
"Razvoj in Marketing sta bila zadolžena za pripravo programa ogledov, določenih sejmov. Pri tem sta bila tudi odgovorna za pripravo najopti'' malnejše variante potovanja na frankfurts ki sejem. Marketing je iskal ponudbe pri raznih organizatorjih tega potovanja, kot so PUTNIK, KOip^ in podobno, ter tudi močnosti vključitve v TAM-ovo skupino, katera je potovala z lastnim avtobusom, Po pregledu stroškov z upoštevanjem^sam6'' ga prevoza ter stroškov bivanja smo''ugotovili, da je najprimernejši . prevoz z našim avtomobilom ter ■ z .avtomobili Ren.t-acar, Po drugi s trati pa smo pri tej organizaciji upoštevali večjo možnost prilagajanja hasr p.oslovnim partnerjem glede same organizacije krajev, dneva in ure skup nih sestankov,;"	...	'	’
Brez dvoma je takšno potovanje na sejme v tujino izjemno naporno it P trebno, ,,Zavedati se moramo, da danes ne vedeti kaj se v svetu dogaja, pomeni -tavati v temi, :To pa si najbrž .ne. .želimo !
0 rezultatih' obiskd na sejmu, bomo poročali v eni izmed naslednjih s*6" vilk.
■ c
r ' ' :
? ' -
•h ••r■
KAKŠEN KRm BOMO POSLEJ JEDLI?
Potrošniki že nekaj časa nismo zadovoljni, s. 'ponudbo kruha, ki ga kup - jemo' v Ptuju, Ta problematika je bila že obravnavana v p tu j s kem ^ 5 e dh ku in Radiu Ptuj, 'Ker ta problematika zadeva tudi naš obrat družbete prehrane oziroma nas vse, smo prosili za pojasnilo pristojne org'ate, ki pravijo nekako takole: Pekarji sd dolžni po sklepu izvršnega .57® SO Ptuj zagotavljati pr-oizvodnjo kruha v razmerju $0 : 70 v korist dražjega kruha, Prednost pri zagotavljanju osnovnih vrst kruha imaj? bolnice, šole in vzgojno-varstvene ustanove. Nikjer pa niso omenjeni obrati družbene prehrane po OZD. Tako bomo odslej morali tudi v nas ^ODP jesti boljši, žal pa "tudi dražji kruh.
lil
> 1

i
ti
s
ai
1
!2s'

da.,
S;
;'ik:
Ob tem pa'najbrž ne bo odveč, če še enkrat potrkamo na našo vest, naš odnos do kruha velikokrat ni takš en - kot bi moral biti. Vse prev ga še vedno "zaide" v pomije.
Splošni sektor
l

T
V naslednji številki bomo objavili celovito informacijo o poteku dogodkov in aktivnosti v zvezi ;z ostavko predsednika konference sindikata. Do takrat smatramo., da bodo. stvari že jasne.
1 i;
v-c
P]
Pc
Ue
^saznezniki iz različnih strokovnih služb zaradi točnega uvida v obrav-'1EiVano problematiko, sam predlog rešitve pripravi večinoma sam« Ko pa je _J^dlog rešitve problema izdelan in mora biti predlog tudi odobren in remiziran, nastopi drugi del povezov-^anja krožka z organizacijo v kateri m^-Uje. Ta drugi del je pretežno v smeri krožek, vodja organizacijske "^ote in na koncu organizacije, v kateri krožek deluje,
^zek- se torej z organizacijo,
11 sicer:
v smislu pospeševanja delovanja krožkov po liniji kje krožkov, pospeševalec krožkov,
v smislu organizacije izboljšav po liniji krožek, vodja, organizacijska enota,
%h? za po speševanje krožkov (OPoK)
\ stalno organizacijsko tel« za pospeševanje dejavnosti krožkov,_To na-lahko opravlja tudi kolegij ali neka druga organizirana slcupina v ; Jj) vendar bi morala biti ta vloga v statutu opredeljena. Potrebno je,
^Sanizacija krožkov za izboljšanje proizvodnje
'led
je
obravnavanjem problema in oblikovanjem predloga rešitve krožek delu-večinoma samostojno, V tem času sodeluje, vendar samo po potrebi, s
v kateri deluje, povezuje na dva načina,
odbor za pospeševa-
ti
So v odboru tisti delavci, ki z
ozirom na svoje naloge in odgovorno-resnično lahko pospešujejo dejavnost krožkov. Sestava odbora je če-;[) merilo o resnosti pristopa organizacije za ugajanje krožkov. Haloge 4bora so:
Srbeti za uvajanje prvih in množično širjenje krožkov kot nove oblike reševanje problemov,
Ugotoviti potrebna sredstva oziroma pokrivanje stroškov, ki so potreb-ka.' za izobraževanje in izvajanje aktivnosti v krožkih,
Predlagati in imenovati pospeševalca oziroma pospeševalec krožkov,
spreminjati delovanje krožkov in urejevati odnose med krožki in drugimi skupinami ter vse-stransko podpirati delovanje,
skrbeti za realizacijo predlogov krožkov predvsem pri prvih predlogih kadar gre za večje izboljšave in znatnejše prihranke,
'•Reševalec
k
^or pospeševalca je odgovorna naloga odbora za pospeševanje krožkov,^ tJ njegove osebne lastnosti, predvsem navdušenost in sposobnost komuni-i.k^hja ter strokovno znanje in poznavanje osnov delovanja^krožkov v ve-meri vpliva na formiranje, delovanje in širjenje krožkov,
"k0 g e pospeševalca so:
, pomaga pri formiranju in uvaja krožke, _	v _
Posreduje infoima.cije, izobražuje, trenira in pospešuje delovanje božica,
s^Premija delovanje krožkov v drugih sredinah, s v°di ali vsaj sodeluje pri seminarju za vodje krožkov, s ^ipravlja (v sodelovanju z vodjem krožka) prve konkretne pooleme in s Poihsgb .0 nadatki:,krožku pri njegovem, sicer samostojnem delu,
Usklajuje delo dveh ali več krožkov, posebno če obravnavajo probleme, so med seboj na kakršen koli način povezani,
-	usklajuje delo krožka s strokovnimi in drugimi službami ali posamezni'' mi strokovnjaki v organizaciji, preprečuje nasprotovanja in pomaga krožkoih tudi na raznih komisijah, odborih, itd. ,
-"skrbi, da ne pride so nadprotovanj med člani krožkov in ostalimi delav' ci ter. med krožki in neposredno predpostavljenimi,
-	povezuje aktivnosti krožkov izven organizacije, v kateri deluje.
Vods,tvo organizacijske enote
Z ozirom na raznoliko organiziranost in velikost TOZD in DSSS ne želi® organizacijsko, opredeliti vodstvo. Txi mislim na tisto vodstvo, ki dej8® sko vodi in organizira delo v tistih enotah, kjer delujejo krožki. To 5 v večini primerov direktorji TOZD, vendar lahko od tega tudi odstops®0.
Priporočljivo je, da se vodstvo tudi sproti zanima za delovanje krožko^’ čeprav načeloma krožek seznanja vodstvo z delovanjem in rezultati. bolj pomembno vključevanje vodstva v delovanje krožka je pri realizacij predlogov, saj mora predlog rešitve problema odobriti, odločiti o te®» kdo bo izvedel izboljšavo tern tudi zagotoviti« izvedbo.
Naloge vodje organizacijske enote so;
-	da organizira v dogovoru z vodjem krožka sestanek, na katerem bodo člani predstavili predlog rešitve probl-ema,
X

"P:
k
icro®"
-	da spremlja delo krožka,
-	da poskrbi za realizacijo predloga v sprejemljivem roku.
Vodstvo organizacijske enote, pospeševalec in odbor za^pospeševanje kov imajo vsak svojo opredeljeno vlogo, čeprav ni mogoče potegniti ® J med njimi.
Dušan Žnidarič
IZDAJANJE DOVOLILNIC ZA IZHOD IZ DELOVNE ORGANIZACIJE
V naši delovni organizaciji poznamo v osnovi dvoje vrst dovolilnic 2 izhod iz prostora delovne organizacije. Večkrat se pojavlja vprašanj ^ kakpno dovolilnico je potrebno izdati v določenem primeru, ali bo to volilnica za službeni izhod, ali bo to dovolilnica za privatni	« •
!>0;
i
k]
C
volilnica za siuzoeni iznoa,	do lo	^xv
V,skladu z določili organizacijskega predpisa "UREJANJE DELOVNEGA vAb
• ~ .J : ~ ^	--^ ^ ^	z-,o 4 r? 4 4 er In 1' In c. "n	c? 1 n	H mm 1 1 1 Tl T C 6 ^
izdajajo vodje posameznih organizacijskih enot.službene dovolilnice lavcem samo v primerih, ko je potrebno opraviti službene obveznosti ^ ven delovne organizacije. Taka službena dovolilnica je lahko	u§-
pa samo za enkratni izhod. Razumljivo je, da ni petrebno^ izdaj ati 3 je-bene dovolilnice v primerih, če je že izdan nalog za službeno poto ^
Iz navedenega sledi, da vodje organizacijskih enot izdajajo privatne ^ volilnice v vseh primerih, ko je potrreben izhod člana kolektiva 3 potreb samega delavca, to je, naj si gre za ddhod na sodisce, k ztrxgjia ku, na občino ali drugam zaradi svojega lastnega interesa. Ko je iz^ dovolilnica za privatni izhod, je ta izhod lahko plačan ali pa ni p j čan, kakor imamo to urejeno v že navedenem- organizacijskem predpis točko 4.3.2.
kx
k
%
V bodoče bomo torej uporabljali službene_dovolilnice_za_opravo sluc oveznosti oziroma izhode v tej zvezi, privatne dovolilnice pa^v vs ^.^
.	•> •	_ 1 • j.  -3—"1 ~ ^ -.a -I	4 In -> ro "r (O i o
O
primerih, ko gre za izhode zaradi ureditve določenih osebnih intere
U,
o,
n;
* z
k;
Splošni sektor