Stev. 41 Cena 10 din Ptuj, 17. oktobra 1958 L«tnik XI PREDSEDNIK TITO V ZENICI Povečati delovno storilnost da bi že danes zvišali standard v nedeljo, dne 12. ofcttrfjra, je predsednik spustil v pogon ^etjo visoko peč železarne t Ze niči. Na svečanosti, ki je bila ob <»3 prilorjaiosti in ki se je je ude ležilo okrog tisoč ljudi, je govoril predsednik Tito. Med drugim je rekel: »Omenil sem že stanje indu- strijske razrvitositi naše države, to pa, kar sem dejal, ne • pome- ni, da smo že prebrodi-li vse težave, ker jih je pred nami še precej. Mnoge od njiii so objektivnega značaja, nemalo pa jih je tudi subjektivnega, ki so odvisne od naših delovnih ljudi. To poudarjam zaradi tega, ker smatram da moramo v pro- cesu nadaljnjega razvoja indu- strije v naši državi doseči, da bo to bodoče delo našim delovnim ljudem lažje in da bodo že da- nes občutili blagcxlati tistega, kar smo ustvarili že doslej. Da {>a bi pri tem uspeli, moramo odpraviti tudi težave subjektiv- nega aiačaja. Kar smo doslej zgrj^dili — to moramo priznati, je šlo na račun življenjskega standarda naših delovnih ljudi, ki so zavestno dajali vse od se- be, da bi čimprej tistvarili bazo za naš industrijski razvoj. Mi smo zahte\'ali od naših delovnih ljudi mnc^o žrtev in mnogo na- porov. Vendar tega danes ne mo- remo več govoriti našim ljudem, naj še čakajo in naj še malo sti- snejo pasove, da bi zgradili to ali ono tovarno. Ne! Mi moramo že danes dati delovnim ljudem ob- čutiti v tem, kar smo že doslej zgradili, blagodati socialistične izgradnje, da jim bo že zdaj bolje in da imajo odprto per- spektivo za nadaljnje izboljšanje svojega življenjskega standarda. Seveda zaradi tega ne moremo u-staviti nadaljnje industriliza- cije, ker moramo v tem p>ogledu ustvariti še mnogo, zlasti na področju elektrifikacije, vendar moramo ustvariti to tako, da ne presegamo načrtov in da ne gre- mo preveč v širino, temveč da gradimo to, kar je predvideno, da uresničujemo načrte, ki so že izdelam. Iti od tega naprej, v nedogled, potrebno, da bi bilo ustvarjeno že danes, marveč lahko ostane tudi za jutri ali za kasneje. Moram vam reči tudi to, da smo doslej predrago delali in da bi se dalo tudi na tem področju mnogo prihraniti. Mi smo o tem že večkrat govo- rili in zato mislim, da je že čas, da bi o tem nehali govoriti, da pa bi ljudje vendar že lahko ra- zumeli pomen vsega tega. Želel bi, da bi naši delovni ljudje ne gledali samo na naše besede na raznih zborovanjih kot na propa- gando ali celo prevaro, temveč kot na naša globoka in iskrena čustva, če govorimo o našem de- lovnem človeku, za katerega je treba skrbeti in da je zato treba sredstev, ki jih daje skupnost za izgradnjo, racionalno izkori- stiti. Ta. ki tega ne razume na ta način, in ki ne dela tako,' ta, tovariši, nima prav. Grad Bori — srednjeve&ki zgodovin^i spomenik, ki ga je rešil propada leta 1951 Okrajni ljudski odbor Ptuj, ko je stavbo teme- ljito popravil. V tem nesigurnem modnarod- nem prepletanju, ko stojimo vsak trenutek pred novo sveto-v-no voj- no, so napadi vzhodnih držav na Jugoslavijo samo še prilivanje olja na ogenj. V zadnjem času so prešli s teoretičnih napadov na propram Zveze komunistov na povsem novo področje, in to fsto, zaradi česar so Bolgari že zgu- bili med Slovani to'.iko uqleda. Ponovno so izkopali iz zgodovin- ske preteklosti veiikobolgarski šo- vinizem in zahtevali zase Make- donijo. ki je po njihovem del Bolgarije. Skora,ida iste besede je govo- ril bolgarski kralj Boris, sedaj pa jih ponavljajo partijski funkcio- narji. Sedaj napadajo jugoslovan- sko gospodarstvo, napačno pr'ka- rajejo naše uspehe in trobijo, kako smo na robu propada, češ da smo tudi v qo<;podarstvu ka- pitulirali pred kapitalističnim svetom Kletvice presegajo v^e meje. Namesto, da bi stremeli po sožitju, po ustvarjanju mirnega vzdušja, delajo še večje zdrahe. V tem tednu se položaj na Daljnem vzhodu ni bistveno spre- menil. Kitajci so še za dva t^dna podaljšali premirje, iz Varšave pa ne poročajo ničesar, tako da ne vemo, kaj so se že domenili in v čem so glavna nasprotja. Se- daj se bo začel tih diplomatski boj, razen če Kitajci po dveh ted- nih ne bodo ponovno začeli ob- streljevati Kvemoj in Matsu. Če- prav je videti vse mirno, lahko izbruhnejo še velike nevšečnosti. Na Srednjem vzhodu so se končno začele umikati britanske in ameriške čste, S te strani ni pričakovati hi-.jših udarcev, pač pa je nevarnost, da ho v samem arabskem bloku prišlo do hujših trenj. V Libanonu še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti. Karami je sicer ostal predsednik vlade, opozicija pa ga tako močno na- pada, da je njeoov stolček sko- rajda na vulkanskih t'eh. Do spora, k< je nastal med Tu- nisom in Združeno arabsko repu- bliko je prišlo tako nenadoma, da so prepričani, da je v ozadju nekdo dragi. Tunis je očital Kai- ru, da stremijo po vodstvu v Arabski ligi, da bi to regionalno organizacijo izkoriščali le v svo- je namene. Prav to je tudi Šamun očital Naseru. Sedaj pa je prišla enaka obtožba s povsem druge strani. Za Šamuna so vsi vedeli, da je zagovornik prozapadne po- litike, za Eurgibo pa vsi obratno trdijo, da je politik, ki z vso vne- mo zagovarja samostojno in ne- odvisno ttmiško politiko. Težko je takoj reči, kaj je dejansko po- sredi, nevarnost pa je, da bo spor povzročil prekinitev diplomatskih stikov. To j? kot nalašč voda na mlin zanadnim politikom, ki ved- no zatrjujejo, da med azijskimi in zapadnoafriškimi Arabci ni ni- koli bilo. in tudi ne bo složnostL Po francoskem referendumu je bilo več dni vse tiho m mirno. Naiprej so samo razglasili, kdaj in kako bodo nove volitve, potem na je bilo vse mimo. Toda to je bil. samo videz. De Gaulle je pre- ko noči udaril tiste, ki so ga iz podeželske osamljenosti postavili na drža^-no krmilo. Oficir j .-»m francoske armade je prepovedal sodelovanje v političn-h organi- zacijah ter razpustil odbore jav- ne rešitve. Nekaj je v zraku, to- da kaj, še ne vedo. Domnevalo, da bo de Gaulle s svojim alžir- skem načrtom pre<;enet''l vse do- mače in tuje oolitike. Kaj bo to, še ne vemo. kaiti za de Gaulla .je znsčfno da izvgja politiko do- vršenih dejstev vni^ateri celo su- milo, da bo ' razpravljati z alŽTskimi uporn Ki, Izstrelitev amf^riške rakete na Luno je pomemben mednarodni zTf-^nstveni in politični dogolek. Na Za padu .«;o v zvezi s tem do- novedova'), da jo Sovjetska zvegs izgubila na svojem ugledu, ki si ga je nridohila z izstrelitvijo sa- telita. Žal ne vemo, če so sovieti tudi že po«rku?!il'' doseči Luno. ker je nri m'ih nhfčai, da snoročiio svoje dosežke šele oo uspehu. Ameriški poskus i> važen s ooli- tičnega stališča zato, da bodo za- č'-n razoravllat; o miroljubnem izkoriščanju vsemirja. Jelavnice pri KG Podlehnik raz- širiti in jo preusmeriti tudi za potrebe široke potrošnje, v Jur- ?incih pa ustanoviti ključavničar- sko delavnico. ^ OB LETOŠNJEM MUZEJSK EM TEDNU OD 12. DO 19. OKTOSRA spoiiieniice Jugoslavija praznuje že tretje leto v okviru mednarodne orga- nizacije za pospeševanje kulture L^ESCO — teden muzejev. Letošnji teden muzejev poteka v znamenju velike naloge, ki .jo pre\'^ema država — čuvati zgodovinske spomenike iz prete- klosti, kar je naloga muzejev, zavodov za spomeniško varstvo pa tudi naloga slehernega državljana. Naše mesto se ponaša z bogato zgodovinsko zakladnico, zato je za nas muzejski teden toliko pomembnejši. Naloga merodajnih einiteljev je skrbeti za varstvo zgodovin- skih s^menikov na terenu in za muzej, ki čuva prenosljive zgo- dovinske spomenike, da bodo še naprej ponos našega mesta in da bodo pospeševali turizem v našem mestu in okolici. Ptujski muzej se uvršča s svo- jimr. bogatimi zbirkami med naj- bolj znane muzeje v Jugoslaviji. Kulturno zgodovinski oddelek, umetnostno zgodovinska zbirka, etnografski oddelek z vinarskim muzejem 'in oddelek NOB so ure- jeni in številni obiskovalci jih lahko v:d.ijo. Le arheološki oddelek, ki je s svojim, prazgodovinskimi, rimski- mi in staroslovanskimi predmeti znan tudi jzven države, je že dol- ga leta neurejen. Glavni vzrok je pomanjkanje prostorov. Arheolo- ška zbirka se nahaja v pritličnem prostora v zgradbi nekdanje cer- kve biivšega dom'inikanskega sa- mostana. Tu so razstavljeni ka- mniti spomeniki in le majhen del drug,ih najdb. Velik del predme- tov je deponiran v neprimernih prehodnih depojih pri Študijski knjižnic: m Arhivu. Mnogi obisko- vale. j-ih želijo videti. Predvsem Stavba nekdanjega dominikan- skega samostana — sedaj arheo- loška zbirka Mestnega muzeja v Ptuju. Po izselitvi mizarske de- lavnice bo arheološka zbirka pri- kazana v vsem svojem bogastvu se zanje zan:maio strokovnjaki, domači in inozemski. Velikokrat s: moram izmisliti najrazličnej? izgovor kot opravičilo za tako stanje. Načrt za ureditev arheološke zbirke je ze narejen. V pritličju nekdanje cerkve bivšega domini- kanskega samostana bo urejen la- pidanj, v prvem nadstropju štu- dijska zbirka in depo, v drugem loško urejena od prazgodovine prek antike do zgodnjega sred- njega veka. Ta "bo namenjena predvsem šolam in obiskovalcem, ki se želijo seznanit z našo naj- starejšo zgodovino, Ed'na ovira, da do tega ne more pnt:, je za- sebna mizarska de^a^-Tiica I, Po- trča v prvem nadjstropju muzej- ske zgradbe, ki se mora čimprej izseliti. Predstavnik, občinskega ljudskega odbora so nam dali za- gotovilo, da bo izseljen v k-rat- kem; verjetno v prostore, ki jih ie do sedaj upon-abljala tiskarna. Prepričani smo, da bodo besedo držali! Le redko kateri muzej pri nas "ima tako bogato zastopane vse dobe kot naš. Naša dolžnost je, da čimr>rej pos,krbimo. da bodo te najd-be dostopne ja^vnosti. Ra- zen tega se pr: raziskovalnih de- lih odkrijejo vedno novi spome- niki, kateri ne bi smeli ležati po raznih skladiščih, ampak bi mo- rali bit: dostopni jaivnasti. Upajmo, da bomo oh »tednu muzejev« leta 19159 'lahko peljali obiskovalce- v . dokončno ure ion'- bogato arheološko zbirko! B, Pare Priprave na proslcfvo 10. oktobra 1958 jc bMa v Beogradu pod predsedstvom to- variša Tita prva seja odbora za proslavo 40-letnice KPJ. Na seji so sprejeli program proslav, ki bodo skozi vse leto 1959, glavne svečanosti pa bodo med 20. in 50, aprilom. Uvodno be- sedo na seji je imel tov. Tito, ki je med drugim dejal, da bo prihodnje leto v aprilu poteklo 40 let, odkar je bila ustanov- ljena Komunistična partija Jugoslavije. V njo so vstopili social- demokratska partija Srbije, socialdemoikratska partija Bosne in Hercegovine, socialistična partija Dalmaci.j€, velika večina član- stva socialdemokratske stranke Hrvatske in Slavonije, orga- nizacije iz Vojvodine, politične skupine Makedonije in Črne Gore. Toy. Tito, je rekel, da so se v Komunistični partiji Jugo- sla>'ije takrat združili zavestni revolucionarni elementi, kar jc spoznala tudi buržoarija, ki je ukrenila vse, da jih uniči. Po- šiljala jih je v ječe, razganjala je organizacije, razveljavljala mandate komunističnim poslancem itd., kar je za nekaj časa onemogočilo Partiji učinkovito delo proti ropanju in irfcori- ščanju delavskega razreda. V tem obdobju je razjedala Partijo notranja frakcdonaška borba, r?mesto da bi se orientirala na or- ganiziranje ilegalnega dela. Kljub temu pa so partijski delavci na terenu tudi v tem času stali v prvih ^Tstah delavskega raz- reda v borbi proti poskusom da bi v času gospodarske krize naprtili težavno gospodarsko stanje na hrbte delavcev. Že leta 1928 je prišlo do ponovnega poleta v delavskih or- ganizacijah. Toda monarho-fašistična diktatura je zadala de- lavskemu gibanju nov udarec, ker ga je objavila s tem, da je poslala njegove najboljše voditelje v ječo ali jih pobila. Toda buržoazija kljub najbcsnejšemu terorju ni mogla uničiti KPJ. Še nekaj let je tr3;jalo takšno stanje. dr4cler Partija ni likvidirala frakdjske borbe in očistila svojih vrst ter tako pri- pravljena dočakala velflcih dogodkov, ki so zajeli Evropo. Poslala je svoje ljudi v Španijo, kjer je 600 naših ljudi dalo svoja življenja. Ko jc Hitler zasedel Evropo in ko ni bilo nikjer čuti nilcakšnega svobodolj^ibnega glasu, .je naša Partija visoko dvignila svojo revolucionarno zastavo ter dvignila tudi nacio- nalno zastavo iz blata, kamor so jo vrgli bivši oblastniki, ter jo zmagovito nosila .skozi osvobodilno vojno. Po končani vojni je začela Partija borbo za zgraditev so- cializma. V tem času je rešila mnoga težka vprašanja, ki so nekdaj predstavljala najtežje breme naše države. Omogočila je ustvaritev nacionalne enotnosti, kar je največjega pomena glede na nacionalni razdor, ki je grozil z razpadom države. Naša Partija je torej v svoji zgodovini častno nosila za- stavo marksizma-I»ninizma. Ob sedanjih nat>adih nanjo ni po- trebno drugega, kakor pogledati njeno z^odo>'ino in zgodovino tistih partij, ki nas nabadajo, pa bomo takoj videli, kdo je socialist in komunist. Naša Partija se seveda bori proti sftali- nističnemu dogmatizmu, proti temu, da bi se živa znanost marksizma-leninizma preosnovala v dogmo in da bi se zavrl njen razvoj. ZKJ se bo še vnaprej borila proti poskusom, da bi v socialistični praksi uporabljali etatizem srednjega veka, sta- linskr metode itd. Tov, Tito je dalje govoril o progranm ZKJ, ki je bil sprejet na Vn. kongresu, ki ga napadajo od vseh strani, česar pa se ni t'-eha bati. Treba je nadalje visoko nositi zastavo, na kateri so naoisana načela naš" socialistične gradile in nekega dne bo ZKJ ponovno triumfirala kot organizacija, ki nikdar ni iz- dala interesov delavskega razreda. Odbor .ie nato sklenil, .da bo proslavljena obletnica KP.T kot vsenarodni prarnik na najsvečanejši način, leto IS."?!? pa oosvečono sw5W»inom na Horb'« '"n osebnosti, ki so pomembne ■»a MT-vrvi. tr«jraTevanrs m lik KPT v cJanku o družbe.nem planu ptujske občine do 1961, leta je bilo malo povedano o planiranih spremembah v obrtništvu, ka^- pa bi naj nadomestilo teh neka.j vr- stic. V razpravah o obrtništvu smo se bolj navajeni ustavljati pri splošni ugotovitvi, da so nekatere obrti več ali manj donosne, da se za nje zanima mladina ali pa ne, manj pa radi razpravljamo o neposrednem vplivu obrti na življenjsko raven prebivalstva in na dostojno mesto v občini in v mestu, ki ga obrt ravno glede na to zasluži v socialističnem gospo- darstvu. VPL5V OBRTI NA ŽIVLJENJSKO RAVEf^ Naloge in ukrepi za razvoj obrtništva do 1961. leta temeljijo na dosedanjih ugotovitvah, da sedanja produktivnost dela v obrtništvu zaostaja za potrebami, da mu manjka strojna oprema, da primanjkujejo podeželju obrtni obrati, pa tudi v mestu, da je v obrtništvu premalo vajenskih mest zlasti v obrtnih obratih družbe- nega sektorja in da nam manjka- jo servisne delavnice, ki jih bomo potrebovali v stanovanjskih skup- nostih za pomoč gospodinjstvom. SPREMEMBE V STRf}lCAH, K[ SQ ZAOSTALE Do leta 1961 bo največ spre- memb v kovinski, elektro- in radio stroki, v lesni stroki, v tek- stilni in živilski stroki ter pri obrtnih uslugah v samem mestu pa tudi na podeželju. Strojne delavnice Ptuj. Strojno ključavničarstvo Ptuj, Vodovodne mštalacije Ptuj bo potrebno raz- širiti ter še poleg tega ustanoviti v Ptuju obrat za prccizno me.ha- niko, samostojno avtomehanično delavnico, samostojno delavnico za vzdrževanje ptujskega vodo- voda ter vodovodno in kleparsko delavnico pri Remontu, na pode- želju pa ustanoviti kovaško de- lavnico v sestavu Zadružnega obrt- nega podjetja Lovrenc na Dr, p., obrat v Cirkovcih pa usposobiti tudi za popravilo večjih kmetij- skih strojev, zmc^l,iivost kovaške Prejšnji četrtek, 9. oktobra 1.1., sta izvolila oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Maribor tov. Jožeta Tramšeka, dosedanjega podpredsednika OLO Maribor, za novega predsednika zaradi odhoda prejšnjega predsednika OLO Maribor Milana Apiha na novo službeno mesto v Ljub- ljano za predsednika skupščin- skega odbora za organizacijo oblasti in uprave. Tov. Jože Tramšek se je po so- glasni izvolitvi za novega pred- sednika zahvalil odbornikom obeh zborov za izkazano zaupa- nje in je izrazil prepričanje, da bodo odborniki podprli prizade- vanje Okrajnega ljudskega od- bora Maribor tudi v bodoče, da bo še vnaprej dosegal lepe uspehe. Na isti seji obeh zborov so ana- lizirali letošnje delo obrtne in gostinske ter trgovinske zbornice ter obravnavali vrsto problemov s teh področij, ki jih bo potrebno slej kn r^rp-i r^ši+i STRAN I PTUJSKI TEDNIK PTUJ. dne 17. oktobra 19" V Uradnem listu FLRJ št. 39 z dne 30. septembra 19o8 jc ob- javljenih več uredb in odlokov .s seje Zveznega izvršnega sveta z dne 30. septembra 1958 v zvezi s spremembami cen sladkorja, tobaka, moke, elektrike in p^ct- niških tarif ter z ukrepi, ki so pK^-trebnii za prcprr^čitev zviševa- nja cen cotalim predmo^tom n us'ugam. Nedvconn-o bedo v tem času ja-znost najbolj zanimal predpisi o koaitrcli cen, otro.ških dodatkih, prometnem davku :n invalidskih prejemkih, ki jih tu- kaj navajamo. Paostrsiev in ev5(5i?nca kositroSc s spremembo ustreznega odlo- ka se evidenca :n kont-ola cen razširita zlasti na podrcčje malo- prodajnih cen. Občinski ljudr,ki odbori so imeli že doislej s po- oblastilom republiškega tajništva za blagovni promet možnost pred- pisati najvišje prodajne cene oz;- roma kaikulativne stroške za ži- viila, ki imajo poseben pomen za preskrbo prebivalstva. Te pravi- ce so se ma'o pvosluževali. Po no- vem in razširjenem besedilu od- loka pa so zdaj občinski ljudski odbori dolžni uvesti evi-denco in kontrolo maloorodajn-h cen na svojem p>odročju tako za živila kakor tudi za induslrijske izdel- ke in usluge, ki imajo pomen za preskrbo prebivalstva. Občinski ljud.siki odbor lahko prepove zvi- šanje maloprodajnih cen za po- samezne proizvode cn usluge, če gospodarske organizacije ali pri- vatni obrtnik, zvišujejo cene iz nouorav.črnih razlogov. Prav ta- ko lahko določi za posamezne proizvode in usluge najvišje mar- iajnr* cene ali pa odredi na- čn o'o.1;kovanja teh cen. Repu- bl^^iko t:^jnštvo za blagovni pro- met pa lahko predpiše, za katere proizvode n usluge so občinski ljudsk; odbori dolžni odrediti prepoved zvišanja cen ali dolo- čiti najv šje maloprodajne cene oziroma način oblikovanja teh cen. Nova točka tega odloka zao- struje še postopek prcti gospo- darskim organizac.jam ali pri- vatnim obrtnikom, če prodajajo prczvode ali opravljajo 'Jsluge po višjih cenah, kakor so določene. V tem primeru prepove tržni in- špektor prodajo proizvodov ali opravljanje uslug po višjih cenah in stvar prijavi javnemu tožilcu zarad. uvedbe postopka. Javni to- žiilec mora v petnajstih dneh uve- sti postopek, če gre za elemente gospodarskega prestopka ald de- janja, kaznivega po kaizenskem zakoni ku. Privatni: obrtnik, ki pro- daja obrtne proiizJvode ali oprav- lja usluge po cenah v nasprotju s predpisi, bo za kaznivo dejanje kaznovan po 227. členu kazen- skega zakonika. Pr: gospodarskih organizacijah, ki bi po prepovedi prodaje po višjih cenah ustavile prodajo, pa se bodo uporabljal: predpisi 92. člena uredbe o tr- govanju. Po tem členu znaša de- narna kazen 50.000 do dva mili- joni dinarjev oziroma za odgo- vorno osebo 5000 do 50.000 di- narjev. Spremembe tarife prometneta davka Uredba o spremembah tarife prometnega davka vsebuje razen zvišanja prometnega davka na sladkor in tobak še vrsto novih določb. Tako se odslej na volnene tkanine, ki vsebujejo manj kakor 49 odst. česane volne (polkam- gam), pobira prometni davek p>o nižji stopnji za tkanine iz navad- ne volne, kar bo omogočilo po- cenitev teh tkanin. Posebni pro- metni davek v višini 40 odst., ki ga morajo plačati državni organi ter gosp^arske in družbene or- ganizacije pri nakupu opreme za pisarne, se razširi še na televi- zorje, frižiderje, ventilatorje in električne ogrevalne na-prave. V delu B tariife pa je predpisano novo besedilo prometnega davka na kredite in posojila, ki določa med drugiim., da s'e ta davek, ki znaša sicer 0,25 odst, zneska po- sojiila. ne plača na posojila za gradnjo stanbvanj delavcev in uslužbencev. V uredbi je tudi dano pooblaistilo za izdajo preči- ščenega dela tarife. Novi naročnik! »>Pt!j|skeqa tednika« Slavko Slavič, Špičnik 31, Zg. Kungota; Pavla Zuljevič, Zma- relje 9, Pula; Drago Tninkl, Ta- kov trg 3, Koper; Jože Viher. V. P. 1677/3, Užička Požega; Lojzka iF^ah, Tovarna volnenih izdel- kov iMajšperk; Fran jo Žmavc, Ormoška la, Ptuj; Katarina Kopše, Tovarna volnenih izdel- kov Majšperk; Albin Korpar, V. P. 1883/13, Sarajevo; Jože Sever, V. P 1626a-B, Cuprija; Franc Padar, V. P. 4018'2, Va- raždin; Marica Šuper, Tovarna volnenih izdelkov iMajšperk; Ja- nez Habjanič, Šečerana Crvenka; Janez Korošec, Tovarna volne- nih izdelkov, Majšperk. Nekaj znacimosti a uin^ m loliiii o filnii (Nadaljevanje) Skupni suhi ekstrcikt Skupni suhi ekstrakt pomeni skupnost vseh substanc, ki ob do- ločenih fizičnih pogojih ne izhla- pevajo. Nereducirajoči- ekstrakt-. je sku- * pen ekstrakt, ki mu je odvzet ves sladkor do 1 grama in kalijev sul- fat do 1 grama na en liter. Ekstraktni ostanek je neredu- cirajoči ekstrakt, ki mu je odvze- ta nehlapna kislost, ki je izražena kot vinska kislina. Reducirajoči sladkorji - saharoza Reducirajoči sladkorji se imenu- jejo vsi sladkorji s ketonsko ali aldehidno funkcijo v vinu, ki re- ducirajo Fehlingovo raztopino. Za saharozo se šteje samo tista količina sladkorja, ki se lahko in- vertira in presega 2 grama na li- ter. Ta meja se premakne na 4 grame pri litru vina, ki vsebuje več kot 50 gramov sladkorja v 1 litru. Pepel E*od pepelom razumemo vse upepeljitve ekstrakta. Skupna kislost a!i titr^ metrijska aclditeln Skupna kislost je sk-up vseh ki- slin, ki se lahko filtrirajo, če se je vino reduciralo na pH 7, to je, če je postalo nevtralno. Če je namreč oznaka pH izpod 7, je tekočina kisla, kadar pa je oznaka pH izpad 7, je tekočina lužnata. Z^ oznako, .pH, označujemo res- nično kislost ali aktualno acidite- to, to je kislost, ki jo človeški or- gani občutijo. Čim nižja je označba pH, tem bolj je dotična tekočina kisla. J. Z. Take vesele obraze bomo v Halozah lahko srečali do polovice no- vembra 1958 >redvidoma 105 občin- skih odbornikov nove občine Ptuj Predsednik občinskega Ijud- ega odbora Ptuj tov. Janko 'ogrinec je sklical za četrtek, 3. oktobra t. 1., dopoldne, sesta- ek vseh odbornikov, ki so bili ^voljeni na območ-ju nove ob- ine Ptuj. Na sestanku bo do- >čeno število odbornikov za- asnega ljudskega odbora in iz- oljeni bodo odborniki v začasni judski odbor nove občine Ptuj. »olska kuhinja v Dester- niku ponovno deluje šolska kuhinja v Desterniku je )ila v lanskem šolskem letu prav ;otovo ena najbolj.ših v bivšem )tujskem okraju. Toda tudi le- os gotovo ne bo zaostajala. Kuhinjo so odprli v okviru jraznovanja tedna otroka. Sedaj o obi-skuje nad 200 šolskih otrok ili 50 odstotkov vseh učencev, i^av gotovo pa se bo število ko- •istnikov še povečalo in doseglo 55 odstotkov kakor v lanskem etu. Da bi delo v letošnjem letu Dotekalo čimbolj uspešno, so sklenili med prebivalci izvesti 3rostovoljno akcijo za zbiranje :5oljskih pridelkov, tako da bodo učenci dobivali še bolj pestro toplo hrano kakor lansko leto. Pionirji in pomladkarji na šoli pa so se odločili, da bodo za 5voje sovrstnike v mestih in in- dustrijskih središčih zbirali sadje. Za uspešno vodstvo šolske ku- hinje gre vse priznanje šolski upraviteljici Mariji Kralj. cc.- Y mladinski kuhinji se hrani 166 otrok v mladinsko kuhinjo na Ormo- ški cesti v Ptuju prihaja dnevno na obed najmanj 155 učencev osnovnih šol, gimnazije in vajen- cev. kjer dobivajo obed od 1000 do 1200 kalorij po minimalni ce- ni. Največ abonentov Mladinske kuhinje prihaja k obedom vsa- kodnevno, nekateri pa prihajajo le ob ponedeljkih in četrtkih. Kruh, sir. olje. moka, krompir in riž so glavne sestavine njihove hrane. Del teh prispeva Rdeči križ. ostalo oa kupijo iz prispev- kov abonentov in iz sredstev, ki jih dobiva kuhinja za vzdrževa- nje te mladinske dobrodelne usta- nove. Delo v kuhinji zmagujeta dve marljivi kuharici oziroma kuha- rica in njena pvomočnica. ki se dobro zavedata, da je treba dnev- no nahraniti mlade ljudi, ki po- trebujejo toplo in tečno hrano za svoj razvoj. Do povratka tov. Vin- dišmsnove ooravlja upravne posle tov. Zunančičeva, ki nam je tudi rada pojasnila vse, kar se tiče skrbi za m^ado šolsko družino, ki šteje nad i! 60 ljudi in ki je de- ležna pozornosti vse naše javno- sti. r ai iiavtutiii su SC t^UlOf- vili oziroma se še zdravijo v ptujski bolnišnici. , Lovrenc Šibila, Prepolje 80, Dadel pod voz — poškodba obeh log; Julijana Kokot, Gajevci 22, padla z voza — poškodba roke; Tulijana Horvat, Podvinci 79. padla z voza na koso — poškodba roke; Ivan Nahberger, Ptuj, Za- grebška cesta 86, padel z voza — poškodbe po telesu; Ivan Meško, Gajevci 15, padel z lestve — po- škodba leve roke; Alojzija Samt, Starše 4, padla na lopato — po- škodba na glavi; Ljudmila Hab- janič, Lunovec pri Veliki Ne- delji, padla na trati — poškodba roke; Marija Druzovič, Derbe- tinci 13, padla v hlevu s stolčka — izpah rame; Marija Robin. Nova vas 36 pri Ptuju, padla čez prag — poškodba roke; Ignac Fajfar, Kajžar 8, padel po ne- rodnosti — poškodba noge; Ja- kob Hrga, Moškanjci 45, padel — poškodba po telesu; Jože Sok, Mihovci pri Vel. Nedelji, padel s kolesom — poškodba noge; Te- rezija Fras, Maribor, Medvedova ulica 10, padla na trgatvi — zlom noge; Anton Avguštin, Ptuj, Dra- ženska, padel z motorjem — po- škodba glave; Štefan Svetec, Ma- ribor, Lovska c. 32, padel z mo- torjem — poškodba glave; Neža Stonjšek, Cermožiše 52, mož ji je s kamnom poškodoval glavo; Ljudmili Rojs, Jelovec 71, je mož s steklenico poškodoval glavo; Stanko Hercog, Ptuj, Hrvatski trg, se je močno zaskalil; Stanku Korošcu, Stari grad, Lešje, je stroj poškodoval nogo; Terezija Brlek, Hajdina 61, je stopila na steklo — poškodba noge; Jožetu Lovrecu, Moravci 80 (Videm ob Ščavnici), je stroj za mletje sadja poškodoval roko; Jožica Zidarič, Pušenci 12, se je poparila po obrazu in vratu z vrelo juho; Romana Krambergerja, Gočova v Slov. Goricah, je neznanec za- bodel z nožem; Alojza Serdin- ška, Ravno polje 50, je sosed po- škodoval z železno palico in'no- žem; Mihaela Teskača, Kungota 52, je neznanec poškodoval po glavi; Franca Cernejška, Kočice 58, Zetale, je neznanec s kram- pom in samokresom poškodoval po glavi. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ d PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO p OSVOBODITEV PRIOBČUJEMO 1 NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- p PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA t SPOMINA. t (Nadaljevanje) SAGADIN JOŽE se je rodiJ na ^ Spodnji Polskavi pri Pragerskem. j' Izuč 1 se je za mizarja. V Ptuju j je imel svojo delavnico. Po miš- j Ijenju je bil napreden, svobodo- miseln mož. Tako je vzgajal tudi . svoje otroke. Ko smo doživeli ; nemško fašistično okupaoijo naše , dcmov.ne, se je Jože Sagadin ■ umaknil pred arctacijo na Po- ' horje, kjer je skoraj 60 let star ' postal borec I. pohorske čete le- ' ta 1941. Od tod je prišel decem- bra 1941 v Ljubljano, kjer je po- stal član izseljenskega odbora OF za ptujsk"' oki-aj in član rajon- : skega komiteja KPS. V Ljubljani so ga aretiraili in poslali: v tabo- rišče Grtinserdorf. Ob bombnem napadu je zbežal iz taborišča k ' partizanom p>od Boč, nato pa je odšel k bratu Sagadinu v Sreče, kjer je bilo zatočišče za ranjen- ce. V tej hiši je okupator tri žrtve polil -s petrolejem in jih za- žgal s hi^šc vred. Jože Sagadin je v bunkerju v goreči hiši umrl poleg svojega sina, Rožce in Goj- ka Sagadina dne 13. aprila 1945. SAGADIN MIRAN se je rodi.! leta 1928 v družini mizarja Jo- žeta Sagadrna v Ptuju. Njegov: starši s<) bili v dobi okupacije ileaalci- Mati je požrtvovalno or- ganizirala OF v ptujskem okraju od prihcda okupatorja dalje. Brat Zvonko je bil med TOdilnimi mla- d:nci v SKOJ. Miran je biil oS prihodu okupatorja siar komaj 13 let. vendar je že ta*:i.-at pomagali pri raznih delih za partizane. Le- ta 1944 je postal kurir Lackove tehn.ke v Stogovcih pod Ptujslco goro. Dne 12. aprila 1945 pa s« je zadušil v goreči h;š; v bunker- ju v Srečah. Mlado življenje je ugasnilo, pH>lno .dealizma o bolj- šem socialističnem svetu, za ka^ terega je padel STREI.EC MARKO se je rodil 1. maja 1904 v Markovcih v kmeč- ki druž ni. Ko je dovršil osnovno šolo, se jo vpisal v podoficir.stfco šolo v Mariihoru, nato pa je na- stopil službo v Zagrebu, za tem pa v Ni;šu. Po. prihodu okupatorja je prišel domov z ženo in otro- kom;. Pozneje se je zaposlil v m4inu Marka Korošca na Bregu in začel sodelovati v narodnoos'^- bodilnem g.banju, predvsem tako, da je iz mlina dobavljal moko za prvoborce in hodil s trgovcem Ko- stanjevcem iiz Markovec na Po- horje, kamor sta prinašala živrJa in pošrto. Novembra 1944 so Strel- ca aretirali, v zaponna so ga mu- čili, nato pa odpeljali v Dachau, kjer je 3. marca 1945 umrl. SAMEC FRANC se je rodiJ dne 14. 2. 1884 v Kompoljah pri Stič- ni na Ek>lenjsikem. Ko je dovršil gimnazijo v Ljubljan:, se je f>o- svetil uč:teljskemu poklicu. V Markovcih pri Ptuju je služboval sedem let. Ob izbruhu vojne je bil na orožnih vajah' v Dravogra- du. Ko se je vmril v Markovce, so ga Nemci izselili v »Ljubljan- sko pokrajino«, kjer so ga na- mestili za šolsikega upravitelja na Krki. Decembra 1944 so ga are- tirali .slovenski domobranci. Od- peljali so ga v ljubljanske zaoo- re, kjer je ostal do marca 1945. Zasliševalli so ga zaradi njegove- ga sodelovanja z OF- Nato so ga odpeljali v Dachau, kjer je umrl 1 maia 1945, Taborniki delamo Ze v začetku leta sta si gimna- zijski družini napovedali tekmo- vanje v taborniškem mnogoboju — zmagala je družina »Dravskih valov«. Za dan tabornikov, 22. aprila, smo imeli interno proslavo, ko smo razvili družinska prapora, in nekatere vodove zastavice. iNaši medvedki so položili ta dan sve- čano zaobljubo in postali pravi člani ZTS. Medvedki in čebe- lice so se javnosti pokazali tudi s tekmovanjem ob prazniku po- mladi v Ljudskem vrtu. V prvomajskih dneh sta gim- nazijski družini organizirali šest- dnevno taborjanje ob Dravi v bližini Ptuja, ki se ga je udele- žilo 20 članov in članic. Čeprav so tabor vodili sami mladi in ne- izkušeni ljudje, je zelo dobro uspel. Potem smo se začeli priprav- ljati na letni tabor, ki smo ga imeli letos že tretje leto na istem prostoru v Zg. Savinski dolini. Čeprav je bila udeležba zelo skromna, je tabor izpolnil pri- čakovanja. Udeleženci so bili na dveh enodnevnih izletih, in sicer v Logarski dolini in na Mozirski koči na Golteh in bližnjih hribih. Ker smo letos naše vrste zelo pomnožili, bomo tudi izpolnili vse naloge in naše najmlajše člane — medvedke in čebelice — navdušili za naše delo in pre- lepo naravo. Maja Kmalu po Veliki Maši postavijo v goricah klopotec. Klopotec je simbol naše vinorodne pokrajine. Zanimivo je. da naš* avstrijski sosedje nimajo prikladnega izra- za za klopotec. Njihov pisatelj Bartsch rabi pri opisu Slovenski! goric obliko Klapotez. Klopotec postavijo na visoko scho ali ran- to. Naši ljudje na podeželju dobro poznajo im.ena sestavnih delov klopotca: lopate, macljeki, gre- delj, blanja, grod, metla. Na ka- kem večjem klopotcu plešeta ba- ba in ded. Klopotec preganja ne- povabljene goste: vrabce, škorce, kokoši. Skrben vinogradnik si o pra- vem času pripravi vinsko posodo Velik sod imenujejo pri nas la- gev, ki drži po več polovnjakov. Polovnjak -je 300 litrov (natančno 283), štirka je pol polovnjaka. Ponekod se razumejo tudi na vedra (vedro je okrog 60 litrov). Posodo je treba skrbno pregleda- ti, če je zdrava, nabaviti obroče, zapariti s kropom in zažveplati. Potem se skota v klet. S kletjo označujejo v vzhodnem delu Slo- venskih goric s tramovi zvezano, z blatom ometano, s slamo po- krito na sep postavljeno vinsko shrambo. (Sep je vrh vinograda.) V zaničljivem pomenu imenujejo tako klet tudi ključanja. Pravi globoki kleti pa pravijo pivnica. Trgatev se pri nas imenuje z ljudskim izrazom bratva ali bra- nje, ker brači grozdja ne trgaj;), temveč berejo ali režejo. Zlasti šmarnico je treba rezati, ker se rada osipava. Režejo z noži, pipci, vinjeki ali posebnimi škarjam Rano ali nagnito grozdje podbi- rajo. Bratva je vesel dogodek, nekak domači praznik. Na bratvo pova- bijo tiste, ki so se v goricah skoz vse leto potrudili pri rezi. kopi škropljenju itd. Na bratvo pridejo tudi otroci, ki smejo ta dan zo- bati. Prejšnje čase nihče ni zobal grozdja do bratve, niti sam go- spodar ne. Tudi preblizu goric ljudje niso upali hoditi. Otroke so strašili s kačo, ki da je skrita pod trsom. Danes se te lepe na- vade mnogi ne drže več. Zlasti ljudje iz mest in nevinorodnih krajev lahkomiselno kršijo ta lep običaj in s tem žalijo in oškodu- jejo vinogradnika. Brači berejo v škafe in vedra, in ko jih napolnijo, stresajo grozdje v piito. Putar grozdje v piiti napše, da ga gre več vanje. Brati je treba čisto; vsake jagode je sk<^a, če bi jo pustili na tleh. Piitar pridno nosi pute na pod. Ker je breme težko se opira na palico, na katero dela zareze, da ve kolikokrat je zanesel. Med bratvo postreže gospodar bračem z novim jabolčnikom ali tudi z moštom od podbiranja. S starim vinom, če ga še kaj ima. jih počasti po končanem' delu. Po- gosti jih tudi s sirom in klobasa- mi, ki jih je kupil pn mesarju. Nazadnje jim da še pogač. Stara navada je, da dajo nazad- nje rozgi piti. To napravijo tako, da odrežejo na zadnjem trsu na sepu tri rozge in nanje na- taknejo tri jagode. Na ta način dajo trsu piti, da tx) rodil tudi prihodnje leto. Pri premožnejših vinogradnikih zaključijo bratvo z večjo pogostit- vijo. Zakoljejo prolenka purana ali gosko. Povabijo tudi igrca, da jim zaigra na harmoniko. Pesem, šala, smeh in razposajeno huškan- je odmeva med goricami. Gorica ostane prazna, osamela. Le kak pozabljen grozd privabi, ko se perje obleti, otroke, ki ho- dijo paberkovat. Tudi martinšča- ki, ki jih je letos posebno dosti, dozorijo šele o Martinovem, če je lepa jesen. Na preši je vso noč živahno. Prešarjl scepetajo grozdje, ki ga je znosil piitar na pod, z bosimi, skrbno umitimi nogami. Ponekod grozdje tudi zmelje jo v grozdnem mlinu, kar pa pre ni dobro, ker dobi vino okus po železu. Scepe- tano ali zmleto grozdje zložijo v koš, ki ga obdajo z leskovimi obroči. Koš se mora dobro nare- diti, drugače se pri prešanju spe- lje ali poklizne. V starih časih so koš omotavali s slamnato vrvjo, ki so ji rekli ciihta. Taka cuhta se nanije mo- šta; zato so pravili nekoč tudi človeku, ki se ga je nalezel, da je pijan kot ciihta. Vrh koša denejo dveri. nanje pa navzkriž panjiče. Na zadnji panjič, sleme, pritiska prešpanj. Nato zavrte kamen. Temu pravijo vrtuliti. Dokler niso zaspani, vr- tulijo otroci. Vrtuliti je treba previdno po navodilih glavnega prešarja. Ko vrtulimo. sučemo vreteno. ki je napravljeno iz hruškovega debla. S tem dvigamo in spuščamo težko hrastovo de- blo, prešpanj. Pri tem delu upo- rabljamo posebne blanje, verige. Prešpanj tako dolgo znižujemo in stiskamo koš, dokler se kamen ne obesi. To je prvo prešanje. Zdaj lahko gredo prešarji v hišo, kjer jim postrežejo z jedačo in pijačo. A že čez kaki dve uri je treba iti prelagat. Kos razderejo, prekopljejo in ga nanovo zložijo. Motika, s katero razkapajo koš. mora biti prisekana, da ost ne po- škoduje poda. Prelagajo po štiri- krat ali petkrat, nekateri po se- demkrat ali osemkrat. Mošt teče skozi bakreno cev, ki ima zgoraj rešetko, v kad pod po- dom. Iz kadi potem nalivajo slad- ko pijačo v polovnjak skozi la- konco. Prej kedaj so hodili zvečer po prešah razni ljudje po zbirci. Vča- sih jih je bilo več ko preveč: za kaplana, za organista. za kapuci- ne, za gasilce itd. Za »bog plati« so dobili po dve tri merice mošta. Prešarji so dobili od njih navadno cigarete. Ko je trgatev in prešanje opravljeno, si vinogradnik oddah- ne. Sodi z moštom leže na gant- narjih. Spodnja luknja na sodu, kamor pride pozneje pipa, je za- delana s čepom, ki mora biti ovit z rogozo. Zgornja luknja se za- pre pozneje s pilko. Dokler mošt vre, mora biti sod zgoraj odprt in luknja pokrita le s trsnim perom. Naprednejši vinogradniki denejo na pilko kipelno veho, napolnjeno z vodo. Za časa vrenja sod ne sme biti poln, drugače bi mošt skipel in se pokvaril. Če gospodar soda ni preveč za- žveplal, začne mošt že drugi dan vreti in vre kakih štirinajst dni. potem se pomalem umiri in vleže. Gospodar hodi gledat v klet in pokušat novo pijačo. Včasih po- vabi družino, znance, prijatelje, da skupaj ocenijo novino. Če je dobra, pravijo, da so ga pridelali, če ni kaj posebnega, ga je pac bog dal. Na Martinovo nedeljo mošt slo- vesno krstijo in postane vino. Okrog novega leta vino prvič pretočijo. Doslej so jemali pijačo iz soda po šefu. zdaj vdarijo sod na pipo. Vendar ostane za doma- čo rabo navadno le kaka štirka ali lagvič, da imajo priboljšek za praznike, za koline, gostiivanje, botrino, sedmino ali kaj podob- nega. Vino je treba prodati, ker se mora plačati štriba, kupiti dru- žini obleko, si spraviti še to in ono. Za vsakdanjo pijačo je dobra jabolčnica, izabela, kvinton ali šmarnica. Vino daje vinogradniku tudi tropine in droži za žganico. Na kratko sem opisal delo v goricah ob trgatvi ip prešanju. Izrazi, ki jih rabi naše ljudstvo pri tem. delu, so stari in častitlji- vi. Nekateri so bolj nemškega iz- vora in so jih razni pisci skušali nadomestiti z drugimi besedami. A ljudstvo jih ne uporablja. Za meščane in vse, ki so se več ali manj odtujili naši kmečki domač- nosti. sem napisal te vrste, da jih bodo spominjale zemlje in ljudi, ki sredi njih živijo. V. Klemenčjč LITERATLT^A P. Skuhala: Popevke. L. St.anek: Izraz, podoba, pesem. Kronika PTL'J, dne 17. oktobra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 OB TEDNU MUZEJEV d spomenikih antičnega PTUJA Poetovio-Ptuj je bil v času od I. do V. stoletja vsekakor naj,po- meffnJbnejše mesto v današnji Slo- veni.ji. Zraislo je Cz vojaške posto- janke, ki je morala v prvih ne- mirnih časih braniti rimski državi novo p>ridobljeno zemljo. Kmalu je postalo ivažno uipravno središče, ki so iz njega odjeknilli dogodki po vsej rmsiki državi in se je močno razairiilo. Nekako v II. sto- letju našega štetja so tekle po Panorami in Vičavi ulice in ob njiih so stale zidane hiše, krite z močno opeko, opremljene z vo- dovodom, kanalizacijo in central- no kurjavo z obtokom vročega zraka pod podom. Tam so bile tr^ govine, deilaivnice raznih obrtni- kov, svetišča itd. Večji del mesta je bil na desnem bregu Drave in je segal do Zgornjega Brega in Hajdine. Tudii tu so stale stano- va!njfdre na v - dez tako nepomembn; predmeti, ki jih pKKkriva zemlji*, lonč«ia posoda, drobec brona, porušen z d, razbut kamnit spomenik, od oglja črno obarvana zemlja itd. Zato je važna zaščita vseh najdb, ki posamezne nešolanemu očesu {»vedo prav malo, važen je nad- zor nad gradnjami in zemeljsk.- mi delii v predelu rimske nasel- bine m njenih grobišč, zasledo- vanje vseh podatkov. Le na ta način in ob sodelovanju vseh mo- remo doseči vedno boljše pozna- vanje dva tisoč let starega živv- Ijenja, ki je važna stopnja v zgo- dovinskem razvoju in je tudi v naši kulturi zapustilo marsikako sled. I. Miki Namen Etnografskega oddelka uana.snji lempo z.vijenja z vsem svoj m atomskim napred- kom tako hitro briše z življenj- ske pozomice stare domačijske ostaline, ki jih je človek prevze- mal od svojih prednikov in jih ohranjal poznejšim rodovom. To odgovorno nalogo, da rešijo, kar se še rešiti da, imajo sedaj po vseh večjih muzejih etnografski oddelki, ki sistematično prikazu- jejo vse značilnosti materialne in duhovne kulture ljudstva v za- ključenem etničnem področju. Etnografski oddelek v ptujskem muzeju hrani in razstavlja pred- mete iz Haloz, Slovenskih goric, s Ptujskega in z Dravskega polja. Tako nam posreduje sliko nekda- njega načina življenja in vse- stranske dejavnosti človeka v teh krajih. V skladu znanstvenih zateev, ki jih ima muzej poleg prosvetnih, je letos organiziral ekipo, ki je začela sistematično raziskovati Ha'oze. V načrtu je blo zbiranje podatkov iz vseh vej ljudske de- javnosti: ljudsko stavbarstvo, gosfpodarstvo (poljedelstvo, živi- noreja, vinogradništvo, sadjar- stvo, gozdarstvo, oljarstvo itd.), obrt z zbirnim gospodarstvom, prehrana, ljudska noša, ljudska umetnost, ljudsko pravo, ljudska pesem ir pripovedništvo, ljudska medicina z vraževerstvom In ljudsk: običaj'. V juliju je imela tričlanska skupina središče v okoliška naselja in posamezne domove. V jesenskem času pa se je ekipa mudila v območju Ze- ta 1. Pri tem svojem delu je ime- la lepe uspehe. Saj je poleg ne- katerih predmetov (košnice, po- sode za shranjevanje žita, klupe — priprava za prenašanje sena po strm nah, vinjeka, slik na ste- klo itd.), ki jih je našla in pri- nesla za izpopolnitev etnograf- skega odelka, nabrala mnogo gra- diva iz duhovne kulture. Zapisa- la je ohranjene življenjske obi- čaje, kot so: porodno-krstni obi- čaji, ženitovanjski in ob čaji ob smrti in pogrebu. Ohranjena je tudi bogata zakladnica letnih obi- čajev, katerim na čelu je vseka- kor praznovanje fašenka in pa hat- loški domači praznik — furež. Poleg tega je zbrala tudi mnogo ohranjenih verovanj v razna ba- jeslovna bitja: copm-ce, ponočni jagri, vile itd. Mnogo usedlin vraževerstva skriva tudi ljudska medicina, kar dokazujejo podat- ki o vzrokih bolezni in njih zdrav- ljenja. Posebno bogata t^ra pa je bila pri ljudski pesmi, k' je na tem področju, zlasti v okolici Že- tal, močno razvita in še dobro ohranjena. Ljudje prepevajo na gostijah, furežih, pri mrliču (tai- ko imenovane mrlinske pesmi) in pri drugrh različnih priložnostih, kot so nekatera skuipna domača opravila. V naslednji-h letfh bo muzej nadaljeval s tem načrtnim raz- iskovanjem tako, da bo lahko pri- kazal celotno etnografsko sliko vseh Haloz v posebni publikaciji ali pa v .-^t-rokovnem časopisu. Ljudmila Meze LJUBLJANA Nedelja, dne 1'». aktot«-a 6.00—7.00 V€n dnevni kole- dar. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved ia obujava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7.35 Jacques Offenbach: Odlomki iz operete ,,Pariško veselje". 8.00 MJadinska radijska igra — Žogica nogica (ponovitev). 8.57 R. Schumann: Metuljčki. 9.10 Poje mali ko= momi zbOT RTV pod vodstvom Mir- ka Skoberneka. 9.30 Lahka glasba. 10.00 Se pomnite tovariši... Skrbeli so za ranjence. 10.30 Pokaži, kaj znaš (Po- snetki javne oddaje z dne 16. X. 58. v Rogaški Slatini). 12.00 Poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — 1, 13.00 Napo- ved časa, poročHa, vremenska napoved in objave dnevnega sporeda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo ras. 14.15 Naši poslušalci čestita- jo in pozdraivijajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Pester spored ko- morne in orkestralne glasbe. 16.00 Sla- vo Kotoe: Donava—Tisa—^Donava (repor- taža). 16.30 „IKmajsJci napevi". 17.00 Zbori to samospevi Emila Adamiča in Josipa Pavčiča. Sodelujejo: mezzosopra- nistka Božena Olavak, tenorist Mirko Brajnik, basist Julij Betetto, zbor Slo- venske filharmonije. Ljubljanski komor> ni zbor in Slovenski oktet. 17.30 Radij- ska igra — Marin Držič—Mirko Rupel: Boter Andraž (ponovitev). 18.46 Archan- gelo Corelli: Concerto grosso v g=moIu, op. 6, štev. 8. 19.00 Zahavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Halo, halo — izberi- te popevfeo. 21.00 Tako so se končale zgodt>e o nesrečnih ljubeznih (odlomki iz oper T veznim besedihnn). 22.00 Napo« ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesni zvftki tz Alhambre. 23.00 Poročite iffl pregled tiska. 23.10 Nočni kor.cert. 23.50 Godala vam želijo lahko noč. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje, n. PROGRAM NEDELJA, 19. OKTOBRA 12.00 Kedeljski simfonični koncert. 13.00 K^apoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Melodije iz operet. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 P. I. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester Stev. 2 ▼ G»duru, op. 44. (Pianistka Nikolajeva in državni simfo- ni orkester SZ p. v. dirigenta Anosova). 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15—16.00 Zabavni zvoki. Mestni kino Ptuj predvaja od 17. do 19. oktobra ameriški barvni film »ZVEZDA SE JE RODILA« in od 21. do 23. oktobra kitajski film «PRE- HOD CEZ REKO JANGCE«. Kino Makole predvaja 18. in 19. okt. ameri- ški barvni film »V SRCU MLA- DIH«. Kino Muretinci predvaja 18. in 19. okt. ame- riški film »MOJ VOHUNCEK«. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na matičnem podmčiu Ptu| Rojstva: Frančiška Tement, Hajdoše 74, Ido; Eleonora Šrol, Ptuj, Slovenski trg 1, Emila; Katarina Korpar, Hrastovec 164, Marjana; Viktorija Ganzitti, Slo- venska Bistrica, Nado; Neža Žu- ran, Spuhlja 144, Zdenko; An- gela Fekonja, Kungota 55, Ireno; Katarina Požar, Ptujska gora 42, Zdenko; Ivanka Majcen, Vičan- ci 2, Franca; Angela Ivšek, Ki- car 17, Franca; Slava Radolič, Koprivnica, Ivana; Neža Kelenc, Mestni vrh 31, Zdenko; Martina Makovecki, Kidričevo 12, Nika. Poročila sta se: Mihael Panj- kiher, Rodni vrh 39 in Elizabeta Mihelač, Ptuj, Selška c. 21. Smrti: Vlado Slavinec, Zero- vinci 7, roj. 7. VII. 1958, umrl 12. X. 1958; Marija Šmigoc, Ve- liki Okič 37, roj. 1. X. 1958, umrla 13. X. 1958. Cecilija Forstnerič, Ptuj, Trste- njakova ulica; Herbert Pirš, iPtuj, tTrstenjakova ulica; Anton Ža- gar, Ptuj, Ljutomerska 15; Ma- rija Pemek, Videm 162; Terezija Tašner, Ptuj, Mlinska ul. 8; An- ton Potočnik, Makole 1; Darko Šošter, Makole 16; Drago Jerič, Leskovec 25; Lizika Kotolenko, Ptuj, Rogozniška c. 8; Helena Nudorfer, Ormož, Opekarska 8; Marjan Gočman, Polanci 3; Vinc Pavličič. Litmerk 45; Anica Ar- nuš, Brstje 27; Ivanka Kos, Ptuj. Gregorčičev drevored 1; Franc Dolenc. Ptuj, Novo naselje 18; Andrej Erlač, Leskovec 39; Adolf Cerne, Leskovec 22; Karel Re- eoršek. Celje, Dečkova 44; Vinko Žmavc, Ptuj, Prešernova 7: Adolf Cerne. Leskovec 22; Helena Pa- jenk, Ptuj, Prešernova 5; Ruža Arnuš. Ptuj. Prešernova 17; Ivan Kos, Zetale 7: Matilda Kore^;, Zetale 7; Vera Krušič. Zetale 33; Andrej Kojc. Zetale 62; Lojzka Kolar. Zetale 33; Mariia Zajdela, Zetale 11; Marija Potočnik, Cer- možiše 31; Štefka Potočnik, Cer- možiše 46; Ivana Drevenšek. Sedlašek 53. Imenovanim se prisrčno zahva- ljujemo 7« pomoč. TRANSFUZIJSKA POSTAJA PTUJ ZAHVALA KRVODAJALCEM Marija Golčman, Polenci 3; Dežurstvo zdravnikov v Ptuju Dežurstvo začne ob 16. uri in traja do naslednjega dne do 7. ure. Vsa naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdrav- stvenega doma Ptuj. Dr. Ladislav Pire dežurni v so- boto. 18. oktobra, od 16. ure do torka, 21. oktobra, do 7. ure; dr. Milan Carli v sredo, 22. ok- tobra, od 16. ure; dr. Ivo Medved ^ četrtek, 23. oktobra, ob 16. ure; Ir. Franc Rakuš v petek, 24. ok- tobra od 16. ure. Dežurni zdravniki-spe- cialisti za otroške bolezni v Ptuju Dežurstvo traja dnevno do 19. jre. Dr. Ljuba Neudauer, dežurna 22., 24.. 25., 26.. 29. in 31. okto- 3ra 1958 dnevno do 19. ure. Dr. Aleksander Poznik, dežurni 21., 23.. 27., 28. in 30 -v^^bra Inevno do 19. ure. J/o/ oitavLO, tnejcL nami Zapiši še to, Nanta! »2^ipiši še to, Nanta,« m' prav. prijatelj, ko hitiva v ponedeljek. 13. oktobra 1958, po Aškerčevi, Prešernovi in potem po Canlka^^- jevi in ne vem še po kateri ulici našega slavnega Ptuja v hudem nalivu prot domu. Po najinih dežnikih je tu m tam pokalo, da sva morala pogledati, od kod ti strešni slaipovi. »Poglej, ali ni škoda teh starodavnih zidov, po katerih se zliva deževnica iz re- šetas.tih strešnih žlebov?« Pr marsikateri hiš: vidiš to, če si predsednik hišnega sveta ali ne. Nekega dne, ko bo vlaga spod- jedla te .stare častitljive stavbe, se bodo začele podirati. Povsod ne bomo gradili cestn h priključ- kov, da bi jih načrtno podirali. »Zdaj, ko n; toliko turistov, ko smo sam; doma, uredimo stvar, da nas prihodnje leto ne bo pred nikomer sram!« Take in podobne opazke sli- šim večkrat od ljudi, ki jim n! vseeno, kaj se dogaja v našem lepem zgodovinskem Ptuju. Oni dan me je znanec ustavil pri Gra- jeni. »Poglej,« mi je pokazal v strugo, »to je še vse kaj drugega kot enajsta šoila pod mostom na Vrhniki;, ki jo je tako leipo opisal pisatelj Cankar, to je šola in zgled, kako bi ne smelo biti.« Pogledal sem odinja :n da sta- nujete v pnvem nadstropju. Lepo je, da hočete imeti čisto stano- vanje. Ali ni tudi od mene lepo, da hočem ;met: tud: jaz čist klo- buk? Bodite vsaj kot druge skrb- ne gospodinje in prej poglejte, če gre pod vašim oknom Nanta Kuikec ali kdo drug, in opravite svoj spoštljiv: posel pozneje.« Drage goi9p>odinje, ne morete več reči. da se zgledujete po mestn; komunali. Ta ne pošilja več svojih pometačev na delo ob jutranjih urah, ko b.ti največ ljudi v službo, na cesto, ampak ob večernih. Ej, kako lepK> jih je bilo videti, te prahogonilce! Ju- naško razkoračen, so v hteli svoje metle ;n v7xiigovali oblake prahu. Če bi se jim hotel izognit., si moral prebrisano manevrirati. Po- gledal SI. kater, veter piha. Če je pihal proti tebi, si moral kre- niti v nasprotno smer. Ampak p>o- tem SI bil v nevarnost , da boš prišel v območje naslednjemu. Previden si moral biti, 2rvit, da si se mu izognili. Pri nočnem delu sedaj vsaj drugega ne opaziš kot neprestano godrnjanje aH celo kako kre,pko iz ust nočnega pra- hočistilca, ki proti jtrtru utihne. Zadnjič enkrat je biila v »Ptuj- skem tedniku« naslikana ena od tistih svetlečih se košar za smeti, ki vise tu in tam po mestu. Ali ste videh, kako je uboga? Vsa je pokvečena in vdrta. Pa to je le ena, naš.m znancem in arhivar- jem, ki bodo čez desetletja ali stoletja kdaj brali »Ptujsiki ted- nik« namenjena kot snov za uče- ne razprave o neznancih, ki so bili tudi proti takerrm napredku v Ptuju 1958. leta. Le pojdite po mestu in mi pokažite eno, ki ni poškodovana! Ko je biila sp>omladč sezona če- šenj, so ljudje, posebno mlajši sadjegrizci, spretno streljali iz ust češnjeve koščice po pločni- kih. Malokdo se je spomnil, da bi jih spravljal v vrečko ali v žep in jih potem spustil v te svetleče se košare za odpadke. Kaj bi ljudem kratile težko priiborjeno svobodo? Ali nismo svobodni državljani? Razen tega pa te koščice tako prijetno hrstajo pod podiplati, ko stopaš po njih: firc, frc... Isto je te dni s kostanji. Letos so dobro obrodili, čemu bi s: jih ne priv^ščik? Letpo rumeno pe- čeni so. Greš po uflici, jih jemlješ drugega za drusgim vz žepa in se sladkaš z njimi Lunine pa kar tako neopaženo spuščaš na tla. Ali ni prijetno? Tudi sadne ogrizke mečejo ljudje kar po tleh. In papir. In še marsikaj. Dragi bralec, če boš prišel kdaj v Ptuj, glej rajši vse, kar je lepo in zanimivo, take malenkosti oa pusti nam, ki smo tu doma, ki pred svojim pragom t)ometamo, da bo tebi pri nas lepše. Zapisal sem, kar si mi rekel, prijatelj. Ali bo kaj nomagalo? Nanta Kukec Letovali so ob morju in na Pohorju V minulih počitnicah je bilo iz ptujske občine na letovanjih 582 otrok, in sicer v počitniškem do- mu Občinskega ljudskega odbora Ptuj v Biogradu na morju v 5 iz- menah 565 učencev osnovnih šol in vajencev, v počitniški koloniji »Glažuta« na Pohorju enajst otrok m v počitniški koloniji v na Pohorju 6 otrok. Prijetno snidenje po 20 letih mature v Ptuju V Ptuju so proslavili 20-letnico mature na ptujski gimnaziji ma- turanti letnika 1938 skupno z ne- katerimi takratnimi in sedanjimi profesorji ptujske gimnazije. Za 20-letnico so prišli iz raz- nih krajev Slovenije kot zdrav- niki, docenti, inženirji itd: Sve- tozar Breznik, Dušan Farčnik, Edo Gračner, Ivan Hojer, Majda Korban, Vladimir Kosi, Vida Ko- vačič. Sveta Korič, Štefan Le- vačič, Karel Pavko, Cvetka Pra- protnik, Ivan Šiftar, Martin Suš- nlk, Tugomir Tory, Danica Vo- dopivec in Leopold Zore ter v Ptuju živeči: Truda Gajzer, Bo- ža Voda, Franc Gužnar in Jo- žica Zorčič, Izmed profesorjev pa so prišli v Ptuj: Vilko Rus, Ludvik Gabrovšek, Franc Habe in v Ptuju živeči Arnold Pavli- nič. Kot gost se je udeležil pro- slave Ratko Polič, načelnik od- delka za kulturo pri Svetu za kulturo in prosveto LRS v Ljub- ljani. Ptujski organizatorji 20-letnice mature so bili za organizacijo in potek prijetnega srečanja nekdanjih dijakov in profesorjev v Ptuju deležni vsega priznanja. Malo je šol v Sloven ji, ki že lahko praznujejo stopetdesetlet- nico obstoja. Ena teh je v Starsah ob Dravi, v najstarejši vasi med Mariborom in Ptujem. Tu je bila ustanovljena redna šola že leta 'I8O8. Takrat je bilo šolstvo še pod nadzorstvom cerkve, učitelj pa je bil obenem organist in msž- nar ter popvolnoma odvisen od župnika, ki je nadzoroval in vodi.l šolo. Prv. tak učitelj v Staršah je bil Jožef Rozman od leta 1808 do 1810, za njim Martin Hamer do 1. 1817. Za njim je sltižil Jože Hojnik, ki se je leta 1824 odpo- vedal učiteljski službi. Nato je opravljal učiteljsko službo nekaj let providirani kaplan Anton Leš- nik, k ni imel kot tak še pravih dohodkov. Leta 1827 je prevzel službo učitelja, organ.sta in mež- narja Matija Lorber iz Jarenine, ki je pa tudi že leta 1829 pustil učiteljsko službo. Za njim je pri- šel Franc Maurus i'.z Slivnice, ki je bil s:n begunke iz Malorusije, od koder je njegova mat. pobeg- nifla za časa francosko-rusike voj- ne. Maunis je bil zelo izobražen učitelj, ki se je zelo zanimal za slovensko slovstvo. Biil je, kakor je razvidno .z ti;^anega sema- ma naročnikov »Novic«, med ta- kratnim; učiitelji okraja edirt na- ročnik takratnega ed.nega slo- venskega lista. Zložil je tudi več pevsmi in jih sam uglasbil. Nje- gova pesem »Slovo« se še danes uoje ob pogreb.h v teh krajih. Ker je b'! naprednega mišljenja :n delovanja, je prav kmalu pri- šel navzkriž s takratnim župni- kom Vračkom, ki je dosegel, da je b.l vsestransko delaven učitelj kljub številni družini odpuščen iz službe leta 1855 ter bil .sprejet v službo zopet šele leta 1869, ko je stopil v veljavo novi avstrijski šolsk: zakon, po katerem je pre- vzela nadzorstvo nad šolo država. Maurusa je do leta 1858 nado- mestoval takratni podučiitelj Josip Tašner, ki je biil pozneje naduči- telj v Vurberku. Sledil mu je Franc Roškar od Duha pr. Mari- boru, ki pa je leta 1869 zamenjal to mesto z učiteljem Antonom Kosijem iz Limbuša, kateri pa je umrl že leta 1876 ter mu je sle- dil Ignac Lopič iiz Križa pri Ma- ri'boru. Ta je zeflo uspešno delo- val na šoli v Staršah do svoje smrti leta 1886. Sledifl mu je nad- učitelj Anton Hren, doma iz Gor- njega grada, do leta 1907, ko je prišel v Starše nadučtelj Janez Rajh od Bolfenka ter delovail tu- kaj do leta 1922. Za njim je bil šolski upravitelj Franc Martine do leta 1925, za njim pa učitelj Franc Jairc do okupacije, ko je bil z družino izseljen v Srb jo. Po osvo- boditvi se je vrnil zopet na svoje mesto ter bil tukaj šolski upra- v.telj do leta 1948, nakar mu je sledil sedanji šolski upravitelj Karel Štubelj. Kot učiteljski pom'OČniki, f>od- učitelji. učtelj: oziroma učiteljice so deloval: v Staršah: pomočniki Jože Kolar.č v letih 1812—1817. Blaž Beranič 1839—1841, Alojz Omik 1847—1852, Peter Ingolič 1860—1869. Alojzij Amejčič 1876, učiteljica Irma Dominkuš 1878 do 1883, učitelji Josiip Hrastnik 1883 do 1886, Jakob Gozdnik 1886, Franc Megla 1886—1888, Janko Koderman 1888—1893, J. Kranjc 1892—1896, Klementina Šteineker 1893—1896. Hinko Šnuderl 1893, Minka Osenjak 1896—1897, Dra- go Majer 1897—1902, Matilda Boltan 1902, Ema Hrovatin 1902 do 1920, Peter Loipamik 1902 do 1907, Marija Loparnik-Delakorda 1902—1907, Marta Gobec 1907 do 1919, Jožko Golob 1908-1912, Franica Lešnik, volonterka 1914, Aleksander Neržima 1912—1921, Mara Skrbinšek 1919—1923, Mi- lica Čemigoj 1919—1920, Albina Skok, Angela Jarc-Kostanjšek 1821—1848, Marija Martine 1823 do 1825, Mara Fabjan 1923—1941, Ana Marki 1827—1831, Ana Bru- men 1925—1929, Maks Bevc 1929 do 1931, Marija Bevc-Roinik 1929 do 1931. Miran Kolšek 19'33—1947, Sabina Kolšek-Beiloglavec 1933 do 1949, Karlo Prah 1934-1936, Ma- rija Prah 1934—1936, Olga Čer- ček 1935—1946, Ljudmila Babšek- Ribič 1937—1941, Angela Tomažič- Križ 1946, Marija Antauer 1946 do 1947, Nikola Antauer 1946, Jelka Kokolj 1946, Jožica Hodnik 1946—1947, Terezija Bred n k 1947 :n 1948, Andreja Majcen 1947 in 1948. Milena Vičar-Kirbiš 1948 do 1956, Alojzija Groznik 1948—1949, V.kk)irija Požar 1949—1950, Mir- ko Cotič 1950—1952, Eliza Jum- čič-Golob 1952—1955, Franc Lo- vrec 1953-1955, Anton Kajzer 1951—195« M Alenka Kociper od 1956. Sedaj delujejo na šoli: upravi- telj Karel Štubelj od leta 1948, Kristina Štubelj-Verdenik od leta 1948, Dragica Kirbiš-Osrajnik od 1950, Alojz Solina od 1952, Ivan- ka Solina-Bedekovič od 1954, So- nja Erjavec od 1958 in Marica Bizjak od 1958. Vseg? skupaj je devalo do se- daj 74 učnih moči, in s.cer 37 mo- ^ih m 37 žen&k. Po vdorj Nem- cev leta 1941 so bile vse učne moči odpuščene in izseljene, ko- likor niso same že pred priho- dom okupatorja zbežale. Okupator je med okupaoijo namestil nem- škonacionalno učiteljstvo, ki pa večinoma n: znalo nič slovenski. Bile so to tako zvane »Einsatz- učitelj;ce«, ki niso imele nobene pedagoške naobrazbe. Doma so bile iz Gornje Štajerske ter se- veda niso znaie nič slovenski. Uspehi v šoli so bili porazni ter je moralo slovensko učiteljstvo po osvoboditvi porabiti mnogo truda, da je zaostalo nadomestilo. Šola v Staršah je bila do leta 1878 enorazredna, nato do leta 1891 dvora/redna, trirazredna do leta 1901. štirirazredna do leta 1927, petrazredna do leta 1939, šestrazredna pa do okupacije leta 1941. Po osvoboditvi je bila šola razširjena v osemra^zr^nico. Prvo šolsko poslopje je billo kmalu premajhno, saj je bila v njem samo ena .šolska soba, ki je merila komaj 20 kvadratnih me- trov. učencev pa se je že leta 1808 javik) 36. Ze I«ta 1818 so zato postavili južno od cerkve na Selovem traivniScu ob glavni cest: leseno stavbo z eno veliko sobo in dvojnim .^arriSčem. Leta 1877 je bilo postavljeno prtttfčje se- danjega šolskega pošilja. Zem^lji- šče za stavbo in SolfeSci vrt je po- darili šol^i obč-n! taikratni rav- no- Ijedelstvu v bivši Avstrijfi; učit^ Iji Franjo in Hinko Šnuder!. Jan- ko, M{r1ogna- no je, da ta elektronski stroj da.je prave odgovore v 98 "/o pri- merov. Za ta poizkus so pora- bili elektronski stroj tipa TX-0. Poizkus je bil napravljen na sle- deč način: irlasove 10 govorni- kov so posneli na magnetofonski trak. zatem pa so elektronskim možganom »iskazali«, naj obno- ve izgovorjene besede. Stroj je nalogo zadovoljivo izvršil. NOGOMETAŠI DRAVE NAPREDUJEJO Korotan (Prevalje)--Drava 0:2 (0:1) Prvenstvo mariborske nogo- metne podzveze se bliža koncu. Nogometna enajstorica je pod vodstvom trenerja Serdinška go- stovala v nedeljo v Prevaljah, kjer je odigrala svojo predzad- njo tekmo proti domačemu Ko- rotanu. Igra je bila zelo nezanimiva, ker je nogometno igrišče v Pre- valjah zelo majhno in valovito. Polnih 30 minut sta se moštvi borili, da bi dosegli prvi gol. Šele nekaj minut pred koncem prvega polčasa doseže Polde Sirec vod- stvo Drave in rezultat se do kon- ca polčasa ni spremenil. V dru- gem delu igre je postal položaj na igrišču fK>vsem drugačen. Prve minute so pripadale doma- činom. ki so ustvarjali lepe pri- ložnosti za dosego gola, toda vra- tar Drave je bil stalno na svojem mestu. Po nekaj minutah je za- čela Drava z lepimi protinapadi, vendar je imela pri streljanju na vrata smolo. Igralci Dr-ave so se borili za vsako žogo. Njihova p>o- žrtvovalnost in borbenost je ro- dila sad, saj so po Mesariču po- večali razliko v golih in tako za- služeno zmagali. Ekipa E>rave je bila v celoti dobra. V Ptuju je bila odigrana prven- stvena nogometna tekma med picaiirjl Aluminija in domače Drave. Igra je bila zelo izenačena in obe ekipi sta imeli več pri- ložnosti za dosego gola. Tekma se je končala z zmago Drave s tesnim rezultatom 1:6 (0:0). STRELSTVO Pretekli četrtek sta se v pri- jateljskem dvoboju pomerili strel- ski ekipi podjetja Petovie in Za- voda za socialno zavarovanje. Zmagala) je ekipa Petovie le z 20 krogi razlike, kar priča, da sta bili obe ekipi precej izena- čeni. Od posameznikov je bil naj- uspešnejši tov. Šarman (Zavod) s 125 krogi, sledili pa so No- vak (123), Urbančič (120) — oba Petovia — itd. Prirediteljem in zmagovalcem čestitamo, ostalim podjetjem in družinam v Ptuju pa priporoča- mo, da jih f>osnema,jo. ROKOMET Presenečenje ženskega prvenstva v malem rokometu DRAVA—SLOVAN (Ljubljana) 4:5 (5:2) V nedeljo je v Kuju gostovala mlada ženska ekipa Slovana in odigrala prvenstveno, rokometno tekmo republiške lige proti do- mači nepremagljivi sedmorici Drave. Mlade Ljubljančanke so prikazale zelo lep rokomet pred- vsem v drugem delu igre. Doma- činke se v tej tekmi niso izka- zale in so se po novem igrišču samo lovile, tako da so Ljub- ljančanke brez velikih težav stre- ljale na vrata domačinov. Ekipa Drave je bila v celoti zelo slaba. Sodil je pred 150 gledalci dobro Brumen iz Maribora. Tekmovanje ke^glfciške sekcije ŠD Drc^va Kegljaška sekcija SD Drave je organizirala veliko nagradno tek- movanje ^ kegljanju na stadionu SD Drave. .Tega tekmovanja se je udeležilo nad 50 tekmovalcev in tekmovalk. Za prva mesta so bile razdeljene Jepe nagrade, ki so jih podarila razna ptujska podjetja. Prvo mesto v moški konkurenci je zasedel Marjan Hodnik a 33 podrtimi keglji. Drugo mesto je zasedel Bagladi, sledi Lorbek itd. V ženski konkurenci je zasedla prvo mesto Ber Pepca z 31 po- drtimi keglji, sledita Sirec in La- još. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Pa. Javna zahvala Zahvaljujem se tov. Bešvirju iz Trgovišča štev. 7 pri Veliki Ne- delji za storjeno uslugo v ne- deljo. 12, oktobra 1958. Ludvik Ivanuša, Ptuj NUJNO IŠČEMO VEČ ENOSTANO- VANJSKIH HIŠ ah manjših po- sestev. predvsem v okolici Ptu- ja in Kidričevega. — Imamo v prodaji več hiš v okolici Ma- ribora, — Agencija Ptuj GOZD v izmeri 50 arov. ležeč v Gradišču pri Cirkulanah. pro- dam, Vprašajte: Vertič, Ptuj, Štuki 3. SKORAJ NOV KUHINJSKI ŠTE- DILNIK s ploščami'in kuhinjsko kredenco ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno, zamenjam za šivalni stroj z okroglim čolničkom. Vprašajte: Ljutomerska cesta 35, Ptuj. KUPIM PARCELO za stavbišče v Ptuju ali v najbližji okolici. Na- slov v uprav: Otroški vrtec Ptuj razpisuje me- sto OTROŠKE NEGOVALKE z ustrezno kvalifikacijo. Prijavite se v Otroškem vrtcu Ptuj. MARLJIVO DEKLE lahko dobi stalno zaposlitev v fotolabora- toriju. Simonič, E^uj. DENARNO POSOJILO dam za so- bo in kuhinjo. Žolger, Ptuj. PROSIM POŠTENEGA NAJDITE- LJA denarnice z osebno izkaz- nico na ime Rozika Maroh, Maj- ski vrh 5, Videm, da jo vrne proti nagradi na gornji naslov. Izdaja »Ptujski tednik«. Direktor Ivan KranjčiC Urejuje uredn IšTc Mbor Odgovorni urednik Ba uman Anton Uredništvo 'n uprava v Pnitu Lackova « Telefon 156 Cek '-at pri Komunalni oanJa Manboc, podnižmca y Ptuju. št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. T.sko Mariporska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din, polletna 250 din.