PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2153. Entered a* >*road-t __v---— - — . JLa^^ AmM^^OM je win pred vojno, ro aiiieri-■ skem načrtu bo že v prihodnj em letu 10 odstotkov višjs kot pe je bila I. 1946 in tudi vitja kot je f bila tik prdS vojno. S tem so bili zavrženi predlogi - vseh tistih ameriških, angleških in francoskih državnikov, ki so tik po zavezniški zmagi propagirali načrt, naj se Nemčijo spremeni v nekako agrikulturno in malo-obrtniško državo. Ne bo dolgo, ko bodo nemški produkti preplavljali evropski trg in prizadevali posebno Angležem veliko konkurenco. Deloma se nemška tekma že pozna. A ameriška vlada smatra, da ker mora baš ona nositi največji del stroškov v zavezniški okupacijski coni, je nič več kot prav,' da se tega bremena — namreč stroškov — čimbolj od-križa, ker Nemčija je vsled svojih produkcijskih zmožnosti sposobna, da se postavi na svoje noge. Novi raj h teiko politično in ekonomsko vprašanje Kljub temu pa problem bodoče Nemčije ni enostaven. Že za-raditega ne, ker je razdeljena v dva dela. V sovjetski okupacijski coni živi kakih 20 milijonov Nemcev. Ta predel je bolj poljedelski kot industrialni. Temeljna nemška industrija je vsa v anglo-ameriški in v francoski coni. V njihovem predelu živi 46 milijonov Nemcev, torej 6 milijonbv več kot pa ima Francija prebivalcev in le dva milijona manj kot jih ima Anglija. A prej ali slej postane vsa Nem- Ali vam je naročnina potekla. *.? Tekoča ktevilka Proletarca čija združena in tedaj postane spet najmogočnejša država v Evropi, z izjemo Sovj. unije. Vprašanje je, ali bodo bivši zavezniki v stanu preprečiti ponovno oborožitev obnovljenega raj ha, ali mu bodo morda v povrnitev v militarizem celo pomagali, kakor so mu zapadne sile ko je prišel Hitler do oblasti? Od kraja so seveda mislile, ds bo svoje oboroževanje usmerjal samo proti Rusiji, ps so ne svoje veliko presenečenje u vije ehrftft proti vsi tSAl bile zvest* njegovi strani. *l*d wfo&toJ /F Z demokracijo f.rajhu ni Šeeič Zelo so se v Washingtonu in v Londonu po vojni ukvarjali s načrti demokratične prevzgofit-ve nemškega ljudstva* JIspdfcov ni. V "bi^niji*l&tfJ>T»kalnih političnih uradih konservs-tivci. Industrija ni bila sociali-zirana, pač pa prehaja nazaj v področje starih kartelov. In socialdemokrati so še bolj konservativni kot pa so bili po prvi svetovni vojni. Komunisti so v biconiji šibki. Veliko veliko šibkejši kot pa so bili po prvi svetovni vojni. In povprečen Nemec Rusijo in Ruse ter druge Slovane sedaj bolj mrzi kakor pa jih je po prvi svetovni vojni. Kajti slovanske dežele so izgnale izza svojih mej v rajh na milijone Nemcev in proces ni še končan. V taki nacionalistični atmos-(Konec na 5. strani.) ustanavljanje atlantski zveze naletelo na zelo velike ovire Naša ustava določa, da lo zvezni sonat ima pravico napovedati vojno. Sicer je to v današnji dobi za-v rat ni h, brxih napadov morda lastarola točka, ampak je še v veljavi in je dobro da je. Kajti nam se napada ni bati. Nobene dežele nimamo tako blizu, da bi moqla udariti po nas, kot so n. pr. Jap0*i na Pearl Harbor. Kanada je nam prijateljska in zaveznica. Mehika tudi. Sicer pa so vse naše sosede nd tem kontinentu šibke in militaristično brez vsake nevarnosti. Namreč našo južne sosede. Le Kanada je lahko tudi v vojnem oziru močna, toda vsa njena oborožena sila je usoglašena z našo. Vendar pa baš ameriška in kanadska vlada zelo .resno računata z možnostjo nove vojne — tokrat proti Sovjetski zvezi, in zato so si naši državniki v Washingtonu zamislili zgraditi nov obroč okrog Rusije. Začeli so s snovanjem zapadnoovropeko unije. Oziroma najprvo z Marshallovim planom. V tem ekonomskem bloku je sedaj kakih 16 držav, njim na čelu Anglija, na drugem mestu Francija, iz Washingtona pa plačujejo in dirigirajo, kako se naj gospodarstvo v njih kreta, da bo uspešno. Druga poteza pa meri povsem na militaristično obnovo zapadne Evrope, s smotrom možnega spopada z Rusijo. V tej obrambni-okonomsko-polhični zvezi so Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburška in pritegniti mislijo vanjo tudi Italijo, Turčijo, Grčijo, zapadni del Nemčije in koncem konca tudi Španijo, Portugalsko, Norvežko in ako mogoče tudi druge države Marshallovega plana. Toda ta zapadna milharistična zveza je pripravljena riskirati vojno z Rusijo le pod pogojem, ako se Zod. države v naprej obligirajo, da bodo stopile v krvavi konflikt čim m Rusija "spozabi" In začne z "agresijo". Enako so mora obligirati za takojšnji vstop v vojno tudi Kanada. fWI----* ki Mi|jMilini idHh nia^ii" Ji na. te/ zvozi gM rem i emom snearssvyv . W Občni zbor Slov. delavskega centra bo dne 25. feb. Ts petek, dne 25. februarja, se vrši občni sbor Slovenskegs delavskega., centra v njegovih prostorih na 2301 So. Lawndale Ave. v Chicagu. Prične se ob 8. zvečer. Vsi delničarji so dobili pismeno vabilo in pa letno finančno poročilo. In ob enem poverilnico, s katero lahko pooblaste koga drugega, da jih zastopa, ako se bi sami ne mogli udeležiti te seje. Na dnevnem redu bodo razna poročila ter sklepanja o priporočilih ter predlogih, in pa volitve članov v novi direktorij. V sedanjem direktoriju so: Frank Alesh, predaednlk; prvi podpredsednik Philip Godina; druga podpredsednica Angela Zaitz; Frank Groser, tajnik-bia-gajnik; Anton Garden, zapisnikar; upravitelj poslopja Frank Zaitz. Nadzorni odbor, Chas. Po-goretec, John Turk in Fred A. Vider. Publicijski odbor: Donald J. Lotrich, Free* Japich, John Simon in Antee Kenchan. ... Pravila Slov. delavskega centra določajo, da se volitve v direktorij vrše vsako leto. Kajti KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Aleš Bebler, ki je pomožni minister vnanjih zadev, je na konferenci velike četvorice v Londonu dejal, da je jugoslovanska vlada pripravljena popustiti v svojih zahtevah glede Koroške. Gre se za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Po mnenju angleške, ameriške in francoske vlade, ki skupaj drže, zahteva Sovjetska unija od Avstrije preveč odškodnine, še bolj pretirane pa so po njihovem mnenju zahteve Jugoslavije. Slednja hoče priključitev slovenskega dela Koroške k Sloveniji — torej k Jugoslaviji — in pa 150 milijonov dolarjev vojne odškodnine. Ameriški delegat je bil na tej in na vseh prejšnjih konferencah odločno proti jugoslovanskim zahtevam. Angleški in francoski delegat mu pomagata. Jugoslavija je vztrajala in pritrdil ji je znova minuli /eden zastopnik Sovjetske unije. Tako se ta spor vleče skozi od konca vojne. Ampak mir z Avstrijo je vendar prej ali slej treba skleniti — v dobrobit vse centralne Evrope. samo eno leto. Frank Groser, tajnik-blagajelk. zati, da bodo vlade, M *f pristale vanj, dabHo odnaij orožje in druge vojno potrobžčimo takoj in nato m bi r oboroževanjfe na ameriške stroške sistematično nada- i- i * v T JjevafOfc 4 1 r To bi menda nekako šla, dokler tudi itoša dešola finančno ne omaga ih bi udarila kriza po nji toliko, da bi omahnila gospodarsko in še bolj pa s svojim svetovnim vplivom. Evropskim deželam ni za ta naš problem nič mar. Zahtevajo — ako hočemo" atlantski -obrambni bakf, da se naj v naprej obvožemo poseči v vojno zoper Rusijo tisti moment ko nastane. Dva vodilna člana senatnega odseka za vnanje zadeve, demokrat Connolly in republikanec Vanden-berg sta pojasnila, da naša ustava toke obvoze no dopušča. Senat bi niti moralno ne mogel pritrditi, da gremo v vojno proti sovražniku — v tem slučaju zoper sovjetski blok — ker ustave ne smemo kršiti. Vrosnki pa imajo naši državniki nekaj drugega v mislih. Kaj, če bi se mi res obvezali potem pa bi (Konec na 4. strani.) Jug. hranilno in posojilno druitvo praznuje 30-letnico Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo v Chicagu praznuje letos 30-letnico in sicer v znamenju velikega napredka. Joško Oven je nedavno pisal, da je to "zares pravo delevsko podjetje, keterefse je dvignilo BSdnjih Jugoslaviji že po prvi svetovni vojni. Ostali del slovenskega dela Koroške pa naj postane avtonomna provinca v okviru avstrijske republike. A v Washingtonu in v Londonu tudi temu zelo kompromisnemu predlogu niso naklonjeni. V Beogradu in v Ljubljani pravijo, da je Bebler sposoben diplomat. Ako bo kaj dosegel, bo to njegov resničen uspeh. Ampak prijateljev ima malo v Londonu in še manj med drugimi bivšimi zavezniki. Položaj vlade v Grčiji se poslabšuje. Tako trdi poročevalec čikaških Daily News. Pod označbo, da Grčiji pomagamo v njeni vojni proti "komunizmu", pravi, da je samo naša dežela potrošila nad milijardo dolarjev. Angleži so to breme prepustili nam in omenjeni list izvaja, da smo v Grčiji po dobrem letu intervencije tam kot smo bili od začetka. Le da je gerilcev več kot pa jih je bilo takrat. termin izvoljenih članov trajft1^ Je P" tem čudno je to, da zapadne tri sile hočejo mir z Avstrijo nji v korist in Jugoslaviji v škodo. Slovenija je edina dežela v Jugoslaviji, ki ji zavezniki niso priznali njenih zahtev v celoti na Primorskem, v Avstriji pa sploh nič. Vse druge dežele ju-goslovanske federativne republike pa so teritorijflno dobile za kolikor krajev se vprašale. Aleš Bebler je glasom poročil iz Londona u videl, da velika trojice noče pristati v zahteve Jugo-slavije in menda je tudi USSR koočpo .spoznala, de ni zdravo enveea na mirovno po god Avstrijo. Fa.je konferenčnikom dtlivck' Deljtf j* pisal ob^ Ob * a 3 dajo Jugoslaviji, oziroma prepu-"Delo te ustanovp nI t>ilo ve- gte Sloveniji tCs^Vasi Koro- v Londonu baje namignil, ds naj \o _ . dno ugodno, posebno ne v letih velike depresije. Ali s paznim gospodarstvom si je društvo pridobila ugled in je denes eno izmed prvih sličnih jugoslovanskih ustanov. Člani direktorija so, Joško Oven, predsednik; Anton Tro-jar, podpredsednik; Donald J. Lotrich, tajnik; John Alic, Frank Groser, Chas. Pogorelec, Jacob Zupan, Louis Zorko in Frank Zaitz, direktorji. Letna seja te ustanove se vrši v soboto 26. febr. v Lawndale Masonic Temple, 2300 So. Millard Ave. --a—■ • , . .-:-L. škem, ki so bile za pridružen je k V Grčiji prevladuje še vedno graft. Monarho-fašistična birokracija lenari. Načrti za ekonomsko obnovo dežele in za dvig življenske ravni grškega ljudstva so še vedno na ničli. Toda čemu prav e a, prav smo še v Grčiji vzlic našiHn neuspehom? Zato, ker je to strrategična dežela na strategičnem kraju. Naši monopoli so dobili pod kontrolo največja petrolejska ležišča kar jih je na svetu — v Saudi Arabiji. Grčija je na meji Sredozemskega morja in ako ne bi bilo tega razloga, bi Truman Grčijo Stalinu že davno prepustil. Kajti zvezni vladi in našim davkoplačevalcem je le v breme. In tudi bo. Kajti grški monarhisti l in graftarji zastopajo praHost, namesto da bi kaj gradili za bodočnost. Kar se na Grškem gradi, je samo na ameriške stroške pod vodstvom ameriških (Konec na 4. strani.) Nihče se ne upa tajiti, da se iz pšeničnega zrna razvije rastlina s koreninami, steblom, cvetjem in plodom. Zakon razvoja pa hočejo vendar tajiti. // Torej smo končno le zašli v recesijo ! 2153 Ake je številka tik VAfiEGA imena n* NASLOVU na PEVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla se toliko tednov kolikor je številke v ve-šem oklepsju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! V zveznem kongresu si očitajo demokrati in republikanci drug drugemu krivdo za naraščajočo brezposelnost — kar pa problema na ta način ne bo rešilo. Dejstvo je, da je na pragu nevarnost nove velike ekonomske krize, in če je vlada pravočasno ne zajezi, bodo šli vsi njeni prejšnji načrti sa gospodarsko obnovo zapadne Evrope v nič. Toda se ji nič dobrega ne obeta. 2e lanskega decembra je Mlo v industriji odslovljeeih 22 na vsakih tisoč delavcev. V januarju je odslavljaeje naraslo, tako da je sedaj blisu tri milijone takih bresposelnih delsvcev, ki so se še priglasili sa brezposel-nostno zavarovalnino, nekaj sto tisoč delavcev pa je šlo na farme aH kamor že ne da se bi po-slušili privilegija do podpore is brezposelnostnega sklada. Cemu gremo v "recesijo**? V kongresu si to vprašanje razlagajo po strankarski pripadnosti. . Vprašujejo se, republikanci namreč, čemu je začela brezpo- selnost naraščati takoj po zmagi demokratske stranke? 2e v novembru, tik po predsedniških volitvah, je bilo odslovljenih 14 delevcev na vsakih tisoč zaposlenih. In od tedaj gre ta odstotek višje in višje. V enem mesecu so se odslovitve zvišale 60 odstotkov. To so podatki zveznega delavskega departmenta. Isti ststistični biro prsvi, ds je neksj industrij, ki še naje-majo delavce, nekatere v enem mesecu 26 ns vsakih tisoč že zaposlenih delavcev. To je bilo lanskegs novembra. Tods od tedaj se tudi v še tako zaposlenih obratih najemanje niša. Namreč odstotek novonajetih je vedno manjši. Ta problem so meredajni krogi predložili tudi predsedniku Trumanu, ki je jako v zadregi. V volilni kampanji je obljubil vsakemu kar-je kdo hotel. Sedaj pa ljudi skrbi in se vprašujejo, ali so naraščujoče "recesije** krivi republikanci ali demokrati. Nihče pa ne razume, da so k rise, ps četudi jim rečemo "re- cesije*', krivi tisti, ki posedujejo in kontrolirajo vsa ameriška bogastva, in pa tudi večino drugih prirodnih zakladov po svetu. Z odstavljanjem delavcev "na debelo*' so pričele ta in ie koncem minulega meseca tudi železniške družbe. Posebno v delavnicah sa popravljanje vagonov In lokomotiv. Pravijo, da se jim je premet sniial In zsto morajo zmanjšati tudi svoje stroške. Tudi stavbinska industrija bo zašla v krizo, čeprav manjka stanovanj. Kajti kdo si pa ga more kupiti — stanovanje namreč — ali stsnovsnjsko hišico, se vsoto $14,000 do $17,000 in zmagovati obroka? Celo ne fermsh, kjer so bile inflacijske cene še posebno napihnjene, se "recesija" še močno pozna. Nekateri obrati pa odslsvljajo delsvce pod pretveso, ds jim manjka materijala. N. pr. jekla ali kar ie. Ako se b? ta položaj nadaljeval po sedanjem tempu, je možno, da bo število brezposelnih naraslo do konca lete ie na ne- kaj milijonov več. In kaj bi šele bilo, ako na bi imeli Marshallovega plana? Mnogi menijo, da je najboljše, ako se čimprej zapodimo v novo vojno. Zed. driave so v takem položaju, vsled svojih prirodnih bogastev in prvovrstne industrije, da jim nihče ne more do iivega. Posebno še sato ne, ker so predaleč od resničnih ali pa dosdevnih sovražnikov, ..da nas bi mogli napasti. Ampak če se Washington odloči ss vojno — in isgleds da se je — bo imel po svetu tudi ako zmaga — ogromno breme. Boljie bi bilo, ako se bi naš drievni department skupno s obrambnim (vojnim) oddelkom, odločil za mir in sa svobodno trgovino med vsemi deželami po svetu, neglede na njihov ekonomski sistem. Troiiti milijarde za otevanje kapitalizma v zapadni Evropi — to se Zed. dria-vam ne bo izplačalo. Prejkone jih bo ta način goapodarske politike udaril nazaj — In potem bo kajpada ie več 'komunizma" po svetu. V, V . "♦ t*.00; M pol leta SI.76; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto S3 50; za pol leta $2 00. X»i rokopisi in oglasi morajo biti v našrm uradu najpozneje do pon-deijka popoldne za pripbčitev v številki tekočega t#dqa. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established I»06. Editor................................................Frank Zaitz Business Manager.................. Clarence Zaitz —— SUBSCRIPTION RATES: Lnited States. One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00, Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC M01 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL Telephone; ROckwall 2-2864 V katoliških deželah s katoliškimi I režimi je najmanj demokracije Poročevalec čikaških Daily News, Ernie Hill, piše v svojem listu iz Rima, da resnične katoliške demokrate v Italiji jako skrbi, ker se latinske (romanske! države ne morejo na nikak način privaditi demokracije. Pet nasilnih prevratov n. pr. v manj ko v enem lotu v Centralni in Južni Ameriki. Obnavljanje fašističnega gibanja v Italiji. Jačanje reakcije v Franciji. Fašist Franco v Španiji še vedno na trdnem. Portugalska ima katoliško diktaturo mnogo let dalj kot pa Španija. Z izjemo Francije ni nobene latinske (romanake) dežele, ki bi imela demokracijo kakršno imamo v Zed. državah. Cemu ne? Zato, ker katoliška cerkev ni bila še nikdar nikjer demokratična pač pa totalitarna. Katoliška Francija je postala demokratična vsled svoje uspele revolucije zoper kraljev dvor, proti totalitarni hierarhiji in proti plemstvu. Katoliška Češka je postala demokratična po zaslugi uporništva zoper cerkveno bigoteko nadvlado. V tisti borbi je postal Jan mučenik svojega naroda. On živi, čeprav so ga usmrtili. Njegovi m učitelji so le še imena v zgodovini. Vatikan j« dovolil nekaj demokracije le v nfkaterU), katoliških deželah. N. pr. v Avstriji. In tudi p* Slovenskem do prve svetovne vojne. A jo je vaeeno ovijal. Posebno oni ie< je bila pra-povadana in tako imamo v tej n*}vet)t državi latinske Amerike klerofašizem in naša vlada v Washingtonu ga ne le tolerira temveč podpira. ' Manj zadovoljna je s Peronovo diktaturo v Argentini. On namreč kljubuje vnanji politiki Zedinjenih držav in pri'tem mu veliko pomaga njegova v politiki jako pretkana ženq Eva Peron. Drugače pa ima Washington države latinske Amerike jako pod palcem. Nič jim ne nagaja v nasilnih prevračanjih njihovih režimov — glavno je — da ?o "ameriški" interesi *avaroywu. A med ondotnim ljudstvom, ki je večinoma nepismeno, Seveda, čim se kaj dogodi, kak upor, ali potres, že stikujejo kje se skrivajo sovjetski agenti. Ampak ta igra ne bo več dolgo držala. Niti ne izobčenja iz cerkve, s katerimi je postal Vatikan poslednje mesece nad vse radodaren. Začel je s takimi streftli na debelo v Italiji ob prfthki držav-noabosakih volitev v ti ji in uspel — toda ne s svojimi strašili temveč z ameriško intervencijo. Enakih potez se je poslužil v Franciji, toda z nič kaj prida uspehom. Nato je zagrozil z izobčenjem "preganjalcem*, zagrebškega nadškofa Stepinea in nedavno pa tistim katoličanom na Ogrskem, ki so se drznili položiti svoj prst na kardinala Mind-szentyja. Med tem pa vzlic hierarhiji napreduje takozvana ljudska demokracija, torej ona* proti kateri se Vatifcap najbolj bori. In za syojo zadnjo trdnjavo si prisvaja Zedinjene države in diktatorske režime v latinski Ameriki. Italijo ima že pod sabo. Upa, da mu bo tudi Francija k maki padla v naročje. Kar Vatikan počne, je zaviranje zgodovinakega razvoja. Zmaguje tu pe tam s pomočjo privilegijev, a med Ijudetvom pa izgublja. Sla je Poljska iz njegovih klešč, šla je Jugoslavija, Cehoslo-vaška, Madžarska in izmuzavajo se mu celo latinske dežele, ki jih je imel in jih ima deloma ie najbolj v pesteh. .........i> .....r ■ ■ ■«■ ..... »»n■" .in. Tudi stavke prihajajo iz reda, dasi so glavno bojno sredstvo unij V Philadelphiji, ki je po velikosti eno izmed največjih mest v tej deželi, je v tednu z dne 14. februarja zastavkalo kakih 13 tisoč transportnih delavcev. Namreč prevoznikov in konduktorjev cestnik železnic in avtobusnega prometa. Nekaj dni pozneje so zastavkali tudi šoferji taksijev. Ako nisi imel svojega avta, ali pe priložnosti živeti blizu kake železnice, nisi mogel nikamor. Pe so se delavci vpraševali,da kadar stavkajo — ali res stavkajo zase ali pa koncem konca le proti sebi? x * To je danes tuch v unijah važno vprašanje. Vaek dan važnejše. Ka) ti pomaga nekaj priboljška, ko pa koreem konca uvi-duš, da so bili tisoči ia tiaoči drugih delavcev ob itfOe, ki si jih po dobljeni stavki kake druge stroke nikoli ne morejo nadomestiti. In tudi jeza nastane med delavci. Vprašujejo se: Čemu stavk sploh treba, ko pa škodujejo le onim, ki nimajo avtov, da se bi v njih vozili na šiht? Stavka v Philadelphiji je bila poravnana s prtfWnim zvišanjem ^nezde. a pospešila je boj onih, ki zahtevajo, da bi se takih prekinjeni s obrati ne smelo dovoliti — zaradi ljudskih interesov se jih bi moralo prepovedati! Ip se jih bo. Saj je sličnih zapovedi Je sedaj veliko v veljavi. Predsednik Truman je nedavno izjavil, da ima v poziciji predsednika Zed. držav moč ustaviti ali ugonobiti vsako stavko, ki bi bila "nevarna aplošni blaginji našega ljudstva" Dejal je, da ima to pravico tudi ako se ma Vhe naplfe v novi zakoh, kateri naj SOCIALNA ZASUTA Je v Maši deseti aedaj v do zadnjih let močno vplivalo na ameriško vnanjo politiko. Danes se večina Američanov zaveda, da je bilo izdano Washingtonovo svarilo v času, ko bi povezava ali zapletenost i velikimi evropejskimi silami ogrožala tedaj še mlado republiko, ki je štela okrog štiri milile i jone duš in je negotovo zavzeli mala le vzhoden rob ogromnega 'V dve tretjini Washingtonovega govora vsebovali sentimente, ki imajo pomen danes. "Premišljujoč o vzrokih, ki lahko vznemirjajo našo Zvezo/1 je dejal Washington," se mi zdi kot resna zadeva dejstvo, da se je sploh nudilo podlago za ka-rakterizacijo strank po geografskem načinu zapostavljanja — severna, južna, atlantska, zapadna —- spletkarskim ljudem to lahko služi pri vzbujanju vere, da obstaja resnična razlika v krajevnih interesih in naaorih." Govoreč o Ustavi Zed. drftav, ki ie bila 1, 1796 v veljavi 7 let. je Washington dejal: "Ako je po ljudskem mnenju delitev in določitev ustavnih oblasti v čem napačna, naj se to popravi z dodatki tako kakor to določa Ustava sama. Ne sme pa biti nobene spremembe potom nepostavne Joško Oven: RAZGOVORI Kot izgleda so se v Washing-1 po tej vojni v Ju?ni Ameriki žetonu na vsak način odločili za lo poslabšal. Tok ameriških do-takozvano zapadno evropsko vo- larjev, kateri Je nalik hudourni-jaško alianco, v kateri bi igrala ku tekel med zadnjo vojno v Severna Amerika najva^fuyso Centralno in Južno Ameriko, se vlog«. V ta krožek držav sku^a- je po zaključku vojne ustavil in jo potegniti vse evropske držjiu^ s tem k* prenehala tista začasna katere ne spadajo pod rusko prosperiteta, katera je oboga- področje in to vklju£iy# držav*, ki so bile nevtralne v zadnji vqj-ni. To seveda pomeni nadaljevanje "mrzle vojne", oboroževanje — in končno,— novo vojno. Slipen rezultat je š« vedno sledil vsaki alični priliki. Hot smo že navajeni, zadnja tri leta — se vsako pomlfd ponovno .oživi vojna kriz? in bojnq razpoloženje- Z obeh strani sli 1 kontinenta. Večina Američanov pa se ne zaveda dejstva, da sta tqlft, trgovce, lastnike rudnikov in politišne. Centralno in južno-amerisfcp delavstvo ni nikdar potnalp prosperitete. Plače so in so bile vedno sramotno nizke. Harkrat sem že v moji koloni pisal o strahotnih razmerah Ho-siterskih rudarjev v Peru in Boliviji. 2^dnja vojna je ustvarila v vseh teh državah še veliko inflacije, dočim so plače v večini aimo obtožbe in psovke, katere, Wfle starem mestu. Sledile ce tudi mogoče neresnične, soi®o stavke in kajpada krik o ko-vendar za obstoj miru ailno ne-.munizmu. Vse te države so stro- Ker sloves Lincolna v zgodo- Polastitve; zakaj . . to je obi- čajno orodje s katerim se uničujejo svobodne vlade." Washington je v svojem govoru, Američanom priporočal naj vini republike Zed Sušnikovih potic in vsega drugega. Kajpa, Zofija bi rajši sedela drugod, v mlajši družbi, zakaj tu so bili sami starci, od katerih ji je samo stari žandar Podlesek včasih pomežiknil. Pa pri Svetem Ivanu ni bilo druge možnosti. Morala je klepetati z Mico o samih dolgočasnih stvareh, i Dalje prihodnjič.) Poročilo odbora za svobodo tiska Poroča JOHN POLLOCK, blagajnik Se sledeči so prispevali v sklad za svoboden tisk: Mrs. f rances Zakovšek od društva št. 14 SNPJ, Waukegan in No. Chicago, III., poslala vsoto $103; za društvo št. 14 SNPJ, $25, Mike Kaučič $7; po $5 so prispevali sledeči: Joe in Jennie Krlavzar, Anion in Marian Kr-zic, Rose Mesec, Anton Mesec, Joe in Mary Žagar in John Zakovšek. Po $3: Mary in John Dobrovok, Lovrenc Ogrin, Jernej Spacapan. Po 2: Andrej Bar-telj, Jacob Jereb, Prank Petkov-šek, Anna Dolence, Frank Malo-vasic, Frank Brence, Jbhn in Frances Mesec, Mary Debelak, Ignac Jereb $1.50; 14 jih je prispevalo po $1 in eden 50c. Za društvo Sokol št. 20 SNPJ, Ely, Minn., $5. Poslal Frank Erzar. Federacija društev SNPJ za Detroit, Mich., $25. Poslal Frank Modic. ' Mrs. Julia J. Pire izročila $6.50, izročeno v uradu Enakopravnosti, John Kantz $5 in Ignac Delak, Biwabik, Minn., $1.50. John Dolmovich iz Kaylor, Pa., poslal $5 za društvo št. 244 SNPJ. Martin Klarič, Cuyahoga Falls, O., $2, in društvo št. 170 SNPJ, Akron, O., $2. Skupaj $4 Za društvo št. 270 SNPJ, Lyons, 111., $5. Poslal Ed. Potokar. Frank Tomše poslal $5 za društvo št. 605 SNPJ, Des Moines, Iowa. Frank Bečaj, Cleveland, Ohio, $2. Izročil Leo Poljšak. Anton Zakrajšek, Milwaukee, Wis., $2, poslal Frank Perko. V imenu odbora vsem iskrena hvala. Poročilo podružnice št. 39 Sansa Pregovor pravi, da kri ni voda. Da to še vedno drži, so pokazala naša narodno napredna društva, naše Slovenke in Slovenci v Clevelandu, Ohio. Pri podružnici št. 30 SANS so prispevali za otroško bolnico v Sloveniji 30 tisoč, za takojšnjo pomoč Jugoslaviji 12 tisočakov, v upravni sklad SANSa nad 13 tisoč, za svobodo tiska, za kampanjo Wallacea in druge namene skoraj tisočak in to manj kot v teku šestih let! Hvala vam vsem! Kdor je prispeval, je prispeval v zavesti, da je pomagal v največji potrebi in v najbolj kritičnem času. Pomagali ste z ob- eeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeee e • ! BARETINCIC ft SON : I POGREBNI ZAVOD l Tel. 10-991 J leko in jestvinami,, pomagali z opremo bolnice in danes zopet pomagate z doneski za zdravila. Odprli ste srce in roke, otrli marsikomu solze, torej Še enkrat: Hvala vam prisrčna! Hvala tudi našim Progresivnim Slovenkam, katere so vedno med prvimi, kadar je treba pomagati kjer koli, ker to je njih načelo. Pred kratkim so bila objavljena pisma, da je z zdravilom streptomycin možno zajeziti najhujšo morilko (jetiko^ jugoslovanskega ljudstva, katera zdravila pa tam še nimajo, in že ste priskočili na pomoč z denarnimi prispevki. Pri podružnici št. 39 SANS smo prejeli do sedaj od Kluba društev SND $500, enako vsoto je prispevalo tudi naše napredno društvo Naprej št. 5 SNPJ. Janko N. Rogelj je izročil $30, katere sta prispevala Mrs Mary Lukek $5 in nje sin Leo Lukek $25. Joseph Okorn je izročil $25, katere je daroval vsem dobro poznani Anton Janša. Frank Čeme je izročil vsoto $10; Mr. in Mrs. Belaj iz 6616 St. Clair Ave. $7; Vincent Sal-mič $6, in Mr. in Mrs. Stassich, Rochester, N. Y. $1.50. Društvo Lunder - Adamič št. 28 SNPJ je prispevalo $100, predsednik Krist Stokel pa $5. Za upravni sklad SANSa pa so prispevali sledeči: Po $25: društvo Lunder-AdamiČ Št. 28 SNPJ in društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Društvo Carniola Tent Št. 1288 the Maccabees $12. Društvo Svobodomiselne Slovenke Št. 2 SDZ $10. Društvo na Jutrovem št. 477 SNPJ $6. Vincent Salmič $5 in Anton Waupotich $4. Po $3: Mrs. Mary Zavrl, Frank Klemenčič iz E. 141 St. in Stanley Dolence. Po $2: Frank Požar, Anton Mežnaršič, John Filipič, Jack Subel, John Stritof, Mrs. Ivanka Shiffrer, Miss, Vera Shiffrer, Mrs. Amalia Božeglav, Mike Ludvik, Joseph Champa, George Bole, Anton Kovačevič, Felix Sofie in Salie Strumbelj. Vse prispevki lahko pošljete na tajnika-blagajnika John Pollock, 24465 Lakeland Blvd., Euclid 23, Ohio, ali pa pokličite REdwood 1799 ali jih izročite v uradu lista "Enakopravnost". John Polock, tajnik. Materialni interesi ne delujejo avtomatično, če bi bilo tako, bi ne bilo nobene politike.—V. Marcu. JUHIM MART1Č: Črte značaja (Konec.) Prav zaradi tega je nisem spremil. Dolgo sem sedel in premišljeval, kdo neki je tisti sreč-nik, za katerega je bilo temu ljubeznivemu dekletu naročeno, da ga uporabi. Kako rad bi bil na njegovem mestu! Naslednji dan sem sklenil, da se ne bom srečal z umetnico. Sel sem k hišnemu upravitelju in se mu do kraja izpovedal. Kakor ste že izprevideli, se nanj ne obračam le tedaj, kadar prične streha puščati. Poslušal me je naš komunalni čarodej in zamišljeno rekel: "Seveda, seveda—vaša umetnica se je zmotila v naslovu. Na številki 31. živi V. M1 Karpenko, ki je znan numizmatik." "Kaj?" sem vprašal in čutil, da se pričenjam hudovati na umetnico. "Numizmatik!" mi je razložil naš vsevedni hišni ijpravitelj. "S^ otavi, da je strokovnjak v denarju. On vfcm hatanko ve, katero stoletje so Krožili takšni in takšni petaki." * "Nu, saj to ni nič;" sem se pomiril, "saj so vendar še drugi, bolj koristni poklici. Jaz na primer nisem ne ahtrooom, ne po-larnik, toda med modelarji naše tovarne nikakor nisem poslednji. Za numizmatiko pač nočem biti odgovoren." . "Razumem vas," je prikimal hišni upravitelj, "in ker sem dolžan skrbeti za mir prebivalcev naše svoječasno popravljene hiše, stopim jutri v stik z Zvezo umetnikov, da vas rešim teh br&upnih obiskov." Z bolečino v srcu sem se mu zahvalil in se z taisto srčno bolečino vrnil na svoje stanovanje. Vso noč nisem zaspal. Ves dan me je mučilo v tovarni. Naposled je to opazil načelnik izmene. "Kaj pa je s teboj, Karpenko?"' me je vprašal. "Ali si ali nisi?" "Sem," sem mu odgovoril. "Ne verjamem. Ne vidim. Drugače si vselej tako odločen, živahen, a danes? Kar poglej, se pa se bo tebi samemu stožilo. Prosim te, zgani se! Prevrneš mi vse račune .. "Le mirni bodite!" sem odgovoril načelniku izmene. "Poprijel bom kakor vsekdar in končal mesec s preseženim planom." "Kar se številk / tiče, verjamem," je odgovoril načelnik izmene. "Število boš dosegel, toda nam je treba, da bi vsi videli najboljšega kovinarja naše tovarne z veselim obrazom. Takle pa nikakor nisi kakor po navadi. Boš že priznal!" "Kaj ne bi bil," sem se odkrito začudil. "Ne razumem, zakaj ne bi bil kakor po navadi." "Ne pretvarjaj se!" se je jezil načelnik izmene. "Saj vendar, požiraš, ali ne?" "Kaj se pravi, požiram?" "Neumnih vprašanj nimam rad. Nu, mar ne sediš za portret?" Tedaj sem se spomnil svoje umetnice in zardel kakor kuhan rak. "Da, res je. Dvakrat s$m sedel, toda nisem kriv. Pri priči povem, kako se je to naklju-čilo..." "Kaj bi mi razlagal! Mar nisem jaz sam priporočil, da bi prav tebe portretirali?" "Po takem torej ni pomota?" "Nikakor. Ampak ti si danes nekam čuden ..." Jaz pa se že nisem več zanimal za svojo karakteristiko. Saj sam vem, kakšen sem! Domov nisem šel korakonfa, marveč prehiteval bicikle, motocikle, male avtomobile, ki so me srečevali na poti. Samo "Zisi" so tekli pred mano, ampak z neznatno razliko. Vnovič sem se obril. Zavezal sem novo samozaveznl-co. Pripravil sem slaščice, pecivo in novejše obzornike. Umetnica je prihajala vselej ob šestih. Zdaj je bilo že pol osmih, nje pa še od nikoder. Tako sem bil vznemirjen, da mi ni bilo do šole. Ob četrt na deveto se je razleglo rezko zvonenje. Tako naznanjajo požar. 1 "Na mene se lahko zanesete," je rekel naš hišni upravitelj, ko je vstopil. "Pravkar sem bil pri umetnikih. Lahko si mislite, kakšen rom pompom sem < tam dvignili Našel sem vašo umetnico in ji vse razložil. Zdaj tam pravkar razpravljajo o tej za -devščini." v - f; In kaj mi je preostalo?.. Ko sem pritekel k Zvezi umetnikov, so že končali tekoče zadeve. Odrekel sem se vseh Karpen-kov. Tedaj %celo sama umetnica, ki izprva ni hotela pogledati proti meni, ni mogla ostati ravnodušna. Danes ji bom tretjič sedel... Pa bi rekel, da ne poslednjič. Ona je namreč našla še neko novo črto v mojem značaju. JOHNSTOWN, PA. Prva konferenca jugoslovanskih socialistov v Ameriki 25. in 26. decembra 1909 v Chicagu. V prirodi so snovi in sile, katerih se človek lahko posluži. Denarja ni v prirodi... O tem je vredno razmišljati. — Etbin Kristan. Modra je beseda, ki pravi, da je vsak Evropejec ob svojem rojstvu star dva tisoč let. Ne moremo se izogniti preteklosti. —V. Svoboda. (Konec s 1. strani) vojno z Rusijo katera noiih zaveznic nalašč provo-cirala? To bi v zgodovini ne bilo nič novega. Nai državni tajnik Dean Acheson ter predsednik Truman njune prijatelje v zapadni Evropi zagotavljata, da se Rooseveltova politika v naši deželi nadaljuje — torej naj se zanesejo na nas, ne smejo pa pričakovati kar tako tjavendan odkrite izjave, da bomo njim po volji z bajoneti zdržema v roki. Na Angleškem je bilo vsled tega Trumanovega "umika" precej uzrujenja. Rekli so, da smo jih mi pri-morali sklepati atlantsko in zapadno-evropsko zvezo, in ko so z njo pričeli, smo se pa umaknili — češ, ako zabredete v vojno, ali ako boste napadeni, bo šele senat sklepal, da-li naj tudi mi posežemo, vanjo. In to šele takrat ko se btfifričela, ne pa sedaj. Veliko pametnejše bi bilo, če bi bil Truman skupno s svojim državnim tajnikom sprejel nedavno Stalinovo vabilo na sestanek za mir, namesto da imamo z zapadna evropskimi deželami nič koliko konferenc, na katerih se kuje vojna zveza namesto zveza za mir. ^ -ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Mlchijraa 2-9145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE (Nadaljevanje s 1. strani) strokovnjakov, a tako ne bo &lo, t posebno ako se bo oljni monopol otepal s tako vnemo zveznih davkov. Vojna zveza Zed. držav z za-padno Evropo bo bržkone sklenjena, toda v "omiljeni" obliki. Kuj tj kot razvidno iz poročil iz , Washingtona, zvezna vlada ni nič kaj pri volji pristati v obljubo, da čim bo katera izmed držav atlantskega pakta napadena, Že bo tudi naša dežela zakrnela v vojno. A po ustavi ne sme. Čakati, da bi kongres vojno ustavno napovedal, pa tudi ni priporočljivo. Tako menijo mnogi poslanci in senatorji. Kajti predno b( tu skončali debate, tfi ruski fegimenti bržkone okupirali že vso Evropo. In kakšno vrednost bi potem imel tak naš pakt? Y teoriji se lahko zamisli velike stvari. A v praksi pa ne gre tako lahko. Tako tudi ne bo šlo z atlantskim paktom, ki bo Američane stal milijarde, ne da bi se mogli nadejati tudi kaj koristi od njega. Združeni narodi imajo nekaj resnih politikov, ki trdijo, da samo ameriške milijarde za utrditev zapadne Evrope ne bodo pomagale. Treba je obnoviti trgovino z vzhodom, pravijo oni in le na ta način se bodo nasprotujoče si dežele zbližale ter si pomagale druga drugi. Tudi v zvezni vladi je že prodrlo to mnenje. Nekatere dežele Marshallovega plana bomo namreč financirali z dolarji, da jih bodo zapravile v Rusiji in v njenih "sa tel i tka h" za rude, premog, žita, volno itd. Ameriški ekspor-terji se jeze, toda ako hočejo evropska ljudstva jesti, ne morejo čakati samo na dobrodelne dajatve iz Zed. držav. Torej naj si m pridobljene dolarje nakupijo Stvari v Rusiji in jih vržejo na ** ° Delavski poslanec Emrys Hughes je v parlamentu od svoje vlade zahteval, naj ne podpiše pakta za zgraditev atlantskega bloka, ako s e vlada Zed. držav ne obveže stopiti v vojno na strani Anglije čim bi nastala. On je mnenja, da pakt nič ne koristi, & ni sile za njim. Je v pravem. e( je res v znamenju sile. V Bolgariji tožba proti duhovnikom' ni tako senzacionalna kakor je bila v Buda pest i, a je vendarle resna zadeva. V nji so toženi duhovniki protestantskih sekt, dasi ne tako kampanjsko kot je bil princ rimske cerkve v ogrskem glavnem mestu. Toda , prestopki so enaki. Bolgarska obtožnica aretiranim duhovnikom raznih cerkva očita sodelovanje s sovražnikom, denarne transakcije na črni borzi, špi-, jonstvo itd i i Nekateri aretiranci v Bolgariji so krivdo že priznali. Večinoma so bili v službi ameriških agentov. Državni1 department priznava, da so ljudje, ki jih poročevalec agencije Reuter označuje za Američane, morda res bili v zvezi s svojimi rojaki, toda ne zato, da bi špionirali ampak ker se človek rad meni s svojimi ljudmi. Toda ako so trditve, kl jih navaia bolgarska Rustics resnične, so nekateri uradniki in atašeji v ameriškem poslaništvu v Sofiji res spletkarili in is iskali slug med Bolgari. Toda čemu treba take stvari sploh zanika-vati? Saj vendar naša vlada troši milijone za inteligenčno službo in trošijo jih druge vlade. In tako se bo tudi nadaljevalo, dokler bodo vlade ruvarila druga proti drugi namesto da se bi odločile za vzajemnost med narodi. Tudi v Albaniji love špijone. Pred kakim letom so izgnali iz Tirane ameriške zastopnike, ki so jih obdolžili špijonskih in provokacijskih dejanj, sedaj je pa Jugoslavija na vrsti. Kratka vest pravi, da je albanski radio oznanil "likvidacijo" tistih Albancev, ki so špijonirali za Titovo vlado. Znano je, da znajo v Albaniji kaj hitro "likvidirati". Ampak Jugoslavija vzlic temu lahko dela Albaniji velike težave in tudi jih. Vzrok — albanski premier, ki je dobil od "Titove" Jugoslavije za svoje ljudstvo prva leta po vojni izredno veliko podpore, se je izkazal za zelo nehvaležnega in zato stori kolikor mbre, da bi Titu v soglasju s kominformom čimprej in čimbolj izpodkopal tla. Ta spor je jako nezdrav za dežele, ki se prištevajo v blok ljudskih demokracij in tylo bi dobro za vse prizadete, ako bi Moskva ponehala z njim. Jugoslovanska vlada je preponosna, da bi se uklonila in se "spokorila", pripravljena pa jet sodelovati kot enakovredna diu&ca v zvezi z ostalimi deželami sovjetskega bloka. < OfiO ' » ki bo kaj zalegla pri direktoriju i turnih ustanov; propadla bodo I monopol nad svetovno filmsko Se o sporu radi Slov. nor. muzeia v Clevelandu (Nekaj uredni)ftMh opomb.— Naš list se ni še nikoli zavzemal za take ustanove, da jih bi gojili v tej deželi, ker ko stara generacija izumre, nova , bo vso starino zmetala stran. A> je dobro, da se je je nekje starine shranilo. Toda ako se vzame stvar s strani direktorija SND v Clevelandu, je umljivo, da bi radi tisti prostor za druge stvari —posebno Če muzej pravzaprav ni muzej temveč v glavnem zbirališče reči, za katere se briga le malo število naših ljudi. Ne sme se prezreti, da je di-rektorij SND na St. Clair Ave. storil za razne narodne stvari več kot v sorazmerni kvoti katerikoli slovenski narodni ali pa delavski dom v Ameriki. Enako je treba priznati, da je l£razem Gorshe v službi ravna- KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROkiTARCA"? e Prldobivajmo mu NOVIQ naročnikov % . . ... • •• • »j« *. « t. .« "»r ' e Obaavljajmo naročnino TOCNQ čim potege e AgUlraJmo med dragimi naročniki, da store Ista ^ Prispevajmo v PROLETAR^EV tlakoval sklad • in priporočajmo to tadl dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev ia draga stvari » * * T • « • *. • Naročajte alovenske In angleške knjiga Is rfcOLtTARtEVE knjigarne • Poskrbite, da ai naroča AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, Id tega »a niso storili' • Naročita KOLEDAR tedl svojcem v starem kraja la snako PROLETARCA. Vsakdo naj stori ta na i list kolikor moro, pa bomo vso težavo zmagovali! SND. To, kar se od mene zahteva, je neizvedljivo v tako kratkem času. Ce bi mislili resno, bi morali dati najmanj tri mesece čass, da se vse to naredi. Ali boste res dovolili, da se vrže kar tako iz SND kulturno ustanovo, Slovenski narodni muzej, zgodovinski arhiv vseh ameriških Slovencev? Jaz ne prevzamem nase nobene odgovornosti za tak korak. Odgovornost nosi predvsem družba The Slovenian National Home Co., pa tudi vse slovenske podporne bratske organizacije, vsa društva in vsi posamezniki, ki ste kaj prispevali. Sedaj je čas da spregovorite jasno in odločno, da se temu napravi konec. To je že preveč, kar počenjajo direktorji SND. Nikar ne mislite da se pri Muzeju neha preganjanje kul- kmalu tudi druga kulturna dru- j proizvodnjo niti s koncentrac ijo štva, ker v taki atmosferi ni talentov, kakor je to poizkušal mogoče živeti, kot je sedaj pri Hollywood. SND na St. Clair Ave. Kriza, ki jo čutimo v medna- Čemu se ne skliče nadaljeva- rodni filmski proizvodnji danes, nje delničarske seje, kjer bi se ne bo rešena, dokler bo ameri-lahko to zadevo rešilo v pol uri, ška filmska idustrija upravljala pa bi bilo konec teh homatij. To vsa filmska tržišča; vendar pa ne rodi nič dobrega, kar se se- niso pri tem odločilni samo tr-daj počenja v zadevi SNM. Pra- govski vzroki,. Povsem razum- vilno bi bilo, da se piše pisma vsem slovenskim bratskim podpornim organizacijam, vsem Narodnim domovom, vsem društvom in posameznikom, ki so kaj darovali v SNM, blago ali denar, in se vse povabi na skupno sejo, kjer naj se izvoli odbor in rešijo vse druge nujne zadeve s tem v zvezi. Ampak prva in glavna inštanca v tej zadevi je še vedno in ostane delničarska konferenca SND. Erazem fiorihe. HOLLYWOOD IZGUBIL KONTROLO NAD f UMSKO INDUSTRIJO PO SVETU Pred prvo svetovno vojno in t šteje dva milijona prebivalcev ie leta pozneje je bil ameriški doseči vodilno vlogo v filmski Hollywood prvenstvena filmska industriji; seveda je danski film govore a kapa pridejo Is Bostona v Moskvo v bombami in o drugih vojne — o tem militariati nikoli ne govore. letalih, s IMee fantov težkimi Tod* a posledicah telja tega muzeja tudi veliko storil. A po mnogih letih tega muzejskega podvzet ja je nastal spor med njim in direktorijem. Naša stran, pod gornjim naslovom, je odprta vsem za kritična in konstruktivna mnenja. In tako smo že priobčili Goršetove dopise in izjave direktorija. Mi tu ne izrekamo nobene sodbe temveč le objavimo kar nam pošljejo eni ali drugi. Naša želja je, da se bi stvar zaključila, ker s prerekanjem se niti še tako dobrega muzeja ne bi moglo rešiti) Pomagajte urediti sadevo S. n. muzeja Cleveland, O. — V pondeljek 14. feb. 1949 sem prejel priporočeno pismo od tajnika S.N.D., Johna Tavčarja, s sledečo vsebino: . "Mr. Erazem Gorshe 1116 E. 72 Str. Cleveland 3, Ohio. Cenjeni: Na redni seji direktorija Slov. nar. doma na St. Clair-Ave., ki se je vršila na večer 8. februarja 1949, se je med drugim tudi razmotrivalo o zadevi Slovenskega narodnega muzeja SND ter prišli do sledečega zaključka: Naroči se tajniku SND, da sporoči kakor hitro mogoče Vam prejšnjemu oskrbniku Muzeja, da Vi lahko organizirate samostojni Muzej, ako je to Vaša in Vaših somišljenikov želja. Novi Ustanovi se izroči vse predmete v gori omenjenem Muzeju. Gori omenjeni predmeti pa morajo biti pospravljeni iz sedanjih prostorov in to do 15. marca 1949, do 8. ure zvečer. Tg so zaključki našega direktorija. 2elim Vam veliko uspeha ter se bilježim z odličnim spoštovanjem, za Slov. N. Dom, John Tavčar, tajnik. Z naj bolj ušim in iskrenim namenom, da se reši dostojno in mirnp zadevo Slovenskega narodnega muzeja, sem na redni letni delničarski seji družbe The Slovenian National Home Co., na večer dne 14. januarja 1949 predložil navzočim solastnikom S. N. Doma naslednjo resolucijo, ki sem jo sam prečital in je bila pravilno podpirana od več navzočih delničarjev ali solastnikov S. N. Doma, toda so direktorji na spreten način preprečili, da ni prišlo o njej do glasovanje in je ostala nerešena. Ta resolucija se glasi: "Kex ' direktorij družbe The Slovenian National Hopie Company, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ni voljen več voditi in nadaljevati zgodovinsko Ustanovo, Slovenski narodni tom sprejetja resolucije na redni Letni delničarski konferenci dne 12. januarja 1939. leta in izpopolnjen z drugo reeolucijo, ki je bila sprejeta tudi na redni delničarski konferenci S. N. Dome, dne 11. januarja 1*40. leta, ln ker je direktorij di^ižbe The Slovenian National Home Co. že razpisal v listih ln privatno, likvidacijo Slovenskega narodne* ga muzeja, V , mi, zbrani zastopniki društev, lastniki certifikatov družbe The Slovenian National 'Home -Co. In posamezni lastniki teh certifikatov, smatramo za pravilno in umestno, da se Ustanovi Slovenski narodni muzej prizna na tej seji, 14: januarja 1949, popolna neodvisnost in svoboda od štreni .^družbe The Slovenian National Home Company, in zato bodi zaključeno in sprejeto, da se izmed navzočih lastnikov certifikatov in društvenih zastopnikov, lastnikov certifikatov družbe The Slovenian National Home Company, izvoli začasni odbor sedmih oseb, ki so naklonjeni Slovenskemu narodnemu muzeju in se strinjajo s to zgodovinsko Ustanovo. Temu odboru naj se brez pridržka izroči vse imetje Slovenskega narodnega muzeja, blago, denar, ključe, poslovne knjige ln listine. vse, od ustanovitve muzeja pa do sedaj. Naloga tega odbora je, da muzej reorganizira, inkor-porira in vodi naprej po začrtanih potih v dobrobit vseh ameriških Slovencev. ' Od današnjega dneva se smatra Slovenski narodni muzej kot samostojno in neodvisno UsU-novo, kar se tiče družbe The Slovenian National Home Co. Slovenski parodni musej ima pravico ostati še v naprej v istih proztorih, kot se sedaj nahaja, toda plača najemnino družbi The Slovenian National Hopie Co., v višini, (i jo o4 leta do leta dploči redna letna konferenca lastnikov . certifikatov družbe The Slovenian National Hotne Company. 1 ' , . Erazem Gorshe, predlagatelj. Ce bi bili lastniki certifikatov SND sprejeli to resolucijo, bi bilo vseh homatij že konec. Muzej bi bil samostojen in bi začel dihati novo Življenje. Iz pisma pa je razyidno, da direktorij Se vedno vztraja, da razbije SNM. Zato ukazujejo, da se mora muzej izseliti iz sedanjih prostorov v SND do 15. marca do 8. ure zvečer. TbreJ, jaz naj organiziram v štirih tednih novo družbo, ki prevzame SNM in prva stvar je selitev Iz doma ven. Društva, delničarji SND in posamezni delničarji, sedaj je zad muze)« ki, jf bi) ustanovljfn po- nji čas, da spregovorite besedo, industrija po svetu. Njegovi filmi so bili predvajani v vseh deželah — da, tudi v takih, ki so skušale tekmovati z njim — n. pr. v Franciji, v Angliji, Italiji, na Češkem itd. Ako si prišel pred drugo svetovno vojno v Ljubljano, nisi v nji videl nobenega domačega filma, da bi bil kaj vreden, pač pa skozi neko dobo zgolj ameriške. Potem, ko je postal Hitlerjev gospodarski pritisk na Jugoslavijo ječ ji in ječ j i, pa so pričeli ameriške filme izpodrivati nem- Sedanja Jugoslavija skuša u-stvariti svoje umetniške filme — a kar pa se filmskih iger s tujine tiče, predvaja zgolj sovjetske. Hollywood je za svoje filme trg v Jugoslaviji izgubil. Tudi v drugih deželah mu ne gre dosti boljše. Bolj in bolj se zdi, da je njegov svetovni monopol zatonlL To se v Holly-woodu že od lani jako pozna.! Oziroma Še več let', toda kriza v Hollywoodu je nastala lansko leto. Pomeni, da je moralo veliko igralcev in igralk, med njimi tudi nekaj zvezd — med brezposelne in si so poiskali vzlic svojim prejšnjim visokim plačam brezposelnostno podporo. Na ti$oče drugih igralcev pa ie sedaj popolnoma ob službe. V Evropi pa so se v naporu za zgraditev lastne filmske industrije (ali umetnosti, kakor, se vzame) posamezne dežele vpraševale, Čemu naj bi le ena država na svetu imela monopol in ^>}ikšno privlačnost na polju kinematograf tfe? Tržaški 'Xjudski tednik" piše q tem: To ni v nobenem primeru teoretično vprašanje, če upoštevamo, da preplavljajo hollywood-ski filmi že dolgo časa skoraj ven svet. Glede na važnost filma v sodobnem življjenju to ni vprašanje, ki bi se nanašalo na filmsko industrijo naše ali katere koli temveč je vprašanje splošnega značaja in mora zanimati vsakogar, ki film resno pojmuje. Odgovor. na vprašanje bomo skušali najti v zgodovini te relativno mlade umetnosti. V letu 1908 je vsakdo pod besedo film razumel francoski film in na filmskih programih so prevladovala imena, kakor: Pathk, Gau-mond, Molier itd. Francoska filmska industrija je gospodarila na filmskih tržiščih vseh dežel in vsi ameriški filmski rfapo-ri v letih pred prvo svetovno vojno so bili zaman. Leta 1912. pa so se oči vsega sveta obrnile na Italijo, ki je prva proizvajala celovečerne u-metniške filme v današnjem smislu. Najbolj je tedaj zaslovela Italijanska družba Cines, ki je dosegla uspčh s filmom "Quo vadiš?"; .Italijanska umetnika Franoesca Bertini ter Menuchel-Ii sta postala svetovna zvezdnika v teh nekaj letih italijanskega gospodstva svetovnih kinematografij. Kot odgovor na to je bil nov polet francoskega filma. Večji vpliv pa je tedaj dosegel danski film. Primer Danske lahko služi kot odgovor na vprašanje, postavljeno v začetku člafka, t. j., da more tudi majhna dežela kakor Danska; ki dosegel velik uspeh le zaradi svoje kvalitete. Danski film je užival sloves še nekaj let v času prve svetovne vojne, ko se je začela dvigati nemška filmska industrija, ki je delovala skupno z dansko in švedsko. Izredno aktivne so postale nemške družbe Mester, Bi-scope in Union. Ta je pod vodstvom Pavla Davidsona postala skoro najvažnejša filmska družba v Nemčiji. Edina dežela v tej dobi, kjer so predvajali filme vseh dežel, je bila Švica, in ko je tam videl Davidson italijanski film Madame Talien, se je lotil filma Strast (Madame Dubarry). Ta film je po prvi svetovni vojni dosegel svetovno priznanje, s čimer je nemški film prevzel vodilno vlogo v Evropi. % Druga dežela, ki je ia svetovne vojne od*4sla koristi, so bile 3ek> vollk je jpij amenjkt p spevek k filmski tenniki in u-metposti; doVOlj je, da omeftfi)* D. W. Grlffita ter filmi: Rojstvo naroda in Nestrpnost ter Uspeh C. Chaplina. Po prvi svetovni vojni so ce jasno pokazale ekspanzionisti-čne težnje hollywoodske filmske industrije in jasno je postalo, da v vojni poraženi narodi ne bodo mogli obdržati svojega nacionalnega filma, dokler se ne zaščitijo proti dotoku ameriških filmov. Prva se je v tem pogledu zganila Nemčija in zahtevala za uvoz vsakega tujega filma izvoz enega nemškega; Nemčiji so sledile še druge dežele. V dvajsetih letih so razne evropske države skušale ustanoviti sodelovanje v kinematografiji, da zaščitijo nacionalno filmsko produkcijo. Prvi in vsekakor najzanimivejši poskus je bil dogovor med Nemčijo in Veliko Britanijo. Amerika pa, nedvomno najmočnejši faktor v mednarodni kinematografiji, ni bila ravnodušna do povojnih evropskih filmskih uspehov in Hollywood je začel vabiti evropske igralce ter jim nuditi desetkrat višje plače, kot so jih prejemali v Evropi. Tako so med prvimi povabili Polo Negri in Emila Ja-ningsa, igralca iz filma "Strast"; njima so sledili nešteti igralci, pisci scenarijev, režiserji in glasbeniki iz vseh evropskih dežel. Leta 1928. in 1929., ko je zvočni film zamenjal nemega,, je kazalo, da bo zaradi jezikovnih razlik zopet vzcvetel narodni film, toda Hollywood se ni zamajal. V Parizu, Londonu, Berlinu in Dunaju so se močno trudili, da bi razbili ameriško nadvlado v kinematografiji. Tako so n. pr. Angleži izdelali zelo dober film "Atlantida", tudi Francija, Avstrija in Cehoslovaška so prispevale veliko število dobrih filmov, toda Amerika ni popustila. Začetek vojne leta 1939, je ustvaril novo situacijo. Svetovna vojna je prinesla nove spremembe in britanski filmi so zasedli prvo mesto ter lahko rečemo, da so kljub težkim vojnim razmeram ustvarili svoj posebni slog. Angleški filmi so bili povsod dobro sprejeti, celo pri ameriških gledalcih in tisku. Iz vsega sledi, da ni lahko dobiti ljivo je, da imajo ljudje najrajši domačo proizvodnjo in pravilna razdelitev najbolšega, kar je bilo ustvarjenega v domačih proizvodnjah, je edina in prava rešitev, ki jo morajo sprejeti vsi in čim prej bo Hollywood to upošteval, tem prej bodo nastali boljši časi na področju kinematografije tako za Hollywood kakor za vse dežele." Vabilo na zabavo Chicago, IU. — V soboto, 26. februarja 1949 priredi podružnica št. 60 SANS svojo veselico, ki se vrši v prostorih A. Toma-žina, na 1902 W. Cermak Rd., Chieago, 111. To bo pristna domača zabava, na kateri ne bo manjkalo veselja in zabave za vsakogar, kdor se jo bo udeležil. Tistimi so bili lansko leto na naši prireditvi, se gotovo še spominjajo, kako so se prijetno zabavali s prijatelji in znanci v veselju in nekateri tudi v plesu. Vse člane in članice podružnice št. 60 SANS vljudno vabimo, da se te zabave polnoštevil-no udeleže, in ravnotako vabimo tudi ostale naše somišljenike, prijatelje in znance, da nas obiščejo na omenjeni večer. Postrežba bo dobra in za ple-saželjne bo igrala izborna godba. Nekateri udeleženci bodo pa deležni tudi lepih nagrad. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta za vse. Za mnogobrojin poset se priporoča Veselični odbor (F. S.) Stric Som ima 3,000,000 uslytbmcev oleg Sovjetske unije je Stric največji delodajalec m svetu. Ima tri milijone uslužbencev ih njegov letni proračun znaša 42 milijard dolarjev. Zmotna mnenja drugih človek lahko prenese, ako mu je dovoljeno dokazati resnico.—Jefferson. Genij je, ki razmišlja o juhi in ustvari filozofski sistem. Te-začne s filozofskim siste-... in pride do juhe. pec mom Napačno je, ako bi vsakdo le o sebi mislil, da jev pravem in o drugih, ki niso natančno njegovega mišljenja, pa da so na krivih potih. Da delujejo misli počasi, ni naša krivda. Ce bi bil blisk odvisen od nas, bi imel nekaj skupnega s polžem. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki želo imeti svoje priredbe označene v tem aeznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot) Podružnica št. «9, SANS, veselica v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd., v soboto 26. februarja/1949. Pevski s bor Prešeren — koncert v nedeljo 3. aprila v dvorani SNPJ. Centralni o4J>or SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnicc osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom št. S« SNPJ -i praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 6S9 Webster Ave. Društvo Delavec št. 8 SNPJ — slavnost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So. Chicagu. Pevski s bor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Drns št. 797 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St. Pevski s bor Prešeren —jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chieago na So. Kodzic Ave. Romani, povesti, črtice in Poučne in znanstvene knjige "--- -rr: Pesmi« poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtice in opisi Babilonska žena, (Jo« Hocking), zanimiv roman v dveh delih, str.. broi. $1.75, vex......... 2.35 Bee ix teme. (ruski pisatelj:), broi. ftOe, vezana......... (L. Coloma), roman, broi. 3cL- ncei—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. Cilke, (Marija Kmet), povesti »n črtice, bros............ Blagajna velikega vojvode, (Frank Heller), roman, bios, 1.00 Cvetke, (H. Maja«), iopek pravljms za *tare in mlade, broi ................. 1.00 25 .45 .35 ............... .20 Črni demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, vez....................... 1.75 Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... Daj nam danes nas vsakdanji kruh. (A Cerkvenik), povest, broi............... Dalmatinske povesti, (ItfO Kaš), broi......................................... Dedek je pravil, (Julij Slap^ak), pravljice in pripovedke, broi. Domače iivali, (Damir F(ifcel), vez...................................*..... Drobiš, (Fr! Milčinski), pove/ti- cc, broš, ................................ Dva svetova,. (Ivan Molek), povest ?lovens*kt^a priseljenca, broš. ... ............... Don Corea, (G. Keller), roman broš....................................... Dvoncžec. (Kari &wald), naravoslovne pravljice s slikami, vez............... Filozofska zgodba, (Alojz Ji- rasek), vez.............. Francija in francosko ljudstvo, (C.petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi.......................~....... Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pundurov, (G. Pandurič), broi. .................-................... Gospod Fridolin 2olna ia njegova družina, (Fr. Milčin-ski), vez. ............... Hiia brez oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi................50 Heptameron, (Murg. Valoisk«), povesti, broi..............35 Humoresk«, groteska in satir« (VI. Azov in Teffi), broi. .. .50 Jeromkin krog, (A. Koievni-kov), povest za mladino s slikami, iz ruičine prevel 1. Vuk, broi.............................• 35 Jug (P. Chocholoušek), zgodovinski roman iz Balkana. 614 strani, vez....................... 1.23 Juan Miseria, (P. L. Coloma), povest, broi....7.........................75 iurkica Agičeva, (Ks. šandor- . Gjaltski), zanimiva pov^t. 358 strani, broš. 65c, vez. 1.00 Kenfesije literal«, (J. M. Ma char), zi>irka spisov, broi. 50c, vez................................ -85 ICazaki (t,. N. Tolstoj), *avka-»*n oovest, bros.......................50 Kralj«v «tt«z, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani, broi. $1.00, vez....................... 1.50 Kreutzerjeva «onata. (L. N. Tolstoj), roman, broi..............40 Marjetica (Anton Ka>dcr), idila, broi........................... 75 M*rselj«aa, (Herman WendcH, zgodovina mednarodne delavske himne, bročiranu.............. 65 Malo življenje, (Dr. Fr. Detela), povest, broi. 65c, vez............. 1.10 M«d potniki in mornarji, (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi. ................75 Moj« življenj«, (Ivan Cankar), broš. 65c, vez. ................... Mož z brazgotino in druge novele, (Jack London), broi.. .35 Nas« vas, (Anton i^ovačan), broi. $1.00, vez.................... 150 Orači, (A. Cerkvenik), povest kz delavskega življenja, broi.....65 Oglenica, ali hudobija in nedol-nost, (Fr. Zakrajiek), povest, broi. .1........-.....-.....v—m------ Parižki zlatar, (Silvester K), povest, broi...............15 Paborki ia Roža, (Ivan Al-breeht), venček mičnih pove Stic. (broi....................... .50 .40 .45 .65 .40 .75 .50 .25 .75 .35 .50 .35 Pingvinski otok. (Anatole France), broi. $1.00. ves....... 1.50 Plat zvon«, (Leonid Andrejev), novele, vet........... Pravljice in pripovedke. (S. Ko- iutnik), broi. .35 25 Belgrajski biser, povest is davnih dni, broi. ...............15 »ravljice, (Frank Milčinski), mtffrfrSae, vez...............66 Pripovesti o Petru Velikem, (A. Fekrulkevski I. Steklasa), II, zvezek: trtice in povesti ter kritični in polemični spiti, broi. $1.50, ve*. .................................. 2.00 111. zvezek: lakob Huda, Potovanj« Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi. broi. $1.50, ve«, a-..«.......................1.. vez. PreUpa Vasiljica in drug« ruske pravljic«, (Cvetko Go-lar), broi............, .. Povestice, (Rabindranath gore), broi.......... Ta- Požigalec, (K. S.), broi...... 1.26 .25 .23 .20 Povesti, (Lovro Kuhar), broi. .35 Prodor, (B. Kellermann), socialen roman, broi. 75c. ve«. 1.00 Razno povesti, broi. ................45 Roke Androja Podl.pni'ia, (Tone Seliikar), socialna povest, broiirana .................................60 Rinald« Rinaldmi, zanimiva roparska povest,' broi..............,.. .35 Romance in satir«, (M- A. de Voltaire), broš....................... 1.00 Savižev pesimizem, (Etbin Kristan), novela, broi,................. .40 Španski t«stament, (Arthur Koestler), opis civilne vojn« • za svobodo in den\pkracijo, broi..................i.......................75 100 Štefka, ali kak« J« družin« Srnic. premagala krizo, socialna po- r vest is sedanje dobe, broi......75 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi" in Tujci, veaana ........................ 2.00 2.00 Romantična duš«, (Ivan Crn-kar), drama V treh dejanjih, vezana .................. Sea Krasna noči (\Vm. Shakes-** peare),' vera na .......... Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri eSodejanke, so celota za«e, broi. 54c, vez......... .60 .50 .60 IX. svezel* V mesečin, Martin KaČur, Nina, Iz Ottak-' * ringa v (M»erhol1abru-n, Opombe, 350 str., broi. $1.50, vez....................... 2.00 XV. zvezek: Troje povesti, Črtice, Opombe, 327 str., broi. $1.50, vez.............. 2.00 M«s«lj t->a«-Pfrdli«nbarski— Zbrani »pili: L jvezek: Slike in črtice, Gcrsai potoki in Tovariš Damijan, br. $1.25, vez. 1.T5 Tavčar IvsnT Ebrani spiti: • n. zvezek?' fit venSa^ t Sorer Pia, v Karlovcu, čez osem let. Tat, Gospod Ciril, Mrtva area, 4H0 str., broi, $1.10, vez. ......a...... 2.00 IV. avetek: G rajski plrar. 4000, V Zali, Izgubljeni bog; Pomlad, 512 strani, broš. $110. ve«.----------- 2.00 i V. zvezek: lasa kongresa, 4 zgodovinski roman, brol. $1.50, ves 2.00 Znanstvene razprave, polftični m gospodarako-aocialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure. Ali j« religija prenehal« funk' cienirati ? Debata ....... .25 Zakaj b«g n« ubij« budiča? (M. Babiock), broi........a............. Zakon Biog«n*zij«, (J. Howard Moore—I. Molek), ponavljanje fisičnega in duievnega rodovnega razvoja pri živalih in človeku, ve«........i.......1.......... 150 2ivčevje človeka,.. (Dr. Alfred, Seiko), ilustrirana, ve«........... 2.50 RAZNO. .15 .35 .25 HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE iN RECENT TIMES, LOOK IT OVER • American Outpost By Upton Sinclair. A book of reminiscence«, (cloth) .............................................i..................................................$1 50 America's Way Out By Norman Thomas A program for democracy. (cloth) ........................ .........................................................$2.00 | ... ^ • fi -Ancient Society By Lewis H. Morgan. Researches'in the live« of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization. (cloth) ...........................................................-...................................$1.15 Between Two Worlds, Upton Sinclair. A new novel, 859 pages. (cloth) ..............::..............................................................-................$2.00 Cry for Justice^By Upton Sinclair. An anthology of the literature ol social protest, (cloth) .....................................................................$1.25 Debs, Hia Authorised Life and Letter« By David Darsner, (cloth) 75c ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, By F. J. Kern, (cloth)........$5.00 Ethics and the Materialist Conception of History, By Karl Kautsky, (cloth) ......................................:.............................................................60c FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. One ok the greatest stories under the sun, the story of the coming and the meeting of scores of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful American contincrtt, (cloth) ......................................./.................$2.50 Sinovi predmestja. (Mitnica Ko-ri ič), mična povest ia delavskega življenja, broi........... Spomini Krist«f«vega Pepčka, (Joseph Suohy), lično vez. Sr««, (Ivan AlJrecht), novele, S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš.................... .50 .60 .35 .65 Sesuti s tolp. i Ivan Molek), povest iz dobe velike ameriške krize, broi.................50 Sosed j« i« drug« amk (A. ' P. cehov), broš.... M . • vM# Stran« tulijo, (A. Rozmane), povest iz delavskih bojev, broš.. .».*... 4 •..«•«* «*<>f* po- • ••••••• by Upton Sinclair ...........................$1.00 Grandsons, By Louia Adamic. The story of a man's love for hia country and his search for the American Ideal. A Novel/ (cloth) $2.00 Goslings, 'A study of the American schools, / (cloth) ................................................................. Hundred Per Cent, By Upton Sinclair. A story of a patriot, (cloth) $1.00 Jangle, By Upton Sinclair. A novel of the Chicago Stockyard. (cloth) .....................1.........:................................*............................$100 King Coal, By Upton Sinclair. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners, 1913-14, (cloth).....,..................'.....'.........$100 My America, 1928-1939. By Louis Adamic (cloth)..........................$3.00 Money Changers, By Upton Sinclair. A novel of Wall Street and the * panic of 1907, (cloth) ...................................................................$1 00 Mammonart, An essay In economic interpretation, By Upton Sinclair, (cloth) .................................v.......•'.....................................................** 50 Oil, A picturc of the oil industry in Southern California and taking in the world struggle, By Upton Sinclair, (cloth)...........................$1.00 Profits of Religion, By Upton Sinclair. A study of supernaturalism as a source of income and a shield to privilege, (cloth) ......li.......$1.50 Roman Holiday, By Upton Sinclair. America since the First World War—the Roman republic, after the destruction of Carthage—how much alike were they? (cloth) ................................................It 00 ROBERTS RULES Or ORDER. By Henry M. Robert, (cloth)......$1.00 Scieace and Relation, By Ernest Untermann (cloth) ....................50c 'The Wet Parade, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing with liquor drinking and the liquor traffic in the United State« during the past thirty years, (cloth) .......................................................$1.00 i Walls and Bar«. By Eugene V. Deb«. The story of Deb's life in pri«on, (cloth) ......................-............................................................-.......*100 World'« End, A novel by UptolO^Jnclair, (cloth) ...........................$2.00 Srečolovec, (H. Maj*r), vest, broi. ,.. Staroindi sk« pripovedk«, (Jos. Suchy), a slikami, broi...'.. Stepni kralj L««r in kiia ob Volgi, (Sttpnjak-Turgenjev), bro*..................... Taki so ljudi« (Roger Martin du Gard), roman a francoskega podeželja, broiirana .............. Taras Buljb«, (N. Gogolj), satirična povest, broi. 60c, vez. Tri «•«•!«, (Miguel Cervantea), broi. ................................... Udovica, (L F. Tomic), zanimiva povest iz 18. atoletja, 329 strani, broš. 65c, vez. V«liko mravljtič«, (Ivan Molek) povest iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki, bro«....................................... .40 .50 .25 25 .45 .75 .80 .50 100 .50 Trdiaa Jaaeai Zbrani spisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajk« I« p«vesti • Gorjancih III. knjiga, broi. 75c, ves..... . 1.25 IV. knjiga, broi. 76c, ve«. . Ali spolna ~zgoje res ni potrebna? (TFsnJo fcgeč), broi. .35 čitanka o higijeni, (Pr. Ivo Pir** Hnjtrirana, vez....... 2.00 Človek — od kod in kam,^duhovno preinavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez........................ 175 Doba rasuraa, (Thomas Paine), broi. .........................................50 Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prt sta vil T. Cvetkov (v hrva- šeini), vez. ........................... 100 Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma, (AbJitus). broš............35 Ilustrirana lepa maska, navodila za aminkanje, vez....... .15 Kako j« nastal« daaasaj« delavstvo iu ** nj«ger« gibanj«? (Dr. D. Lončar), broi.......35 Kapital. (Karl Marx), poljudna Izdaja, vezana ...... ... 1.75 Kari Marž, njegovo življenje ln .35 .25 njegov nauk, (M. Beer).... 1.25 t Kulturni pomen socializma, (Dr. V. knjiga, broi. 60c, vez...... 1.10! Max Adler), brci.. .. ...... VI. knjiga, broi. 85c, vez ... 1.35 ^.»k* ,y„dovi«a Sle vence*, VII. knjiga, broi. 86e, ves.—. 1.35 Hrvatov in Srbov, (Matija VIII. knjiga, broi. 75c, ve«..... 1.25 Pire).................... IX. knjiga, broi. 75č, vet..... 1.25 Krščanska religij« in V«lllu svo- bodo m is loci? (R. G. Ingersoll 1 in J. S. Black), broi.---------- Miselni razvoj evropskega ž love- 65 itva, (Frank Drtina), 387 ! str., broi................................. 2.00 (Emil ......... .15 ProUtar««, 1919-28, Naročilom <1 1 UJl ,-ti ščobo imenovano kožni loj. Ta povzroča, da Je koža mehka in prožna. Lojnice ne izločajo, vedno enake množine maftčobe. Če se zmanjša temperatura okblja, tedaj $e zmanjša izločevanje loja. Ta se pa zveča, če močno delamo. Pa tudi število lojnlč ni po vsej koži telesa enakorherno porazdeljeno. Največ jih fc na _ glavi in obrazu. Ko se zapraši, zamaši mnogokrat prah Ustje teh lojnic. Loj se ne more izlo-1 čevati in tako nastanejo ttgrci, .......40 ki ne dajejo prav nič lepega vi- ......50 deza na koži. , • • .......65 Poleg lpjnic so-pa v koži rieke ...... 1 ^ druge žleze, in sicer znoj nice, ki 75 izločajo znoj, imenovan tudi £ot. ...Z 1.00 Te segajo globoko v usnjico ter ...... 1.00 Se končajo v klobčiču. Lojnice 100 izločajo predvsem vodo, pa Se ...... J oJj razne druge snovi, ki so v znoju 7*1.061 raztopljene. Z znojenjem" se .......75 predvsem uravnava naša telesna .......75 toplota. Cim bolj nam je vrpfce, 75 tem močneje se potimo. Toda .......J® telo se ohladi le tedaj, ako lahko znoj na površini kože izhlapcva. .75 Ce je zrak zelo vlažen, Uda j ...1 .75 znoj malo ali sploh nič ne ishla- ...... 100 peva in v tem primeru izgubi ...... J jJ® izločevanje loja pomen za urav- " * i oo telesne temperature. ! 25 Znoj je motna, brezbarvrtS te-l 25 kočina, slanega okusa, ki ]1 ga 1 25 daJe s01' katere je v znoju okoli 1 50 4 desetinke odstotka. Poleg soli : so v znoju še manjše množine 3 00 nekih drugih mineralnih snovi. I * Nadalje so v znoju zelo majhne priložite poštni ali količine organskih kislin, ki po->«tey ordei*, alt vzročajo značilni duh po Snoju. KOLEDARJI Am«rUki družinski koledar, letnik 191«, vezan ........... letnik 19!9, vezan ......... letnik 1920, vezan ........... letnik 1922, vezan ......... letnik 1924, vezan ......... letnik 1925, vezan ........... letnik 1927, vezan leUiik 1928, vezan .. letnik 1929, vezan letnik 1930, vtian .. letnik 1931, vezan letnik 1932, vezan letnik 1983, vezan ... letnik 1934, vezan .... letnik 1933. veaan . . letnik 1938, ve^au .... letnik 19il7, vezan ... letnik 1938, vezan ... letnik 1939. vezan letn k 1940, vezan letnik 1911, vezan ... letnik 1942, vezan letnik 1943* vezan ... letnik 1S44, vezan . letnik 1945, vezan letnik 1946, vezan letnik 1947, vezan letnik 1948. vezan .... vezani vsak letniki 15 gotovino. Za manjša naročila i $oža izloča zelo velike množi- ti Janko Kersnik, »brani spisi, ve«. (Uredila dr. lvaa Prijatelj in dr. Vlad. Levcc) I. zv.. Agitator, broš. .. .... VI. zv. I. in U. sei Go«pod-Janez. Kmetske alike. Humoreske, Povesti za ljudstvo, broi S 1.50, vez .50 2.00 •Mit Vitez iz rdeč« kii«, (A. Du- . ma«), roman iz časov francoske revolucije, 499 strani, broi. 75c, vez................:...j.r.l.S5 Včeraj j« bilo, jutri bo, (Her-mynla «ur Muhleti), pravljice sa mladino, s slikami, broi......40 Vrtnar, (R. Tagore), zbirka miČ-nih črtic, ve«.............................50 Zapiski i« mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, bro*. $1.25, ve*................. 1.75 2«l«aaa peta, (Jack London), socialen roman v dveh delih, broi................. .80 2ivU««j« in «ksp«rias«ati J«b«- va, (M. Tichenor), broi. .......65 Zlato t«U i« drug« zgodbe, (Janez Samo^lov), broi.............. Zmot« in konoc gospodično Pavi«, (Ivan Zoreč), broi.. Ženini nni« Koprn.l«, (Rado Murnik), satirieea roman, broi.................... .50 .25 .25 Zabavna knjiinica, vsebina: Zločinci, Madež, Mojster Roba, in Mladih sanikarnciev lastni žlvhtopisl, ve«. ..........., .66 Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec)', broi. ............. .40 Zv«r s« j« prebudila, (Liam 0'- Flsherty), povest i« zakopov v zadnji vojni, brol..................65 Spisi Andrejčk«v«ga JožcU: .. I., IIIn IV^ VI., VII. in VUI. zvezek pO.....«80 Frank Erjavec: Izbrani spief za mladino, 486 strani, vez, 2.50 PESMI IN POEZIJE. Homerjeva IliaiN, (Fr. Omer-za), broi. I. Pesaitve, peti zbornik, (Anton Aikerc j, fina vezba .... 1.50 Preprost« pesmi, (Mile Klopčič), vez. ......................50 Pohorsko poti, (Janko Glaser), broi. .................... Pesmice is prirodo, (VI. Ka-pus), broi. .............. Solnco in sence. (Ante De beljak, broi............... Sl«tnj«, (Ivan Albrecht), broi. Slask« posmi, (P. Bezruč), vez. V zarje Vidov«, (Oton Zupančič), pesnitve, broi........35 Trbttvljn, proletarske pesmi, (Tone Seliikar), broi. 35c, vez..................... .50 .35 .35 .50 .35 .35 Mojt zapiski s Dunaj« Stefanovič), broi. —......... Nekoliko pr«vopia«. (Veno Ve-, nomer), broi........................... .10 IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih. Itroi. Beneški trgovec, (Wm. Shakespeare), vezana ........... CarUjeva i««it«v—Trij« ž«ni- ni (F. S. TaUchar), dve »a- lolgfi, enodejanke, broi.... i Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih .......'..... SLOVENSKI PISATELJI. Gospa g morja (Henrik Ibsen) igra v petih dajanjih, broi.. Hrtoeaica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prolo-gom in epilogom.......... Kjer j| ljubezen, tass Bog, po L. Tolstojevi povesti spisal F. MilČinskl. Igra ? 1. dejanju Macbeth, (Wm. Shakespeare), ve«.................. Oč ličen je, (Angelo Cerkvenik) tragedija v iestih scenah .. .35 .50 .25 .40 .45 .26 .25 .50 .50 Ivaa Cankar t Zbrani spisi: I. sv., vsebina t Erotika, izdaja 1902; Erotika, is-fiaja 1899; Pesmi 1892-l^flk; Vlnjcte, brol. $1.50 ve*.............................—i. 2.00 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd tUROCON 8184 WEST SStb 8THBST Tel. CRawford 7-ttlS OFFICE HOURS. 1:$S to 4 P M. (Except Wed., SsL ahd Sun , S^S ta 8:36 F. SL 17 (Except Wed., Sat. aad Sun./ Res SI1S Sa, Rldgeway Ave. Tel. CRawford 7-8440 If as answer — Call AtTMId 7-S7SS ' Nas svetova.! nazor, teorija in razvoj dialektičnega iiiateriali-ma, 'Sigma), bro«.................... .50 O sdravju in boloznib, (Dr. Ant Brtceij), broš............. 1.50 O delavskem tn socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke (1848-1896), (A. Kristan), . broi. 75c. vezana ........ 1.00 '•m. '■■..*•.> « Pomlad človoitva, (Dr. tivko Topalovič), poljudna razloži-tev razvoja človeka in človeške družbe, broi. ................... .75 Pravo i« revolucija, (Leonid Pi-tamic), broi...........................25 Psihične motnje na atk«bolski podlogi, brož 75c. ve«/---- 1.25 Rasa in vera v srbski pr«ilosti, (VI. Corovič), broi..................25 R«zvoj socializma od utopij« d« znanosti, (Friderik Engels, prevel M. 2agar) .........25 Ref«rm*cija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus), broi. .............................- .35 lahlfo pošljeta poštne znamka- ne vode. V enem dnevu odda Pri va£ji1> naročilih popust 800 do 1000 cm3' vode, torej kko- itj_ 1.1! ____ tl_::,__^sl rnf V Ubi %/rri^tni in PROLETAREC 2301 S. Lowrdol« Avenue mr Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, ljubavnih in snubilnih pisem, (Viljem Potgaj), broi. .50 Roparska trojica, Molek) ....... (Claessens- .25 Socialni ideali in Kako jo človek ustvaril boga, (Mo- lek-Kcracher), broi. .... .30 Slovenski politični problemi. (Dr. Anton Dermota), sbirka črtic o narodnih in socialnih problemih Slovenije, broi........65 Smernico n«v«g« življenja (Pr. K. Osvald), bros......40 S«« iaina zaiiita d«c« I« mladine, t France Goržič), brož..............65 Spol« ljubenen — Materinstva (Prof. dr. Zahor), trda ves. .35 Spisovnik, ljubavnih in ienito- vanjsklh pisem, broi.............. .35 Srbspa počotnlca, aH priročnik «a učenje cirilice, broi. ......... .45 Strokovno . organisacij« v Sloveniji,. bros. ..............25 Svetovna v«jn« ka odgovornost socializma, (E. K.), brož________ .50 Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del, vaebnje a) Novejia doba, b) Doba od ' 1760-1860 in e) Najnovejšo dobo, vsi trije zvezki akupaj, bro*..........................!......... Uvod v Budhicem (Joseph duchy) ... i'.............. Vladar, (Nkcola Michiavelli), broi..................... Zbirka vrfe) iti iiuvivMi »«» hko ižlodirrto v enem djteVtt fttiri in več litrih znoja. V v*očih tropskih ItrSjib' se1 pri krepkem tefesn^m delu lzc4di tudi 10 do 15 litrov znoja v enem dnevu. Seveda pa moramo z za Uživanjem tekočin stalno nadoijiešča-ti izločeno vodo" ,Vend*r se pa ; ne izloča Vsa VOda na koži z zno-r jem. Voda izhlapeva pO vsej po-v« i k ' ' ' T vr&ini kože, Česar sploh ne ?pa- gi| kozi zimo Na ta nsčin izloča koža TT z 1V V i ^ i ii približno eno tretjino celokupne Koža je zelo važen del člove- IL^^gJ; ^^ škega telesa, saj opravlja istoča- TL_1_-—Li- de?. S.^e.oT'SS£ Obnavljaj Nemčije prtd najrazličnejšimi okvarami, V HOVQ 1110VStfldlflO nadalje preprečuje,'da bl voda, . ' ki je v veliki meri v vseh delih W POjUiCnO SMO človeškega telesa, premočno ne (Konec s t, strani.) izhlapelarVtelesM odraslega člo- feri med nemškim ljudstvotti ni veka je namreč povprečno 00 nade na kak demokratični pre- odstotkov vode. Koža tudi urav- porod. 3olj Vefjetno je, da jcim nava telesno toploto, kaiti v zelo zavezniške avtoritete izroči Vso razvejanih drobnih kožnih žili- i oblast Nemcem bo zavel nacio- cah se pretaka kri, ki veča ali nalizem hujše kot po prvi sve- manjša telesno toploto. tpvni vojni in polje bo ugodno preden pa govorimo še o na- za kakega novega Hitlerja.'* daljnjih nalogah, ki jih ima ko- Ameriška in angleška vlada ža ter o snoveh, ki se iz kože iz- tolažita Francijo, da se to n£ bo ločajo, si oglejmo, kako je koža zgodilo; da bosta Nemčijo po6ta- sestavljena. — Ako kožo pre- vile na nogo le za konstruktivno prelemo ter jo pogledamo pod produkcijo in da bosta obe' skr- drobnogledom bomo opazili dve beti, da si dobi — kadar bo do- različni plasti. Na zunanji strani volj "zrela" zato, demokratično je tanjša povrhnica, pod njo pa vlado. debelejša usnjica. V spodnjem i Težave sovjetske vlade j delu pOvrhnloe sk> drobna žrnca Ta položaj je zelo zagoneten nekega barvila, ki dajejo koži posebno za sovjetsko vlado. Qna barvo, po kateri razločujemo ra- je za skupni rajh, toda ne za( ta- zne človeške rase. kega, ki ae bi obrnil spet proti Pri sončenju se stvori v koži nji. A zapadne sile pa so za feko temno barvilo, ki jo ščiti pred Nemčijo, ki bi tvorila zid ified opeklinami sončnih žarkov. Na vnailji strani se povrhnica obrablja in odpade v obliki drob- njimi in vzhodnim blokom. Ako se Nemčijo razdeli kakor je^ sedaj razmejena, bodo Nemci v nih lusk. Tsko nastaja prbljsj obeh delih zahtevali združuje na glavi. Povrhnica je neobčutljiva, ako pa jo preveč taremo, odebeli ali trdi; tako nastajajo debeli podplati ter žulji. Usnjica in to ne bo zdravo politično o-zračje. Vse štiri okupacijske kile bi morale to vedeti. Boljše bij bi-Jo, da bi se sporazumele, ltak- rudarskih in faiiaskib J pravdo, (Fran Erja- eielo, (K. K,), broi. V novo izraa«v (J. Bezlaj) 1.50 .15 .35 K je mnogo debelejša od povrhni-. šno ustavo naj dobi Nemčiji in ce, tudi končujejo živci. S temi | kakšne obveznosti naj zaveziiki Čutili, ki jih imenujemo kožne narekujejo njeni noVi vladi, |ka-Čute, zaznavamo razne občutke. S dar se ustanovi. Tako lahko otipljemo nek pred-1 Glavno besedo med okup^cij-met ter njega obliko, tudi če me- skimi silami v zapadni coni i(na-Žlmo. S tipanjem lahko tudi jo Zed. države. In v vzhodni co-ugotovimo, če je predmet mehak ni pa vlada Ru^ja Za Berlii{ pa aH trd. Nadalje zaznavamo s^e prepirajo, kar dela situabijo kožnimi čuti toploto ln mraz, za- še bolj napeto.^ nimivo pa je, da mnogo bolje toploto. Vzrok je v tem, da posta- nejo v mrazu kožne čutnice Toda eno je gotovo: vzlic {silnemu razdejanju je postala že zapadna cona (biconija) spet-in- msnj občutljive. Tudi razne bo- dustrialna sila in v par lotih bo lestne občutke zaznavamo s ko- naprej pred Anglijo, .in |^ed žo. S temi kožhimi čuti torej ob- Francijo pa še bolj naprej čutimo raznovrstne pojave in Ako bo potem Nemce mojJoec spremembe v naši neposredni pridobiti za sodelovanje, bo Ve La«, ki tiči v koži, kakor bilke maščevalne nakane Franc [>zi v zemlji, ima na konevi korenine Belgijci in drugi, ki so bili napa lasno čebulico. Ob lasu so lojni- deni od Nemčije se slcdnSaln ce. To ao Hete, ki ifeločsjo ma-1 najbolj boje, "^TT^ A Yugoslav Weokly Dovotod to the Interest of »Ho Workers • OFFICIAL OftQAN OP J. $. P. and Its Educational Bureau PROLETAREC CDUC ATION ORGANIZATION • C O-O P I R A T I V I COMMONWEALTH NO. 2153. Published Weekly at 2^01 S Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., February 23, 1949. VOL. XLIV. GUEST EDITORIAL Cold Rebuff To Stalin Was Idiotic Diplomacy (From the CHICAGO DAILY NEWS) President Truman's favorite theme is that he is working for peace and we must all help him to make it a reality. The President's sincerity is unquestioned and every good American is in heatry agreement with his objective. However, the methods used by the President and his State l>epartment advisers are open to serious challenge. ' 1 For instance, when Kingsbury Smith of the International News Service revealed that Premier Stalin was willing to open peace negotiations with President Truman, Dean Acheson haughtily dismissed the idea as "Soviet propaganda." Perhaps it was, but as David Lawrence suggests, the State Department could have noted with satisfaction the newspaper interview given by Stalin as an interesting manifestation of high purpose and suggested that any meeting between the heads of states must be preceded by a period of exploration to determine possible areas of agreement. » . If Stalin's statement to I.N.S. was propaganda, its value as such could have been nullified immediately by a frank restatement of our own aims and an expressed willingness to talk peace at any time. Acheson's cavalier attitude toward Stalin may, as Lawrence says, serve to strengthen the Rusian extremists who are insisting that war is the only way out, and that it is inevitable. « . This psychology means the indefinite continuation of a foreign policy which is costing the American public $20 to $25 billions a year while Russia gives no ground and confidently awaits our collapse. _ Up to this stage, the Truman foreign policy is getting us nowhere. Russian imperialsm is not being checked and pie day will come when European recovery funds are exhausted without achieving real unity in Europe. Appeasement of Russia is unthinkable but Acheson's pride-ful and sarcastic scorn toward Stalin is idiotic diplomacy. President Truman, please note. % i REPORT RAPS MILITARY "Trend Toward Military Control Over American Life" Has Grown More Dangerous During Past Year Professor Albert Einstein and 17 other prominent citizens asserted recently that 'the marked trend toward military control over American life" has grown more dangerous than ever in the last year. In a 64-page report published by the^D^lional Council Against Conscription, they accused the Army of spending nearly $4,000,000 during fiscal 1948 on "propaganda" to undermine the American tradition of civilian control. The group also voiced concern over the "dominant position" of Secretary of Defense Forrestal "in the making of foreign policy," and roundly denounced President Truman's plan for Universal Military Training. DANGER IS NOT PAST The report, called "New Evidence of the Militarization of America" was a sequel to a report issued by the same group In January, 1948, warning that democracy was gravely threatened in this country by a postwar trend toward military domination of the government. "The danger is by no means past," said the new report. "Probably it has been aggravated."" Signers included Chancellor Ray Lyman Wilbur of Stanford University; authors Pearl Buck and Louis Bromfield; President William J. Miller, S. J., of the University of Detroit; Educs-tion Director, Victor Reuther of the United Auto Workers (CIO); President James G. Patton of the National Farmers Union; and Professor J. B. Weatherspoon of the Southern Baptist Theological Seminary, Louisville. To back up its claims, the committee asserted that: The Army and Air Force employed 1,367 persons on fulltime "publicity and propaganda" work last year, to win public favor for the srmed forces. Military men still abound at the State Department, the White House, and even in the Foreign Aid Administration. "The bipartisan foreign policy ik in large part a hands-off policy for civilians with the real decisions in the administration powers hapg00d dies Powers Hapgood. one of the builders of the CIO, died suddently in Indianapolis, February 4, at the age of 49. He was born in Indianapolis in 1900. His was a family distinguished for their liberal and radical beliefs. His father, William P. Hapgood, was president of tht Columbia Conserve Company of Indiana, famous for its pioneering in the co-operative movement and in advanced labor-management policies. One of his uncles was Norman Hapgood,, liberal magazine editor, named by Woodrow Wilson as American"Ambassador to Norway. Another was Hutchins Hapgood, free lance radical author. Heritage . Powers had a fine liberal and Socialist heritage. His entire life was devoted to enriching it. All the Hapgoods were outgoing, generous, spiritually rich personalities with a sense of "noblesse oblige." If one of them made money, as did Powers' father in his soup-canning business, he promptly thought of ways and means to put it to social use. Naturally Powers, who became interested at college in Socialism and especially In the plight of the American miners, went straight to the mines to see what conditions a working coal-digger was up against. And there he found, while earning his living at the stormy end of a shovel, that the rank and file American miner is the salt of the earth. Here were his people. It was indeed a time of trouble when Powers came down to the fields of Pennsylvania. A vicious government injunction issued by the "liberal" Democratic administration of Woodrow Wilson had broken the back of the first postwar I strike and compelled John L. Lewis, as practically his first act as president of the United Mine Workers of America, to state: "We cannot strike against our government." This gave the hard-boiled operators the green light to move their mine machinery to the nonunion fields south of the Ohio, depress wages to the point of $3 lor an 8-hour day, tear up union contracts, and declare implacable war upon their help. (Do you wonder that old-timers regard an injunction in a labor dispute as a "machine-gun on paper?") In 1935-0 Lewis sought out, one ty one, the men who fought him a few years back—Brophy, Germer, Hapgood and others—and the CIO was launched with the miners up in front, and the ideals of industrial unionism everywhere triumphant over the "business unionism" of the AFL. In the first jreat test, the Goodyear strike at Akron in the terrible winter of 1936, Powers, Brophy, Germer, Rose Pe-sotta and Leo Kryzski put the CIO on the map for good. All these leaders had radical backgrounds. At the beginning, at any rate, the CIO was American radicalism in pragmati caction and It was such courageous spirits as Powers Hapgood who gave it birth. Annual Meeting of Shareholders Of the Slovene Labor Center All shareholders of the Slovene Labor Center, Incorporated, are invited to attend the annual meeting which is called tor Friday, February 25, 1949 at 8 p.m. The meeting will be held at 2301 So. Lawndale Avenue. Purpose of the meeting is to elect a Board of Directors, vote on any changes proposed and dispose of all other work that cen-cerns the Center. A complete financial report will be submitted by the Secretary. * ^MB All shareholders who are unable to attend are urged to appoint someone who will be present to represent them as we would like to see all shareholders represented The present board of directors consists of: President, Frank Alesh; 1st vice-pres., Philip Godina; 2nd vice-pres., Angeline Zaitz; Sec.-treasurer, Frank Groser; and recording secretary? Anton Garden. Building manager is Frank Zaitz. Auditors are: Charles Pogorelec, John Turk and Fred A. Vider. Publicity committee: Donald J. Lotrich, Frank Japich, John Simon and Anton Konchan. . Frank Groser, Sec -Treas. Despondency Is the most unprofitable feeling a man can Indulge in.—DeWitt Talmage. • ♦ • Man should trust in God as if God did all, and yet labor as earnestly as if he himself dhi all. —Chalmers. • • • Throe can keep a secret, if two are away. Warm Up Hostess: "This is Captain Banks, who has just returnet from tho Arctic regions." Pretty Guest: "Oh. do come nearer the fire—you must be cold!" Friendship is the shadow of tho evening, .which strengthens with tho Mtting sun of life.—La Fontaine. Hearings Held On Western States Bank Monopoly Most newspapers scarcely mention it and others "bury" thes tory on financial pages, but an extraordinary battle going on in Washington will have far-reaching effects on the future of tl\e American people. Using its anti-trust powers for the first4ime. the Federal Reserve Board is holding hearings on charges that the Transamerica Corporation controls more than 600 banks and other financial institutions in five Far Western states, has a "monopoly of credit" in that region, is already the biggest bank system in the world, and is extending its grip to other parts of the country The issue is whether the United States, like England and Canada, shall allow little banks to be "swallowed up" and become 'branches" of a few big banks. In other words, approve unlimited 'branch banking." Procedure Peddler's Success Transamerica is the top "holding company" of a vast "financial empire" built up by A. P. Giannini. who started as a vegetable peddler, made $100.060 in the San Fran cisco produce market, and then went into banking. To a Urge extent, the present battle is between Qiannini and ilarriner S. Ecclcs, member of the Reserve Board, and formerly its chairman. Ecclcs himself has a fair-sized branch^ banking system in the West but is a progressive Republican who often dif&rs with the views of most other bankers. He holds that unrestricted branch banking will put too much financial. economic and political power in a few hands. This fight recalls the Old days when President "Hickour" Jackson fought and abolished the "Bank of the United States." established by Alexander Hamilton and the Eastern financial interests he spoke for. It was a private bank, but was closely tied up with the government and had monopoly power over money and credit The fight for and against it was a burning issue of that time. WALLACE BUDGET Wallace Proposes New Budget; Less For Military Items Henry A. Wallace offered America a $54,000,000,000 "budget for abundance," based on 4ess spending Aor military items and more for public welfare. The 1948 candidate for president on the Progressive party ticket called a news conference to explain the difference between Pres. Truman's views and his own. PLAN FOR ABUNDANCE Wallace's main points: 1. President Truman's policy doesn't take into acount that the way to peace is open," that "the head of the Russian government, for the third time in two years, has offered to negotiate a treaty of peace and mutual disarmament, " Wallace said he would cut in half the $14,-000,000,000 military expenditure proposed by the President. "If we plan now for abundance, we can prevent depression,, abolish poverty an<} give security tp all American families. Wallace advocated spending $27,000,000,006 for "better living for all Americans." He backs a program to build^ 2,000,-0Q0 homes a year for the next eight years. REPAIR RAVAGES OF WAR 3. Establishment of a world development and reconstruction fund, within the United Nations, "to repair the ravages of war, strengthen the economy of the European nations, and develop the industrially backward and colonial countries." For this he would spend $6,700,000,000. 4. Reduction of individual income taxes and heavy increases in corporation taxes. LITHER LITTLE) By JOHN PAINE "Pop," said Little Luther, "sometime I wish you'd tell me how you managed to become a millionaire. It worries me." "Why should it worry you, my boy? I made my millions through the usual hard work, initiative, foresight, vision, freedom, enterprise, resourcefulness and moral leadership. Why worry?" asked Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar and man of distinction. "What I mean, Pop, is that the other day our teacher said brains are necessary to success in life. If that's true, how come you aren't on relief? You have so few brains that I can look in one of your ears and see out through the other. Where did you get all your dough, Pop?" "Luther, I shall disregard those nasty cracks and shall take this opportunity to educate you a little bit I shall tell you how I made my money." • "Shoot. Pop." "Thank you. I was born, Luther, of hard-working parents. Dad was an humble swindler who spent 30 of his first 50 years in jail. He never really got going in life until he discovered the stock market. After that his rise was rapid. He was not discouraged by the disappointments suffered in his earlier years. He applied himself to making money on the stock market, snd he eventually succeeded. I patterned myself after him." "Whom did you swindle first. Pop?" "I swindled nobody, Luther. I merely patterned myself after my father's initiaUve, foresight, vision, enterprise, determination, grit and Stick-to-it-Weness" "And then what happened. Pop?" "And then, Luther, the old man kicked the bucket and left me $1.463,291 86 "Your are to be congratulated. Pop. Your story is indeed an inspiration. It proves that flnyone can forge ahead if he Ij^eps his eye* peeled, his nose to Ute grindstone, his ear. to the ground, his shoulder t« the wbaa^hfe hand oa the plow, and has a father with $1,463,- SUfr" , "Thank you; my son. But all that money is a responsibility, Luther. It carries with it grave obligation." "What is ,this grave obligation. 'To make more, Luther. More." HIDDEN PROFITS Accounting System Arranged to jConceal High Profits "Big Steel's" preliminary report for 1948 is of more than usual interest. What caught the headlines was an annouhcement of a three-for-one split in the common stock; what really deserves more attention Is the system of accounting devised to keep stated profits as low as possible. There are two reasons why an increasing number of companies have been splitting their stock, a process which does not, of course,' add to its net The human goose keeps on grow- worth or the intrinsic value of ing a fresh crop of feathers no the shares. First, these is usu-matter how often he's skinned. ally a broader market for low- being made by military man." DRAFT WOMEN This "military planning of foreign policy" is reflected in current propossls to form a North ^Atlantic security alliance and provide U. S. arms for European members. The Army is now quietly planning for an eventual draft of women, and wants to set up ROTC units in women's colleges. „ The two-year selective service act passed last year was jammed through Congress by '"an inspired war scare." "The climax of the militarization program is universal military training which would give the Army" an unprecedented opportunity to 'seed' its ideas to each generation of American youth." 1 and medium-priced stocks, since small investors would rather buy thirty shares at twenty-five than ten at seventy-five. And big corporations are anxious to widen distribution of their stock for political as well as financial considerations. As the Journal of Commerce puts it, when large numbers of people own shares in leading industries they "become more critical of unjustified, demagogic attacks upon enterprise." Another reason for stock splits is that they may conceal the size of profits. United States Steel in 1948 earned $11.99 a share. Should it dO equally well this year, earnings will appear as $4 s share, which looks much more modest. Fortunately, union negotiators these days are usually too sophisticated to be fooled by optical illusions of this kind. Nor are they likely to be taken in by the fact that, according to its published accounts, jthe company's net profits in 1948 were only $2,500,000 more than in 1947. This feat has been accomplished by doubling "extra depreciation" —' that is, depreciation in excess of that allowed by the tax authorities — and by making a change in the method of charging vacation pay which added almost $20,000,000 to 1948 expenses. On a truly comparable basis, last year's profits appear to be $204,500,000 or $10 per ton for shipments sgainst $153,300,000 or $7.5 per ton in 1947.. >t if war should come Mine owners and operators wiN stop short only of the ball and chain if war or even a heavy draft call appear to threaten the labor market They will, that is, if they have their way. In the paragraph reproduced be--low, from the Ndvenvber issue of management's Engineering & Mining Journal, after a discussion of the current scarcity of skilled miners, the editors project what they consider necessary to keep miners working (presumably at those wages and under those conditions set by . the companies alone). "Actual fofce . . . secret police; . . Terms reminiscent of Hitler's labor front describes techniques that management thinks would convince "the boys." Introducing an editorial comment on this excerpt, Potash Dost, organ of Carlsbad (N.M.) Potash Workers Local 415, sagely remarks ". . . the most significant facts are not always to be by keeping the miners in the mines. Then, p r o b s b I y, the boys themselves will Uke some con-vlactag. Not until we resort to astual force will we bs able to auks people work at a job they art aazloas to leave. The lesson of the last war Is that Government regulations alone can't do It Men leave one place and go to work at another because they like tho now place bettor or he-cause they nuke more money there. Or they stay la oae place for the same reasons. Only In an army, or ander the heel of eorpa of secret police, have other reasons been substituted. There seems no choice for the mining Industry, then, hot to fight Its own battles In hanglag oa te " - found in thr hr;nllincs of th<> dailv newspapers but must be dug off Its back pages and out of tiny one or two-sentence items. Influence in The Capitol What Happens To Businessmen That Go to Washington During the last 25 years the American people have heard a lot about Big Business men who came to Washington and "slaved and sacrificed" for their country. Some were $l-a-year men"; others accepted nominal salaries. Of course, there have been skeptics who pointed out that most of these "patriots"—or at least a very large percentage of them — used their government jobs to advance the interests with which they were associated in private life. At this moment, at a court hearing in New York, we have a classical example. % Needless to say, the newspapers are not paying much attention to the story. It's not the kind of story they like. Well, here it is: • • • Janrfes A. Moffett, an official of the Standard Oil Company of California, packed his grip and came to Washington in July of 1934 to become Federal housing administrator. He brought along his private yacht and tied it up a a Washington wharf, so he could entertain his friends in * the "right atmosphere." In November, 1941, Mr. Moffett addressed a letter to H. D. Collier, president of the Standard Oil Company of California in which he flatly declared that, While he was 'in Washington, he "was really doing more work and was in a much more helpful position iot tke Standard Oil Company than if I had remained in the office at 30 Rockefeller Plato,"inNeW Yoi**City. For example, Mr. Moffett tells how he was "entertaining" one trlight when the telephone tang! At the Other end was his ''baddy1'; th*: Attorney General of tWe United States. ' " Mr. Moffett says the Attorn ay General told hfm: "I have dft-missed the indictment against your boy friends on the Pacific Coast." Of course Mr. Moffett was delighted, and he transmitted the good news to Standard Oil headquarters at once. • • • That Mr. Moffett did a lot of "entertaining.... in those days is evidenced by the fact that he demanded $100,000 from the Standard Oil Company of California to cover "out-of-pocket expenses" incurred during the 13 months he was housing administrator. One can buy a lot of "booze" and other things with $100,000. Standard Oil objected, but compromised by giving Mr. Moffett $25,000. • • • « All that, however, was mere "chicken feed." The* big deal, which is now occupying the attention of the Federal court in New York has to do with a little "work" Mr. Moffett did in connection with certain oil concessions secured by American'promoters from the king of Saudi Arabia. In the course of time, the king asked the oil companies to pay him $30,000.000. The oil companies went to Mr. fyloffett, and Mr. Moffett says he went to President Roosevelt and various other public officisls. Finally, he fixed things so the Arabian king, got the $30,000,000 from Great Britain from certain funds advanced to that country by Washington. • • • Mr. Moffett thinks he should get a fat fee for his transaction. He Is suing for $«.060,000. We don't know s blessed thing about the merits of the case. We simply relate testimony as presented in court. But we think it proves that when a Big Business man is put in a top notch position someone should keep an eye on him.